Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 66. kos. V LJUBLJANI, dne 20. avgusta 1932 Letnik III. VSEBINA: 551. Pravila o dopolnilnem izpitu absolventov dvorazrednih trgovinskih šol za prestop v tretji razred trgovinskih akademij. 552. Pravila o opravljanju privatnih in dopolnilnih izpitov na srednjih trgovinskih šolah. 553. Pravila šolskega sklada trgovinskih srednjih šol. 554. Ratifikacija konvencije o univerzalni poštni uniji. Poljska. 555. Pristop kolonije Nigerije in protektorata Kameruna k obči poštni konvenciji. 556. Ratifikacija obče poštne konvencije, San Marino in Bolgarija. 557. Ratifikacija konvencije o čekih, Nikaragua. 558. Ratifikacija mednarodne radio-telegrafske konvencije. Dominikanska republika. 559. Telefonski promet. 56(1. Objave banske uprave o pobiranju obč. trošarin v 1, 1932. 561. Razne objave iz »Službenih novin«. Uredbe osrednje vlade. 551. Na osnovi § 5. zakona o srednjih trgovinskih šolah in po zaslišanju sveta za profesionalni pouk predpisujem ta-le pravila o dopolnilnem izpitu absolventov aizavnih dvorazrednih trgovinskih šol, ki želijo prestopiti z opravljenim zaključnim izpitom v tretji razred trgovinskih akademij.* § 1. Absolventi državnih dvorazrednih trgovinskih šol z opravljenim zaključnim izpitom lahko prestopijo v tretji razred trgovinskih akademij, ko so predhodno opravili dopolnilni izpit po teh pravilih. § 2. Dopolnilni izpit je pismen in usten. Dopolnilni izpit se opravlja iz francoskega jezika, matematike, fizike in kemije v obsegu prvega in drugega razreda trgovinske akademije. Pismeni in ustni izpit se opravlja iz francoskega jezika in matematike, iz fizike in kemije pa samo ustni. § 3. Pismeni izpit traja eno uro in se vrši ob nadzorstvu predmetnega učitelja. Ustno izpraševanje traia 15 do 20 minut za predmet. Pismene izpite opravljajo vsi kandidati na en dan, naslednji dan pa ustne izpite iz vseh predmetov samo tisti, ki se,pripuste po uspehu pismenih izpitov. § 4. Izpit se opravlja pred izpraševalnim odborom treh članov. V ta odbor odreja direktor akademije predsednika in enega stalnega člana, ki morata biti učitelja znanstvenih predmetov, tretji član pa je izpraševatelj dotičnega predmeta iz tega razreda. Če odrejeni član zbog bolezni ali opravičenega razloga ne more prisostvovati izpitu, mu določi direktor namestnika. Dokler izpit traja, se ne sme oddaljiti od izpita noben član izpraševalnega odbora. V eni učilnici sme poslovati samo ena izpraševalna komisija. Ta izpit, se vrši ob nadzorstvu direktorja alcadejcaije. § 5- Dopolnilni izpit Je redna dolžnost učiteljev (§ 34. za* kona o srednjih trgovinskih šolah), razen če nastopi primer iz § 14. teh pravil. § 6. Dopolnilni izpit se opravlja v času od dne 24. do dne 31. avgusta, in to po razporedu, ki ga določi direktor akademije. § 7. Pismene naloge pregleda in oceni predmetni učiteij. Za njim pregledata in ocenita pismeno nalogo predsednik in stalni član izpraševalnega odbora. Predmetni učitelj in pregledovalec morata oceno obrazložiti. § 8. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne Po dokončanem pismenem izpitu, pregledu in oceni avgusta 1932., št. 179/LXXVI/519. — Zakon o srednjih pismenih nalog odloči izpraševalni odhnr. kateri učenci trgovinskih šolah gl. »Službeni list« št. 319/31 iz 1. 1932. se naj pripuste k opravljanju izpita, Učenci, ki dobe iz obeh pismenih nalog (francoskega jezika in matematike) nezadostno oceno, se zavrnejo od nadaljnjega opravljanja in smejo opravljali ves izpit v naslednjem izpitnem roku samo kot privatni učenci, a se ne morejo vpisati za redne učence akademije. Ostali učenci se pripuste k ustnemu izpitu, ki se opravlja po predmetih. § 9. Uspeh iz poedinih predmetov se ocenja z ocenami po § 3(1 zakona o srednjih trgovinskih šolali. Oceno uspeha iz poedinih predmetov ugotove skupaj predsednik, stalni član in član izpraševatelj-predmetni učitelj. Oceno predlaga predmetni učitelj. Ocene pismenih in ustnih izpitov se morajo prevesti v eno skupno oceno. Izpit je opravil tisti učenec, ki je dobil iz vseh predmetov vsaj zadostne ocene. § 10. Za dopolnilni izpit se mora prijaviti učenec v času od dne 20. do dne 23. avgusta pri direktorju trgovinske akademije svojega območja, na kateri želi nadaljevati šolanje, če izpit opravi, in to s predpisno taksirano prdš- '< njo (5 dinarjev za prošnjo in po 30 dinarjev za vsak predmet). Prošnji mora priložiti izpričevalo o zaključnem izpitu državne dvorazredue trgovinske šole. § 11- Med izpitom so vedi na prošnji sami zapisnik po obrazcu, ki velja za privatne izpite.* Zapisnik podpišejo vsi člani komisije. V zapisnik se vpisujejo vprašanja pri ustnem izpitu in se prilože tudi izdelane pismene naloge. Po dokončanem izpitu se hrani prošnja z zapisnikom in nalogami vred v šolskem arhivu. § 12. Uspeh izpita se učencu takoj priobči in se mu vrne izpričevalo o zaključnem izpitu državne dvorazredne trgovinske šole, na čigar zadnji strani se zapišejo po-edine končne ocene izpita z označbo, da je izpit opravil in da se sme vpisati v tretji razred trgovinske akademije ali pa da izpita ni opravil. To odločbo o izpitu podpiše direktor akademije z označbo številke učenčeve prošnje po vložnem zapisniku kakor tudi z označbo časa, ko je izpit opravljal. § 13. Učenca, ki se vede pri izpitu nedostojno, sme odstraniti izpraševalni odbor od nadaljnjega opravljanja in obvesti o tem pristojno bansko upravo, na področju ujira-ve mesta Beograda pa ministrstvo za trgovino in industrijo. Tudi taka odločba se zapiše na zadnji strani izpričevala o zaključnem izpitu državne dvorazredne trgovinske šole. § 14. Učenci, ki so opravili zaključni izpit na državni dvo-razredni trgovinski šoli, pa se ne bi mogli vpisati v tretji razred trgovinske akademije kot redni učenci, ker šo prekoračili zakonska leta starosti (§§ 22. in 23. zakona o srednjih trgovinskih šolah), opravljajo dopolnilni izpit kot privatni učenci* in plačajo kot taki poleg državne takse tudi še pripadajoči honorar. * »Službeni list« št. 552/66 iz 1. 1932. Iz naslova administracije 70 Din (direktorju 50 Din, poslovodji 20 Din). Vsakemu članu izpraševal nega odbora po 80 Din in 20 Din za vsak pismeni izpit. § 15. Absolventi državnih trgovinskih šol v inozemstvu z opravljenim zaključnim izpitom, ki žele prestopiti v tretji razred trgovinske akademije, morajo predhodno opraviti dopolnilni izpit iz nacionalne .skupine predmetov (srb-sko-hrvatskega jezika, narodne zgodovine in geografije) poleg predmetov po § 2. leh pravil, in to samo z odobritvijo ministrstva za trgovino in industrijo in samo kot privatni učenci (§ 14. teh pravil). § 16. Ta pravila stopijo v veljavo z dnem podpisa. V Beogradu, dne 27. julija 1932.; I. br. 24.287/N. Minister za trgovino in industrijo Ivan Mohorič s. r. ------------------------- a Na osnovi §§ 47. in 48. v zvezi s §§ 34., 22. in 26. zakona o srednjih trgovinskih šolah predpisujem ta-le pravila © opravljanju privatnih in dopolnilnih izpitov na srednjih trgovinskih šolah.* Clen 1. Pravico, opravljati privatni izpit na državnih srednjih trgovinskih šolah, imajo ob ostalih zakonskih pogojih osebe, starejše od 19 let: 1. ki so zaposlene v pridobitnih podjetjih in ustanovah; 2. ki niso zaposlene v pridobitnih podjetjih in ustanovah, pa so bile prej redni učenci državne srednje trgovinsko šole, a so redno šolanje prekinile. Prav tako tudi osebe, ki so pohajale srednjo trgovinsko šolo v inozemstvu, če opravijo dopolnilni izpit iz predmetov, katerih se niso učile ali katerih so se učile v manjšem obsegu. Tisti učenci, ki žele opravljati prvi razred srednje trgovinske šele, morajo poleg vsega tega imeti opravljen nižji tečajni izpit srednje šole, učenci z meščanskih šol pa morajo imeti zaključni izpit. Clen 2. Privatni izpiti se opravljajo samo meseca junija, in to iz vsega gradiva samo za en razred naenkrat, zaključni izpit pa samo ob rednih rokih obenem z rednimi učenci (tj 48. zakona o srednjih trgovinskih šolah). Privatne izpite razporeja direktor šole. * »Službene noviue kraljevine Jugoslavije« z dno 1. avgusta 1932., št. 174/LXXIV/502. — Zakon o srednjih trgovinskih šolah gl. »Službeni list« št. 319/31 iz 1. 1932. Clen 3. Opravljanje privatnih izpitov dovoljuje ministrstvo za trgovino in industrijo ali banska uprava po svoji pristojnosti. Prav to velja tudi za učence, ki prihajajo iz inozemstva, najsi so na tujem dovršili 4 razrede srednje ali tej podobne šole ali pa obiskovali srednjo trgovinsko šolo v inozemstvu. Ti privatni učenci opravljajo izpit na oni srednji trgovinski šoli, v katere okolišu stalno žive sami ali njih roditelji, kar je ugotoviti s potrdilom pristojnega obla-stva. Samo v opravičenih primerih se sme dovoliti učenim, da opravlja privatni izpit na drugi srednji trgovinski šoli, če je ta srednja trgovinska šola na ozemlju banovine, v kateri učenec stalno živi, jn to z odobritvijo banske uprave, zunaj ozemlja banovine pa z odobritvijo ministrstva za trgovino in industrijo. V krajih, kjer je več srednjih trgovinskih šol, razpotja privatne učence banska uprava, za ozemlje mesta 1 Beograda ministrstvo za trgovino in industrijo. Člen 4. Vsak privatni učenec, ki izpita ne opravi, ga sme upravljati ponovno šele v naslednjem junijskem roku. Člen 5. Privatni izpit iz poedinih razredov se opravlja v mesecu juniju, v mesecu septembru pa samo popravni izpit iz enega predmeta. Člen 6. Vsak privatni učenec mora navesti v svojeročno napisani prijavi razloge, zbcg katerih želi opravljati izpit Privatno. V prošnji mora podati kratek popis svojega dotedanjega šolanja kakor tudi navesti, ali je in na kateri srednji trgovinski šoli je opravljal in kolikokrat je opravljal izpit iz razreda, iz katerega želi sedaj opravljati izpit. Obenem s prijavo mora predložiti: a) šolsko izpričevalo, da je dovršil predhodni razred; h) potrdilo pristojnega oblastva o vedenju z overovljeno fotografijo; c) če se prijavlja prvikrat na tej šoli k izpitu, naj predloži tudi krstni (rojstni) list ali predpisno potrjeno potrdilo ob dokazani nemožnosti, da si nabavi krstni (rojstni) list. Prijave je vložiti najkesneje do dne 15. maja. Člen 7. Če privatni učenci šoli niso znani, se potrdi veljavnost fotografije z overovljenimi legitimacijami in osebnim jamstvom šoli znanih oseb. Na izpričevalu mora biti označeno v razpredelku »pripombe« in v vpisnici v istem razpredelku, da jo istovetnost ugotovljena in kako je ugotovljena. Dokler se istovetnost 110 ugotovi, se učenec ne sme pripustiti k izpitu. Člen 8. Privatni učenci morajo plačati poleg prpdpisne državne takse za poedine izpite tudi še enako veliko vsoto v gotovem za sklad šole, na kateri 'opravljajo izpit, in trikratno šolnino za vsak razred po davku. Razen tega plača vsak privatni učenec tudi ta-le honorar; kot administrativni honorar 70'— Din (direktorju 50-— Din, poslovodji 20'— Din); vsakemu članu izpraševalne komisije po 80'— Din in 20’— Din za vsak pismeni izpit; odposlancu ministrstva za trgovino in industrijo: a) za en razred po 80’— Din, b) za zaključni izpit 150-— Din. Prav tako vsakemu članu izpraševalnega odbora pri zavržnem izpitu po 150-— Din. Če je direktor odposlanec, prejme samo en honorar kot član izpraševalnega odbora poleg njemu pripadajočega honorarja za administracijo. Člen 9. Nikomur se ne sme dovoliti, da zamenja predmet, ki se uči po programu v dotičnem razredu, z drugim predmetom, ki se v tem razredu ne uči. Tstotako se nihče ne more oprostiti opravljanja izpita iz poedinih predmetov. Člen 10. Izpit se opravlja pred izpraševalnim odborom treh članov. V ta odbor odreja direktor predsednika in enega stalnega člana, ki morata biti učitelja znanstvenih predmetov, tretji član pa je izpraševatelj dotičnega predmeta iz tega razreda. Če kateri izmed odrejenih članov zbog bolezni ali opravičnega razloga ne more prisostvovati izpitu, mu odredi direktor namestnika. Privatnim izpitom prisostvuje ministrski odposlanec, če je odrejen. Odposlanec lahko sam zastavlja vprašanja ali označa oddelke iz programa, iz katerih naj zastavlja učitelj izpraševatelj vprašanja. Prisotnega ministrskega odposlanca sme v izvestnih primerih nadomeščati direktor, • ki mu je tudi sicer dolžnost, da privatne izpite kontrolira. Dokler izpit traja, se ne sme noben član izpraševalnega odbora od izpita oddaljiti. V eni učilnici sme poslovati samo ena izpraševalna komisija. Člen 11. Če opravlja učenec izpit iz četrtega razreda trgovinske akademije, odnosno iz drugega razreda dvorazredne trgovinske šole, pa želi nato opravljati tudi zaključni izpit, se določi zanj razpored izpita tako, da more po dovršenih izpitih iz četrtega, odnosno drugega razreda opravljati kot privatni učenec zaključni izpit obenem z rednimi učenci. Člen 12. Privatni izpit ima dva dela: pismenega in ustnega. Člen 13. Pismeni izpit se opravlja iz vseh predmetov, iz katerih se izdelujejo med letom pismene naloge, in traja iz enega predmeta največ dve uri. Pismena naloga se izdeluje ob nadzorstvu predmetnega učitelja. Izdelano nalogo prevzame takoj predmetni učitelj v pregled in oceno. Predmetni učitelj predloži vedno tri naloge ali tri skupine nalog, izpraševalni odbor pa izbere nalogo, ki naj se izdela. Če opravlja ob istem času izpit iz istega razreda več privatnih učencev, se jim sme dati za pismeni izpit ista naloga. Člen 14. Pri pismenem izpitu iz našega jezika mora pokazati učenec dobro poznavanje osnovnih pravil slovnice v obsegu, predpisanem za razred, iz katerega izpit opravlja. Razen tega mera ustrezati njegova književna izobrazba izobrazbi nedvomno dobrega rednega učenca dotičnega razreda. Zaradi tega je treba dajati za pismeno nalogo iz tega predmeta tako nalogo svobodnejše teme, da more učenec pokazati ne samo zanesljivo znanje gradiva iz tega predmeta, ki se predeluje v dotičnem razredu, temveč tudi zanesljivo uporabo slovničnih pravil kakor tudi svoj slog, pravilno mišljenje in izbrane izraze. Iz matematike se dajo vsakemu učencu najmanj tri natege, za katerih rešitev mora uporabiti pravila, ki se predelujejo v dotičnem razredu. Iz trgovinskega in političnega računstva se dajo vsakemu učencu najmanj po tri naloge iz oddelkov, ki se v dotičnem razredu predelujejo. Iz tujega jezika se dajejo krajši odstavki, da jih učerec na naš jezik prevede; v višjih razredih so ti odstavki daljši do velikosti nalog, ki se dajejo pri zaključnem izpitu. Glavno je, da pokaže učenec zanesljivo poznavanje slovničnih pravil in pravopisa iz tega jezika. Učenec sme uporabljati slovar. Kandidatu, ki prihaja z inozemskih šol, da bi opravljal dopolnilni izpit iz predmetov, ki se uče v dveh ali več razredih, se daje pismena naloga iz gradiva dotičnih razredov. Izdelane pismene naloge pregledata predmetni učitelj in en član, ki ga odredi izpraševalni odbor, in zapišeta svoje ocene. Ocena mora biti na nalogi sami ob kratkem obrazložena. Če se odrejeni pregledovalec ne strinja z oceno predmetnega učitelja, odloči izpraševalni odbor o odeni. Vsak član ima pravico, vpisati svoje ločeno mnenje v zapisnik. Člen 15. Če pokaže učenec pri pismenem izpitu iz treh predmetov nezadosten uspeh, ga ni pripustiti k nadaljnjemu opravljanju in se smatra, da izpita ni opravil. Člen 16. Priprava privatnih učencev za izpit je neredna, po-vršra in se često vrši v naglici. Zaradi tega jih je treba izpraševati pri izpitu po potrebi iz vsakega predmeta v I. in II. razredu po 15 do 20 minut, v III. in IV. razredu po 20 do 30 minut in se je treba pri tem dotekniti ,čim več oddelkov iz programa. Na to morajo zlasti paziti ministrski odposlanci in predsedniki izpraševalnih odborov in napeljevati, kjerkoli spoznajo to za potrebno, izpraševatelje na vprašanja iz programa, ki naj se zastavljajo učencu. Razen tega se priporoča tudi direktorjem, da prihajajo čim pogosteje k tem izpitom in jih kontrolirajo. Člen 17. 'Po dovršenem ustnem izpitu iz poedinih predmetov doleči izpraševalni odbor na predlog predmetnih učiteljev vsakemu učencu oceno za vsak predmet posebej, nato pa odloči o obči oceni glede na oceno iz ustnega in pismenega izpita, ne da bi jo pa določil aritmetično. Če je dobil učenec pri pismenem izpitu iz kakega predmeta nezadostno oceno, morajo biti njegovi odgovori pri ustnem izpitu iz tega predmeta nedvomno dobri, da se mu more dati obča prestopna ocena vsaj »zadostno«. Če dobe privatni učenci po dovršenem pismenem in ustnem izpitu v mesecu juniju občo oceno »nezadostno« iz enega predmeta, se tudi nanje uporabijo predpisi iz § 32. zakona o srednjih trgovinskih šolah. Člen 18. Če se vede privatni učenec pri izpitu nedostojno, ga izključi izpraševalni odbor od nadaljnjega opravljanja izpita. Če pa se vede privatni učenec nedostojno po izpitu in žali poedine učitelje, ga lahko kaznuje celotni učiteljski zbor s tem, da mu odvzame pravico, privatno opravljati izpit na vseh srednjih trgovinskih šolah za eno ali za dve šolski leti. Ta odločba je izvršna šele, ko jo odobri ministrstvo za trgovino in industrijo. Ta odločba se zapiše v njegovo izpričevalo in se obvesti o tem tudi direktor šole, na kateri je dovršil ta privatni učenec kot redni ali privatni učenec poslednji razred, da vpiše to kazen v vpisnico. Kadar se izdaja duplikat izpričevala, se morajo zapisati te kazali tudi na ta duplikat. Če bi storil privatni učenec še hujše kaznivo dejanje, obvesti izpraševalni odbor o tem ministrstvo zaradi odločbe o kazni. Člen 19. Stalni član izpraševalnega odbora vodi zapisnik o privatnem izpitu, in to za vsakega učenca na posebni poli po priloženem obrazcu. Ta zapisnik podpišejo predsednik odbora in vsi člani izpraševatelji. Če ima član izpraševalnega odbora ločeno mnenje, ga sme vpisati z obrazložitvijo v zapisnik za podpisom. Besedilo zapisnika o privatnem izpitu je to-le: št............... Zapisnik o privatnem izpitu. ............................ sin...................................................... ...................................................... rojen v ...... sreza .......................... banovine , vere ......................, je opravljal kot privatni učenec izpit iz ......... razreda, z odobritvijo .................................... Predmet. Naloga pri pismenem izpitu. Ocena. Vprašanja pri ustnem izpitu. Obča ocena. Po pokazanem uspehu ........._........-............. .. izpit iz ...... razreda. V .............-...., dne...................... .............. 19.. Predsednik izpraševalnega odbora Člani: 1....................... —...... za ....... 2........................-....... za ....... 6....................................................v............. za ..... 7......................................................................... za ..... 8........................................................„................ za .... 9......................................... za .. 10. ...................................... za Prostor za ločena mnenja. — Ko se izpit dovrši, priobči predsednik odbora učencu uspeh izpita, nato pa predloži direktorju: a) zapisnik o izpitu; b) vse pismene učenčeve naloge; c) učenčeva dela iz pisanja in stenografije. Člen 20. Dovolitev za opravljanje dopolnilnih izpitov (po členih 22. in 26. zakona o srednjih trgovinskih šolah) daje ministrstvo za trgovino in industrijo ali banska uprava po svoji pristojnosti, na osnovi izvirnih izpričeval šole, dovršene v inozemstvu. Ti izpiti se vrše; v času od dne 24. avgusta do dne 1. septembra (§ 19. zakona o srednjih trgovinskih šolah). Člen 2l. Učenec, ki mn je dovoljeno, opravljati privatno dopolnilni izpit (§§ 22. in 26. zakona o srednjih trgovinskih šolah) iz enega ali več predmetov, opravlja izpit pred izpraševalnim odborom, v katerem je razrednik predsednik in sta člana dva učitelja, ki ju odredi razredni učiteljski zbor. Če je razrednik izpraševatelj, mu odredi direktor za namestnika člana razrednega učiteljskega zbora. Tudi za tak izpit veljajo vse odredbe teh pravil o privatnih izpitih (pismeni in ustni izpit, voditev zapisnika itd.) in o honorarju (člen 8. teh pravil). Če opravlja učenec izpit iz predmetov, ki se uče v več razredih, ga opravlja pred izpraševalnim odborom najvišjega razreda, v katerem se ta predmet uči, a v obsegu programa vseh prejšnjih razredov. V takem primeru traja pismeni izpit največ 3 ure (180 minut), ustni izpit iz enega predmeta traja 20 do 30 minut, po potrebi pa tudi več. Če opravlja učenec dopolnilni izpit, da dopolni z njim svoje izpričevalo o zaključnem izpitu, ga opravlja samo obenem z rednimi učenci. Člen 22. O privatnih izpitih učencev, ki opravljajo izpite iz poedinih razredov ali dopolnilne izpite, vodi direktor posebno razredno vpisnico (isti obrazec kakor za redne učence). V to vpisnico se vpisujejo privatni učenci po vrsti, kakor opravljajo izpit, neglede na razred. Na koncu vpisnice je voditi register vseh učencev po poedinih šolskih letih. Člen 23. Izpričevala, ki se izdajajo privatnim učencem, imajo isto obliko kakor izpričevala rednih učencev, le namesto besedi: »je dovršil razred« se postavlja: »je opravljal kot privatni učenec izpit iz razreda v...................... .................... od dne...................-....do dne _______________________ in pokazal ta-le uspeh«. Učencu, ki opravlja dopolnilni izpit, se izdaja potrdilo, ki je sestavni del izpričevala, dobljenega v šoli, na kateri je bil redni učenec, in ima obliko navadnega potrdila, ki ga izdajajo upravna oblastva. To potrdilo podpisuje samo direktor. Za to potrdilo se pobira taksa kakor 'ra navadna potrdila. Izpričevalo ali potrdilo se izda samo onim učencem, ki so izpit opravili. Toda če zahteva učenec, dasi ni izpita opravil, naj se mu izda potrdilo o opravljanju izpita, hna to potrdilo obliko navadnega potrdila in podatke: kdaj je opravljal in s čigavo odobritvijo je opravljal učenec izpit in zbog česa ga ni opravil (n. pr. nezadosten uspeh iz .................1...... pri pismenem ali ustnem izpitu itd.). To potrdilo podpisuje samo direktor. Za to potrdilo velja ista taksa kakor za navadna potrdila. Člen 24. Ta pravila stopijo v veljavo s pričetkom šolskega leta 1932./33. V Beogradu, dne 21. julija 1932.; I. br. 23.460/N. Minister za trgovino in industrijo Ivan Mohorič s. r. 553. Na osnovi § 42. zakona o srednjih trgovinskih šolah predpisujem ta-le pravila šolskega sklada.* § i. Pri vsaki srednji trgovinski šoli se mora ustanoviti šolski sklad, iz čigar sredstev se podpirajo siromašni učenci, se nabavljajo sredstva za dijaške vaje, knjige za dijaške knjižnice, se dajejo siromašnim učencem podpore za dijaška potovanja in se vobče plačujejo izdatki, ki jim je namen pospeševanje pouka in higienskih razmer na šoli. § 2. Ta SKiad in njegovo imovino upravlja celotni učiteljski zbor po upravnem odboru sklada. Celotni učiteljski zbor skrbi z» zviševanje dohodkov in njih uporabljanje. § 3. Ob pričetku vsakega šolskega leta voli celotni učiteljski zbor upravni odbor sklada. V ta odbor spadajo: direktor srednje trgovinske šole kot predsednik in dva učitelja, katerih eden je tajnik, drugi pa blagajnik, ki opravlja vse denarne posle in pobira članarino. § 4. Tajnik vodi vse dopisovanje, ki ga podpisuje direktor šole kot predsednik, in čuva arhiv sklada. Blagajnik upravlja z direktorjem denar in izvršuje odobrena izplačila. Prejeti denar nalaga plodonosno pri Državni hipotekarni banki ali Poštni hranilnici bodisi pri centralah v Beogradu ali pri njihovih filialkah. § 5. Konec meseca maja vsakega leta izvoli celotni učiteljski zbor dva učitelja, ki pregledata račune sklada. 0 tem pregledu (blagajne in računov) predložita odrejena pregledovalca poročilo celotnemu učiteljskemu zboru v odobritev. Odobreno poročilo o stanju sklada se natisne v letnem šolskem poročilu. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 1. avgusta 1932.. št. 174/LXXIV/503. — Zakon o srednjih trgovinskih šolah gl. »Službeni list« št. 319/31 iz 1. 1932. § 6. Sredstva sklada so ta-le: a) prejšnja imovina šolskega sklada in temu podobnih skladov; b) obresti naloženega sklada in dividenda raznih državnih papirjev; c) vložki rednih Slanov, podpornih in ustanovnih članov, dobrotnikov in velikih dobrotnikov; č) dohodki cd zabav, koncertov, predavanj in drugih prireditev, ki se prirejajo na korist sklada: d) razni dohodki, volila pcedinih oseb in naklonitve ustanov in drugi slučajni dohodki; e) dohodki od duplikatov šolskih potrdil, izpričeval in cd dijaške knjižnice; f) takse privatnih učencev (po členu 8. pravil o opravljanju privatnih in dopolnilnih izpitov na srednjih trgovinskih šolah).* § 7. Redni člani so vsi učenci, ki plačujejo redno naenkrat ali mesečno, za deset šolskih mesecev po 1 dinar na mesec. Podporni člani plačujejo po 50 dinarjev na leto. Razen dijakov in učiteljev morejo biti takšni člani vsi grajani, dijaški starši in prijatelji šole. Ustanovni člani plačajo enkrat za vselej 500 Din. Dobrotniki postanejo tisti, ki vplačajo naenkrat 1000 dinarjev, veliki dobrotniki pa so tisti, ki naenkrat dajo ali volijo skladu 5000 dinarjev in več § B. Častni člani lahko postanejo zlasti za sklad zaslužne osebe po oceni celotnega učiteljskega zbora. Ustanovni člani, dobrotniki, veliki dobrotniki in častni člani dobe posebno diplomo. § 9. Od dohodkov iz § 6. gredo v glavnico sklada vsi dohodki pod a), b), c) in d) in 20% dohodkov pod č), e) in f). § 10. Za namene, označene v § 1. teh pravil, se smejo potrošiti po odločbi celotnega učiteljskega zbora v enem šolskem letu: a) vse obresti od glavnice za to leto; b) 80% dohodkov pod č), e) in f) § 6. teh pravil. § lt Celotni učiteljski zbor odloča, kateri učenci naj dobč podporo in kolikšno (v denarju, materialu, zdravilih itd.,) in koliko se sme kateremu učencu podeliti podpore pri izvajanju dijaških ekskurzij. Pri tem se ravna celotni učiteljski zbor po ocenah uspeha in vedenja, materialnem stanju učenca in razmerah sklada. Samo člani sklada imajo pravico do podpore in pomoči. Sredstva za dijaške vaje in druge šolske potrebe se dajejo samo ob neobhodni potrebi, in to, če za to ni zadostnega kredita po državnem proračunu. Istotako se vrši nabava knjig za dijaško knjižnico v začetku, ko se dijaška knjižnica osnavlja in dokler ni izpopolnjena, in to samo v mejah sredstev sklada. Tudi te odločbe izdaja celotni učiteljski zbor po zaslišanju referata učitelja-varuha zbirk in nadzorstvenega učitelja dijaške knjižnice ali po drugi potrebi, ki se pokaže, po § 1. teh pravil. * »Službeni listi št. 552/00 iz 1. 1032. § 12. Vsi dohodki, kolikor jih je med vsakim šolskim letom, se knjižijo redno in se vodijo pri tem za vsako šolsko leto posebni razpredelki. Po prejemu in vknjiženju se pošlje denar takoj, najkesneje pa v 3 dneh, z dopisom v plodonosno naložbo po § 4. teh pravil. Potrdilo o prejemu v plodonosno naložbo poslanega denarja se priloži k ostalim spisom in se hrani v arhivu. Prav tako se dviga denar po potrebi iz plodonosne naložbe s spi-som-nalogoin direktorja šole kot predsednika sklada in se hranijo računi in priznanice z ostalimi izpričujočimi dokumenti o potrošku dvignjene vsote v arhivu. § 13. Ce se šola, na kateri obstoji tak sklad, zapre, ostane glavnica sklada še nadalje plodonosno naložena, kjer je bila naložena dotlej, do končne odločbe tega ministrstva, ki dodeli lahko tak sklad podobnemu skladu v istem kraju ali v isti banovini, odnosno na področju uprave mesta Beograda. § 14. Ta pravila stopijo v veljavo s šolskim letom 1932./ 1933. in se morajo vsa dotedanja pravila takih in podobnih skladov v mesecu dni po razglasitvi teh pravil prili-čiti tem pravilom in je poročati ministrstvu o tem in tudi o stanju šolskega sklada. Kjer šolskega sklada ni, se mora Ustanoviti povsem po teh pravilih takoj v šolskem letu 1932./1933. Od tega so izvzeti skladi, ustanovljeni po zasebnikih s posebno namembo in odobreni po tem ministrstvu, ki še nadalje poslujejo. V Beogradu, dne 18. julija 1932.; I. br. 23.020,/N. Minister za trgovino in industrijo Ivan Mohorič s. r. 554. \ ■ i Ratifikacija konvencije o univerzalni poštni uniji po Poljski.* Poslaništvo kraljevine Anglije v Beogradu je obvestilo z noto št, 104 z dne 5. julija 1932. ministrstvo za zunanje posle, da je deponirala republika Poljska dne 12. maja 1932. svojo ratifikacijo o konvenciji univerzalne poštne unije, ki je bila podpisana v Londonu dne 28. junija 1929., pri nas pa objavljena v »Službenih novinah« št. 188/LXIX z dne 19. avgusta 1930.** Iz ministrstva za zunanje posle; Pov. br. 11.442. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije* z dne 22. julija 1932., št. lG6/LXXIU/498. ** »Službeni list« št. 172/27 iz leta 1930. (zakon), št. 93/7, 94/7, 144/10 in 314/30 iz 1. 1932. 555. Pristop kolonije Nigerije in protektorata Kameruna, ki sta pod britanskim mandatom, k obči poštni konvenciji.1 Angleško poslaništvo je obvestilo z noto št. 67 z dne 14. maja 1932. ministrstvo za zunanje posle, da veljajo izza dne 6. aprila t. 1. odredbe obče poštne konvencije, sklenjene v Londonu dne 28. junija 1929., tudi za kolonijo Nigerijo in za protektorat Kamerun, ki sta pod britanskim mandatom. Konvencija se je razglasila pri nas v »Službenih no-tfinah« št. 188/LXIX z dne 19. avgusta 1930.2 Iz ministrstva za zunanje posle; Pov. br. 8577, m .. — • 556. Ratifikacija obče poštne konvencije po državah San Maripo in Bolgariji.3 Angleško poslaništvo je obvestilo z noto št. 66 z dne 14. maja 1932. ministrstvo za zunanje posle, da je treba dodati v listi držav, ki so deponirale svojo ratifikacijo obče poštne konvencije, sklenjene z dne 28. junija 1929. v Londonu, tudi še San Marino, ki je pristopil dne 25. januarja 1932., in Bolgarijo, ki je pristopila dne 2. februarja 1932. Konvencija je pri nas razglašena v »Službenih 110-vinah« št. 188/LXIX z dne 19. avgusta 1930.4 Iz ministrstva za zunanje posle; Pov. br. 8578. 557. Ratifikacija konvencije o čekih po Nikaragui.5 Generalno tajništvo Društva narodov je obvestilo z okrožnico C. 1. 52 z dne 7. aprila 1932. ministrstvo za zunanje posle « pristopu republiko Nikarague k naslednjim konvencijam: 1. konvenciji o enotnem zakonu o Čekih; 1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dno 31. maja 1932., št. 122/LV/380. 2 »Službeni list« št. 172/27 iz 1. 1930. — Glej tudi »Službeni list« št. 93/7 (seznam), 94/7, 314/30 (seznam) in št. 144/10 iz 1. 1932. 3 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 31. maja 1932., št. 122/LV/375. 4 »Službeni list« št. 172/27 iz 1. 1930. — Glej tudi »Službeni list« št. 93/7 (seznam), št. 94/7, št. 144/10, št. 314/30 (seznam) iz 1. 1932. * * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 5. maja 1932., št. 102/XLV/328. 2. konvenciji o reševanju izvestnih zakonskih sporov v čekovnih vprašanjih, in 3. konvenciji o kolkih v zvezi s čekom s končnim zapisnikom vred. Te konvencije so bile sklenjene v Ženevi dne 19. marca 1931. Kraljevina Jugoslavija je podpisala te konvencije dne 17. junija 1931., toda jih do današnjega dne še ni ratificirala. Iz pisarne ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 22. aprila 1932.; Pov. br. 6853. 558. Ratifikacija mednarodne radio-telegrafske konvencije po Dominikanski republiki.* Poslaništvo Zedinjenih ameriških držav v Beogradu jo obvestilo ministrstvo za zunanje posle, da je deponiral poslanik republike Dominikanske v Washingtonu dne 9. aprila 1932. ratifikacijski instrument za mednarodno radio-telegrafsko konvencijo, podpisano v Washingtonu dne 25. novembra 1927., pri nas objavljeno v »Službenih novinah« št. 33/XII z dne 12. februarja 1931. Iz ministrstva za zunanje posle; Pov. br. 8662. 559. Telefonski promet.** Uposlavljen je telefonski promet: 1. Stari trg pri Rakek u—V i 11 a del Ne-v os o (v Italiji), izza dne 1. avgusta 1932., taksna enota za navaden triminutni pogovor 1*80 zl. fr.; 2. Ljubljana — več krajev v Avstriji, izza dne 1. avgusta 1932., taksna enota: 2'70 zl. fr. — B a d G a s t e i n, K 1 a g e n f u r t, M a 11 n i t z, Millstatt, P o r t s c h a c h a m W d r -thersee, Radenthein Treibach, Velden a m W o r t h e r s e e in V i'l 1 a c h ; 3’45 zl. fr. — H o f G a s t e i n in S c h w a r z a c h im P o n g a u; 3. Vrhnika — več mest v Italiji, izza dne 1. avgusta 1932., taksna enota: 2'25 zl. fr. — T r e v i s o ; 2‘85 zl. fr. — Brescia, Bolzano, C r e m o n a, Carpi, Mode n a, Reggio Emilia, Rimini in Verona; * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 31. maja 1932., št. 122/LV/376. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 1. avgusta 1932., št. 174/LXXIV/511 (ad 1. do 3.), z dne 5. avgusta 1932., -št. 178/LXXV/515 (ad 4. in 5.), z dne 6. avgusta 1932., št. 179/LXXVI£521 (ad 6. iu 7.). 3-45 zl. fr. — Busto Arsizio, Galarate, Legnano, Livorno, Novari in Napoli; 4. Kranj — vsi kraji v Franciji, izza dne 10. avgusta 1932., taksna enota 6%30 zl. fr. poleg terminalne takse; 5. Kamnik — Graz (v Avstriji), izza dne 5. avgusta 1932., taksna enota 3'45 zl. fr.; 6. Maribor — Wildon, St. Georgen an der Stiefing in Iiagnitz bei St. Georgen an der Stiefing (v Avstriji), izza dne 28. julija 1932., taksna enota l-50 zl. fr.; 7. Zreče — vsi kraji v Franciji, izza dne 10. avgusta 1932., taksna enota 5-55 zl. fr. poleg terminalne takse. Banove uredbe. 560. Objave bansko uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932. II. No. 721/1. Objava. Občina Dobrunje, v srezu Ljubljana, bo pobirala v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 150-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 150—, c) od 100 1 piva Din 45-—, č) o — o — m-f t- e-* *-» 00 o c o ,3 -O Z ° T3 M o S ZJ ss o ► Skupina tiluznih bolezni. Ježice “eMe (mesto) "°lnja Lendava Kamnik Kranj Konjice Krško Kaško jdubljana (srez) Hubljana (mesto) Ljutomer .... Jkirska Sobota o mesto . &Ul “‘Ovenjgradec rooinelj .rani Vska Griža. — Dysentena. jidbljana (mesto) ;etlika Sobota Vsega Škrlatinka. — Scarlatina. Ježice .... g le ............. 0 Oe (mesto) . ^»rnjigrad kran' >i«ce............... [' to ... . i?**o............... j^ia................ ^•'bljana (srez) J^bljana (mesto) naribnr levi breg pribor (mesto) b,vo mesto . . ■ ST' . . . Il,arie pri Jelšah ._. Vsesa 1 ! 4 I 2 ! 1 6 7 1 7 2 8 4 3 1 58 1 6 I 14 (V>. R _le (mesto) te. Ošpice. — Morbilli. ^ •••• Ko I*’la ^Catec No^iana (mesto) Stg-*. Vsega 1 1 4 22 2 6 2 1 l I 8 44 — I 2 7 13 49 1 9 23 2 6 _t_ 37 Srez Ostali Na novo i oboleli j o > ca -j O Dmrli 1 Ostanejo 1 ; v oskrbi Ij Davica. — Diphteria et 'Jroup. Brežice 4 — — 4 Celje 6 — 3 — 3 Celje (mesto) — i — 1 Gornjigrad 2 — 2 Kram 10 — 1 9 Kočevje — i — 1 Konjice 2 i — 3 Krško 1 i 1 1 — Laško 3 i 1 3 Litiia 4 — — 4 Logatec — i — — 1 Ljubljana (srez) 5 — 2 3 Ljubljana (mesto) . 5 — 2 — 3 Maribor levi breg . . . 6 — b — 1 Maribor (mesto) . 4 i 3 Murska Sobota . . 1 i — 2 Novo mesto 1 i — — 2 Prevalje 5 2 3 Ptui 1 i 2 Radovljica 1 i 1 1 Slovenjgradec .... 1 2 — 1 2 Šmarje ori Jelšah . . . 4 3 4 3 Vsega . . | 66 Nalezljivo vnetje mo 15 žgai 23 HOV 2 56 Meningitis cerebrospinalis epidemica. Slovenjgradec 1 - - - 1 Vsega ■ ■ 1 1 I — Šen. — Erysipelas. 1 Celje 1 l 2 — — Celje (mesto) — l — — 1 Gornjigrad — — — 2 Kram 2 — — — 2 Kočevje — 1 — — 1 Krško ■ ■ — — — Laško 1 “ — — 1 Litija 1 — — — t Ljubljana (srez) .... 1 1 — 1 Ljutomer . ... 1 1 — 1 Maribor desni breg 1 1 — Maribor (mesto) .... — 1 — — 1 Metlika . . 4 -- 2 — 2 Murska Sobota . — 1 — — 1 Novo mesto o 3 — — 5 Pt i 1 — — - 1 Radovljica 1 — — — 1 Slovenjgrade^ ■ . . 1 — — — 1 Šmarje pri Jelšah . . . 1 — 1 — Vsega . . ■ 20 11 7 — 24 Krčevita odrevenelost. - - Tetanus. Brežice 1 — — — 1 Celje - . ■ 1 — 1 - — Ljubljana (mesto) . . . 1 — l — — Ljutomer — 1 — — 1 Maribor (mesto) .... 1 — — — 1 Murska Sobota 1 — — — 1 Radovljica .... 1 — 1 Vsega . . • 6 1 2 - 5 Vranični prisad. — Anthrax. Dolnja Lendava 3 — 2 — 1 Gornjigrad 3 — — — 3 Krško 3 — 1 2 Vsega . . . 6 3 2 i 6 Srez o — v-e o > Otrpnenje tilnika. — Po)yomyelitis acuta. Maribor levi breg . . . 1 1 i — 1 Maribor (mesto) .... 1 — — 1 Vsega . 2 1 i 2 Otročniška vročica. — Sepsis puerperalis. Dolnja Lendava 1 — — — 1 Litiia 1 — — — 1 Ljubljana (srez) . . 1 i — — 2 Vsega 3 i — 4 Ljubljana dne 10. avgusta 1932. Kraljevska banska uprava Dravske banovine » Ljubljani. •js II. No. 10092/3. 2675 Uradni razpust društva. Društvo »Podružnica krščanske šole v G-uštanju«, je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imo-vine, in torej ne more več izvrševati svojega statutarnega delovnega področja. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. avgusta 1932. VI. No. 20722/1. 2694 Izprememba v imeniku Zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Dr. Fajdiga-Pleiweiss Lea, zdravnica, volonterka v Ljubljani, je bila vpisana v imenik Zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 12. avgusta 1932. * V. No. 75/156. 2689—3—1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za delno regulacijo Ljubljanice v Ljubljani I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 10. sept. 1932. ob 11. uri dop. v prostorih hidrotehničnega odseka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri hidrotehničnem odseku, Stari trg št. 34/11. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 3,049.347-24 Din. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 46. avgusta 1932. V. No. 3042/43 ex 1932. 2654 3—3 Razglas o licitaciji Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem instalacije električne razsvetljave, plina in vodovoda v zgradbah carinarnice v Mariboru II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 6. septembra 1932. ob 11. uri dop. v sobi št. 38 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 48 tehn. oddelka v Ljubljani. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: 1. instalacija električne razsvetljave Din 85.147-80; 2. instalacija plina Din 128.714-—; 3. instalacija vodovoda Din 169.430-20. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. avgusta 1932. Razglasi sodišč in sodnih oblastev U VI 6/32—5 2687 Razglas. Okrajno sodišče v Ljubljani je razsodilo z razsodbo z dne 12. III. 1932., da jo Lovšin Elizabeta, stara 75 let po poklicu gostilničarka v Ljubljani, Uraoišče 13, kriva prestopka po cienu 6. zakona o pobijanju draginje življenskili potrebščin in brezvestne špekulacije, storjenega s tem, da kot lastnica vinotoča v svojem lokalu v Gradišču št. 13 v Ljubljani dno 4. L 1932 mi imela cenika jiedil in pijače, tako da bi ga vsakdo razločno videl. Zaradi tega je bila obsojena po čl. 6. zgoraj navedenega zakona na 250 Din denarne kazni, ki se ob neizterljivosti izpremeni v nadaljnjo ikazen 36 ur zapora. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VI., dne 28. aprila 1932. * U VI 31/32 ‘2686 Razglas. Okrajno sodišče v Ljubljani, je razsodilo z razsodbo z dne 12. 111. 1932., da je Pukelstein Josipina, stara 47 let, po poklicu gostilničarka v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 46, kriva prestopka po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskili potrebščin in brezvestne špekulacije, storjenega s tem, da kot lastnica gostilne, dne 23. I. 1932 v Ljubljani v svojem lokalu na Sv. Petra cesti 46 ni označila sumarno ali podrobno cene posameznih jedil, tako da bi jih vsakdo razločno videl. Zaradi tega je bila obsojena po členu 6. zgoraj navedenega zakona na 250 dinarjev denarne kazni, ki se ob neizterljivosti izpremeni v nadaljnjo kazen 36 ur zapora. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VI., dne 28. aprila 1932. Kps VI 251/32. 2683 Izsleditev. Koser Dominik, rojen 23. 10. 1894. v Sp. Gašteraju, srez Maribor, in tja pristojen, stanujoč v Novivasi, cesta na Dobrovo št. 26, ob. Celje okol., zak. sin pok. Dominika in pok. Alojzije roj. Sirk, r. k. vere, Jugoslovan, materni jezik slovenski, pismen, obiskoval 6. razr. osnovne šole, delavec, večkrat predkaznovan, je nujno sumljiv prestopka po § 247 k. z., in ga je treba izslediti ter poročati o sedanjem bivališču sreskemu sodišču v Celju. Okrajno sodišče Celje, odd. VI., dne 23. julija 1932. P 56/32—1 2699 Razglasitev preklica. S sklepom okrajnega sodišča v Gornjem gradu z dne 5. julija 1932, opravilna štetvilka L 3/32—2, je bil Žmavc Franc, posestnik, prej stanujoč v Št. Florjanu št. 50, sedaj v bolnici za duševne bolezni v Ljubljani, zaradi umo-bolnosti poipolnoma preklican. Za skrbnico je bila postavljena Žmavc Marija, posestnica v Št. Florjanu št. 50. Okrajno sodišče v Gornjem gradu, odd. I., dne 5. avgusta 1932. * A 52/32—12. 2633—3—3 Poklic dedičev neznanega bivališča. Župan Franc iz Vrbovc 18, je dne 22. februarja 1932. umrl. Poslednja volja se ni našla. Šketelj Jože iz Mihovega 14, sedaj nekje v Ameriki; Oklešen Marija roj. Šketelj iz Mihovega 14, sedaj nekje v Ameriki; Šketelj Ana iz Mihovega 14, baje poročena v Ameriki, katerih bivališče sodišču ni znano, se pozivljejo, da se tekom enega leta od »danes naprej zglasijo pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo obravnavala zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Cimermanom Jožetom, posestnikom iz Dol. Starevasi 28, ki je bil odsotnim postavljen za skrbnika. Okrajno sodišče v Kostanjevici odd. I., dne 20. junija 1932. * E V a 2482/32—3. 2674 Oklic. Josipu Zidarju, posestniku in trgovcu v Ljubljani, Dunajska cesta št. 31 stanujočemu nazadnje v Marseillu 74, Boulevard des Dames, je vročiti v izvršilni stvari Komercijalne banke d. d. podružnice v Ljubljani proti Josipu Zidarju dovolilo prisilne dražbe zemljišča vi. št. V\ vi. št. 105, k. o. Kapucinsko predmestje, sklep z dne 1. junija 1932 opr. štev. E V a 2482/32—2, s ka- terim se dovoljuje prisilim dražba a premičnin vi. št. 105, k. o. Kapucini predmestje. _. Ker je bivališče zavezanca Josipa dar ja neznano, se postavlja za skrbnik* gospod Lilleg Maks, davčni inšpektor pok. v Ljubljani, ki ga bo zastopal o njegovo nevarnost in stroške, dokler s® ne oglasi sani ali ne imenuje poom • ščenca. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V dne 7. avgusta 1932. E 647/32—3 Oklic. Bajtarju Matjažu, čevljarskemu ...P^ močniku iz Turnišča, sedaj v Francij}? J vročiti v izvršilni stvari Čeha Josip ’ čevljarja v Lipi št. 10 ca Rajtar Matja^ radi 995 Din s prip. sklep z dne 21- Ju' nija 1932 opravilna številka E 647/32—-s katerim se 'je dovolila izvršba poten; prisilne osnove zastavne pravice P vseh zavezancu lastnih zemljiščih v o. Turnišču. Ker je bivališče Bajtarja Matjaža ® znano, se postavlja za skrbnika kaJ*a(i Florijan, posestnik v Turnišču, ki ga zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi .sam ali ne i"'e' nuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 12. avgusta 1932. E V a 5308/30—88. 2601 Oklic. Izvršilna zadeva zahtevajoče stran ke Martinčiča Avgusta proti zaveza'1 stranki Zidar Franji, Ruši, Zvonku 1 Josipu radi Din 5269-— s pripadki-V predmetni izvršilni zadevi je vr čiti Josipu Zidarju, bivšemu trgovcu^ Ljubljani, nazadnje Aux Bons Soins » Mhe L. Cuny Meurville 74, Bd des v' mes, Marsseille, dovolilo izvršbe E 1961/32—2. ' Ker je bivališče zavezanca neznan se mu postavlja za skrbnika na c g. Lilleg Maks, davčni inšpektor v V koju v Ljubljani, Slomškova ulica 1 i ki ga bo zastopal na njegovo nevarn * in stroške, dokler ne nastopi sam a ne imenuje pooblaščenca. -m Nadaljnji izvršilni stroški se odmer na 107-50 Din. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. dne 7. julija 1932. V»-> * 2679 do- E 1010/32-40. Dražbeni oklic. Dne 6. s o p it e m b ra 1 93 2. poldne ob devetih bo pri p°dP nem sodišču v sobi št. 4 dražba r*el v,j, imičnin: zemljiška knjiga Dobrna, štev. 273. Cenilna vrednost: Din 223.096—^ Najmanjši ponudek: Din 112.064 je Pravice, M bi ne pripuščale priglasiti sodišču najpozneje prt gjcer nem naroku pred začetkom dražbe, bi se ne mogle več uveljavljati P. je nepremičnine v škodo //Iražitelja, ravnal v dobri. veri. V ostalem se opozarja na dražbeni Nklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Celju, dne 28. julija 1982. E 695/32—47. 2680 Dražbeni oklic. Bile 6. s e p t e m b r a 1 93 2. dopoldne ob desetih bo pri podpisa-N©m sodišču v sobi št. 4 dražba nepre-jničnin: zemljiška knjiga Verpete, vi. »tev. 165. 'Cenilna vrednost: Din 73.519-50. Vrednost pritikline: Din 52-—. Najmanjši ponudek: Din 49.047-66-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je Priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-h®m naroku pred začetkom dražbe, sioer ki se ne moglo več uveljavljati glede Nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je tevmal v dobri veri. V ostalem so opozarja im dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Celju, dne 28. julija 1932. E 100/32—18. 2650 Dražbeni oklic. Dne 9. s e p t e m b r a 19 32. dopolnile ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepre-Niičnin zemljiška knjiga Smodnik, vi. stev. 109. Cenilna vrednost: Din 35.740-—. Vrednost pritiklin: Din 2495'—. Najmanjši ponudek: Din 25.490-40. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je Priglasiti sodišču najpozneje pni dražbe-heni naroku pred začetkom dtražbe, sioer ki se ne moglo več uveljavljati glede Nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je tevnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega Nodišča. Okrajno sodišče v Krškem, dne 10. avgusta 1932. Vpisi v trgovinski register Vpisale so se nastopne firme: 1090. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 17. avgusta 1932. Besedilo firme: S. Pretnar in drug. Obratni predmet: Nakup, prodaja in Proizvodnja slaščičarskih izdelkov. Družbena oblika: Javna trgovska družba od 1. avgusta 1932. Družabniki: Pretnar Slavko, pekovski Poslovodja iz Ljubljane, Tržaška c. 24, E^žek Ivan, -slaščičar v Ljubljani, Vidovdanska c. 10. Na namestovanje upravičen: Družbo zastopate družabnika kolek-Nvno ter podpisujeta za tvrdko kolek-Nvno tako, da pisanemu, tiskanemu ali s Pečatom odtisnjenemu besedilu firme Pristavita svoja lastnoročna podpisa. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 17. avgusta 1932. Firm. 695/32 — Rg A VIII 106/1. 1091. Sedež: Ljubljana, Žabjak št. 6. Dan vpisa: 6. avgusta 1932. Besedilo: Terpin Franc. Obratni predmet: trgovina s sadjem. Imetnik: Terpin Franc, trgovec v Ljubljani, Žabjak št. 6. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 6. avgusta 1932. Firm 692 — Rg A VII 104/1 H* 1092. Sedež: Paračin. podružnica: Ljubljana. Dan vpisa: 8. avguste 1932. Besedilo: Industrija vunenih tkanina Vlada Teokarovič i Kompanija. Obratni predmet: prodaja volnenih tkanin Vlada Teokarovič i Komp. Družabniki: Teokarovič Vlado, Teokarovič Slavko, in ing. Nikolič Predrag, vsi industrijci iz Paračina. iPodpis firme: Tvrdko podpisujejo obvezno družabniki tako, da podpiše pod štampiljko firme vsak družabnik posamezno. (Za zadolžitev firme sta potrebna pod štampiljko podpisa dveh družabnikov. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. avgusta 1932. Firin. 690 — lig A VII 105/1. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 1093. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 6. avgusta 1932. Besedilo: Math. Gerber. Zbog smrti dosedanje lastnice Gerber Ane se vpiše nova lastnica Mikuž Marta roj. Gerber v Ljubljani. Obratni predmet odslej: trgovina s papirjem, šolskimi in pisarniškimi potrebščinami. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 2. avgusta 1932. Firm 685 — Posam. I 209/2 * 1094. Sedež: Ljubljana VII. Dan vpisa: 6. avgusta 1932. Besedilo: »Jugo-Lutz, družba z o. z.« ali srbskohrvatsko: »Jugo-Lutz društvo s. o. j.« v latinici in cirilici. Obratni predmet: Jugoslovanska prodajna centrala Lutzovih kurilnih naprav in raznih kovinskih izdelkov. Družbena pogodba z dne 22. julija 1932. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Visokost osnovne glavnice 10.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini: 10.000 Din. Poslovodja: Rupena Ivan, prokurist tvrdke ing. Guzelj v Ljubljani VII., Jernejeva ulica 8. Tvrdko zastopa in podpisuje poslovodja samostojno tako, da pristavi svoj podpis pod besedilom tvrdke, ki je lahko od kogarkoli pisano, tiskano ali s štampiljko odtisnjeno. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. ITI., dne 6. avgusta 1932. Firm 676/32 — Rg C V 81/1 1095. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 8. avgusta 1932. Besedilo: »Jugosl. Fuld družba za automatsko telefonijo z o. z.« ali: »Jugosl. Fuld društvo za auto-matsku telefoniju s o. j.« Obratni predmet: Prodaja in dajanje v rabo telefonskih naprav vsake vrste in naprav s slabo strujo. Družbena pogodba z dne 23. aprila 1932. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Visokost osnovne glavnice: 100.000 dinarjev. Na to vplačani zneski v gotovini 100.000 Din. Poslovodje: Munk Hans, trgovec v Zagrebu, iiica št. 52. Za namestovanje upravičen: Družbo zastopa vsak poslovodja samostojno iu podpisuje zanjo na ta način, da pod pisano, tiskano, s štampiljko ali na kak drug način odtisnjeno besedilo tvrdke pristavi svoj podpis. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 6. avgusta 1932. Firm 432/32 — Rg C V 83/1 * 1096. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 6. avgusta 1932. Besedilo: Jugoslovanske Steyr tovarne družba z o. z. Vpiše se prokurist dr. Formatschek Karl, prokurist pri družbi v Ljubljani. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 6. avgusta 1932. Firm 682 — Rg C III 256/10 * 1097. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 6. avgusta 1932. Besedilo: Kreditni zavod za trgovino in industrijo. Izbriše se Winterju Pavlu podeljena prokura. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 6. avgusta 1932. Firm 688 — Rg B I 136/20 * 1098. Sedež: Ljubljana VII., Tržna ul. 6. Dan vpisa: 6. avgusta 1932. Besedilo: Peter Stepič. Vpiše se sedaj zbog smrti Petra Slepiča kot lastnik tvrdke Stepič Mirko, veletrgovec z vinom v Ljubljani VIL, Tržna ulica št. 6. Izbriše se prokura Stepiča Mirka. Vpiše se prokura Stepič Mare roj. Šterk v Ljubljani VII., Tržna ulica 6. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 6. avgusta 1932. Firm 683 — Rg A V 74/3 * 1099. Sedež: Ljubljana, Dan vpisa: 6. avgusta 1932. Besedilo: Tovarna klobukov šešir d. d. v Škofji Loki. Izbriše se prokura Plestenjaka Franca, vpiše pa prokura ing. Skalickega Zdenka in Kmetiča Alojza, obeh v Škofji Loki. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 6. avgusta 1932. Firm 677 — Rg B II 1/13 Konkurzni razglasi S 24/32—7. 2695 1100. Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o i mo vini Jurija Ferenca, zid. mojstra v Ljubljani. Konikurzni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. Upravnik mase: dr. Treo Dragotin, odvetnik v Ljubljani. Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču, soba št 140 dne 31. avgusta 1932. ob pol devetih. Oglasitveni rok do 1. oktobra ,1932. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 8. oktobra 1932. ob desetih. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 16. avgusta 1932. * 2678 S 8/3il—55. 1101. Odprava konkurza. Prezadolženec Gobec Mirko, zasebnik v Celju, Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 8/31—2 o imovini preza-dolženca, se odpravi, ker so pritrdili vsi upniki po § 179 k. r. Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, odd. I., dne 13. avgusta 1932. Sa 36/32—2. 2697 1102. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o 'imovini Angele Ahlin, neprotokolirane trgovke v Ljubljani. Poravnalni sodnik: Anton Avsec, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. Poravnalni upravnik: dr. Albin Smole, odvetnik v Ljubljani. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču dne 19. septembra 1932. ob desetih. Pok za oglasitev do 14. septembra 1932. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. avgusta 1932. * Sa 37/32—2. 2696 1103. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Marije Kos, trgovke v Zagorju ob Savi, registrovane pod firmo Ivan Kos, Zagorje ob Savi. Poravnalni sodnik: dr. Tomo Turato, starešina okrajnega sodišča v Litiji. Poravnalni upravnik: Viktor Miiller, sodni cenilec v Zagorju. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, v Litiji dne 27. septembra 1932. ob desetih. Rok za oglasitev do 21. septembra 1932. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 16. avgusta 1932. Razglasi raznih uradov in oblastev No. 9349/1. 2688 Dražba lova. Lovska pravica krajevne občine Kamnica se odda z javno dražbo do 31. marca 1935 v zakup. Dražba se vrši v soboto, dne 27. avgusta 1932. ob 9. uri, pri sreskem načelstvu v Mariboru levi breg, soba štev. 34. Breško načelstvo v Mariboru levi breg, dne 13. avgusta 1932. Štev. 7558/11. 2693 Razpis. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za na dan 2. septembra 1932 dobavo: 25.060 kg pšenične moke št. Ogg — 6, 800 kg sirove kave v zrnu, 2X sladne, 600 kg sirove kave »Santos Primes«, 1.200 kg bučnega olja, 4.000 kg koruznega zdroba, 1.200 kg terpentinovega mila, 2.600 kg riža »Carolina Diamante«. Dobavni pogoji pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 16. avgusta 1932. Štev. 7650/11. 2692 Razpis. Podpisana direkcija razpisuje za na dan 2. septembra t. 1. /Iranko Žalec dobavo: 24.000 kg pšenične moke št. Ogg, Og, 2 in 6. Dobavni pogoji pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 16. avgusta 1932. & Štev. 2549/E-Ing. J. 2677 Razpis. Mestna elektrarna ljubljanska razpisuje dobavo sledečih motorjev: 1. Učinek ca. 2'5 k. s. 660/380 voltov, 50 period v sek. ca. 1440 obračajev v minuti, premer jermenice 120 mm, 2. učinek ca. 3'4 k. s. 660/380 voltov, 50 period v sek. ca. 1440 obračajev v minuti, premer jermenice 110 mm, 3. učinek ca 5'3 k. s. 660/380 voltov, 50 period v sek. ca. 1440 obračajev v minuti, premer jermenice 120 mm. Vsi motorji morajo biti kratkostični in prabotesno zaprti. Omenjenim motorjem je dobaviti tudi trikot-zvezdna stikala v prahotesni izvedbi. Motorji in stikala morajo odgovarjati najnovejšim predpisom zveze nem- ških elektrotehnikov. Cene je navesti brez montažnih tračnic, frank o Ljubljana z ovojnino, carino, vštevši vse odtegljaje za davek in pristojbine. Potrebne podatke dobi ponudnik v pisarni mestne elektrarne, Krekov trg št. 10/11., med uradnimi urami. Ponudbo je vposlati v zaprtem ovoj® do 25. avgusta t. 1. do 14. ure z nap1* som: »Ponudba za motorje«. Ravnateljstvo mestne elektrarne ljubljanske, dne 16. avgusta 1932. * 2676 Štev. 2524/E-Ing. J. Razpis. Mestna elektrarna ljubljanska razp1" suje gradbo transformatorske postaje e® Topniški ulici. Potrebne podatke dobi podjetnik v pisarni mestne elektrarne, Krekov trg štev. 10/11., med uradnimi urami. Ponudbo je vposlati v zaprtem ovoju do 26. avgusta t. 1. do 14. ure z napisom: »Ponudba za transformatorsko posta jo*-Ravnatcljstvo mestne elektrarne ljubljanske, dne 16. avgusta 1932. Razne objave Štev. 50. 2685 Razglas. Podružnica Udruženja rudarskih 9} plavžarskih nameščencev v Zabukovci je radi premajhnega števila članstva razpuščena in se je združila s podružnico Udruženja rudarskih in plavžarskih nameščencev v Velenju. Udruženje rudarskih in plavžarsUik nameščencev, podružnica Velenje, dne 16. avgusta 1932. * 2701 Vabilo na izredni občni zbor. Prvi izredni občni zbor Stavbne hranilnice in posO' Jllnice „MoJ dom”, r.z. z o.*-v Ljubljani, Miklošičeva c. 15, se bo vršil dne 11- sc,j! tembra t. 1. ob 8. uri v prostorih resta ^ racije pri »Lovu« na G-osposvetski ®-Ljubljani z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Dopolnilno volitve načelstva & nadzorstva. 3. Slučajnosti. Načelstvo- * 270° Občni zbor f. »Commerce« d. d. v Ljubljani se 20- 11 gusta 1932. ne bo vršil. 3 j. »Commerce« d. v Ljubija11'- Izdala kraljevska oanska uprava Dravske banovine. Urednik: Pobar Robert v Ljubljani Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: 0. Michčlek v Ljubljani