Poštnina plačan« v gotovini MartoonM Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 21 Maribor, torek 27. januarja 1931 »JUTRA« Izhai« razun nedelj« in praznikov vsak dan ob 16. ur* R«čun pri poštnem ček. zav v Ljubljani št, 11.409 Velja mesečno preieman v uprevi ali po pošti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra' v Ljubljani, Prešernova ullea št. 4 Diagnoza evropske bolezni je naša stara Evropa bolna, dokazujejo najbolj neštete konference, ki se 0c premirja 1. 1918. neprestano sklicujejo, in prav te dni smo jih zopet doživeli nekaj. Ne boleha pa Evropa samo na eni sami bolezni, ima jih več in med njimi je brez dvoma gospodarska za široke ljudske mase najbolj vidna in občutljiva. Toda o tej bolezni smo na tem mestu že večkrat govorili, zato se tokrat omejujemo samo na politično. Ta za javnost ni tako neposredno dojemljiva, je pa vse bolj nevarna, kakor je gospodarska, ker je ta zadnja v mnogočem le njena so-spremljevalka in ker hrani v sebi strašno kal novih zapletljajev in vojn. “ Da se tega dobro zavedajo vsi državniki in diplomati, spričujeio razprave pri zasedanjih Društva narodov v Ženevi, Paritetne, razorožitvene in neštete druge konference. Na njih so bili sestavljeni mnogobrojni, na videz lepi in odrešilni načrti, spregovorjene so bile simpatične besede, a vse je ostalo le pri načrtih in besedah. Niti en sam važen sklep še vse doslej ni bil izveden, zaključeni sporazumi pa so brez izjeme kompromisarska skrpucala, pa še ta ostanejo navadno le na papirju in v časopisih, ki jih opremljajo z neštetimi komentarji. Ko se je čez tedne, mesece ali celo leta zopet kdo spomni, se skliče znova konferenca in starim se pridružijo novi akti. Vse gre in infinitmu. Kolo, ki se vedno vrti krog iste osi. Ker pa je med državniki in dinlomati vendar več poštenjakov in iskrenih mož kakor hinavcev in ribarjev v kalnem, mora tičati vzrok nekje globlje kakor v njih in v njihovih delih. Zato bi bilo treba ta vzrok najti, najti leglo bolezni povojnega političnega stanja v Evropi, postaviti diagnozo bolezni in šele potem poiskati zdravilo. Človek, ki objektivno presoja to nejasno stanje, odnosno bolje povedano brezciljno beganje, tudi ne bo dolgo ugibal, kje Je treba tvor iskati. Šel bo k izvoru sedanjega stanja, k mirovnim konferencam po veliki svetovni vojni in k temeljem, ki so jim bili postavbe-ni v Wi!sonovih štirinajstih točkah. Kal vzroka je tam! Veliki prezident Wilson je sestavljal svoja mirovna načela v Ameriki in kot idealist, neinformiran iz lastne skušnje o posebnem evropskem položaju in neokužen od naše ideologije malih in razprtih razmer neštetih držav in narodnosti, iz-premešanih med seboj geografično, gospodarsko, kulturno, socijalno itd. Ideologija večnega miru, ki jo je Wilson zasnoval, je bila stroj, ki more funkcljoni-rati samo tedaj, če ostane tak, kakršen je bil ob nastanku. Kakor hitro se mu odvzame samo malo kolesce ali pa tudi od-kruši le en sam zobec — ni več oni stroj. V Parizu so to popolno in nespremenljivo WiIsonovo teorijo in ideologijo, ta ‘mi aparat— dali pod nakovalo evropske ozkogrudnosti, strasti, intrigantstva, hinavščine in vsega mogočega, tako da ni Obupni klic lužiških S.bcv DR. CURTIUS NAJ POMETA PRED SVOJIM PRAGOM! LUŽICA, 27. januarja. Predsednik Iuži-škosrbskega narodnega sveta kot vrhovne organizacije lužiških Srbov, katoliški župnik Cyž, je poslal uredništvom listov »Dresdener Nachrichten« in »Bau-tzener Nachrichten« dopis, v katerem ovrgava njihove članke proti Lužiškim Srbom. Povdarja, da so Lužiški Srbi v zelo težkem položaju. V vsej pruski Gornji in Dolnji Lužici ni niti ene lužiško-srbske šole. Lužiško-srbska deca mora hoditi samo v nemške šole, v katerih se nič ne predava v njihovem materinskem jeziku. Deci je celo zabranjeno, da bi med seboj govorila v materinščini. Dasi na Saškem priznava šolski zakon tri vrste šol: nemško, nemško-srbsko in srbsko šolo, vendar ni niti ene lužlško-srb-ske šole, dasi posamezne šole obiskuje do 99 odstotkov lužiško-srbske dece. Lužiški Srbi so skozi leta in leta izročali spomenice s svojimi željami nemški vladi, a brez vsakega rezultata. Niti enega odgovora niso dobili. S 13.000 podpisi so zahtevali v saški Lužici svojo šolo, a brez uspeha. Lužiški Srbi se morajo učiti nemški, žele pa tudi, da se njihovi otroci uče lužiškosrbski jezik. Vsaka narodnost je velika dragocenost, ki jo je treba hraniti in negovati. Močni mora pomagati slabšemu. Velikemu nemškemu narodu se ni treba bati 150.000 lužiških Srbov. Zadnji ostanek dobrega naroda ne sme biti izkoreninjen. Lužiški Srbi hočejo očuvati svoje domoljubje, spoštovati svojo tradicijo, običaje in kreposti svojih očetov. Upajo, da jim bodo pri tem pomagali vsi, ki mislijo pravično. Koncem članka pravi župnik Cyž, da bi Nemci morali pristopiti k reševanju lužiškosrbskega vprašanja, da -bi tako vsemu svetu dali vzgled za pravično reševanje manjšinskih vprašanj v Evropi. (Za dr. Curtiusa, ki je v Ženevi nastopal kot zaščitnik nemške manjšine na Poljskem proti poljskim nasiljem, so te izjave precej hud poper.) Laval sestavil vlado TUDI TARDIEU V NOVI VLADI. — RADIKALNI SOCIJALISTI ODKLONILI SODELOVANJE. PARIZ, 27. jan. Senatorju Lavalu, ki mu je bila poverjena sestava nove vlade, se je po dolgotrajnih pogajanjih s strankami sinoči pozno zvečer posrečilo, sestaviti novo vlado. Krog 3. zjutraj je bila lista nove vlade objavljena. Predsedstvo in notranje zadeve ima Laval, zunanje zadeve Briand, pravosodje in pod-predsedstvo Berard, vojsko Maginot, mornarico Dumont, zrakoplovstvo Du Mesnil, finance Flandln, gospodarstvo Pietri, trgovino Rollin, kmetijstvo Tar-dieu, prosveto Ronstan, javna dela De* Ilgne, kolonije Reynand, penzije Chain-! petier de Rlbes, pošte Ouernier, delo |Landry, zdravstvo Blaisot. Izven tega je še 11 državnih podtajnikov. RadikaJni socijalisti so odklonili sodelovanje v novi vladi, češ, da ne morejo biti v vladi, v kateri je skupina Marin. Nova vlada se opira na isto večino, kakor svoječasna Tardieuova vlada, vendar pa je v senatu jačja, ker sta v njem še tudi prosvetni in mornariški minister, ki pripadata demokratski levici, t. j. ra-dlkalnosocijalistični skupini v senatu. Sta'išče opozicije ostane nespremenjeno. Tako naglaša Herrlot v svojem organu »Ere Nouvelle«. Značilno je, da je Tardleu v novi vla- di prevzel kmetijsko ministrstvo. Prvotno so domnevali, da bo prejšnji min. pred sednik ostal v ozadju, da ne razpali strasti. Vendar je Laval izrekel željo, da Tar-dieu prevzame kmetijsko ministrstvo. Nova vlada se bo v četrtek predstavila parlamentu in predložila svoj program. fimerika in predsečatuo razarožituene konference LONDON, 27. januarja, Washingtonski dopisnik »Times* javlja, da je ameriška vlada odklonila, da bi kak ameriški državljan prevzel predsedstvo splošne kon ference za razorožitev. Državni tajnik Stimson je izjavil, da je po mnenju vlade najsigurnejša metoda direktnih pogajanj. Tudi ni zanikati važnosti konference .za razorožitev v Washingtonu. Ni tudi dvoma, da bodo Zedinjene države igrale v razorožitvenem vprašanju odločilno vlogo, vendar bi šlo predaleč, če bi prevzele odgovornost, kar bi bilo neizogibno, ako bi kak Američan vodil splošno raz orožitveno konferenco. od vseh 14. točk ostala niti ena sama taka, kakršna je bila po avtorjevi zamisli. Spomnimo se tu le samoodločbe narodov! Ce je njeno načelo bilo postavljeno kot temelj, potem bi se bito moralo izvajati povsod, ne samo ponekod. Če je bil plebiscit dovoljen enemu delu Koroške (Zilski dolini n. pr. ni bil), potem bi bil moral biti dovoljen tudi Primorski itd. Wllsonovi temelji novega stanja in večnega miru so v grotesko spačeni postali orodje za dosego prav nasprotnega od onega, kar je on hotel. Prav Isto se je zgodilo tudi z Društvom narodov. Danes je to institucija, v kateri se sestajajo diplomati na razgovore, a rezultat so le — besede in zapra- šeni akti v ženevskem arhivu. Ta ustanova si pač ma intervenirati v afriški Liberiji, ne mere se pa odločiti niti za to, da bi rešila n. pr. vsaj eno izmed neštetih pritožb narodnih manjšin, razen če jih predloži Nemčija za nemške manjšine v drugih državah. Ko so zasedanja končana, so končani tudi uspehi — vse je za delj časa ali celo za večno pokopano. Isto se godi tudi s panevropskim vprašanjem. Vsi so za Panevropo na konferencah — nihče ni zanjo doma, v praksi. To je bolezen, to je diagnoza. A zdravilo? Tega še dolgo ne bomo našli, ker se edinega sredstva, kirurškega noža nihče ne bo še hotel poslužitl. mednarodna konferenca o rudnikih ŽENEVA, 27. januarja. Mednarodni urad dela bo imel koncem meseca neobvezno mednarodno konferenco, v kateri bo sodelovala tudi Jugoslavija. Razpravljalo se bo o delovnem času in delovnih povojih v premogovnikih. Naloga konference je, da vnaprej odstrani morebitna nesoglasja, ki bi lahko nastala pri definitivni tekstaciji konvencije o tem vprašanju. Mednarodna konferenca dela pa se bo sestala 29. maja t. 1. v Ženevi in se bo bavila s to konvencijo. BOMBE NA BOLGARSKEM. SOFIJA, 27. januarja. V minoli noči Je neznanec v vasi Čepina Banja vrgel bombo na dvorišče opozicijonalca Georgija Nakova. Eksplozija je povzročila na vseh poslopjih v okolici ogromno škodo. Človeških žrtev ni. Atentator je pobegnil. RAZSAJANJE HRIPE NA ŠPANSKEM. GIBRALTAR, 27. januarja. Epidemija hripe divja med vojaštvom tako, da so oblasti v resnih skrbeh. V mornarici je polovica moštva zbolela. Eskadra, ki bi morala te dni odpluti v Alžir, je morala vožnjo odgoditi. Zlasti j.e veliko bolnih kurjačev, tako da kotli vojnih ladij niso kurjeni. MESTO V PLAMENIH. NEWYORK, 27. januarja. V mestu Bu> ena Ventura v državi Kolumbija je izbruhnil velik požar, ki je v kratkem času objel vse mesto in napravil ogromno škodo Sele po dolgih urah dela so mogli gasilci ogenj pogasiti. Reševalna dela so pospešena, ker domnevajo, .da je pod raz valinami hiš veliko mrličev. Doslej so potegnili izpod razvalin 4 popolnoma zoglenela trupla. SAMOMOR AMERIŠKEGA FINANČNIKA. NEWYORK, 27. januarja. Veliko senzacijo vzbuja samomor bivšega guvernerja države New Jersey, Edvarda Ed-wargsa, enega najodličnejših zastopnikov ameriškega finančnega sveta. Našii so ga danes zjutraj mrtvega s prestreljenimi senci. Smatrajo, da je vzrok samomora neozdravljiva bolezen. Mariborska podružnica Udruženja vojnih invalidov je imela včeraj od 9. do 13. ure svoj letošnji občni zbor v dvorani Zadružne gospodarske banke, ki je bila nabito polna. Zborovanje je vodil predsednik banovinskega odbora g. Matko Štefe. Predsednik podružnice g, Franjo Geč in tajnik £. Pravdič sta podala poročila, iz katerih je bilo razvidno, da je imela podružnica lani 594 aktivnih članov in sicer 371 vojnih invalidov in 223 vojnih vdov in sirot. Na zboru so bili zastopani tudi podpolkovnik Puc kot zastopnik vojaške oblasti, sreski načelnik dr. Ipavic, prof. Škof kot zastopnik Udruženja rez. oficirjev, obč. svetnik Aljančič kot zastopnik mest ne občine. Izvoljen je bil po poročilih funkcijonarjev sledeči odbor: Geč, Golež, Pravdič, Tratnik, Bele, Veršič, Strob maier, Kolarič, v nadzorstvo pa Sitar, Baumgartner, Opelka, Imenšek in Tovoi nik. Podružnica je lani razdelila 9000 Din. na podporah. Nj. Vel- kralju je bila odposlana udanostna brzoiavka. Na < Baš te dni so v naši sosednji Koroški, in sicer v njenem najbolj skritem severozapadnem kotu, v Gornji Beli (»Ober-Vellach«) pod Velikim Klekom (»GroBglockner«) blizu tirolske in solno-graške meje otvorili in izročili prometu novo visokogorsko vzpenjačo, za ono, ki pelje s sanjavih obal Osojskega jezera na Grlico (»Gorlitzen«), že drugo v tej na naravnih krasotah tako zelo bogati deželi. Kdor bere letno poročilo koroške tujsko-prometne centrale, v njem navedene številke o dotoku tujcev iz najrazličnejših dežel celega sveta, naravnost rekordne vsote, ki jih tujci donašajo vsako leto v deželo, mora priznati, da v tej zvezni deželi avstrijske republike vsi merodajni in poklicani krogi v polnem obsegu razumevajo velikanski pomen podviga tujskega prometa za domače gospodarstvo. Naravne lepote dežele onim, ki so njih last, nič ne nesejo, ako jih ti ne znajo sami izkoriščati. Tega dejstva se zavedajoč, so na Koroškem storili in še storijo sproti vsako leto vse, kar je le mogoče in izvedljivo, da čim bolj dvignejo število tujcev in na ta način gospodarsko opomorejo deželi, ki je sicer v vsakem drugem oziru pasivna, zlasti odkar tudi tamkaj obstoja občutna kriza v lesni industriji. Cilj, ki je bil za udeležer '"ar- sKih tekem na Pohorju dne 18. t. m. postavljen v prekrasni, do sedaj mno-icn izmed nas manj nego tujcem iz Hamburga znani vasi Ribnici, je b.l brez dvoma lep in krasen tudi v prenešenem smislu besede. Čim bolj bo rastla naša lastna, domača poletna in zimska turistika, čim bolj se bo ona razvijala po svoji notranji vrednosti in po svojem zunanjem številčnem obsegu, tem bolj bodo krogi njenega slovesa prehajali in segali preko ozke meje domačega sosedstva v tuje kraje, dežele in države, iz katerih bodo potem v vedno večjem številu prihajali k nam, v naše mesto, na naše Pohorje’ in v njegova obrobna in obvznožna sela in mesteca, dobrodošli tujci, ne le z navdušenjem za naše lepe kraje v srcu, ampak tudi z lepimi denarnimi vsotami v žepu; ta novi vir dohodkov pa je nam kakor sosedni Koroški neobhodno potreben. Od tod imperativna zahteva po takojšnji izvedbi vseh projektov, kojih konec in cilj je podvig tujskega prometa, ki so realni in se dajo brez prevelikih žrtev in brez prevelikih investicij izvesti. Delo, ki so ga baš za ta podvig tujskega prometa v poštev prihajajoče po- fTlaribdrsko gledališče REPERTOAR: Torek, 27. januarja. Zaprto. Sreda, 28. januarja. Zaprto. Četrtek, 29. januarja. Zaprto. Petek, 30. januarja. Zaprto. Sobota, 31. januarja ob 20. uri »Ljubimec«. Ab. B. Premijera. Šlmencevo gostovanje odloženo. Tenorist g. Marijo Šimenc je brzojavno obvestil gledališko upravo, da vsled zaposlenosti sedaj ne .more gostovati v »Prodani nevesti« in se zato njegovo gostovanje odloži. Kupljene vstopnice veljajo ter se sedeži lahko še vnaprej rezervirajo. Odbor Ferijalnega saveza v Mariboru Javlja, da se lahko dijaki in dijakinje vpisujejo v Ferialni savez le pri sledečih podružnicah: 1. V 69. podružnico na drž. gimnaziji poleg dijakov in dijakinj gimnazije še gojenke samostana šolskih sester; 2. V 104. podružn. na drž. trg. akademiji poleg dijakov zavoda še učenke meščanske šole v Cankarjevi ulici; 3. V 105. podružnico na drž. moškem učiteljišču poleg gojencev zavoda še: učenke in učenci »Legatovega tečaja«, učenci deške meščanske šole in učenke meščanske šole na Slomškovem trgu; 4. Gojenke drž. žen. učiteljišča v svojo podružnico; 5. v 138. podružnico vsi dijaki in dijakinje drž. realne gimnazije. Preko tega sklepa se vpis ne sme in ne more izvršiti. — Lokalni odbor v Mariboru. Gozdovniki Rodu severnih wigwamov, pridite Jutri, v sredo popoldne v deško meščansko šolo na sledeče sestanke: Fantki (do 12. leta) iz družine Medvedkov ob 2. uri. II|U ■ družnice SPD, poleg onih v Rušah in v Konjicah v prvi vrsti ona v Mariboru, v zadnjih letih opravile, je naravnost ogromno in vse kaže, da bodo, pa tudi želeti je, da bi na tej tako hvaležni poti neprekinjeno in le še z .ečjimi, novimi energijami nadaljevale svoje delovanje, vsaj dotlej, dokler ne stopijo iz svoje ne-uml ivc pasivnosti in občudovanja vredne rezerviranosti oni poklicani in odgovorni činitelji, katerim bi moral podvig tujskega prometa že po njihovem zvanju biti njihova dolžnost. Ko bo dograjen na Ribniškem sedlu pri »Cerkvici« moderno-opremljen hotel v zračni višini 1522 m sredi 30 km dolgega, s svetlimi planinami pokritega, golega zapadnega Pohorja, ko bo postavila podružnica SPD v Slov. Bistrici svojo postojanko pod Velikim vrhom blizu znamenite cerkve sv. Treh kraljev in ko končno uresniči Mislinjska podružnica načrt gradnje turistovskega zavetišča na »Jezerci« med Veliko in Malo Kopo, potem bo Pohorje, ki obsega blizu 95 Mm! sveta, za tujski promet, za stalno letovanje ali zimovanje, za poletno in za zimsko turistiko, za smučanje in za sankanje tako izvrstno in vsestransko preskrbljeno, da bo tudi razvajeni tujec poleg blagodati, ki jih nudi Pohorje samo, našel tudi one udobnosti, ki jih je vajen in jih zato le težko pogreša. Odveč je, povdarjati in poveličevati prednosti in znamenitosti našega Pohorja. Ena pa je gotovo: tako razsežnih gozdov v taki višini kot Pohorje nima nobeno drugo gorovje v Sloveniji; istotako nobeno gorovje v Sloveniji nima v taki višini tako idealnega smučišča kot ga nudi zapadno Pohorje. Ti zlati zakladi ne smejo trohneti pod razpadajočimi rušami; ruše je treba odstraniti, zakopane zaklade treba dvigniti. Kar so Rušani iz lastne inicijative pričeli, ko so speljali široko, za avtomobilski promet pripravno cesto od »Ruške« pa že doli do »Apnice«, načrt pohorske ceste iz Ruš do Ruške, z Reke na Perkov vrh, s Smartna do »Ruške« in iz Ribnice do bodočega hotela pri »Cerkvici«, pa vendar že kedaj tudi načrt »Pohorske vzpenjače« Je treba na vsak način, posnemajoč koroški zgled, uresničiti; potem bo podvig tujskega prometa nastopil sam; viri novih dohodkov se bodo odprli sami in lahko bomo rekli: »Na cilju!« Prej pa ne! Za mariborskim kopališčem — pohorsko železnico! Dr. Fr. Mišic. Člani od 18. leta dalje ob 3. uri. Člani rodovega sveta ob 4. uri (na rodovo sejo). Vsi gozdovniki pa se točno in sigurno udeležite rodovega sestanka, ki bo ob 5. uri v istem lokalu. Na programu so silno važne zadeve in predavanje o nastanku prvega mladinskega pokreta. Mir! Samotni. Iz Marenberga. Izredno agilna podružnica Kola jugo-slovenskih sester v Marenbergu, katere predsednica je gospa notarjeva, vzdržuje letos zopet šolarsko kuhinjo, kjer dobiva dnevno nad 100 otrok okusno prirejeno toplo kosilce. Da se je to doseglo, gre hvala vsem blagim dobrotnikom in zlasti sestram odbornicam, ki se žrtvujejo blagemu namenu in menjajoč službo dan za dnem pomagajo omiliti bedo revnih šolarjev. S tem samaritanskim delom pač kažejo toploto materinske ljubezni in čuta do revne dece. Bog Vam plati! Higijensko razstavo v Ptuju priredi mariborski Zdravstveni dom, naj-brže od 16. do 23. febr. t. 1., na pobudo in prošnjo tamošnjega pododbora mariborske ZKD v zvezi z ostalimi ptujskimi narodnimi društvi. Kniigama Tiskovne zadruge podrui. Maribor Aleksandrova cesta 13 priporoča cenjenemu občinstvu bogato izbiro najnovejših znanstvenih in leposlovnih knjig in revij v slovenskem, nemšken in francoskem jeziku. Poleg tega Isvriuje naročila na vse inozemske knjigarna, ker je, žnjimi v direktni poslovni zvezi. Proslava sv. Save je bila v Mariboru danes. Ob 9. dop. se je vršila v Unionski dvorani slavnostna maša, katero je služil prota g. Trbojevič in kateri je prisostvovala cela pravoslavna cerkvena občina s svojimi oficijelni-mi predstavniki na čelu. Zastopane so bile tudi vse tukajšnje oblasti in so bili navzoči med drugimi gg. okrožni inšpektor dr. Schaubach ter oba sreska načelnika, komandant mesta general Pavlovič in mnogobrojni oficirski zbor, mag. svetnik Rodošek kot zastopnik mestne občine, višji državni pravdnik dr. Jančič, ravnatelji odnosno zastopniki srednjih in ostalih tukajšnjih šol, pravoslavna šolska mladina, pa tudi veliko število pripadnikov katoliške vere. Mešani pevski zbor pravoslavne cerkve je med mašo proizvajal Mokranjčevo staroslovansko mašo. Po maši je bila blagoslovitev in sekanje kolača, nato vznesen govor prote Trbojeviča ter deklamacije mladine Zvečer je v isti dvorani koncert, nato pa ples. Franca Posege zadnja pot. Včeraj popoldne se je izpred mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju vršil pogreb v Zagrebu preminulega višjega sodnega svetnika, g. Frana Posege, odličnega jurista, izbornega pevca, prijetnega družabnika ter kremenitega narodnjaka. Pokojnika je spremilo na njegovi zadnji poti izredno mnogo občinstva, pač najlepši dokaz, kako globok utis je napravila na vse njegova prerana smrt. Tudi z dežele je prihitelo polno pokojnikovih prijateljev in znancev, da mu izkažejo zadnjo čast. Žalne obrede je opravil stolni župnik msgr. Umek, pevski zbor Glasbene Matice je zapel večno lepo »Vigred«, nakar se je razvil žalni sprevod. Razen pokojnikovih stanovskih tovarišev s predsednikom okrožnega sodišča dr. Žihrom na čelu, so mu izkazali zadnjo čast tudi tovariši iz Ptuja in Sv. Lenarta, okrožni inšpektor dr. Schaubach, župan dr. Juvan, sreska podnačel-nika gg. Maknr in Vrečar, polkovnik Stojadinovič, odvetniki ter izredno veliko število primorskih rojakov. Ob odprtem grobu je izpregovoril svojemu tovarišu v zadnje slovo predsednik okrožnega sodišča g. dr. Žiher, ki je slavil pokojnikove vrline kot človeka, jurista, pevca, družabnika in krepkega značaja, čegar glavni cilj je bil vedno iskanje resnice in pravice. Pevski zbor Glasbene Matice je zapel nato turobno žalostinko »Blagor mu«, nakar so se zaprla .vrata groba, v katerem je našel pokojnik svoje zadnje zatišje. Izpit za reševalce pri prostovoljnem reševalnem oddelku so po večmesečnem večernem tečaju za reševanje položili sinoči: Franjo Rataj, Ferdo Kunej, Mirko Hribernik, Joško Meniga, Drago Jamšek, Franjo Čerče, Ivan Štumberger, Anton Zupanek, Makso Škrobar in Viljem Herzmansky. — S tem se je kader reševalnega moštva znatno povečal. Tečaj je vodil šefzdravnik reševalne postaje g. dr. Karl Ipavic. Nenadne smrti je umrl davi v Mariboru g. Ljudevit Ko-ser, poštni kontrolor v pokoju. Pokojnik je služboval več let v Mariboru, zadnje čase pa v Celju. Svetila mu večna luč! Smrtna kosa. Danes je preminula v Mariboru gospa Marija Macarol, roj. Starec, soproga mariborskega policijskega podnadzornika g. Ludovika Macarola. Pogreb bo v četrtek, ob 4. pop. izpred mrtvašnice na frančiškansko pokopališče na Pobrežju. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Poceni meso. V četrtek, 29. t. m. se bo na stojnici za oporečno meso prodalo 180 kg govejega mesa po 9 Din kilogram in sicer na osebo največ 2 kg. Usodno brstenj© sadnega drevja. Z dežele nam poročajo o nevarnem pojavu, ki je neposredna posledica tople zime: Drevje brsti... Kakor je pomladno brstenje sadnega drevja radost za oko, pa je obenem žalost za kimetovo sreč; kajti ponočni mraz bo uničil nežno brstje in s tem ves up na sadni pridelek. — Kmetje, ki sedaj že čistijo drevje, pravijo, da so veje že polne sokov, kakor druga leta koncem februarja. — Letošnja zima je s svojimi muhami pravcata sfinga za našega kmet* r dnevni drobiš TE i im o s==—-Grafslci:- == Samo do vključno petka 30. t. m. znamenita vojaška humoieska Lažni Feldmarial '00o/° nemški iilm z najboljšimi komiki RODA. RODA in VLAS10 BURI AN ss==== Union: ===== Od srede dalje: Richard Voss »NJIH DVOJE« 100% nemški govoreči, zvočni film. Gustav Frohlich, Lucie Eb-glish, Charlota Suza. Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17 19. 21. uri: ob neddlah in praznikih ob 15.. 17.. 19 tn 21. ari PredDrodaia dnevno: od 10. do 12. uro na blaeaint. XXVI APOLO KINO V soboto in nedeljo setzacijski iilm HARRY PIEL Auto-tatovi. sammu im im—hib—i......................... Protituberkulozna Hga v Mariboru priredi svojo prvo veliko javno dobri delno tombolo na Trgu svobode v nedeljo, dne 4. oktobra, kar naj blagovolijo vzeti vsa ostala društva na znanje s prošnjo, da naj ne prirejajo ta dan sličnih prireditev. Pregled motornih vozil se je vršil včeraj v Prevaljah, danes popoldne pa v Poljčanah. Jutri ob 11. bo v mariborski plinarni pregledovanje motornih vozil zamudnikov iz Maribora in obeh mariborskih srezov. Dne 30. t. m. bo pregled v Ptuju, dne 31. t. m. v Murski Soboti. Lastnikom vseh avtomobilov, avtotaks in avtobusov, ki ne bodo pripeljali vozil k pregledu, bodo odvzete legitimacije in vozila stavljena iz prometa. Predavanje o praktični reklami. Gremij trgovcev opozarja ponovno vse • trgovce in trg. nameščence na zanimivo predavanje g. Halberta iz Hamburga o praktični reklami, ki se bo vršilo jutri zvečer v mali dvorani hotela »Orel«. Predavalo se bo v nemščini. Tatvine. Ponoči med 19. in 20. se je neznani zlikovec splazil skozi okno v stanovanje Jož. Mavrenčiča na Meljski cesti 64 in odnesel čevlje, suknjo in raznega perila in obleke za okrog 2500 Din. — Predno se je splazil v sobo, je odložil svoje čevlje na strehi sosedove hiše, kjer so jih našli. Menda je sunil boljše. — Slugi Iv. Žorgi pa je nekdo sinoči ukradel dvoko* lesni ročni voziček. Tridnevni kletarski tečaj za gostilničarje in njihove sinove priredi mariborska Zveza gostilničarskih zadrug v dneh 5., 6. in 7. februarja na banovinski Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. V tečaju bo tudi dveurno predavanje o davkih. Prijave in vpisnino 40 Din je nemudoma poslati Zvezi v, Mariboru. Za »Ribniško kočo«! Kakor znano, prireja mariborska podružnica SPD že več let svoj planinski ples v korist zgradbe »Ribniške koče«. Tudi letos se vrši ta prireditev naših planincev, in sicer v soboto 31. januarja pri »Unionu«. Prijatelji našega Pohorja in Kozjaka, ne zamudite te prireditve, podprite z obilnim posetom delo naše planinske podružnice za zgradbo »Ribniške koče«! ___________________ Sobota 31 Sobota 31 Lepotna tekma mask Bitka s serpentinami Velika__________________________kavarna Predpustna veselica pekov se bo vršila v soboto, dne 31. Januarja v Gambrinovi dvorani. Na sporedu petje, šaljivi nastopi, srečoJovj src in nles. Iskreno vabljen vsakdo. Občni zbor Zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru se vrši v četrtek 29. t. m. ob 10. dop. v Uotelu Orel y Mariboru, Najdena lobanja pekinškega človeka LOBANJA STARA MILIJON LET. Angleški antropologi so že deli časa zaposleni s problemom, ki ne zanima samo znanstvenikov, ampak tudi javnost. Mladi kitajski učenjak V. C. Pei je našel človeško lobanjo, kateri pripisujejo starost milijon let. Okroglo 65 kilometrov od Pekinga, v okolici Šankentiena je bila izkopana ta antropološka dragocenost ob priliki raziskovanja, ki ga je vršil učenjak že več let na tem mestu. Pei sam ni takoj doumel važnosti te najdbe, nego je to stori! šele angleški profesor medicinske fakultete v Pekingu Davidson Black, u-čenjak svetovnega slovesa. Spoznal jo je za ono, kar bi imela biti, namreč ostanek najstarejšega človeškega skeleta. PoBla-ckovem mišljenju spada lobanja v ple-istocenijevo periodo. Izhaja torej iz ter-cijarne dobe in je za mnogo desettisočev let starejša od heidelberškega, krapinskega in javanskega človeka, katere so do sedaj smatrali za najstarejše človeške o-stanke na svetu. Ostale stare najdbe so pravi mladiči proti temu kitajskemu očaku. Najjačji autoriteti Angleške na področju zgodovine človeškega rodu sta Keith in Elliot. Keith še ni podal svojega (mišljenja o tej najdbi, ker še ni mogel raz iskati lobanje. Prof. Elliot pa je natanko proučil lobanjo, ki je sedaj v britanskem muzeju v Londonu. Njegova sodba je uničila vse pomisleke o starosti lobanje. — Prof. Elliot pravi, da predstavlja lobanja pekinškega človeka brez sumnje ostanke najprimitivnejše človeške rase. Javanski pračlovek, ki ga je odkril 1891. leta fran coski vojni zdravnik Dubois, in glasovite izkopanine iz leta 1912. v Sussexu, imajo brez dvoma mlajši datum ter pripadajo poznejšemu času človeškega razvoja. Na pačno bi bilo seveda verovati, da je najdbe na Kitajskem rešila vprašanje zl belke človeštva. Bilo bi prezgodaj, za ključevatl iz tega odkritja, da izhaja člo veški rod iz Kitajske. Ne moremo vedeti, ali ne bodo mogoče odkrili še starejši sledov človeštva. Poleg tega je treba pri pomniti, da je živel javanski pračlovek, čeravno je mlajši, v času, ki je kronološk blizu periode pekinškega človeka. Po da Kašnjem naziranju se je človek odcepi od svojih opičjih prednikov v tercijarni dobi. Tercijarna epoha pa spada v novi vek zemeljske zgodovine. Potemtakem je človek zelo pozno nastopil na svetovni pozornici. Pa vendar sega začetek te ter-cijarne perijode preko 40 milijonov let nazaj. Človek je očividno nastal ob koncu te epohe, torej v času pleistocene perijode, katere konec je potemtakem meja med tercijarno epoho in sedanjostjo ter leži prilično milijon let za nami. V tem času je bilo že izvršeno deljenje nekdaj skupnega rodu na ljudi in opice. Iz te epo he izhaja pekinški človek in je zato tako velikega pomena. Strašno maščevanje PARIZ. 26. januarja. V Tunisu je izvršil neki domačin, da se maščuje nad svojo nezvesto ženo. strašen zločin. Vrgel je ponoči v sobo, v kateri je bila njegova nezvesta žena s svojim ljubčkom, dinamitno patrono. ki je takoj eksplodirala. Ljubček njegove žene in trije sosedi so bili ubiti, žena pa je bila težko ranjena. Zločinca so *akoj aretirali in je ostal popolnoma hladnokrven. Hečloueška babica FRANKFURT, 26. januarja. V tukajšnji ženski kaznilnici se nahaja neka 50 let stara kmetica, ki je osumljena, da je vrgla svojega vnuka-no-v°rojenčka živega v gnojnico. Njena kletna hčsrka je namreč začetkom decembra rodila nezakonsko dete, katero je potem stara mati, kakor je sedaj ugotovljeno, vrgla v gnojnico. „Poslanik0, ki ne za pisati V Pragi je bi! aretiran neki Osman Fa-kri iz Egipta, o katerem se domneva, da je istoveten z onim Osmanom, ki je izvršil nedavno v Kolnu velika pustolovstva. Tako je nastopal tamkaj kot poslanik Hedžasa in živel skrajno razsipno. Z neko tvrdko se je pogajal celo za zgrad-njo železnice med Meko in Medino ter je izvabil od nje 27.000 mark, nakar je izginil brez sledu. Pri zaslišanju je izjavil, da je dr. Osman Fakri, ko pa so ga pozvali, da naj se podpiše, se je izkazalo, da ne zna niti pisati. Najtežji člouek na suetu umrl V Portlandu je pred kratkim umrl najtežji Človek na svetu. Je to Jurij Buther-worth, ki je bil 62 let star in je tehtal nič manj kot 225 kg. Njegova potovanja so delala železničarjem vedno silne skrbi. Če je hotel dobiti primeren prostor v vlaku, je moral svoje potovanje naznaniti vedno že več dni poprej. Vlaki, ki se jih je posluževal Butherworth, so prišli če-sto z zamudami, a to ne morda radi njegove teže, temveč samo zato, ker je bilo na vsaki postaji vse polno ljudi, ki so hoteli videti tega debeluha. Italijanski diplomat-tihotapec Policija v Kairu je izsledila dobro organizirano družbo, ki se je bavila s tihotapstvom narkotičnih sredstev. Areti-ran je bil med drugimi tudi Secehi, urad-italijanskega konzulata v Kairu, ki je $ pomočjo diplomatskega vizuma vtiho- tapil 40 kg uspavalnih sredstev. Ko so ga privedli na policijo, je zgrabil za samokres in oddal 5 strelov na redarje, ki pa so vsi zgrešili cilj. Nato je pognal še sebi krogljo v glavo in se smrtno'nevarno ranil. v Praga si hoče urediti zoološki urt Takoj po svetovni vojni, ko je postala Praga glavno mesto .samostojne države in ko je zgubila vsako zvezo z Dunajem, je začela mislifi na osnovanje zoološkega vrta, da bi s tem odstranila nedostatekv kulturnih ustanovah mesta. Znanstveni delavci ne nehajo naglaševati velike važnosti zooloških vrtov za šolsko in občo izobrazbo naroda, kakor za znanstvena proučevanja. Drugim javnim delavcem je bila pri srcu reprezentativnost glavnega mesta in pa obogatenje mesta z novo, zdravo in zabavno atrakcijo. Kljub vsemu temu ni bil ustvarjen projekt zoološkega vrta v Pragi radi nedostatka ma-terijalnih sredstev. 1926. 1. je delalo na tem specijalno udruženje, čigar častni član je bil župan dr. Baxa, predsednik pa šef oddelka v prosvetnem ministerstvu, znani zoolog prof. J. Janda, ki je obenem tudi tehnični ravnatelj. V podjetju sodeluje več praških denarnih zavodov in vzorčni velesejem. Zemljišče za vrt je u-druženje že nabavilo, neki privatnik v Pragi je namreč podaril krasen park v Troji, velik 80 hektarjev. Ta park je v ne posredni bližini centra Prage. Ministrstvo prosvete je poklonilo pol milijona Kčin ravno toliko deželni odbor. Mesto Praga je pripomoglo z 100.000 Kč, znatno svoto pa je poklonil tudi predsednik T. Masa-ryk iz lastnih sredstev. Hercegovina je dobila 107 milijonov Din za tobak. Odkup tobaka v Hercegovini se je vršil na 11 mestih. Odkupljenih je bilo 641 vagonov tobaka s povprečno ceno 16.72 Din. Za to količino je bilo izplačanih sadilcem nad 107 milijonov dinarjev. Promet tujcev v Franclji v 1. 1930. V 1. 1930. je prišlo na Francosko 850.000 Angležev, 200.000 Amerikancev iz Zedinjenih Držav in 400.000 iz Južne Amerike, ter 600.000 pripadnikov drugih narodov. Francijo je obiskalo preko 2 milijona turistov, a promet je prinesel v tem letu v državo 18 milijonov frankov. Spomenik Grguru Ninskemu bodo postavili tudi Varaždinci. Načrt podnožja bo izdelal Meštrovič. Nr.bava spomenika je proračunana na 200.000 Din n je znesek zasiguran v občinskem proračunu. Urata, ki se sama odpirajo in zapirajo Znano je, da so se skoraj vse velike ameriške in evropske banke poslužile najnovejše pridobitve na polju elektrotehnike. Ta pridobitev obstoja v tem, da prepletajo nevidni žarki vse dohode v glavne blagajne in tresore in čim so ti žarki prekinjeni, vpostavi električni spoj specijalne aparature za alarm in je tako v nekaj hipih obveščena policija, da v dotični banki ni vse v redu. Sedaj je prišla nekemu londonskemu inženjerju sijajna misel, da bi na duhovit način tudi v praktičnem življenju uporabil te nevidne električne žarke. Svoj novi izum je takoj postavil v promet. Iznajdba obstoja v tein, da je izkoristil prekinitev nevidnih žarkov v to, da se odpirajo in zapirajo vrata. Res je že obstojal patent, da so se vrata sama zapirala, ali v praksi ni bilo izuma, ki bi obenem omogočil automatsko odpiranje vrat. Pri tem najnovejšem izumu pa je proces sledeči: čim pride kaka oseba, ali tudi kaka druga stvar, med vrata in nevidljive žarke, se vrata sama odprejo. V veliki londonski restavraciji lahko danes vidite, kako se natakarju, ki ima polne roke pladnjev, odpirajo vrata sama od sebe, ne da bi mu trebalo kogarkoli prositi pomoči ali pa odložiti pladenj. Ko pride skozi vrata, se ta sama od sebe zaprejo. Stvar je v tem: ko pride natakar do vrat, prekine valovanje nevidljivih električnih žarkov, a s tem povzroči »relais«, s katerim se stavi v pogon električna aparatura, ki odpira vrata in jih za nekaj časa, zadostuje, da lahko pride Človek skozi, zopet zapre. Novi izum je vzbudil v javnosti veliko radovednost. Žična železnica na Dachsteinu Pred 2 letoma so bile zgrajene na vr-iove Zugspitze, Raxe in Kreuzecka tri moderne železnice, sedaj pa gradijo tako železnico na Dachstein. Avstrijska vojna uprava gradi na vrhu Dachsteina gorsko vojno strelišče. V zvezi s tem je bila zgrajena od Obertranna do Krippenalpe žična železnica, s katero spravljajo na vrh Dachsteina gradbeni materijal in živež za delavce. Ta železnica bo podaljšana do mesta Gaidalm, poleg tega pa >o zgrajena do tega mesta nova cesta, ci bo omogočila udoben izlet na Dachstein, poglavitno za smučarje v zimskem času. Zgrajeno je tudi vodaško smučarsko vežbališče. Žična železnica vozi tudi oskrbo za turistovske koče, s Čimer so znatno znižani stroški za oskrbo, ki so io do sedaj prinašali nosači na vrh. Brez dvoma bo ta tehnični napredek uničil v turistovskem pogledu velik del krasne gorske prirode, a streljanje v svečani tišini tega gorskega velikana bo prestrašilo mnoge prebivalce na obronkih Dachsteina, ptice in divjačino. Preobilica generalouu Rustriji V finančnem odboru avstrijskega par-amenta je bila te dni debata o budžetu vojnega ministrstva. V debati so konsta-tirali opozicijonalni člani finančnega odbora, da so se izdatki za vojsko neizmerno povečali od 1. 1927. do danes. Predba-civali so vojnemu ministru, da je mnogo večje število častnikov in podčastnikov, cakor to zahteva stvarna potreba. Na armado 12.900 vrst, kolikor šteje avstrijska vojska, pride 10.000 častnikov, podčastni-cov, kaplarjev in uradnikov vojaškega reda. Avstrijska Zvezna vojska ima 51 generalov, kar znači, da je za 312 vrst na razpolago po eden general. Vojni minister Vaugoin je v odgovoru na kritiko o-poziciie opravičeval povečanje izdatkov za vojsko s potrebno reorganizacijo avstrijske vojske na moderni osnovi. Pravi, da je znana stvar, čim manjša je armada, tem večje število poveljnikov in častnikov je potrebnih. Žvižganje prepovedano. Mestni magistrat v Budimpešti je Izdal te dni odlok, po katerem je žvižganje na ulici najstrožje prepovedano. Jkrep je naperjen predvsem proti grdi razvadi obrtniških vajencev, ki radi po ulicah žvižgajo. Proti vsakomur, ki bi ga policija zalotila pri žvižganju, bo uvedeno kazensko postopanje, za denarne globe ^a bodo morali jamčiti mojstri sami PLES 31. JANUARJA 1931 „UNION“ Sokatstoo Sokol v Studencih je imel v nedeljo v Sokolskem domu ob lepi udeležbi članstva svoj letni občni zbor, ki ga je vodil starosta br. Hren. Društvo ima 78 Članov in 20 članic, med njimi 36 telovadcev in 9 telovadkinj. Iz poročil posameznih referentov je razvidno, da je bilo društveno delovanje preteklo leto zelo živahno in je imelo tudi lepe uspehe. Društvena knjižnica šteje že 465 knjig in zlasti deca prav rada sega po njih. Knjižnica je naravnost vzorno urejena. Pri volitvah je bil izvoljen zopet stari odbor, le mesto načelnika je prevzel sedaj br. Hočevar. Razvitje sokolskega prapora v Kotoribl. Sokolske seme, vsejano v medjimur-sko zemljo pred borimi devetimi meseci; je obrodilo stoteren sad. Redka so že naša sela, kjer si Sokol ne bi bil spletel svojega gnezda. Ideja Tyrševa prodira z nepremagljivo silo v sleherni kmečki dom, v sleherno srce, v sleherno dušo. Dne 14. junija bomo v Kotoribi blagoslovili in razvili prvi sokolski prapor v Medjimurju, ki nam ga je v znak priznanja za naše delo na sokolski njivi blagovolil darovati gospod dr. Šilovič Josip, bivši ban Savske banovine. Visoki naš mecen mu bo tudi kuimoval. Priprave za ta največji narodni praznik v skrajnem kotičku naše severne meje so že v pol-, nem jeku in teku. Prosimo in pozivamo vsa bratska društva iz Medjimurja, Prekmurja, Hrvatskega Zagorja, bližje Podravine in Slovine že danes, naj vse svoje prireditve v mesecu juniju razporede tako, da ne bi z našo svečanostjo padle na isti dan. Prepričani smo, da boste, bratje in sestre, tako kot lanskega septembra* tudi letos pohiteli k nam, da vaše za-" stave poljubijo in sprejmejo v svojo sredino najmlajšo sestro. — Zdravo! Sokolsko društvo Maribor-matlce ima v četrtek 29. t. m. ob 20. uri v dra-štveni sobi izredno odborovo sejo. Dnevni red: maškerada. Pridite vsi! — Starosta. Sporf ■ m. Nova tennls-igrlšča v Mariboru. Doznavamo z merodajne strani, da je mestni gradbeni urad odobril po ISSK Vlariboru predložene načrte za napravo! novih tennis-prostorov in pripadajoče garderobe. Tozadevna dela se bodo pričela te dni. ISSK Mariboru se je s tem končno posrečilo doseči svoj davno zaželjeni in od vseh pristašev lepega belega športa nestrpno pričakovani smoter. Moderna igrišča z garderobo, vse komfortno opremljeno po načrtih strokovnjaka g, inž. Černeta, bodo prinesla novo življenje v naš lepi Maribor. Podana je torej sedaj možnost, prirejati v našem mestu velike mednarodne tennis-turnirje, kai; bo sigurno močno vplivalo na tujski prot-met pri nas. Interes za lepi in zdravi tennis-sport j« v zadnjih letih ravno radi pomanjkanja prostorov močno padel. Z zgraditvijo novih prostorov ISSK Maribora pa je ta nedostatek odpadel in bode Maribor svoj sloves vodilnega mesta Jugoslavije v elem športu lahko utrdil in dvignil tudi preko mej naše domovine. Načrti igrišč, ki bodo poleg kopališča na Mariborskem otoku ena najmodernejših športnih naprav države, bodo v cratkem javno razstavljeni. IISK Maribor, ki se navzlic ogromnim izdatkom trudi, da čim bolj propagira športno idejo med meščanstvom, želimo pri njegovem delu mnogo uspeha in potrebno podporo javnosti. SK Železničar. Jutri v sredo 28. t. m. ob 20. redna od-borova seja. Vsi novoizvoljeni odborniki se pozivajo, da se je polnoštevilno ude* eže. — Tajnik, TfIHf7h7Vn^T VfCP K NT1T r