PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni c Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni fSlovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
"O
0' L. O =-:
o =■
9
m
X’
Cena 700 lir - Leto XLII. št. 211 (12.536)	Trst, nedelja, 7. septembra '
TRST
c
2
D
I
%
1
C-
r-i
N*'.
Z
s—»
5
3P 559 1 linije)
> 1
5723
)
: r.
3?-
•C/
Muslimanska terorista napadla vernike pri molitvi - 25 m	§
Pokol v istanbulski sinagugi
Odgovornost prevzeli šiitski skrajneži »džihada« — PLO se je ogradila od gnusnega atentata
ISTANBUL — Peterica teroristov je včeraj zjutraj s strelnim orožjem in bombami napadla najpomembnejšo turško sinagogo Neve Šalom v mestni četrti Bejoglu na evropski obali Bospora, pri čemer je bilo 25 vernikov, ki so bili zbrani pri molitvi, mrtvih in sedem ranjenih. Odgovornost za atentat so prevzeli, muslimanski teroristi, pripadniki filoiranske sekte šiitov, ki se združujejo pod imenom »Džihad« — sveta _ vojna. V svojem sporočilu trdijo, da gre za povračilo in za maščevanje za žrtve izraelske okupacije v južnem Libanonu. Oglasili so se tudi Palestinci, ki govorijo o maščevanju za žrtve izraelskega terorja. Pri tem je treba povedati, da se je organi-zaaija za osvoboditev Palestine takoj ogradila od atentata, katerega žrtve so bili samo neoboroženi verniki.
Po skopih vesteh, ki prihajajo iz Turčije kaže, da sta med žrtvami tudi dva terorista, ki so ju baje raznesle ročne granate. Turška vlada se je takoj sestala na izredni seji, predsednik vlade Ozal pa je pred sejo dejal, da bi vse države morale sodelovati v boju proti terorizmu, da bi preprečili take gnusne zločine. Ozal je tudi dodal, da ostalih treh teroristov niso ujeli in da je šlo najbrž- za samomorilsko skupino.
Ob koncu vladne seje so povedali, da sta bila terorista samo dva in da sta oba umrla v atentatu.
Vlada obenem izraža ogorčenje nad atentatom in podčrtuje, da je toliko bolj gnusen, ker so ga izvedli v posvečenem kraju. Poleg tega, poudarja turška vlada, imajo vsi turški državljani, ne glede na vero ali barvo pravico do zaščite s strani države.
Atentat proti nedolžnim židovskim vernikom je močno odjeknil v vsem svetu. Predsednik italijanske vlade Craxi je izrazil obžalovanje in gnus Italije nad takimi zločini, podobne izjave pa sta dala tudi zunanji minister Andreotti in obrambni minister Spa-dolini.
Džihad, sveta vojna je znana že oz leta 1983, ko je prevzela odgovornost za najbolj krvave atentate, do katerih je prišlo v Libanonu. Ne gre za organizacijo, temveč za ime, ki si ga nadenejo muslimanski skajneži, povečini pripadniki fliloiranske šiitske sekte, pri svojih terorističnih dejanjih. Leta 1983 je minirala izraelsko poveljstvo v Tiru, pri čemer je bilo 62 mrtvih. Leto kasneje je napadla ameriško veleposlaništvo v Libanonu: tudi takrat je bilo nad 60 mrtvih. V obeh primerih je šlo za samomorilski napad. Avgusta 1983 so pripadniki Džihada prevzeli odgovornost za mine v Rdečem morju, ugrabili so tudi več zahodnih državljanov, predvsem Francozov in Američanov v Bejrutu.
Ameriška administracija še negotova o odgovornosti, ki jo Gadafi zavrača
Ugrabitev v Karačiju obsodil ves civilni svet
KARAČI — še vedno ni dokončnega obračuna žrtev krvavega razpleta, s katerim se je v petek zvečer zaključila ugrabitev potniškega letala boeing 747 ameriške družbe Pan Am na pakistanskem mednarodnem letališču pri Karačiju. Po podatkih, ki jih je na včerajšnji tiskovni konferenci posredoval načelnik pakistanskega civilnega letalstva Kuršid Anvar Murza, naj bi življenje izgubilo 18 ljudi, ranjeni pa naj bi bili 104. Med'mrtvimi naj bi bilo 15 potnikov, 2 člana posadke in eden izmed ugrabiteljev. Toda ti podatki se ne ujemajo z drugimi viri, po katerih naj bi mrtvih bilo 16 ali 17, med temi pa naj bi ne bil noben terorist. Poleg tega ni mogoče izključiti, da se bo obračun žrtev poslabšal, saj je nekaj desetin ranjencev v hudem stanju.
Tudi dinamika krvavega razpleta ni povsem jasna, že omenjeni načelnik pakistanskega civilnega letalstva je na včerajšnji tiskovni konferenci nekoliko spremenil verzijo, ki jo je bil Poprej sam dal. Dejal je, da so ugrabitelji pričeli streljati v letalu, preden bi jih napadli posebni pakistanski oboroženi oddelki (v prvotni verziji je bila posledica dogodkov obratna). Streljanje na »jumbu« se je vsekakor pričelo okrog 23- ure po krajevnem času (ob 20. uri po našem), ko je letalu pošlo gorivo in z njim tudi
električni tok. Kot so potrdili nekateri od preživelih, so teroristi ob prekinitvi toka naravnost »zblazneli«, najbrž misleč, da so podvrženi napadu.
Kot znano, so ob začetku ugrabitve v petek ob zori z letala zbežali pilot in dva njegova pomočnika. Ugrabitelji so potem ves dan zahtevali novo posadko, ki naj bi letalo peljala na Ciper. Pri tem so grozili, da bodo pobijali potnike, dokler ne bodo dosegli zahtevanega. Tragični epilog se je odigral prav v času, ko je zapadel rok njihovega ultimata. Dotlej so teroristi umorili enega potnika, in sicer ob samem začetku ugrabitve. Žrtev je bil Amerikanec indijskega rodu,
Odgovornost za teroristično dejanje so prevzele »Organizacija božjih bojevnikov - skupina mučenca Zulfikarja Alija Bhutta« in »Libijske revolucionarne celice«. Po vsem sodeč so ugrabitelji arabske narodnosti, kateri organizaciji pripadajo, pa še ni z gotovostjo znano. Ameriške oblasti pripisujejo majhno verjetnost možnosti, da bi za njimi bila Libija. To možnost je sicer Gadafi izključil. Washingtonski zvezni sodnik je včeraj izdal mednarodni zaporni nalog, predsednik Reagan pa je zahteval, naj se teroristi najtrše kaznujejo. Ugrabitev letala je obsodil ves civilni svet.
Pakistanski posebni oddelki, ki so osvobodili potnike letala	(Telefoto AP)
Danes ob 15. uri ob spomeniku na bazovski gmajni proslava 56-letnice bazoviških junakov
Neuvrščeni še brez dogovora o sedežu prihodnjega 9. vrha
HARARE — Neuvrščeni se sinoči še niso mogli zediniti o sedežu naslednjega, devetega vrha gibanja. Zato se do trenutka, ko zaključujemo redakcijo, še ni bila začela sklepna plenarna seja tega osmega sestanka na vrhu najvišjih voditeljev 101 neuvrščene države, ki je imela na dnevnem redu formalno odobritev že na strokovni in politični ravni dogovorjene sklepne deklaracije. Sejo so od zgodnjega popoldneva večkrat odložili, medtem ko so se sestajali zunanji ministri udeleženk in drugi najvišji voditelji, ki so se trudili najti soglasje tudi o še tem zadnjem odprtem vprašanju, med katerum je
bil zelo aktiven predsednik predsedstva Jugoslavije Sinan Hasani.
Kandidatov za sedež 9. vrha, ki bo leta 1989 (in za predsedstvo gibanja odtlej) je namreč več, od Nikaragve, do Argentine, Peruja, Cipra in celo Severne Koreje, če bi tokrat ne mogli doseči o tem soglasja, je možno, da gibanje prepusti odločitev zasedanju na ravni zunanjih ministrov, ki bo čez dve leti. Kot največji uspeh sedanjega srečanja na vrhu pa vseeno označujejo sporazum o ustanovitvi stalnega ministrskega komiteja, ki naj bi skrbel za pospeševanje gospodarskega sodelovanja med neuvrščenimi državami in z ostalimi državami v razvoju.
DANES NA NAŠIH ŠPORTNIH STRANEH Kolesarsko SP: na dirki za profesionalce
Moreno Argentin (It.) svetovni prvak
Danes v Monzi VN Italije v formuli 1
Italijan Teo Fabi v prvi vrsti
v
Ženski odbojkarski turnir v Bazovici
Meblo v boju za 1. mesto
Namizni tenis: mednarodni turnir v Zgoniku
Kras Globtrade v velikem finalu
KMEIIISKI DNEVI 1986
v Kulturnem centru F. Prešeren v Boljuncu
od 12. do 15. septembra
V bolnišnici v Karačiju je še vedno več kot 100 bolj ali manj hudo ranjenih
Po krvavem streljanju na ameriškem boeingu 747
Ta hudo ranjeni potnik in njegov sorodnik potrpežljivo čakata na pomoč (AP)
šestnajstletno Meenu Sundaveson iz Detroita so sprejeli Tudi Dirka Vordrana iz Miinchna so morali odpeljati v v oddelek za intenzivno zdravljenje (Telefoto AP) oddelek za intenzivno zdravljenje	(Telefoto AP)
Jedrska energija vnema razprave ob bližnji vsedržavni konferenci
RIM — V italijanskih političnih, gospodarskih, sindikalnih in znanstvenih krogih se živahno razvija razprava o civilni uporabi jedrske energije. Aprilska nesreča v Černobilu je dala povod za globlji in širši razmislek o pozitivnih in negativnih plateh tega vira energije, po poletnem premoru pa je razpravo poživil podtajnik PSI Martelli, ki se je podobno kot nemški socialdemokrati zavzel za postopno ukinitev jedrskih central obstoječega tipa, t.j. izkoriščajočih jedrsko cepljenje.
V razpravo, ki se večinoma odvija po časopisih in jo je treba uokviriti tudi v priprave na napovedano vse-
Pet mrtvih v prometni nesreči
CAMPOBASSO — V hudi prometni nesreči v bližini Petaccia-ta v Moliseju na Jadranski državni cesti je prišlo do hude prometne nesreče, v kateri je umrlo pet ljudi. Po prvih ugotovitvah kaže, da sta iz nepojasnjenih vzrokov trčila osebni avto in dostavno vozilo. V avtu je bila družina Polistena iz Genove — oče, mati in sin ter njegova zaročenka. Vsi štirje so umrli, kot je u-mrla tudi voznica dostavnega vozila.
državno konferenco o energiji, je med drugimi posegel minister za delo De Michelis (PSI). V intervjuju tedniku Panorama je zavzel podobna stališča kot Martelli. »Namesto da bi bili zadnji v uporabljanju jedrske energije starega tipa,« je pristavil, »bj lahko postali prvi v raziskovanju jedrske energije novega tipa, o kateri govori prof, Rubbia.« De Michelis se je nanašal na jedrsko energijo, ki se sprošča ne ob cepljenju, marveč ob zlivanju (fuziji) atomskih jeder. V zadnjih časih si fiziki prizadevajo, da bj izdelali reaktor, v katerem bi e-nergijo pridobivali na ta drugi način. S tem naj bi dokončno rešili vpra-
Število žrtev
'v'
v Čilu naraslo na 4
SANTIAGO — Število žrtev policijske represije ob četrtkovih in petkovih protestnih dnevih proti Pinochetovi diktaturi je naraslo na 4 mrtve, nekaj desetin ranjenih, aretiranih pa je bilo 307 demonstrantov. Demokratično ljudsko gibanje je najavilo tretji protestni dan za 11. septembra, ob 13. obletnici vojaškega udara, ki je strmoglavil levičarsko demokratično vlado in pri katerem so umorili tudi predsednika republike Allendeja.
sanje energetske preskrbe, saj bi u-porabljali vodik, ki ga je v naravi na pretek, poleg tega pa bi ne onesnaževali okolja. De Michelis torej predlaga, naj bi postopno zaprli obstoječe centrale in investirali 2.000 do 3.000 milijard lir v raziskovanje »čiste« jedrske energije. Pripomniti pa velja, da gre za silno zahtevne raziskave, s pozitivnim izidom katerih je seveda tvegano že sedaj računati.
V javni razpravi je veliko pozornosti namenjene organizacijskemu in posredno vsebinskemu okviru, v katerem naj poteka konferenca o energiji. Vsedržavni tajnik sindikata UIL Benvenuto je včeraj pisal predsedniku vlade Craxiju in ministru za industrijo Zanoneju, naj bi na konferenci sodelovali tudi sind:kati in naj bi na njej prišla do izraza vsa stališča. Minister Zanone (PLI) je včeraj poudaril, da konferenca vsekakor ne bo nadomestila parlamenta, kateremu pripadajo zadnje odločitve o energetski politiki. Nekoliko drugačnega mnenja pa je komunist Marghe-ri. Po njegovem bi morali na konferenci izdelati stališča, o katerih naj bi se potem izrekli volivci na referendumu. V razpravo je naposled posegel tajnik KD De Mita, ki je poudaril predvsem potrebo po preudarnosti. Ni a priori nasproten referendumu, meni pa, da bi morali politiki izdelati jasna stališča, o katerih naj bi se potem, če bo potrebno, izrekli tudi volivci.
S 43. beneškega mednarodnega filmskega festivala
V Benetkah zavel veter s Severa
BENETKE LIDO — Na tekmovalni spored festivala je prvič zavel hlad ni veter s Severa. Včeraj sta bila namreč na programu dva izmed tistih filmov iz severnoevropske produkcije, ki jim je letos Hondi na široko odprl vrata sekcije Venezia XLIU. Tako smo gledali norveški, film Oddvara Einarsona »X« in švedsko »Amoroso« režiserke Mai Zet-terling.
Posledice beneškega odprtja na Sever pa je po svoje popolnoma pravilno označil neki znan italijanski kritik (tržaške gore list), ko je pred predvajanjem norveškega filma v dvorani hotela Ezcelsior na glas izrazil 'odkritje’ vseh prisotnih in sicer to, da je hladni veter s Severa razpihal dobre tri četrtine hipotetičnih gledalcev. Na projekciji za novinarje italijanskih in tujih dnevnikov smo bili namreč v tridesetih. Po prvi četrt uri projekcije pa se jih je v temi razbežala še polovica. Enkrat toliko pa so se pobegli novinarji lahko zagovarjali z neizpodbitnim dejstvom, da je bil prvenec Norvežana zdaleč pod tistim nivojem kakovosti, ki ga tekmovalni spored nekega filmskega festivala kljub vsemu zahteva.
Bolj izdelan in po svoje stilno bolj prepričljiv pa je bil švedski film Mai Zetterlingove, ki je po 17 letih ponovno snemala v domovini. Na Švedskem je ustvarila film o pisateljici Agnes Von Krusenstjerna (pisateljica, pri nas sicer malo poznana, naj bi predstavljala švedsko varianto D. H. Laivrencea). O literarni vrednosti pisateljičinega dela ne bi razglabljala, saj bistvo filma Zetterlingove ni v njenih pisarijah, pač pa
v njenem življenju, ki je to navidez šibko in pohlevno žensko pripeljalo do tega, da je zavrgla vsa buržuj-ska pravila družinske igre in se odločila — zagrizena feministka ante litteram — za osebno in prosto iskanje svoje ženske stvarnosti. Režiserka je hotela v svojem delu pokazati kakšne moralne in duševne težave je morala Agnes prebresti, da si je priborila naziv »svečenice romantične ljubezni«.
Festivalski dan pa je sklenilo predvajanje angleškega filma »A Room With A View« (Soba z razgledom) Jamesa Ivorgja, daleč najboljše delo včerajšnjega tekmovalnega sporeda. Ivorg je Američan, ki je povsem zavrgel domačo tradicijo in si poiskal drugo domovino med 'hladnimi' Angleži. Ta življenjska izbira mu je
omogočila, da je lahko nemoteno negoval svojo priljubljeno filmsko temo in se še naprej posvečal seciranju navidez 'ledenih' ljubezenskih odnosov med ženskim in moškim spolom. V »A Room With A View« opisuje erotično ljubezen, ki pa se izraža le v dveh bežnih poljubih, med angleško gospodično Lucy Honey-church (očarljiva Helen Bonham Carter) in umetniškim duhom, kot jih je bila v začetku tega stoletja Italija polna, Georgeem Emersonom (Julian Sands). Ljubezen med njima bo seveda vzplamtela v Firencah, ki so angleškim ljubiteljem italijanske renesančne umetnosti predstavljale evropski Jug. Geografski položaj pa je opravičeval katerokoli predajanje 'nizkotnim nagonom’, beri ljubezen.
EVA FORNAZARIČ
Švedska režiserka Mai Zetterling in igralka Stina Ekblad (Telefoto AP)
ENAIP
Furlanija - Julijska krajina CENTER ZA POKLICNO USPOSABLJANJE
TRST — UL. DELLTSTRIA 57
V ponedeljek, //. septembra 1986, se bo "začelo šolsko leto ^a mlade, ki so vpisani v tečaje za:
□	INDUSTRIJSKO ELEKTRONIKO
□	TELEKOMUNIKACIJE
□	SERVISERJE ELEKTROGOSPODINJSKIH STROJEV
□	MIKROINFORMATIKO
□	AVTOMEHANIKE
□	AVTOELEKTRIČARJE
Za morebitne informacije in vpis se obrnite na tajništvo centra od 9. do 12. ure - Tel. 765285.
♦ ♦ ♦
Še vedno je možen vpis v tečaje s področja informatike za odrasle. Predvideni tečaji za šolsko leto 1986/8/ iz naslednjih predmetov:
□	MIKROPROCESORJI
□	OSNOVNO UPRAVLJANJE
□	NADALJEVALNI TEČAJ ZA UPRAVLJANJE
□	APLIKATIVNA INFORMATIKA
□	IZPOPOLNJEVALNI
□	PROGRAMSKI JEZIK »PASCAL«, »COBOL« IN »AS-SEMBLER MS DOS«
40.
MEDNARODNI
SEJEM
5.-14. SEPTEMBER 1986
URNIK: ob delavnikih 16.00-23.00, sobota in praznik 9.00-23.00
PLOŠČICE — SANITARIJE
ROLICH & C
ZASTOPSTVO
panto

S.n.c.
Nabrežina 35/c Tel. 200371
Ul. Carducci 15 TRST — Tel. 64610
Zaključni večer mladinskega raziskovalnega tabora v žabniškem domu Mangart
Kanalska stvarnost pod drobnogledom mladih
TRBIŽ — "V teh krajih italijanščina odmeva veliko glasneje kot slovenščina." V to oceno bi lahko strnili spoznanja mladih udeležencev VI. Mladinskega raziskovalnega tabora, ki so v petek zvečer v domu Mangart v Žabnicah predstavili krajanom in novinarjev sadove svojega dvotedenskega dela v Kanalski dolini. Okoli 90 ljudi se je zbralo v jedilnici žabniškega doma za zaključni večer, ki je pokazal, da so tudi letos mladi raziskovalci ob pomoči mentorjev opravili res pomembno delo, ki je obogatitev za njih same, obenem pa daje zanimiv prerez čez stvarnost Kanalske doline, opozarja na težko stanje, analizira glavne vzroke zapletene prav zato pa tudi zanimive situacije. Ob predstavnikih raznih ustanov, krajevnih ljudeh, pobudnikih raziskovalnega tabora velja omeniti prisotnost trbiškega podžupana Clavore, ki je pozorno sledil dvojezičnim zaključkom raziskovalcev.
Slika Kanalske doline, kot je izšla iz zaključnih poročil arheološke, etnografske, jezikoslovne, sociološke in geografske, naravoslovne in zgodovinske skupine, je še posebej zanimiva, obenem pa za Slovence zaskrbljujoča. Mladim raziskovalcem in njihovim mentorjem je treba priznati, da so šli s svojim delom v globino, zajeli so širše aspekte stvarnosti, ki so jo preučevali, ter se ji
približali z večdisciplinarnim pristopom, ki so ga dopolnili z računalniško obdelavo podatkov in z videoposnetki ob pomoči Kinoateljeja. V tej organski celoti je bila le naravoslovna skupina nekoliko razglašena struna, ne po kakovosti opravljenega dela, ki je bilo nedvomno na visoki ravni, pač pa zaradi dejstva, da je skupina izstopala iz humanistično-sociološkega okvira ostalih, čeravno se mu je skušala nekoliko približati s tem, da je usmerila svojo pozornost v naravno krajinsko dediščino.
Kanalska dolina je večnacionalna stvarnost ob tromeji in tej stvarnosti je posvetila svojo pozornost jezikoslovna skupina, ki je letos prvič delovala v okviru tabora. Mladi so poizvedovali o uporabi jezikov in v tem okviru ugotovili, kako je slovenščina v glavnem omejena na družinsko in na cerkveno okolje, medtem ko je njena javna raba dokaj zapostavljena. V javnih napisih je bila prisotna zgolj iz komercialnih razlogov, vzporedno s padcem dinarja in vse manjšo prisotnostjo kupcev iz Jugoslavije pa je tudi na tem področju izgubila na veljavi.
Te ugotovitve je s svojimi metodami razsiko-vanja potrdila in izpopolnila sociološka in geografska skupina, ki je preučila vpliv procesa deag-rarizacije, posledice opcij v prvi polovici štiridesetih let, priseljevanja furlanskih in italijanskih
družin. Narodnostna identiteta je vsekakor bolj vezana na domači kraj kot pa na narodnost samo, dejstvo pa je vsekakor, da je sedanji pogoji ne omogočajo pač pa otežujejo ohranitev slovenskega pa tudi nemškega jezika, čeravno med ljudmi, kot je potrdil video o praznovanju vaškega pat-rona v Žabnicah, ni vidnih znakov nestrpnosti.
Ta osnovni, z novinarskega vidika morda najbolj zanimiv okvir, so dopolnila poročila arheološke skupine, ki je preučevala starejšo zgodovino krajev na osnovi ustnega izročila in pisanih virov, etnološke, ki je usmerila svojo pozornost v značilno arhitekturo, in zgodovinske, ki je osredotočila svoje delo predvsem na problem opcij in na njihove posledice. Naravoslovna pa je dodala še zanimiv opis krajinskega bogastva in geoloških ter zooloških značilnosti.
Poudariti velja, da so se mladi raziskovalci skupno z mentorji pozitivno vključili v to kompleksno stvarnost, dobili stik z ljudmi in jih obogatili s svojo prisotnostjo, svojim delom in spoznanji. Pregrad ni bilo in to se je pokazalo prav ob zaključnem večeru. In že s tega vidika je bil raziskovalni tabor v Kanalski dolini zelo pozitivna izkušnja, prepričani pa smo, da bo tudi raziskovalno delo, ko bo v celoti objavljeno, važen prispevek k razumevanju tiste stvarnosti.
VOJMIR TAVČAR
Bohinjska železnica je od včeraj spet važna mednarodna prometnica
tem področju, odprte (in treba jih je seveda izkoristiti) pa so nove velike možnosti. Tako bi s prevozom okrog pet milijonov ton različnega tranzitnega blaga — ta cilj naj bi dosegli v prihodnjih letih - lahko ustvarili okrog 100 milijonov dolarjev deviznega priliva. To so pozitivni rezultati sodelovanja med Luko Koper in Železniškim gospodarstvom Ljubljana.
Na včerajšnji slovesnosti so predstavnikom ZTO Nova Gorica izročili občinsko priznanje, zatem pa je vodja poslovnega odbora za železniški prevoz Jože Slokar, simbolično odpremil tovorni vlak proti Jesenicam.
Muzejski vlak si je popoldne ogle-dačlo zelo veliko občanov, prav tako pa tudi posebno razstavo o Bohinjski železnici, ki je bila dograjena pred osemdesetimi leti, ki je v tem času doživela različna obdobja razcveta in krize in bila celo pred ukinitvijo in ki se ji danes odpirajo zares velike možnosti.
Vlado Klemše
NOVA GORICA Precej simbolike je bilo na včerajšnji slovesnosti v Novi Gorici ob formalni otvoritvi Soškega koridorja in ob 80-letnici Bohinjske železnice. Z Jesenic je točno ob 12.15 pripeljal muzejski vlak (parna lokomotiva iz leta 1917 z nekaj vagoni iz tistega obdobja), z nasprotne smeri, iz koprske luke, pa je istočasno pripeljal sodobni tovorni vlak tovor magne-zita za Avstrijo. Stari hlapon kot simbol starih časov, sodobna kompozicija kot simbol sedanjosti in predvsem bodočih razvojnih možnosti železnice, zlasti v prostoru Alpe—Jadran.
Z muzejskim vlakom so se z Jesenic Pripeljali predstavniki slovenskega, avstrijskega in bavarskega gospodarstva ter železnic. Na nabito polnem Peronu so jih sprejeli predstavniki novogoriške občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij ter ogromna množica občanov.
Na peronu se je nato odvijala tudi slovesnost s pozdravnim nagovorom direktorja Železniškega transportnega Podjetja Nova Gorica Gvida Grilanca ni osrednjim govorom predsednika Republiškega komiteja za promet in zveze, Milana Jelenca.
. Gvido Grilanc je orisal zlasti pomen ln obseg investicij na progi v zadnjih Petih letih, ki so osnova za nove razvojne možnosti te najkrajše železniške
povezave med Severnim Jadranom in Avstrijo, oziroma Bavarsko.
Posodobljeno progo so z včerajšnjo slovesnostjo tudi formalno izročili namenu, čeprav je poskusno obratovala skoraj leto dni. Od včeraj pa je ta proga, pod imenom "Soški koridor" tudi v seznamu pomembnejših evropskih železnic.
Predsednik republiškega komiteja za promet in zveze Milan Jelenc pa je v svojem nagovoru poudaril pomen obnovljene prometnice v sklopu prizadevanj za posodobitev in integracijo gospodarstva v prostoru Alpe Jadran in v slovenskem in jugoslovanskem gospodarstvu nasploh. Opozoril je na nujnost pravilnega vrednotenja vloge prometnih dejavnosti v sistemu gospodarstva in še zlasti v ustvarjanju deviz, oziroma izvozni dejavnosti. Že zdaj imajo železnice precejšen delež na
Popevka vesele jeseni v Mariboru
MARIBOR — V Mariboru bo 13. septembra potekal že dvajseti festival narečnih popevk "Popevka vesele jeseni". Izmed nekaj nad osemdeset narečnih popevk, kolikor jih je prispelo na natečaj, je strokovna komisija izbrala šestnajst najboljših. Med temi šestnajstimi je tudi narečna popevka v podjunskem narečju, ki jo je na besedilo Anite Hudi uglasbil mladi Pepej Krop.
Popevko "Štk ne gra" bo interpretiral sam Krop ob sodelovanju vokalnega tria. Za mladega glasbenika je to vsekakor lepo priznanje, saj prvič v svoji karieri stopa na kak festivalski oder.
SLOVENIJALES
DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN
Srečanje invalidov
Prvo soboto v septembru, še sončno toda ne prevročo, so člani Invalidskega društva iz Izole namenili srečanju s pobratenim društvom iz Domžal. Dopoldne so se zbrali v izolskem parku Arigoni in se pomerili v treh športnih disciplinah: streljanju z zračno puško, balinanju za moške in ženske ter pikadu. Družabni del tokratnega že tretjega srečanja, so udeleženci preživeli na pikniku v Savudriji, kamor jih je ob navdušenju gostov odpeljala ribiška ladja. Najzaslužnejšim športnikom so podelili priznanja in tokrat prvič tudi prehodni pokal. Organizatorji iz izolskega društva, ki šteje kar 425 članov, so na srečanje povabili še predstavnike domače občine in Ivana Japlja, predsednika Zveze invalidskih društev Slovenije.
Že prihodnji teden pa pripravljajo na Mašunu podobno srečanje, le da računajo na veliko večjo udeležbo. Sešli naj bi se člani tovrstnih društev iz Kopra, Izole in Pirana ter Postojne, povabilu pa so se odzvali tudi tovariši iz Sežane, kjer je ta društvena dejavnost šele v zametkih.
MIRJAM MUŽENIČ
SCUOLA
Dl OUALIFICAZIONE OPERA! EDILI
(poklicna šola za gradbince)
TRST
UL. MAZZINI 17 TEL.68325
POKLIC
V KATEREM SE VSAKDO
IZKAŽE S SVOJIMI
IDEJAMI IN USTVARJALNOSTJO
15. oktobra začetek tečajev brezplačna vpisnina in obiskovanje
JAMSTVO ZA ZAPOSLITEV PRI TRŽAŠKIH PODJETJIH, KI SKUPAJ S SINDIKATI UPRAVLJAJO ŠOLO
Tečaji za zidarje, polagalce ploščic in tesarje
Philipp Vandenberg
Hetera
»Na lastne oči sem vse videl!« je odgovoril Aiakides. »Kserks stoji z velikansko vojsko pred Miletom, ladjevje PQ je zasidrano v zalivu pred Halikarnasom. Gospod, mis-da je barbarov toliko kot peščenih zrn na morski oba-Videl sem petkrat tisoč sovražnikovih ladij, osemkrat deset tisoč jezdecev, število perzijskih pešakov pa je večje kot število prebivalcev Helade in vseh kolonij.«
Tedaj je v ljudskem zboru nastalo grozljivo tarnanje lrt vpitje: »Perzijci prihajajo!« — »bogovi Grčije, varujte nas pred barbari!« — Možje so se jokajoč objemali, cmerili So se kot otročički in mahali s stisnjenimi pestmi proti ^jebu, češ Zeus ne sme dopustiti, da bi Grčija propadla. yrugi so rfieim na kolenih, mnogi pa so stali kot okamene-j °d strahu: barbari prihajajo! Nič na svetu ne bi moglo v 'Vencu vzbuditi takšnega strahu kot ta klic. Vsi so se bali mQščevanja velikega kralja za sramoto pri Maratonu. Mož-N' kot je Temistokles, so svarili, da se bodo Perzijci vrnili, Q se ne bodo sprijaznili s porazom, in pravzaprav so mu Vdi vsi verjeli, le da bo prišlo tako hitro, ni pričakoval
nihče.
Vojskovodja Aristid se je prvi zbral. Odločno je stopil na govorniški oder in zaklical glasno, kolikor mu je pač dopuščal njegov šibki glas: »Možje iz Aten, ali ste ugledni prebivalci te države ali pa ste paflagonski sužnji? Ko poslušam vaše tarnanje, me prevzame dvom, ali ste sploh potomci Solona ali Kleistena. Kje je ponos na vašo slavno preteklost? Ali je res dovolj, da takšen azijski mulovodec udari z mečem ob ščit, in že se vam zatresejo kolena in se poženete v beg? Kakšni strahopetci pa ste? Ali mislite, da je pogumna vojska Atencev barbare pri Maratonu pognala v morje s solzami in s stisnjenimi pestmi? Takrat smo se prav tako kot danes znašli pred navidez nepremagljivo barbarsko vojsko, ljudje in orožje, kamor je segel pogled, v evbojskem zalivu pa pravi gozd iz jamborov sovražnikovih ladij! Vendar se nismo prestrašili in smo si rekli, če nas je samo pol toliko, se moramo pač enkrat bolj pogumno boriti. Če naš je desetkrat manj, mora biti naš bojni duh desetkrat večji! Tako smo premagali barbare!«
S takšnimi besedami je bilo lahko pregovoriti Atence. »Hura!« so vzkliknili prvi, »krenili bomo proti barbarom!« Neki starček se je veselil: »Naprej, česa se pa bojimo!«
»Naj vam povem še nekaj!« je posvaril Aristid. »Barbare smo premagali na kraju, kjer svoje premoči niso mogli razviti, v boju moža proti možu pa smo dokazali, da smo pogumnejši. Proti tej taktiki Perzijci tudi danes še nimajo ničesar. Zato se nikar ne bojte, bodite odločni in molite k Zeusu, da bi pognali sovražnika v beg.«
»Zmagali bomo!« — »Aristid je naš voditelj!« — »Dol z barbari!« — Isti Atenci, ki so ravnokar še jokali, se tresli in kričali, so se po teh besedah čutili močne kot tračanski
medvedi. Temistokles je poslušal vriskanje ljudi. Poznal je nagnjenost Atencev k idolom. Vedel je, da sledijo vsakomur, ki jim dovolj obljubi. Ta trenutek je zdaj prišel. Kaj naj jim on, Temistokles, ponudi namesto tega? Aristid je prekrižal njegove načrte, da bi barbare premagali na morju. Če bo ta imel za seboj ■množice, potem bo vse zaman in Temistokles bo izgubil.
Z visokim skokom se je Temistokles povzpel na govorniški oder, razširil roke in poskušal pomiriti Atence. »Poslušajte, kaj vam bom jaz povedal!« je zavpil z močnim glasom, da je odmevalo od skalovja na griču Pniksu, in ljudje so se takoj umirili. Vsakdo v velikem krogu je slutil, da bo Temistokles obsodil načrte svojega nasprotnika; toda kaj bo ponudil namesto njih?
Govornik je prekrižal roke pred prsmi in se porogljivo nasmehnil: »Kakšni lahkoverni državljani pa ste! Zadošča, da eden izmed vas stopi na govorniški oder in vam zatrdi, da boste premagali Perzijce, in že se zaslišijo vaši zmagoslavni vzkliki, kakor da bi bili že zmagali. Zakaj, se sprašujem, so vam bogovi dali modrost in preudarnost, če pa se ne obnašate drugače kot divje horde barbarov na brezbožnih ravnicah Azije? Aristid ima seveda prav, ko pravi, da moramo nasproti večjemu številu sovražnih Perzijcev postavoiti pač večji pogum. In tudi jaz ne dvomim, da je vsakdo med vami pogumnejši od barbarskega vojskovodje. Toda ali resno verjamete, da se bodo Perzijci še drugič pustili zvabiti na maratonsko ravnino, ne da bi hkrati uporabili tudi svojo močno ladjevje? Barbari so v svojem brezštevilu morda neumni, toda njihovi voditelji so prav tako pametni, kot smo mi. Drugič nam ne bodo šli v past.«
Boris Mihalič pred otvoritvijo 6. Kmetijskih dnevov
»Praznik vseh, ki se trudijo na naši zemlji«
Prizor z lanskih Kmetijskih dnevov, ki jih je obiskalo veliko mladine
V prostorih kulturnega središča France Prešeren v Boljuncu se bodo v petek začeli Kmetijski dnevi; gre za že tradicionalno prireditev, ki bo letos doživela že šesto izvedbo; tretjič zapored jo organizirajo vse občine iz tra-žaške pokrajine, glavni pobudnik manifestacije in organizator prvih treh pa je dolinska občinska uprava, na teritoriju katere se bo odvijal tudi letošnji praznik tukajšnjih kmetov. Pokroviteljstvo nad prireditvijo nosijo deželna uprava, Kraška gorska skupnost, pokrajinska uprava in Trgovinska zbornica.
Priprave na letošnjo manifestacijo so se začele že pred meseci; sestavljen je bil pripravljalni odbor, v katerem je bil po en predstavnik vsake občine. Dela ni bilo malo, saj je bilo treba rešiti vrsto tudi velikih vprašanj, od katerih je celo zavisela sama izvedba prireditve. Težave pa so bile z dobro voljo in delom premoščene, tako da bo v petek slovesna otvoritev. Pred njo smo se zato obrnili na predsednika pripravljalnega odbora, sicer odbornika dolinske občinske uprave Borisa Mihaliča, ki nam je spregovoril tako o težavah, kot tudi o programih in ciljih te prireditve.
Prvo vprašanje je seveda zadevalo organizacijsko plat prireditve. Predsednika pripravljalnega odbora smo najprej vprašali, kdaj so se začele in kako so potekale priprave.
Že ko smo delali obračun lanske prireditve, smo imeli pred očmi letošnjo. Postavili smo na noge organizacijski aparat že na začetku leta, kljub temu pa ni šlo vse kot smo pričakovali. V mesecu maju smo se znašli pred veliko dilemo, ko nam je deželna uprava sporočila, da bo prispevala samo pet milijonov lir, medtem ko nam jih je lani dala trideset; znašli smo se pred dilemo, ali Kmetijske dneve sploh priredimo, ali pa se jim moramo odreči. Predstavniki občin so ta problem iznesli v svojih občinah, že na začetku junija pa smo si bili vsi enotni, da je kljub težavam finančnega značaja nujno potrebno izpeljati to prireditev; če bi jo letos opustili, bi bilo namreč zelo težko, da bi lahko nadaljevali s to tradicijo.
Glavni problem, kot si omenil, je bil finančnega značaja. Kako ste ga uredili, saj je prav od tega vprašanja v veliki meri odvisna kakovost prireditve, ki si je v teku let že pridobila svoj prostor in ugled?
Vprašanje še ni dokončno rešeno; deželna uprava je obljubila, da bo pri-
spevala kot lansko leto; KGS pa so deželni nadzorni organi zavrnili sklep, s katerim nam je dodeljevala finančni prispevek: vsekakor upamo, da se bo tudi to rešilo. Tudi Trgovinska zbornica nekaj prispeva, malenkost je obljubila tudi pokrajinska uprava. Srečo imamo, da so na prireditvi številčno prisotni trgovci, mnogo je reklame, prisotne so tudi druge organizacije; dobro so prisotni tudi denarni zavodi in ob tej priložnosti bi se želel zahvalili predvsem openskemu finančnemu zavodu, ki je vsa ta leta in tako tudi letos gmotno podprl to pobudo, kar
dokazuje, da ima posluh za problematiko, ki jo s to prireditvijo obravnavamo.
Za priredbo take manifestacije, ki bo trajala do ponedeljka, 15., je seveda potreben velik organizacijski napor. Kako ste pristopili k reševanju tega vprašanja?
Poslužujemo se občinskih delavcev vseh občin, verjetno pa bo treba to ekipo v zadnjih dneh še okrepiti. V zadnjih dvajsetih dneh so ti delavci zaposleni od jutra do večera.
Omenil si finančne težave; v kolikšni meri so lahko pogojevale sestavo, oziroma okrnitev in kakovost programa prireditve?
Kljub težavam je program ostal na dokaj visoki ravni, saj je bil to eden naših glavnih ciljev. Mislim, da smo pri tem tudi uspeli, kar lahko vidimo že iz bežnega pregleda raznih okroglih miz, predavanj in razstav, ki so res zelo aktualna in na visoki ravni.
Pretekla leta je prireditev presegla pokrajinske meje in zabeležila prisotnost gostov iz Slovenije; kako pa bo letos s to udeležbo?
Glede na teme, ki jih bomo letos obravnavali, ne bomo imeli v naši sredi gostov iz sosednje Slovenije, katere smo vsekakor povabili, da se udeležijo naše manifestacije. Pri tem pa bi poudaril, da se bodo v nedeljo, torej na glavni dan celotne prireditve, sestali predstavniki vseh pobratenih občin z občinami v naši pokrajini in razpravljali na temo Kmetijstvo — sestavni del okolja.
Program nam nudi celo vrsto razstav, ni pa živinorejske; zakaj ?
Razlog moramo iskati v slinavki, ki močno razsaja po deželi; zaradi te bolezni se pač moramo odpovedati razstavi in drugim pobudam, ki so v prejšnjih izvedbah sprožile kar veliko zanimanja.
Ob koncu še eno vprašanje: kaj pričakuješ in kaj želiš od letošnjih Kmetijskih dnevov ?
Predvsem bi rekel, da se po šestih letih lahko izreče določeno oceno te pobude. Po mojem smo na pravi poti, kar dokazujeta dve dejstvi: zanimanje kmetovalcev, trgovcev in obiskovalcev je zelo veliko, poleg tega pa na žalost opažamo, da nam javne oblasti niso več tako naklonjene kot prejšnja leta; verjetno je, da ta prireditev koga moti, zato menim, da smo na pravi poti. Pri tem tudi opažam, da po tolikih letih še ne vidim rezultatov te naše pobude, kar je pač sad take politike, ki se še vedno izvaja v naši pokrajini. Pristojne oblasti, tako na deželni kot na pokrajinski ravni, se ne zavedajo, da je tudi kmetijstvo del gospodarstva; pri tem ne smemo pozabiti, da je kmetijstvo v naši pokrajini skoraj v celoti v slovenskih rokah. Vsekakor upam, da bi se Kmetijski dnevi še nadaljevali in razvijali in da bi oblasti pokazale več posluha za te probleme in da bi prireditev bila nosilec interesov tržaških kmetov. In prav njim je posvečena ta manifestacija, na njej so prav oni protagonisti; ta praznik prirejamo prav za ljudi, ki delajo na tej naši zemlji in vztrajno kljubujejo raznim težavam, ki stalno spremljajo njihovo trdno delo.	A. S.
S petkove okrogle mize
Še en odločen ne za termocentralo
Ali naj Trst zavrne le tip premogovne elektrarne, ki mu jo ponuja (ali bolje vsiljuje) ENEL, ali naj se upre izgradnji kakršnekoli - tudi najbolj sodobne in neonesnažujoče -termoelektrarne nasploh? Vprašanje, ki je v bistvu predstavljalo srž petkove okrogle mize v kongresni dvorani Tržaškega sejmišča, s katero se je znova razživela razprava okoli "zadeve" premogovna termocentrala.
Odbor za jamstvo je za okroglo mizo povabil pet tržaških znanstvenikov oziroma raziskovalcev: specialista za rakasta obolenja Lorenza Tomatisa, kemika Giacoma Costo, fizika Gianfranca Ghirardija, astronoma Margherito Hack in pediatra Franca Panizona. Njihova izvajanja, brez izjeme naravnana na utemeljevanje nasprotovanja izgradnji centrale na Tržaškem, je občinstvo spremljalo s soglasnimi aplavzi. Izgradnja bi šla navzkriž z zakonskimi določili in z ostalimi izbirami za gospodarski razvoj Trsta (turizem, znanstveno raziskovanje), občutno bi povečala možnosti za rakasta obolenja in pomenila nevarnost za zdravje nasploh, saj gre za visoko onesnaževalni vir energije. Za zaključek pa še ena bistvena ugotovitev: premog ne more rešiti problemov tržaškega gospodarskega razvoja, ki ima vse drugačne in že ugotovljene potencialne možnosti. Predlagana elektrarna je torej dobila še eno "košarico", kljub temu, da sta ji tržaška občina in pokrajina - edini v Italiji - že zdavnaj prižgali rdečo luči
pomembna obvestila
Obvestilo KGS kmetovalcem
Kraška gorska skupnost obvešča vse kmetovalce, da bo potekal spored podeljevanja čekov dopolnilne odškodnine (indennit^ compensativa) za leto 1983 po naslednjem sporedu:
za kmetovalce občin Trst in Dolina - jutri, 8. 9. 1986, od 18. do 20. ure v Bazovici v Bazoviškem domu.
Za kmetovalce občin Zgonik in Repentabor - jutri, 8. 9. 1986, od 18. do 20 ure v občinski stavbi v Zgoniku.
Za kmetovalce iz občin Sovodnje, Doberdob, Poljan, Zagraj, Ronke - v sredo, 10. 9. 1986, od 18. do 20. ure v občinski stavbi v Doberdobu.
Kmetovalci iz občine Devin Nabrežina pa lahko dvignejo čeke v zakladnici od jutri, 8. 9. 1986 vsak dan, od 8.30 do 12.30.
Obvestilo kmečkim zavarovancem
Osrednji urad SCAU je spet zamudil s pošiljanjem položnic na dom kmečkim zavarovancem, ki bi morali do 10. septembra poravnati prva dva obroka rednih prispevkov. Zato je že povsem gotovo (kot smo podrobneje že poročali v petkovi številki), da bodo tudi ta rok postipicirali vsaj za mespc dni. Do srede je treba poravnati le drugi obrok dodatnega prispevka. Ko kmetje dobijo na dom sveženj sedmih položnic, naj se nemudoma obrnejo na urad patronata Kmečke zveze INAC, ki bo izpolnil hrbtno stran in preveril točnost že natisnjenega zneska, tako za zdravstveno oskrbo (nekateri namreč sploh niso dolžni plačati tega prispevka, drugi pa bodo morali odšteti več od minimalnega zneska 324.000 lir za ravninska oziroma 162.000 lir za gorata območja), kot tudi za pokojninski prispevek, saj SCAU ni vzel v poštev izbrisov po 31.12.1984.	(B.S.)
Vpisovanje v glasbeno šolo GM
Glasbena šola Glasbene Matice v Trstu je v ponedeljek, 1. septembra, začela z vpisovanjem gojencev za novo šolsko leto 1986-87. Vpisovanje bo zaključeno v sredo, 10. t. m., poteka pa na sedežu glasbene šole v Ul. R. Manna 29, vsak dan od 9. do 12 ure.
Mnogi bivši gojenci bodo v tem času le potrdili svoje nadaljevanje glasbenega pouka na tej šoli; začetniki, oziroma njihovi starši pa imajo sedaj priložnost za vpis na šolo, ki je s svojim delovanjem potrdila uspešnost svoje dejavnosti in sloves, ki si ga je z njo pridobila ne samo med našo, temveč tudi med italijansko javnostjo.
Načrti mešanega zbora »M. Pertot« iz Barkovelj
Kot že marsikateri naš pevski zbor, tako se tudi mešani pevski zbor "Milan Pertot" iz Barkovelj pripravlja na novo sezono.
Pretekla sezona je bila izredno dobra in plodna. Otvoritvena prireditev je bila takrat, ko so v Barkovljah odprli preurejeno dvorišče, kjer so našle svoj prostor razne športne, f)a tudi kulturne prireditve. Potem je domači zbor sodeloval na reviji deželnih pevskih zborov v Cordenonsu pri Pordenonu, v Kulturnem domu v Trstu, pa v Ankaranu, na osrednji Prešernovi proslavi v KD v Trstu, v Zgoniku, v Bazovici, na reviji pevskih zborov "Primorska poje" in na Koprskih srečanjih na Titovem trgu junija letos; poleg tega je imel zbor še več nastopov v domačih društvenih prostorih, nekaj celovečernih koncertov, med katerimi tudi koncert v barkovljanski cerkvi ob 80-letnici skladatelja in pevovodje Ubal-da Vrabca itd.
Zbor, ki ga vestno, marljivo in z vso mladostno zagnanostjo vodi talentirana pevovodkinja Aleksandra Pertot, ima seveda tudi svoje načrte za novo sezono. Tako se je zbor prijavil za sodelovanje na letošnjem prvem potujočem zborovskem srečanju "Corovivo", ki bo v Vidmu, 11. in 12. oktobra, za katerega se je zbor prijavil s programom "Ave Maria skozi stoletja" in je bil, med dvaindvajsetimi prijavljenimi zbori tudi takoj izbran in seveda sprejet.
Barkovljansko kulturno društvo bo s svojim zborom tudi sicer močno pri-
sotno v novi delovni sezoni. Tako so že v teku priprave za prireditev ob odkritju spominske plošče barkovljan-skemu glasbeniku in skladatelju Milanu Pertotu ob 20. obletnici njegove smrti. Njegove pesmi so redno vključene v vse nastope domačega zbora.
Poleg tega načrtuje zbor tudi slavnostni koncert, s katerim bo počastil peto obletnico delovanja, ki bo prišla v program junija prihodnje leto. Za to proložnost bi se želel zbor predstaviti s primerno izbranim programom.
Zbor ima seveda še veliko načrtov in tudi veliko želja. Tako bi želel, da bi se mu pridružili novi pevci, zato se obrača na mlade, predvsem na dekleta, da se mu pridružijo. Pevci se bodo zbrali v četrtek, 11. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih na prvi pevski vaji. To pa ne bo samo pevska vaja, temveč družabno srečanje starih in novih pevcev, ki se bodo tako lahko bolje spoznali.
Devinsko-nabrežinska občina sporoča, da je za današnjo predstavo
KRESNA NOČ
v starem devinskem gradu še nekaj prostih mest.
Vabila so na razpolago pri vhodu. Dostop na prireditveni prostor ob 19.45.
V Trstu snemanje prvega filma s tehniko »izredne ostrine«
Za snemanje prvega celovečernega filma »Mejna črta«, ki se poslužuje povsem nove tehnologije, tako imenovane »izredne ostrine«, je režiser Del Mon-te izbral prav naše mesto. Trg Unitč je v teh dneh živo mravljišče filmskih operaterjev, statistov, igralcev, kostumografov, tehnikov in drugih, pa tudi številnih radovednežev, ki v gručah stojijo okrog ograjenega prostora, kjer se odvija snemanje. V uniformo oblečeni policisti varujejo igralce pred obleganjem oboževalcev in »nadležnih« časnikarjev, saj so imena kot Kathleen Turner (znana predvsem iz filma »Čast Prizzijev«), Gabriel Byrne in Sting prav gotovo zelo privlačna za ljubitelje in poznavalce filmske umetnosti in lahke glasbe (Sting je namreč eden najpomembnejših rock pevcev). Režiser Peter Del Monte je obenem tudi avtor teksta filma. Gre za dramatično zgodbo o ženski, ki je priča moževi smrti v prometni nesreči. Po šestih letih pa se izkaže, da je mož še živ. V protagonistki sproži to nepričakovano dejstvo pravi psihološki pretres — od tega trenutka dalje doživlja Giulia (tako je namreč junakinji ime) dvojno življenje, v katerem se prepletata sanje in resničnost.
Italijanska RAI je za realizacijo »Mejne črte« odštela izredno visoko vsoto — več kot osem milijonov dolarjev (okrog 13 milijard lir). Tretjina zneska je namenjena igralcem. Večji delež pa zahteva nova tehnologija, novi sistem snemanja. Televizijska hiša se je kljub stroškom odločila, da bo tvegala s sistemom izredne ostrine, ki bo lahko odskočna deska za nov način ustvarjanja umetniških filmov. Res so rezultati, ki jih novi sistem omogoča, izredni. Slika na platnu ali ekranu je čista, jasna, takšna torej, da ima gledalec občutek, kot da sam stoji sredi prizorišča. Obrisi so skrajno točni, barve pa povsem naravne, kakršnih nam splošno rabljeni sistem snemanja s 35 milimeterskim trakom sploh ne more posredovati. Tudi zvoki so povsem jasni; poseben magnetofon bo namreč »ujel« vse najmanjše nianse v glasovih igralcev in v naravnih zvokih.
»Mejna črta« je prvi svetovni poizkus snemanja celovečernega filma po sistemu izredno ostrine. Ta tehnološka novost je sicer še v povojih. Njena splošna uporaba je, vsaj danes, še povsem nemogoča, saj zahteva posebne televizorje in močnejše antene, ki bodo sprejemale signale neposredno s satelita. Prav možno pa je, da se bo »izredna ostrina« uveljavila kot najboljši sistem snemanja. Producenti upajo, da bodo lahko »Mejno črto« že naslednje leto predstavili na mednarodnem festivalu v Cannesu. In kaže, da ni nobenega dvoma, da bo ta film italijanske televizijske hiše vsaj tehnično najboljši. O vsebini, režiji, igralcih pa bomo lahko sodili naslednjo jesen, ko bo ta film prispel v naše kinematografske dvorane.	HJ
V sredo izlet KZ ob dnevu primorskih vin v Ljubljani
Parovelu kar tri nagrade na Vinskem sejmu
Mlademu Euru Parovelu izročajo nagrade na Vinskem sejmu
V	sredo je Kmečka zveza priredila za člane in simpatizerje celodnevni izlet v Ljubljano na 32. Mednarodni vinski sejem. Pobudo je pravzaprav sprožila sežanska Vinska klet, ki je dala na razpolago avtobus za prevoz do Ljubljane in nazaj.
V	sredo je bil dan posvečen primorskim vinom, zato si je razstavo ogledalo veliko vinogradnikov in drugih izletnikov iz raznih krajev Primorske.
Na razstavišču jih je pričakal enolog inž. Vodopivec, ki jim je med pokušnjo orisal značilnost in vsebino posameznih vin. Vinogradniki, člani in simpatizerji Kmečke zveze, ki jih je bilo s predsednikom Guštinom in tajnikom Bukavcem vred več kot štirideset, so z velikim zanimanjem prisluhnili strokovnjakovi razlagi, nakar je predstavnik Gospodarskega razstavišča podaril vinogradniku Zoranu Paro-
velu iz Mačkolj nagrade. Letos je prejel kar tri in sicer: zlato medaljo za malvazijo ter dve srebrni za merlot in za peneče se vino. Nagrade je prevzel sin Euro. Njegov oče Zoran je namreč mnenja, da je treba prepustiti mesto mladim, ki so naša bodočnost. Omeniti moramo, da se tudi Euro ukvarja z vinogradništvom. Končal je namreč kmetijsko šolo ERSA v Gradišču, nato se je specializiral iz enologije v Cod-roipu. Vsi prisotni so mu čestitali za tako visoko priznanje, ki je v ponos vsem zamejskim Slovencem. Tudi na lanski razstavi je Parovel prejel zlato medaljo za malvazijo.
Po kosilu so si izletniki ogledali razne paviljone, v katerih razstavlja svoja vina kar 524 razstavljalcev iz Evrope, Amerike, Azije, Afrike in celo iz Avstralije. Proti večeru je izletnike čakalo še eno presenečenje. Pred razstavljenimi primorskimi vini, med katerimi je bilo tudi vino Danila Lupinca iz Praprota, so organizatorji priredili daljši kulturni spored z nastopom več skupin s Primorske in med temi tudi mešanega pevskega zbora KD Lipa iz Bazovice, ki je pod vodstvom Evgena Prinčiča zapel nekaj pesmi. Tako vinogradniki, kot ostali izletniki so bili zelo zadovoljni in so zato izrekli zahvalo Kmečki zvezi, da je priredila ta poučen in zanimiv izlet.
Na včerajšnji Dragi
Predrag Matvejevič o vprašanju jugoslovanstva in sožitja narodov
Včeraj je v parku Finžgarjevega dama predaval Predrag Matvejevič na temo »Matične dileme med narodnostjo in državljanstvom.« Bistvo predavanja je bilo razmišljanje o jugoslovanstvu, to je o tem, kako lahko različni narodi, ki sestavljajo današnjo Jugoslavijo, živijo v sožitju.
Metvejevič je ob koncu predavanja in med diskusijo jasno povedal, da so zgodovinsko in tudi v sedanji luči nesprejemljive teze o delitvi narodov. Predavatelj nikakor ni zanikal neke pravice o odcepitvi, zelo stvarno pa je povedal, kako so te odcepitve v sodobni stvarnosti nemogoče in v bistvu samomorilske. Bistvo novega jugoslovanstva je videl v odstranitvi partikularizmov in v težnji po občem. Obče, se pravi, jugoslovanstvo pa doseže svoj vrh prav v največji uveljavitvi posameznih narodov. Matvejevič je citiral Cankarja, Krležo in druge mislece, ki so poudarili prav ta princip jugoslovanstva.
Predavatelj je v. svojem predava-
nju štartal iz obdobja po francoski revoluciji. Nato je opredelil narode, ki so imeli svojo državo in narode, ki države niso imeli. Dejal je, da je v evropski zgodovini veliko primerov mislecev, ki so se opredeljevali kot svetovni, skratka, bili so kritični do lastne države. Narodi brez države
XXI. ŠTUDIJSKI DNEVI
DRAGA 86
Park Finžgarjevega doma na Opčinah
Danes ob 9. uri: sv. maša ob 10.30: dr. Drago Ocvirk — BLAGODEJNA ODVEČNOST KRŠČANSTVA — odvečnost ali nenadomestljivost? ob 16.00:	Milan Apih — PO
PLOVBI ČEZ RDEČE MORJE — pričevanje o marksističnem izkustvu.
so seveda ubirali drugo pot. To je bila pot, ki je zastavila svoje sile za dosego lastne države, oziroma za garancije obstoja. Prav kultura je bila za te narode največje jamstvo in si je prevzela nalogo, da razpravlja o vseh narodovih problemih.
Razlika med narodi s svojo državo in narodi, ki so doživljali gospostvo drugih narodov, oziroma držav je globoko označila njihovo bit. Te razlike obstajajo še danes in označujejo kulturne smernice posameznih narodov.
To, kar je Matvejevič postavil kot osnovo svojega predavanja, pa je vsekakor ideja, da je potrebno prav v odprti kulturi najti osnove za sožitje. To sožitje pomeni beg iz partikularizmov, kritična presoja, kritika in samokritika, skratka, globoko razmišljanje in- zavest o lastni identiteti, ki pa ne pomeni negacije neke druge identitete. Gre torej za omikano sožitje, ki zna z evropsko širino ustvarjati širšo skupnost.
V spomin bazoviškim junakom
Pred spomenikom Ferdu Bidovcu, Franu Marušiču, Zvanimiru Milošu in Alojzu Valenčiču na pokopališču pri Sv. Ani je bila včeraj popoldne komemoracija, s katero so se predstavniki Odbora za proslavo bazoviških žrtev skupaj s predstavniki borčevskih in antifašističnih organizacij spomnili 56. obletnice smrti štirih bazoviških junakov. V imenu Odbora je pred spomenikom spregovoril Vojko Colja, udeleženci pa so se z enominutnim molkom poklonili padlim.
ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV
vabi na
komemoracijo, ki bo danes, 7. septembra, ob 15. uri pred spomenikom Bidovcu, Marušiču, Milošu in Valenčiču na bazovski gmajni.
Jutri srečanje o večjezični vzgoji
Jutri ob 9. uri se bo v Hotelu Eu-ropa pod Nabrežino začelo zasedanje o vzgoji in izobraževanju v večjezičnem okolju, ki ga prireja Deželni raziskovalni zavod za eksperimentiranje in pedagoško izpopolnjevanje IRRSAE. Številnim znanim strokovnjakom in izvedencem s področja vzgoje in izobraževanja bo prisluhnilo več kot 50 šolnikov s Tržaškega in Goriškega. Prireditelji nameravajo s to zammivo pobudo začeti širše
Diamantna poroka
Prihodnji četrtek bosta Jakob Bubnič in Franka Prelc praznovala šestdesetletnico poroke. Poročila sta se namreč v Pregarju 1. septembra 1926. Oba sta se rodila v Zajelšju, leta 1903. Po poroki sta zapustila svojo rojstno vasico v Brkmih, ker tam ni bilo dela, ter odšla v Trst, kjer se je Jakob zaposlil v livarni in tu delal vse do upokojitve. Ustalila sta se v škednju, v Ulici Baiamanti. Med vojno je Jakob aktivno sodeloval z OF. še mnogo let skupnega življenja in zdravja jima voščijo sin Viktor z ženo Margerito in vnuka Sergio in Fabio z družinama. Voščilom se pridružuje tudi naše uredništvo.
obravnavanje vprašanj vzgoje in izobraževanja v narodnostno mešanem prostoru, ki ga bodo udeleženci srečanja nadaljevali med šolskim letom po delovnih skupinah in ga preverili na dveh študijskih dnevih, predvidoma decembra in aprila prihodnje leto.
Festivali KPI
Pri Korošcih bo danes festival komunističnega tiska, ki ga prireja krajevna sekcija KPI. Spored predvideva ob 18.30 koncert domače godbe, nato govora Uga Folija in Kiljana Ferluge, ob 20.30 pa plez z ansamblom Fausto e Graziano. Praznika komunističnega tiska bosta danes tudi pri Sv. Jakobu in pri Sv. Alojziju.
Podtajnik Amato v naši deželi
Podtajnik pri predsedstvu ministrskega sveta Giuhano Amato je sporočil podpredsedniku deželnega odbora Renzulliju, da je sprejel povabilo predsednika Dežele Biasuttija in bo zato uradno obiskal našo deželo. Predstavnik vlade se bo v F-JK mudil v nedeljo, 12. oktobra; med svojim obiskom se bo sestal s predstavniki deželnega odbora.
Občinsko podjetje ACEGA sporoča, da bo jutri (ponedeljek, 8. septembra) prekinilo dobavo e-lektrične energije od 9. do 13. ure na Opčinah, v Ulici Hermada in pri Ferlugih.
Na Kolonkovcu so se včeraj pomerili v sajenju solate
Včeraj se je v lepem sončnem popoldnevu na vrtnariji Marcella Čoka odvijalo tekmovanje v spretnosti sajenja solate, ki ga že osmo leto prireja v okviru praznika solate PD Ko-lonkovec. Med tekmovalci je bilo seveda največ domačinov. Najprej so svoje spretnosti v sajenju solate pokazali moški, nato mladina. Zadnje so se pomerile ženske.
Posebna komisija, ki jo sestavljajo izkušeni vrtnarji je nato ocenjevala čas in spretnost tekmovalcev. Tekmi je sledila številna publika. Po tekmi je Marcello Čok povabil vse prisotne na kozarec in prigrizek. Praznik solate se je zvečer nadaljeval na dvorišču prosvetnega društva. Za zabavo je poskrbel ansambel Zvezde, ki bo igral tudi danes.
Drevi bodo prireditelji razglasili in nagradili zmagovalce tekmovanja v
Tragični epilog smrtne prometne nesreče na avtocesti Dolo-Mestre
Sinova izguba jo je pognala v smrt
Včeraj dopoldne se je v Trstu odigral dramatični epilog tragične prometne nesreče, ki se je pripetila v Potek pozno zvečer na avtocesti Se-ronissima med krajem Dolo in Me-strami. V silovitem trčenju, ki ga je Povzročil voznik lancie s padovansko registracijo, vozeče v smeri proti Milanu, ko je iz neznanega razloga zavozil na nasprotni vozni pas, so izgubili življenje trije mladi Tržačani, ki so se v avtomobilu znamke fiat ritmo vozili proti Mestram oziroma trstu. V nesrečo je bilo vpleteno tufu tretje vozilo, ki ga zaradi velike hitrosti voznik ni mogel ustaviti, tako da je končni obračun nesreče trije mrtvi in štirje hudo ranjeni, rr^rtve so 29-letni Fulvio Ferri iz tatice Remo 175, prav tako 29-letni 'Ovio Favento iz Ulice Bule dTstria ter 28-letni Mauro De Mei, ki je stanoval v Ul. Giulia 9/A. In prav smrt zadnjega mladeniča je včeraj dopolnite povzročila še eno tragedijo: nje-sova 51-letna mama Maria Letizia &,*Ppan si je iz obupa vzela življenje.
ogodila se je včeraj nekaj pred 8. , ro- Ob zorj se je ženska, ki je bila ocena od moža, v spremstvu sinove aročenke, 28-letne Daniele Grimani, n družinskega prijatelja, 33-letnega lovannija Medosa, vrnila iz bolniš-ice v Mestrah, kamor so prepeljali uPla treh mladih žrtev prometne csreče. Strahovito pretresena, se je
zaprla v svojo spalnico, medtem ko njena spremljevalca nista zapustila stanovanja, ker je Maria Steppan izrazila samomorilske namene. Čez nekaj časa sta jo slišala telefonirati notarju Arturu Garganu, nato pa se je izmuznila nadzoru Grimanijeve in Medosa, se povzpela v mansardo svojega stanovanja v sedmem, zadnjem nadstropju stavbe v Ul. Giulia št. 96/1, in se skozi okno pognala v prazno. Njena smrt je bila takojšnja, policijski agenti pa so v spalnici našli pismo, naslovljeno na notarja, ki bo morda razkrilo širše ozadje te tragedije v tragediji.
Po vratolomni vožnji iskal zaščito na kvesturi
Policijski agenti pred tržaško kvesturo niso včeraj dopoldne verjeli svojim očem, ko je pred vhodom nenadoma zavrl svetel citroen, iz njega pa pritekel zadihan voznik in zaprosil agente, naj ga zaščitijo. Bil je to 24-letni Gilberto Lavagnini, ki je s svojim vozilom malo prej vratolomno presekal pot neki policijski izvidnici, agentom uspel zbežati, na Trgu Vittorio Veneto pa trčil v zadnji del avtomobila zdravnika Francesca For-teja. Po vsem sodeč mu to še ni bilo
dovolj, v Ulici Roma je po trditvah očividcev namenoma trčil v avtomobil nekega francoskega turista. Ko pa je opazil, da mu zdravnik Forte z avtomobilom sledi, se je kot rečeno zatekel po policijsko zaščito. Ti so seveda poskrbeli, da se je znašel na varnem in pod zdravniško kontrolo, 17-letno prijateljico, ki je bila z njim v avtomobilu, pa so pospremili na dom.
sajenju solate. Obiskovalci si bodo lahko tudi ogledali razstavo solate »guštanke« in tudi izvolili lepotico razstave. Lastnika najlepše solate bodo seveda tudi nagradili.
O Slovencih na 2. mreži RAI
Jutri bodo na 2. TV mreži RAI v oddaji I/Avventura predstavili zadnjo Bressanovo knjigo, ki govori o slovenski literaturi. Prisoten bo tudi predstavnik ZTT Miran Košuta, ki bo spregovoril o knjigi in njenem pomenu. Oddaja se prične ob 14.10.
ZA SKUPŠČINO KZE
Paolo Paro vel (TG) na kandidatni listi KPI
Tržaško gibanje je včeraj izdalo tiskovno noto, s katero protestira zaradi volilnega mehanizma, ki velja za izvolitev skupščine KZE, ki je po njegovem mnenju protidemokratičen. Le ta namreč omogoča, da delikatno zdravstveno strukturo upravljajo lahko le občinski setovalci in onemogoča, da bi kandidatne liste predložile politične sile, ki imajo manj kot tri svetovalce.
Tržaško gibanje vsekakor ceni potezo KPI, ki je »odprla« svojo kandidatno listo tudi za predstavnike manjših naprednih sil, zaradi česar je na tej listi kandidirala — kot neodvisnega — svojega občinskega svetovalca Paola Parovela.
Izlet KZ
Kmečka zveza prireja tudi letos strokovni izlet za svoje člane. Tokrat se je izbira usmerila na Južno Tirolsko in Tridentinsko, za datum pa so izbrali 20. in 21. september. Udeleženci izleta si bodo lahko ogledali razne turistične zanimivosti dežele, kjer živi nemška narodnostna skupnost, obenem pa bodo obiskali nekatere kmetijske objekte v Eizack-talu (Val dTsarco) in Dolino Non. člani, ki se nameravajo udeležiti izleta, se od jutri lahko vpišejo v uradih Kmečke zveze.
•	Naznanjamo žolostno vest,
da nas je dne 26. avgusta v
1 Buenos Airesu za vedno zapustila naša draga mama
Frančiška Svetlič vd. Legiša
(FRANCKA)
Žalujoče hčere Albina, Jolanda in Marija z družinama.
Šempolaj, Buenos Aires, 7. septembra 1986
ZAHVALA
Ob, izgubi našega dragega
Josipa Bandija
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga pospremili k zadnjemu počitku.
Posebna zahvala zdravnikom in o-sebju II. pnevmološkega oddelka S. Santorio, gospodu župniku, KD »Jože Rapotec«, ANPI - VZPI sekcija Dolina - Mačkolje - Prebeneg ter pevskemu zboru V. Vodnik.
SVOJCI
Prebeneg, Lakotišče, Ljubljana, 7. septembra 1986
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Daria Della Santa
se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za izraze sožalja in podarjeno cvetje. Posebna zahvala KD Venturini.
SVOJCI
Krmenka, Trst, 7. septembra 1986
Ob prvi obletnici tragične smrti naših dragih
Vincenc Milič Radi Dolenc Ivan Sosič Rudi Vremec
se jih z ljubeznijo spominjamo
Valter Valič
Opčine, 7. septembra 1986
družine Milič, Dolenc, Sosič, Vremec, Valič
Sekcija SSk iz dolinske občine
prireja danes, 7., in jutri, 8. septembra
NAŠ PRAZNIK
v Hribenci - Zabrežec pri Borštu
Danes: ob 17.30 nastop Mladinske godbe na pihala iz Kopra, plesne skupine KD F. Prešeren iz Boljunca, harmonikarskega kvinteta Glasbene matice in Tržaškega mladinskega pevskega zbora ter govora tajnika sekcije Sergija Mahniča in pokrajinskega tajnika Zorka Hareja.
Nato prosta zabava z ansamblom Lojzeta Furlana.
Jutri: zvečer ples z ansamblom
Pomlad.
VABLJENI!
fiatei-Ua
'‘-šrS:
Ul. sv. Frančiška 20
Ul. sv. Frančiška 20 - TRST
Vabimo vas v četrtek, 11. septembra, ob 18. uri na odprtje razstave
kiparja
LOVRA INKRETA
razna obvestila
dram., VB 1985; r. Chris Bernard; i. Alexandra Pigg, Peter Firth.
LETNI KINO V LJUDSKEM VRTU -21.15 Tootsie.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Chi e se-polto in guella časa?, r. Stephen C. Miner, □ □
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Passaggio per il paradiso, dram./fant., ZDA 1985; r. Cary Medoway; i. Lewis Smith, Jane Kaczmsarek.
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 A trenta secondi dalla fine, r. Andrey Koncha-lovsky; i. John Voight, Erik Robert.
EDEN - 15.30, 22.00 Women hand ani-mals in Le prestazioni di Vanessa, pom., □□
Giglioli in Mariju čestita in veselo nazdravlja
odbor KD V. Vodnik.
kino		Ob rojstvu drugorojenca		čestitke		razstave
Matija in Jan se z Goranom veselita prihoda malega prijatelja
MATEVŽA
ŠZ Sloga - planinski odsek vabi planince, športnike in prijatelje na tradicionalni spominski pohod BAZOVIŠKE ŽRTVE 86, ki bo v Bazovici danes, 7. septembra. Zbirališče ob 10.30 pred vaškim spomenikom padlim v NOB.
Zveza vojnih invalidov obvešča, da se je preselila v NOVE PROSTORE V UL. CICERONE 8/b (Kmečka zveza, Patronat INAC). Nova telefonska številka je 631084.
Slovenski dijaški dom "S. Kosovel" v Trstu (Ul. Ginnastica 72 ali Čampo S. Luigi 11 — tel. 040/573141} sporoča, da je v teku VPIS ZA PRIHODNJE ŠOLSKO LETO. Domska pisarna je odprta vsak dan, razen ob sobotah, od 9. do 12.30 in od 16. do 18. ure.
Grafična delavnica Atelier in kulturno-umetniška skupina Prints prirejata TEČAJE GRAFIKE za novo sezono 86/87 s pričetkom 29. septembra. Za informacije telefonirati na št. 631989 ali 200085 vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah, od 17.30 do 19. ure.
Grafična delavnica Atelier in kulturno-umetniška skupina Prints vabita v petek, 12. t. m., ob 18.30 v Nabrežino na OTVORITEV IN PREDSTAVITEV NOVE DELOVNE SEZONE 86/87.
Ženski pevski zbor Ivan Grbec - Skedenj obvešča svoje pevke, da bo naslednja vaja jutri, 8. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih, Ul. di Servola 124, in vabi k sodelovanju vsa dekleta in žene, ki imajo veselje do zborovskega petja.
Moški pevski zbor Rdeča zvezda obvešča pevce, da bo prva vaja v torek, 9. septembra, ob 20.30. Vabljeni novi pevci!
Mešani pevski zbor L Gruden iz Nabrežine obvešča svoje pevce, da bo prva vaja jutri, 8. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih. Vabljeni novi pevci in v pevke.
Ženski in moški pevski zbor Tabor -
Opčine obvešča svoje pevke in pevce, da bo prva letna vaja jutri, 8. t. m., ob 19.30 za ženske, ob 20.30 za moške in vabita nove pevke in pevce.
Pevski zbor KD Lipa - Bazovica sporoča pevcem, da nadaljuje z vajami in sicer v torek, 9. t. m. ob 20.30 v Bazov-skem domu. Zbor si srčno želi priliva novih moči.
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Polterge-ist II - The Other Side, fant., ZDA 1986, 91'; r. Brian Gibson; i. Craig T. Nelson, Jobeth VVilliams, □
CAPITOL - 16,00, 22.00 II mio nome e Remo VVilliams, pust., ZDA 1985; r. Guy Hamilton; i. F. Ward, J. Grey. EXCELSIOR I - 16.30, 22.00 Karate Kid II, i. Ralph Macchio, Pat Morita. EXCELSIOR II - 17.30, 22.00 Ma guarda un po' sti americani!, kom., ZDA 1985, 95'; r. Amy Heckerling; i. Chevy Chase, Dana Hill.
PENICE - 17.30, 22.15 Desiderando Giu-lia, i. Serena Grandi, □ □
MIGNON - 15.45, 22,00 Dressage, i. V.
Catanzaro, S. Novak, er., □ □ ALCIONE - 16.00, 22.00 VVitness - il tes-timone, pust., ZDA 1985; r. Peter Weir; i. Harrison Ford, K. McGillis.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 La rosa purpurea del Cairo, ZDA 1985; r. Wo-ody Allen; i. Mia Farrow, Jeff Daniels, Danny Aiello.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Nove settimane e 1/2, er./dram., 113'; r. Adrian Lyne; i. M. Rourke, K. Basinger RADIO - 15.30, 21.30 Sofocation, porn.,
□ □
Danes stopata na skupno življenjsko pot
MANUELA STARC in MAURO ŠKABAR
Vse najboljše in da bi bilo njuno življenje lepo in polno zdravja jima z vsem srcem želijo očka Angelo in mama Klara, sestri Suzi z možem Gi-orgiom in hčerko Manuelo ter Cinzia z možem Sergijem, sinom Petrom in hčerko Ivano.
Novoporočencema
ANTONELLI in MARKU
želi vso srečo
ŠD Primorec - Trebče
Prepovedano mladini pod 14. letom □ 18. letom □ □
Obilo sreče na novi življenjski poti
ANTONELLI in MARKU
želi
sekcija KPI "Zorko Kralj" - Trebče
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
prireja v šolskem letu 1986/87 v Trstu sledeče tečaje:
1.	drugi letnik tečaja s kvalifikacijo za tehnične upravne uradnike (900 ur);
2.	prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za tehnično upravne uradnike (900 ur);
3.	prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za mizarje (1200 ur);
4.	prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za kamnoseke (1200 ur);
5.	tečaj specializacije za programerje elektronskih računalnikov (175 ur);
6.	izpopolnjevalni tečaj za dopisnike v angleščini (150 ur);
7.	tečaj ažurniranja za zunanjo trgovino (40 ur);
8.	tečaj ažurniranja za vodenje malih obratov - finančni aspekti (40 ur);
9.	izpopolnjevalni tečaj za tehnike vzdrževalce hardware-ja mini in mikro računalnikov (300 ur);
10.	izpopolnjevalni tečaj v vrtnarstvu - Kolonkovec (40 ur);
11.	izpopolnjevalni tečaj za vinogradništvo in kletarstvo - Nabrežina (60 ur).
Vpisovanje in podrobnejše informacije do 13. septembra na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72 (Dijaški dom), tel. 577941 vsak dan (razen sobote) od 9. do 12. ure. Za tečaje iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 62948.
Grozdani in Ediju Velise se je pridružila mala
ALEKSANDRA
Srečnima staršema čestitajo svojci
Odbor ŠD Polet želi
NORMI in ADRIJANU SOSIČU
obilo sreče in zadovoljstva v skupnem življenju.
izleti
včeraj-danes
Danes, NEDELJA, 7. septembra
REGINA
Sonce vzide ob 6.33 in zatone ob 19.33 - Dolžina dneva 13.00 - Luna vzide ob' 10.00 in zatone ob 20.54.
Jutri, PONEDELJEK, 8. septembra '
MARIJA
PLIMOVANJE DANES: ob 05.38 najnižje -47 cm, ob 12.01 najvišje 53 cm, ob 18.22 najnižje - 41 cm.
Napoved za jutri: ob 00.14 najvišje 29 cm, ob 6.04 najnižje - 38 cm, ob 12.29 najvišje 49 cm, ob 19.02 najnižje - 38 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 21,6 stopinje, zračni tlak 1021,6 mb ustaljen, veter 6 kilometrov na uro jugozahodnik, vlaga 45-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Federico de Monte, Diego Banovac, Jasmin Risegari, Martina Semec, Luca Boso, Pietro Fortunato, An-tonella Addenzio.
UMRLI SO: 79-letni Narciso Devesco-vi, 80-letni Giordano Rudes, 59-letni Romano Cardone, 72-letni Pietro Ruzzier, 71-letna Emilia Orazem, 86-letna Mar-gherita Blasich, 87-letna Virginia Lanfrit, 52-letni Claudio Moimas, 67-letni Livio Bradassi, 74-letni Michele Scotto di Car-lo, 73-letna Vanda Patievich.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Lungoma-re Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEC (tel. 228124} - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 8. do sobote, 13. septembra 1986
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg S. Giovanni 5t Trg Sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41, Mazzinijev drevored 1 (Milje), Trg Garibaldi 5, Ul. deli' Orologio 6.
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Trg Garibaldi 5, Ul. delLOrologio 6, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
BARI	LOTERIJA 26	3		20	57	48
CAGLIARI	35	46	43	59	70
FIRENCE	54	50	83	13	30
GENOVA	89	11	42	6	69
MILAN	76	19	88	49	18
NEAPELJ	6	90	45	44	12
PALERMO	8	25	81	40	55
RIM	66	67	83	86	53
TURIN	32	27	78	84	86
BENETKE	37	22	25	80	7
1 X X	ENALOTTO 2 2 1	1 2 X		X	2	2
KVOTE:
12 — 23.494.000 lir 11 —	812.000	lir
10 —	83.000	lir
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
//A4Af 7/HZJ VS£ 0£(JS£f'
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 7. septembra 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 20.30
Trg Oberdan 2, Ul. Tiziane Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), Lungoma-re Venezia 3 (Milje).
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
optika
foto-kino HHl kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
*oto *''no °P‘*a
TRST Ul Ma t z mi
5/ 4-VV55-3Č/
NASTJA MILIČ. Vse najboljše in da bi postala pridna šolarka ji želijo bratec Aljaž, očka, mamica, nonoti, stric Igor, teta Katja in ostali sorodniki.
Včeraj je praznoval 65. rojstni dan DANILO RAZEM. Vse najboljše in še na mnoga zdrava in srečna leta mu želijo žena Milka, sin Aleksander z ženo Lauro in mali Darjo.
Danes se vzameta MAURO in MANUELA. Obilo sreče, zdravja in medse-bojnega razumevanja jima želijo mama, tata in Martina.
MAURO in MANUELA! Srečno na novo življenjsko pot vama kličejo Tanja, Renato, Erika in Tjaša.
Jutri bo upihnila 22 svečk GABRIJELA. Da bi bila vedno tako vestna in pridna ji želijo delovni kolegi.
TATJANA in RENATO! Sreče in zadovoljstva na novi življenjski poti vama želi ženska košarkarska ekipa Polet.
Danes praznuje rojstni dan PEPI COLJA iz Sesljana. Dobrega zdravja in zadovoljstva mu želijo vsi njegovi: Milka, Lidija in Jordan, Renato in Silvija, Roberto, Katja, Silvijo. Vse najboljše mu s sosednjega vrta kličejo Tutov!.
Naša draga MAMA praznuje rojstni dan. Vse najboljše, mnogo zdravja in sreče ji voščita Damjana in Dorjan. Čestitkam se pridružujeta mož Edi in mama Ida.
lanove je odprta razstava del mladih likovnikov, ki so sledili slikarskemu tečaju prof. Ninija Perizija v sugestivnem kraškem okolju nabrežinskih kamnolo-
razne prireditve
PD Slovenec in vinogradniki iz Boršta in Zabrežca priredijo s sodelovanjem Kmečke zveze v torek, 9. t. m., ob 20. uri predavanje na temo "PRIPRAVE NA LETOŠNJO TRGATEV". Predaval bo inž. Miran Vodopivec, direktor kleti Vina Kras iz Sežane. Vabljeni!
mali oglasi
šolske vesti
Šola Glasbene matice - Trst vpisuje nove gojence do 10. septembra od 9. do 12. ure v Ul. R. Manna 29.
Šola Glasbene matice Trst obvešča gojence, da bodo popravni izpiti iz teorije in solfeggia v torek, 9. t. m., ob 15. uri v Ul. R. Manna 29.
Vpisovanje v šolo Glasbene matice v Nabrežini bo v torek, 9. t. m., od 18. do 19. ure.
Didaktična ravnateljstva sporočajo, da morajo učitelji in vzgojiteljice, ki so na lestvici suplentov, predstaviti na ravnateljstva izjavo o bivališču do 9. t. m.
Šolsko skrbništvo je razpisalo natečaj za eno mesto dodatnega učitelja za prizadete učence in eno mesto dodatne vrtnarice za prizadete otroke. Rok za vložitev prošnje zapade 19. septembra. Navodila in obrazce dobite na sedežu Sindikata slovenske šole, Ul. F. Filzi 8/1.
SPDT obvešča, da je v teku vpisovanje za tridnevni izlet v avstrijske Visoke Ture, ki ga bo vodil Lojze Abram. Izlet -z osebnimi avtomobili - bo 12., 13. in 14. septembra, predvideni pa so vzponi na tri tritisočake. Interesenti se lahko vpišejo na sedežu ZSŠDI v delovnem urniku ter pri Vojku Slavcu in Aleksandru Sirku na tel. št. 764-832. Vpisovanje se bo zaključilo v torek, 9. t. m.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu priredi 18. septembra izlet v San Marino in na ogled "Mini Italije". Vpisovanje v sredo, 10. septembra od 10. do 11. ure v društvenih prostorih v Ul. Cicerone 8. Vabljeni!
ŠD Zarja priredi v nedeljo, 14. septembra izlet v Lesce ter na ogled Bleda, Krope in Begunj. Odhod iz Bazovice ob 6.30. Vpisovanje (razpoložljivih je še nekaj mest) v krožku SD Zarja vsak dan od 18. ure dalje.
Državni zavod J. Stefan sporoča dijakom, da se bo 14., 15. in 16. septembra vršil tridnevni izlet v Kamniške Alpe. Vpisovanje v tajništvu šole do vključno torka, 9. t. m..
PD KOLONKOVEC
prireja tradicionalni
.Praznik solate
Danes, 7. t.m. - Ženjan št. 46
VABLJENI!
SE ŽELITE UČITI FRANCOŠČINE?
Francozinja, diplomirana v Parizu z izkušnjo večletnega poučevanja jezika v Trstu, nudi pomoč pri prevajanju ter lekcije za vse stopnje. Tel. 040/566256.
GRADBENI ODPUST (condono edilizio) — kdor bi rad izkoristil zadnji rok (30. 9. 1986) se lahko za vse možne informacije obrne na tel. št. 040/213723 v uradnih urah.
PRODAM hišo v Boljuncu: 3 sobe, kuhinja, dnevna soba, kopalnica, klet in dvorišče. Tel. 228390.
PRODAM 500 kg koruze. Telefonirati ob 20. uri na št. 231901.
IŠČEMO mladega dinamičnega fanta z opravljenim vojaškim rokom, dobrim znanjem elektronike ter vsaj pasivnim znanjem srbohrvaščine za službo prodajalca-tehnika v Trstu. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro TEHNIK.
PRODAM prenovljeno stanovanje v Ul. Frausin, 64 kv. m, v 4. nadstropju, tel. 228390.
PRODAM moto guzzi 350 v dobrem stanju. Tel. 224407.
PRODAM 4-osebni šotor, češke znamke, rabljen samo 20 dni. Tel. 227342.
PRODAM po ugodni ceni izvenkrmni motor, 25 k. m., znamke Carniti, komaj pregledan. Tel. 227342.
17-LETNI FANT išče zaposlitev kot mehanik, avtoklepar ali kakršnokoli drugo delo. Telefonirati ob uri kosila na št. 040/200743.
PRAŠIČE najboljše pasme, primerne za pršute, prodaja podjetje Grudina, So-vodnje - Štradalta - tel. 882343. Dobava tudi na dom.
PRODAM kompletno opremo za kopalnico: sanitarije, armature in ploščice ter gorilnik Riello na nafto, po manj kot polovični ceni. Tel. 211178.
PRODAM suzuki 750 EF, letnik '85, športno opremljen, nove gume, poskušnja, 7.000.000 možnost dogovora. Tel. 227112.
PRODAM kombiniran štedilnik za ogrevanje in kuhanje na premog ali drva, model APM, 20.000 kal. Tel. 229296.
ŠOLA ZA KROJENJE, ŠIVANJE IN PLETENJE
EDDA DESCO
Ul. Destriero 11 — Tel.: 392349
VPISOVANJA OD 10. SEPTEMBRA DALJE
Tečaji za začetnike, izpopolnjevalni in za izdelovanje krojev
S. A. C. A. T.
IMPORT - EXPORT
nadomestni deli za
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov UL. SV. FRANČIŠKA 38 - TRST - TEL. 768667 - 772002
o
m
■dtituto scoi Asnco GALILEO FfRRA-RK
NADOKNADENJE ŠOLSKIH LET
skrajšanje ali menjave učnih tečajev
Začela so se vpisovanja za:
—	LICEJE
—	UČITELJIŠČA
—	GEOMETRE
—	VODJE SKUPNOSTI
ŠOLSKI ZAVOD »G. FERRARIS«
UL. SANTA CATERINA 7 — TRST — Tajništvo telefon: 62456
(urnik 10.00 — 12.00 ter 16.30 — 19.30)
ŠOLA ZA PREVAJALCE
ANGLEŠČINA FRANCOŠČINA NEMŠČINA SRBOHRVAŠČINA
dnevni in večerni tečaji za vse stopnje
tečaji PETER PAN za otroke ----od 6 do 12 let
SCUOLA PER INTERPRETI
UL. S. FRANCESCO 6 — TELEFON 732815
začela so se vpisovanja
Hjf____RAI 1______________________
10.00	Športna oddaja: Replay - pregled najlepših partij s šahovskega svetovnega prvenstva
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja: Angelus del Papa
12.30	Kmetijska oddaja: Linea verde
13.00	Balet: Maratona d estate - Alicia (1. del)
13.30	Dnevnik
13.45	Toto TV, vodita Paolo Valenti in Maria Giovanna Elmi
13.50	Zabavni spored: Italiamia
18.15	Športno popoldne: Regata stori-ca
19.50	Vrdmenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	TV film: Dora del mistero - II marchio del diavolo (r. Val Gnest, i. Dirk Benedict, Jenny Se-agrove, George Sewell)
21.40	Glasbena oddaja: Dallamerica
22.30	Športna nedelja
23.30	Dokumentarec: Grandi mostre
24.05 Dnevnik - zadnje vesti
^ RAI 2
9.55	Musiche di W. A. Mozart
10.30	Dokumentarna oddaja: L'eta del-Pincertezza
11.25	Nanizanka: Miss Marple - II ter-rore viene per posta
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Nanizanka: Saranno famosi
14.10	Neposredni športni prenosi: Monza: Formula 1, Colorado Springs - kolesarstvo
17.15	Film: II verdetto (ZDA, dram., 1948, r. L. Allen, i. R. Milland, F. Marly, B. Crawford)
18.35	Colorado Springs: kolesarstvo
19.45	Vremenska napoved
19.50	Dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint ■20.30 Nanizanka: Miami vice sguadra
antidroga
21.35	Nadaljevanka: A116 Beatrice - L’-incorreggibile seduttore (3. del)
22.30	Dnevnik — večerne vesti
22.40	Dnevnik - Trentatre
23.10	Glasbena oddaja: Ella Fitzgerald in concerto
Ob koncu Dnevnik
|	RAI 3
10.00	Giovani musicisti
12.00	Un paese una mušica
12.50	Cocktail italiano
13.45	Che fai, ridi?
14.35	Film: Bellezze in cielo (i. R. Hay-worth)
16.15	Dokumentarec: Grandi mostre
16.35	Sulmona: Rugby
17.00	Maša
19.00	Dnevnik
19.10	Deželne in vsedržavne vesti
19.25	Športna oddaja: Domenica gol -Drevišnja oddaja bo namenjena pregledu najznačilnejših trenutkov s svetovnega kolesarskega prvenstva v Coloradu Springsu, s katerim so predvidene številne neposredne zveze
20.30	Venezia: XLIII mostra internazi-onale del cinema
21.30	Domenica gol
23.00	Informativna oddaja: Vita degli animali
23.30	II jazz mušica bianca e nera
j	RTV Ljubljana______________
9.15	Poročila
9.20	Otroška matineja: Živ žav, vmes risanke in nadaljevanka Smrkci
10.10	Nanizanka: Flipper (18. del)
10.35	Nadaljevanka: Pragovi (1. del) -Nadaljevanka je nastala po istoimenskem romanu Andrasa Ber-kesija, obravnava pa dogodke na Madžarskem med 2. svetovno vojno
11.30	Folklorni ansambel Trinidada (2. oddaja)
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Poročila
15.20	Poročila
15.25	Ljubljana: Balkanske atletske igre
18.45	Risanka
19.00	Danes: Potrošniška porota
19.25	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik in Vreme
20.00	Nadaljevanka: Oče na službeni poti (1. del) -
20.55	Slovenci v zamejstvu
21.25	Športni pregled
22.10	Poročila
|3P) TV Koper
15.20	Ljubljana: Balkanske igre
17.00	Otroški spored. Lamu deklica iz vesolja in nanizanka L amico Gipsy
18.30	Rubrika o modi: Alta moda in Italia dal 1940 al 1980
19.00	Nanizanka: Avventure in alto mare
19.30	Nadaljevanka: II ritorno dei predestinati
20.30	Nanizanka: Bellamv
21.30	Politični magazin: Sette giorni
22.00	Avtomobilizem: VN Italije
23.30	Nanizanka: II brivido deli' im-previsto
Raplay (ob 10. uri) po RAI 1
Lij CANALES______________
8.25	Nanizanka: Mary Ty-ler Moore, 8.40 Maude,
9.10	Aliče
9.35	Film: La rapina piu scassata del secolo (komični, ZDA 1966, r. F. Launder i. F. Ho-werd, D. Bryan)
11.15	Film: La carica dei Kvbe (pust., ZDA 1953, r. Henry King; i. Tyro-ne Power, T. Moore)
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
14.00	Film: II re delle isole (pust., ZDA 1970; r. Tom Gries; i. Charlton Heston, G. Chaplin)
16.25	Film: II segreto degli Incas (pust., ZDA 1954; r. J. Piopper; i. R. Yo-ung, C. Heston)
18.30	Nanizanki: Fifty Fifty,
19.30	Love Boat
20.30	Nadaljevanka: Pearl (r. AIex Singer - 1. del)
22.30	Film: Tutti a časa (vojni, It. 1960, r. Luigi Co-mencini; i. Alberto Sordi, Serge Reggiani)
0.45 Nanizanka: Ironside
1 ^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanki: I giorni di Brian, 9.30 Strega per amore
9.50	Film: L aguila del deserte (pust., ZDA 1950; r. Frederick De Cordo-va)
11.20	Film: II piu grande col-po del secolo (dram., Fr./It. 1966; r. Jean De-lannoy)
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Where’s Huddles, Wheelie and the Chopper Bunch, Banana Splits, La valle dei dinosauri, Goldie Gold
15.00	Nanizanki: I gemelli Edison, 15.20 II principe delle stelle
16.15	New York: Tenis - turnir US Open Flushing Meadows
22.30	Las Vegas: Svetovno prvenstvo v boksu, ob koncu film Cera una volta un commissario (krim., Fr. 1971; r. G.Lautner; i. M. Con-stantin, M. Dare)
lj> ITALIA 1
8.30	Otroška odd.: Bim bum bam, vmes risanke
10.30	Šport: košarka
12.00	Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick
13.00	Šport: Grand Prix
14.15	Glasbena oddaja: Dee-Jay Televiskm
16.15	Nanizanke: La banda dei sette, 17.10 L uomo di Singapore, 18.00 Di-mensione Alfa
19.00	Risanke: Mister T, Gary Coleman show, Hazzard
20.30	Film: II segno dei qu-attro (krim., VB 1982, r. David Desmond)
22.30	Film: Sherlock Holmes a New York (krim., ZDA 1976, r. Boris Sagal; i. Roger Moore, John Huston)
0.15 Film: Sherlock Holmes - La valle del ter-rore (krim., ZDA 1962, r. T. Fischer)
~ jgpj) TELEPADOVA
13.00	Film: Proiettile in can-na (pust., 1955, r. J. Far-row; i. Jean Simmons, Rory Calhoun)
15.00	Nadalj.: I miserabili
16.00	Nanizanki: I nuovi Ro-okies, 17.00 Tivulandia
17.30	Risanke
19.30	Nanizanka: La grande lotteria
20.30	Film: Si salvi chi puo (komič., Fr. 1968, r. Ro-
bert Dhery; i. Louis De Funes, Franco Fabrizi)
22.20	Naniz.: Patrol Boat
24.00	Film: Braccati a morte (pust., ZDA 1974,r. Robert Day)
1.30	Nanizanka: Missione impossibile
[ % TELEFRIULI__________
13.30	Film: Cera una volta Pollicino (pust., 1972, r. Michel Boisrond; i. Jean Pierre Marielle)
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Rubrika: II sindaco e la sua gente
20.00	Nanizanka: II mio ami-co Falco Rosso
20.30	Film: Una famiglia sot-tosopra (kom., 1950, r. Claude Binyon; i. Ann Sheridan)
22.00	Športne vesti
23.30	Nanizanka: Scacco matto
teleouattro
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Vesti in nočni športni pregled
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 - 10.30 Glasbeni almanah ;
9.00	Maša; 10.30 Mladinski oder: Pripovedke iz davnine: Bratec Jaglenec in sestrica Rutvica; 11.10 - 13.00 Glasbeni almanah (2. del); 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Kmetijski tednik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Poletni mozaik, vmes Klepet ob kavi, 14.25 Srečanje tamburaških skupin v gledališču France Prešeren; 15.00 Na počitnice; 15.30 Zborovsko tekmovanje Seghizzi; 16.00 Draga 1986; 18.00 Poletni mozaik; 20.00 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, lObO, 12.00, 13.00, 15.30, 17.00, 21.00 Poročila; 5.00 -
8.00	Jutranji spored; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.32 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 - 13.00 Naši poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan;
13.20	Za naše kmetovalce; 14.15 Naši poslušalci čestitajo; 15.00 Nedeljska reportaža; 15.30 Medigra; 15.40 Pojo amaterski zbori: Tekmovanje Naša pesem 1986; 16.05 Humoreska: Damir Fe-igl: Prašič; 16.30 Melodije za vas; 16.50 Pogovor s poslušalci; 17.05 Operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra;
18.20	Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 - 22.00 V nedeljo zvečer; 22.20 - 23.00 Glasba;
22.50 Literarni nokturno; 23.00 - 4.30 Nočni spored.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30, 12.30, 14.30, Poročila; 9.00 Pozdrav, pregled dogodkov; 9.30 - 17.30 Sosednji kraji in ljudje, vmes posnetek javne oddaje v Novi Gorici; 11.00 Vročih deset; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 - 14.00 Glasba po željah;
14.00	Marika in Drejče; 15.00 Humoreska; 15.30 Planinski čaj; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00 - 12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flashback; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Prost vstop; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 14.30—20.00 Popoldanski spored; 15.30 Kaj je novega?; 16.00 - 19.30 Splash; 18.00 Glasbene aktualnosti;
20.00	- 6.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00 Jutranji val z ugankami, kvizi in "šenšurji"; 12.30 Oddaja SKD Tabor in Knjižnice P. Tomažič, vodijo odborniki; 13.00 Glasba po željah, v studiu Sabina; 15.00 Športna nedelja.
P	tek '	nzijski m radijski sporedi	
[~(t	RAI 1	RAI 2	A RAI 3	I	RTV Ljubljana		flP) TV Koper
9.30	Tele video
10.30	Nadaljevanka: Francesco Berto-lazzi investigatore - Sparita il giorno delle nozze (1. del)
11.30	Nanizanka: Un terribile cocco di mamma
12.00	Nadaljevanka: Carico pericoloso
13.00	Balet: Maratona d' estate
13.30	Dnevnik
13.45	Film: Ercole contro i tirani di Babilonia (pust., It., 1964, r. Do-menico Paolella)
15.25	Dokumentarec: Storie di uomini e di moto - 1880-1919
j6.05 Nadalj.: II conte di Montecristo
J2.45 Risanka: L isola del tesoro
18.15	Dok.: Trenfanni della nostra sto-ria - 1963, vodi Paolo Frajese
20.00	Dnevnik
20.30	Film: Nodo alla gola (dram., ZDA 1948, r. Alfred Hitchcock)
22.15	Dnevnik
22.25	Filmske novosti
23.00	Glasbena oddaja: Canzoniere italiano
0-05 Dnevnik - zadnje vesti
9.30	Televideo
12.00	Nanizanka: Tre vecchi amici
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Nanizanka: Saranno famosi - De-siderio
14.10	Zabavni program: L’avventura, vmes risanki Meatballs & Spag-hetti, Rasmus e il vagabondo
16.45	Film: Fedora (dram., It., 1941, r. Camillo Mastrocingue; i. Luisa Ferida, Amedeo Nazzari)
18.30	Športne vesti
18.40	Naniz.: Il commissario Kdster
19.40	Vrememenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Film: La morte di Mario Ricci (dram., Švic., 1982, r. C. Goretta;
i.	G. M. Volonte, M. Farmer)
22.10	Dnevnik - večerne vesti
22.20	Nadaljevanka: Capitol
23.20	Rubrika: Sorgente di vita
23.50	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: Il ponte sul fiume Guai (komič., ZDA 1958, r. F. Tashlin;
i.	J. Lewis, M. Mac Donald)
11.00	Informativni oddaji: Materiali didattici, 11.30 Monografie
12.00	Glasbena oddaja: Di Gei Musiča
13.00	Nadaljevanka: Le sorelle Mate-rassi (1. del). Nastopajo Sarah Ferrati, Rina Morelli in Ave Ninchi
14.25	Film: Canto ma sottovoce (It., kom., 1946, r. Guido Brignone, i. Francesco Albanese, Mariella Lotti)
15,40	Dokumentarec: Grandi lavori nel mondo
16.35	Dancemania
17.25	Glasbena oddaja: Dadaumpa
18.25	Grandi mostre
19.00	Dnevnik
19.25	L altro suono
20.00	Dokumentarec: Geografia oggi
20.30	XLIII mostra internazionale del cinema
21.30	Donna di cuori, program C. Cas-tellaneta in F. Coronana
22.00	Dnevnik
22.25	Koncert
17.30	Poročila
17.40	Otroški spored. Markacija - V prvi od treh oddaj, kjer bodo cicibani spoznali gorski svet, jih bomo najprej poučili o različnih markacijah in jih opozorili na nevarnost, s katerimi se srečujemo na poti po planinah. Videli bomo tudi osnovno opremo, ki jo potrebuje mladi planinec
18.00	Nanizanka: Modro poletje (7. del)
18.25	Poletni festival Ljubljana 86: Te-atro de danza espanola, 2. odd.
18.4$ Risanka
19.00	Danes. Podravski obzornik
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05 Nadaljevanka: V senci velikega hrasta (5. del)
21.15	Omizje: Človek brez gozda -svet brez človeka
23.15	Poročila
17.00	Otroški program: risanka Lamu deklica iz vesolja in nanizanka Uamico Gipsy
18.00	Nadaljevanka: Tra Lamore e il potere
18.55	TV novice
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednji prispevki:
OPČINE — Študijski dnevi Draga 86 BAZOVICA — Komemoracija Bazoviških junakov
TRST — Proti gradnji termocentrale na premog
TRŽIČ — Koncertna sezona v Mestnem gledališču Športni pregled
19.30	TVD Stičišče
19.50	Folklora
20.30	Nadaljevanka: Candida
22.00	TVD Vsedanes
22.10	Nadaljevanka: Mladi dr. Freud
23.30	Dokumentarec: Delta
m
CANALE 5
8.30	Nanizanka: Una famiglia americana 9-20 Nadaljevanki: Una vita da vivere, 10.10 . General Hospital U00 Nanizanke:	Aliče,
11.30	Dalle nove alle cingue, 12.00 Lou
,	Grant
Znanstveni tednik: Big ,	Bang
■30 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.20 La valle dei Pini, 15.10 Cosi gira il , R mondo
90 Dokumentarec:	Il
, R mondo intorno a noi •30 Nanizanke: Hazzard,
17.30	II mio amico Ric-ky, 18.00 L'albero delle mele, 18.30 Kojak,
2n Q J9.30 Love Boat ■30 Nadaljevanka: Pearl (r. Alex Singer; i. Den-nis Weaver, Angie 22 ^ickinson, 2. del)
0 Kulturna oddaja: Otto 2-3 Habe allo specchio 0 Nanizanke: Gavilan,
24.00	Sceriffo a New Ydrk, 1.30 Ironside
;0CV RETEOUATTRO
•30 Nanizanki: Vegas, 9.20
10 In . itch
Film: L’aquila del deserte (pust., 1950, r. Frederick De Cordo-
va; i. Yvonne De Carlo, Richard Greene)
12.00	Nanizanki: Mary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke L'-incantevole Creamy, Le avventure della dolce Katy, She-Ra la principessa del potere
14.30	Nanizanka: La famiglia Bradford
15.30	Film: Uragano (dram., ZDA 1937, r. John Ford; i. Dorothy Lamo-ur, John Hall)
17.20	Nanizanke: Con affet-to Sydney, 17.50 Mary Benjamin, 18.40 Mai dire si, 19.30 Charlie's Angels
20.30	Tenis - Turnir Flushing Meadows
23.00	Film: La vedova alleg-ra (kom., ZDA 1952; r. Curtis Bernhardt; i. Lana Turner, Fernan-do Lamas)
0.50 Nanizanki: Vegas, 1.40 Switch
ITALIA 1
8.35	Nanizanki: Sanford & Son, 9.00 Daniel Boone
9.50	Film: Il guerriero Apache (vestern, ZDA 1957; r. Elmo Williams;
i.	Keith Larsen, Jim Davis)
11.10	Nanizanke: Sanford & Son, 11.35 Lobo, 12.30 Due onesti fuorilegge,
13.30	T. J. Hooker
14.15	Glasb, odd.: Deejay Television
15.00	Nanizanka: Fantasi-landia
16.00	Otroški spored: Bim,' Bum, Bam vmes risanke Il mago di Oz, Lady Oscar, Occhi di gatto
.17.55 Nanizanke: La famiglia Addams, 18.15 Star Trek,’ 19.15 Manimal
20.00	Risanka: Magica, ma-gica Emi
20.30	Nanizanki: Magnum P. L, 21.30 Simon & Simon
23.15	Film: Cosi bello, cosi corrotto, cosi conteso (kom., 1972; r. Sergio Gobbi; i. Helmut Berger, Francoise Fabian)
1.00	Nanizanka: Lanigan
biubMtelepapova
14.00	Nadaljevanke: Pagine della vita, 15.00 Anche i ricchi piangono, 16.00 Andrea Celeste
17.00	Risanke: Belle e Se-bastien, 17.30 Kimba,
18.00	I predatori del tempo, 18.30 Uomo tigre
19.30	Nanizanka: Mork e Mindy
20.30	Film: Survivor, 1'aereo maledetto (fant., ZDA
1982; r. David Hem-mings; i. Robert Po-well, Jenny Agutter)
22.20	Nanizanka:	Patrol
boat
23.20	Film: Il giorno in cui volarono le allodole (dram., r. Richard Crenna; i. Harold Go-uld, Victor Buono)
1.00	Nanizanka: Missione impossibile
[ ^ TELEFRIULI
13.20	Film: Il pianeta degli uomini spenti (fant., It. 1961; r. Antonio Mar-gheriti; i. Claude Ra-ins)
15.30	Glasbena oddaja: GTX Musič
18.30	Nanizanka: Ironside
19.30	Dnevnik
20.00	Nanizanka: Il mio amico Falco Rosso
20.40	Film: Traversata peri-colosa (krim., ŽDA 1959; r. Joseph New-man; i. Jeanne Crain, Michael Rennie)
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Il salotto di Franca
23.30	Nanizanka: Scacco-matto
[	TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
23.45	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 - 8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Liki iz naše preteklosti; 8.40 - 10.00 Glasbeni almanah;
9.00	Roman v nadaljevanjih: Plebanus Joannes, 5. del ponovitev; 10.10 Koncert; 11.30 - 13.00 Glasbeni almanah; 13.20 Primorska poje: ženski zbor 'Rado-Simoniti" iz Dobrovega in oktet "Vrtnica" iz Nove Gorice; 13.40 Glasbeni almanah; 14.10 - 17.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Poletni mozaik.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 4.30-
8.00	Jutranji spored; 8.05 Aktualni problemi marksizma; 8.25 Ringaraja; 8.40 Naučimo se novo pesmico; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za ...;
11.05	Znano in priljubljeno; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12:10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Danes do trinajstih; 13.30 Od melodije do melodije ; 13.50 Ponedeljkov križemkraž;
14.05	V gosteh pri zborih; 14.30 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Fantje z vseh vetrov; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Zaplešite z nami; 21.05 Simfonični orkester RTV Ljuvljana; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Ob domačem
ognjišču; 22.50 Literarni nokturno,-23.00-5.00 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila;
6.00	Glasba; 6.10 Vreme; 8.00 - 13.00 Prenos II. programa RL; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.05 Novosti naše diskoteke; 14.40 Iz kulturnega sveta; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Športni dogodki; 17.40 Glasbene aktualnosti; 18.00 Še pomnite tovariši.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro ; 8.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flashback; 9.00 Glasba; 9.32 Dragi Luciano;
10.00	Popevka tedna; 10.10 Zdravo otroci; 10.35 Vstop prost; 11.00 Kviz; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30—20.00 Glasbeni program; 15.45 - 19.30 Splash; 15.00 Zdravo otroci; 16.00 Besede in glasba; 16.15 Edig Galletti; 16.33 Musič shop; 16.55 Pismo iz ...; 17.45 Evergreen; 18.00 Pulj kliče Koper; 20.00-6.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00 Tedenski horoskop, vodi Majda; 13.30 Kupim, prodam, podarim...;
17.00	Mix time, vodita Paolo in Roberto; 18.30 Športni komentar; 20.00 Klasična glasba, vodi Miloš; 21.00 Literatura, vodi Miran.
Govor predsednika Skupščine Nova Gorica
Povečati napore za uresničitev srednjeročnega razvojnega načrta
Seja pokrajinskega sveta
Prizadevati si moramo za odpravo napetosti in trenj med narodnostmi
V Novi Gorici sta bila včeraj osrednja dogodka v okviru prireditev ob letošnjem občinskem prazniku, ki se bodo sklenile 26. septembra. V veliki dvorani Kulturnega doma je bila slavnostna seja vseh treh zborov Skupščine in podelitev priznanj in nagrad. Slavnostni govornik je bil predsednik Skupščine občine, Danilo Bašin. Zatem pa je bila na železniški postaji pomembna slovesnost ob vključitvi nove železniške transportne poti, imenovane Soški koridor, združena s praznovanjem 80-letnice dograditve Bohinjske železnice. O dogodku poročamo posebej, na 3. strani.
Danilo Bašin je na začetku svojega posega opredelil pomembno vlogo Nove Gorice v mednarodnem sodelovanju in povezovanju, zlasti s kraji v zamejstvu, kjer živi slovenska narodnostna skupnost, omenil prizadevanja za razširitev takega sodelovanja tudi na videmsko pokrajino, potrdil veljavnost prijateljskih vezi in sodelovanja z občinama Gorica in Celovec. Ob tem pa je izrazil tudi zaskrbljenost, ker je na nekaterih področjih opaziti zaostajanje, oziroma zamude (v izvajanju načrta skupne obrambe pred točo), na drugih področjih (večja integracija gospodarstva na obeh straneh meje)
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja v šolskem letu 1986/87 v Gorici sledeče tečaje:
1.	tečaj specializacije za programerje elektronskih računalnikov (175 ur);
2.	tečaj za dopisnike v angleščini (150 ur, začetniški);
3.	tečaj za fiskalno ažuriranje pri vodenju malih obratov (40 ur).
Vpisovanje in podrobnejše informacije do 13. septembra v Slovenskem dijaškem domu v Gorici, Ul. Montesanto 84 - tel. 83495, vsak dan razen sobote od 9. do 12. ure.
pa so bili dosedanji uspehi, kljub prizadevanjem, zelo skopi.
V nadaljevanju govora je predsednik skupščine namenil največ pozornosti obravnavi gospodarskega in splošnega družbenega položaja in še zlasti ciljev, srednjeročnega razvojnega načrta. Splošni položaj v gospodarstvu ni lahek, a so bili v zadnjem obdobju doseženi prvi vzpodbudni rezultati na poti sanacije največjih izgubarjev v občini (Meblo, Vozila, Salonit). Bašin je poleg kritične ocene o stanju gospodarstva in posebej o odnosih v gospodarstvu poudaril tudi pomembne dosežke, ki so bili uresničeni, oziroma so tik pred realizacijo, (naložbe Iskre avtoelektrike, posodobitev železnice, sanacija Goriških opekarn, uspehi podjetja MIP, izgradnja šol in cest itd). Zanimiv je podatek tudi glede
razmerja uvoz/izvoz v zadnjem obdobju ter o številu nezaposlenih. Registriranih oseb brez dela je trenutno na območju občine nekaj nad 300.
Slavnostna seja, ki jo je vodil predsednik Zbora združenega dela Miran Štrukelj, se je sklenila s podelitvijo nagrad in priznanj občine Nova Gorica ter nagrade Franceta Bevka. Nagrado občine Nova Gorica sta prejela Mirko Remec in Jože Tersten, nagrado Franceta Bevka, dirigent in glasbeni pedagog Anton Nanut, priznanja pa je prejelo štirinajst občanov oziroma ustanov. Med temi tudi Slovenski dijaški dom iz Gorice in naš sodelavec, novinar Marjan Drobež.
Za kulturni program so poskrbeli člani mešanega pevskega zbora Lipa iz Šempasa, medtem ko je delegacija borčevske zveze in družbenopolitičnih organizacij ponesla venec na spomenik na Trnovem.
Na prvi seji po poletnih počitnicah se je v petek sestal goriški pokrajinski svet, ki bo spet zasedal jutri zvečer.
Še počitniškemu vzdušju (manjkalo je kar šest svetovalcev) je bil prilagojen tudi dnevni red zasedanja. Tako je bil svet seznanjen z ukrepi, ki jih je v zadnjem obdobju sprejel ožji odbor po hitrem postopku, odbornika De Grassi in Tomat sta odgovarjala na dve pismeni vlogi komunistov, odobrili so obračun pokrajine za finančno poslovanje v letu 1985, na novo imenovali predsednika in člane upravne komisije APT ter se domenili o programu prihodnjih sej.
Glede komisije za upravljanje pokrajinskega prevoznega podjetja velja zabeležiti, da je bila v celoti potrjena dosedanja sestava in da je bila med krajšo razpravo poudarjena politična volja, da se čimprej zaključi postopek za poenotenje in združitev vseh avtobusnih podjetij v pokrajini. Mandat komisiji zapade 31. decembra.
Uvodoma je bil govor tudi o zadnjem atentatu v Bocnu, kar je miso-vec Cosma skušal izkoristiti, seveda proti našim zahtevam za priznanje jezikovnih pravic. Zelo odločno je mi-sovsko stališče zavrnil predsednik Cumpeta, ki je poudaril, da so odnosi med večino in manjšino pri nas bistveno drugačni in da jih odlikuje visoka stopnja omikanega sožitja. »Prizadevati si moramo za odpravo trenj in napetosti, ne pa jih poudarjati.«
Nabirka za spomenik v Rupi
Na pobudo pripravljalnega odbora za postavitev spomenika v narodnoosvobodilni vojni padlim vaščanom Rupe, se nadaljuje nabirka v sklad za financiranje plemenite pobude. V sklad so doslej prispevali številni domačini pa tudi darovalci iz drugih krajev, zasebniki in podjetja. V sklad so v zadnjem času prispevali: družina Salamon Tomšič 100 tisoč lir, družina Emil Pavletič 50 tisoč lir, družina Zac-caron 10 tisoč lir, Dragič Kovic 50 tisoč lir, Zoro in Zora Kovic 100 tisoč lir, Žela Pahor 50 tisoč lir,. Ljubo Tomšič 50 tisoč lir, Miljan Kogoj 50 tisoč lir, Aleš Kovic 10 tisoč lir, družina Albin Koncut 20 tisoč lir, družina Lenart Kosič 50 tisoč lir, družina Valentin Devetak 25 tisoč lir, družina Darko Durcik 50 tisoč lir, Lado Kogoj 20 tisoč lir, trgovina Market S. Andrea (Maks Nanut) 150 tisoč lir, Tomšič Uršič Jelka 50 tisoč lir.
Denar za postavitev spominskega obeležja je mogoče nakazati tudi na poseben račun (št.32203—96) pri posojilnici v Sovodnjah.
• Prefekt Garsia je sprejel sindikalne predstavnike.CGIL, CISL in UIL. Govor je bil o nevzdržnem stanju v Pokrajinskem uradu'za delo, ki je že dalj časa brez ravnatelja, manjka pa tudi del osebja. Prefekt je zagotovil, da bo posredoval zahtevo sindikatov po takojšnjih ukrepih.
POGREBI
Jutri v Gorici ob 9.30 Maria Marastan vd. Balanzin iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče, ob 11. uri Antonio Pocar iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuti in na pokopališče v Pevmi, ob 12.30 Marina Brai-dotti vd. Munafo z glavnega pokopališča v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče.
Danes tekmovanje v folklornem petju
Zmagoslavje Skandinavcev v polifoniji
Danes se s tekmovanjem v folklornem petju zaključi 25. mednarodno srečanje Seghizzi. Sinoči je bila proglasitev in koncert zmagovalcev v polifoniji, kjer - med mešanimi zbori - Skandinavci niso imeli enakovredne konkurence in so-osvojili vsa prva tri mesta pred odličnim Akademskim zborom iz Ljubljane. Prvo mesto je osvojil Engelbrekts Motet-tkor iz Stockholma (91,46 točke), za njim pa so se po vrsti uvrstili finski zbor Dominante iz kraja Espoo (90,07), švedski Lunds Kammarkbr (88,61), Akademski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane (87,25) in Cantori di Santomio iz Vicenze (86,61).
Med moškimi oz. ženskimi zbori prve nagrade niso podelili. Drugo nagrado so osvojile bolgarske pevke Polifonije iz Sofije (88,93 točke). Sledijo po vrsti Coral S. Justo iz Buenos Airesa (83,82), Korallerna iz Lunda (Švedska) (82,93) in zbor Santomio (78,79).
Danes bo v tekmovanju v folklornem petju nastopilo kar 19 zborov iz enajstih držav. Vsak zbor bo zapel po tri pesmi iz ljudske tradicije lastnega naroda. Tekmovanje (v dvorani UGG) se bo pričelo že ob 9. uri in se nadaljevalo v popoldanskem času od 15.30 dalje. Zvečer ob 20.30 bo proglasitev zmagovalcev in seveda koncert petih prvouvrščenih zborov v sekciji samo moških ali ženskih ter sekciji mešanih zborov.
Dopoldne bodo nastopili moški oz. ženski zbori: Korallerna iz Lunda (Švedska), Polifonia iz Sofije (Bolgarija), Jacob Arcadelt iz Škocjana ob Soči, Aureliano iz Rima, Pevecke Sdruženi Ostravskych Učitelek iz Ostrave (ČSSR), zbor Konservatorija iz Larisse (Grčija), Kammerchor Hausen iz Oberthausna (ZRN), Coral de San Justo iz Buenos Airesa (Argentina).
V popoldanskem sporedu bo občinstvo lahko prisluhnilo mešanim zborom: Engelbrekts Motettkor iz Stockholma (Švedska), G. Peresson iz Piano d Arta v Karniji, Gaude Mater iz Martignacca pri Vidmu, I Cantori di Santomio in Mala pri Vicenzi, Lunds Kammarkor iz Lunda (Švedska), Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane (zapel bo Ježevo Komar z muho, Vremšakovo Ptičjo svatbo in Makedonsko humoresko Skalovskega), zbor S. Ignazio iz Gorice (vodi Stanislav Jericijo), zbor politehnike Dominante iz mesta Espoo (Finska), G. B. Candotti iz Codroipa, univerzitetni Chorus Oeconomicus iz Budimpešte (Madžarska) in Akademski zbor iz Bialystoka (Poljska).
Včeraj dopoldne je bilo v telovadnici v dolini Korna srečanje prijateljstva med sodelujočimi na natečaju. Predsednik društva Seghizzi Vezil je v svojem pozdravu naglasil, da je med osnovnimi cilji goriške prireditve srečevanje ne toliko med pevci raznih zborov, pač pa med sinovi različnih narodov, ki jih kljub jezikovnim pregradam združuje pevska govorica.
Deset list za skupščino KZE
Izidi izpitov na liceju
Deset list se bo potegovalo za izvolitev svojih kandidatov v 50 - člansko skupščino KZE, ki jo bodo občinski svetovalci vseh občin v pokrajini volili 26. t. m. Po treh strankah, ki so svoje kandidate predstavile že v prejšnjih dneh (zeleni, socialisti in misovci), so včeraj do 13. ure, ko je potekel predvideni rok, predstavili svoje kandidatne liste še liberalci, republikanci (2 listi), Slovenska skupnost, socialdemokrati, komunisti in demokristjani.
V primerjavi z dosedanjo sestavo skupščine, v kateri so sedeli predstavniki osmih strank, predstavljajo novost zeleni in pa dve republikanski listi. Razkol v vrstah PRI je sad ostrih nasprotij med pokrajinskim vodstvom stranke in njenimi predstavniki v Gra-dežu. V nasprotju s stališči večinske koalicije so se namreč le-ti uprli zaprtju gradeške bolnišnice in izvolili svojega župana na čelu levičarskega občinskega odbora.
Včeraj so na gimnazij i-liceju Primož Trubar objavili izide popravnih izpitov. Izdelalo je devet dijakov, ena dijakinja 4. gimnazije pa je bila zavrnjena. Izdelali so: v 4. gimnaziji Ines Orel Pankovič, Peter Radetič, Aleksij Sobani, v 5. gimnaziji Franček Bertolini in Robert Peric, v 1. liceju Emanuela Bassini, David Bresciani in Walter Princi, v 2. liceju Marko Corsi.
Na trgovskih šolah Cankar in Zois ter na slovenski sekciji industrijskega zavoda Galilei bodo izide popravnih izpitov objavili v ponedeljek dopoldne.
Pohod v Brdih
Na obrobju Brd bo danes deseti pohod prijateljstva. Udeleženci bodo odšli na pot ob 9. uri izpred porušene cerkvice na Prevali, na meji med občino Moš in Steverjan. Izbirali bodo lahko med 10 in 25 kilometrov dolgo progo, ki poteka tudi po jugoslovanskem ozemlju.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 31. avgusta do 6. septembra:
RODILI SO SE: Stefano Piani, Stepha-nie Mango, Annalisa De Benedetto, Co-simo Sibilla, Letizia Bastiani, Andrea Marassi. Chiara Višini, Marta Milazzo.
UMRLI SO: 95-letna gospodinja Maria Maraston vd. Balanzin, 82-letni upokojenec Ernesto Fornasari, 46-letna upokojenka Marina Braidotti por. Munafo, 92-letni upokojenec Giovanni Visintini, 63-letni upokojenec Adelino Fantinato, 75-letna gospodinja Elda Magris vd. Viezzo-li, 66-letna redovnica Maria De Antoni, 94-letna upokojenka Giovanna Sartori
vd. Saplja, 86-letni Ettore Prevedel, 19-letni natakar Giuseppe lussa.
OKLICI: policijski agent Gerardo Maz-zaro in uslužbenka Roberta Amendola, orožnik Giuseppe Tibaldi in gospodinja Maria Sorbo, delavec Giorgio Campo-longo in uslužbenka Silvia Canella, brezposelni Ezio Trobiz in brezposelna Mic-hela Rožic.
POROKE: prodajalec Maurizio Corsi in prodajalka Lidia Persolja, delavec Gu-altiero Scabini in študentka Antonella Pisnoli, mehanik Andrea Tomasino in uslužbenka Manuela Simone, orožnik Antonio De Monaco in bolničarka Su-sanna Antoni.
kino
Gorica
VERDI 16.00 - 22.00 »Hannah e le sue sorelle«. Woody Allen.
CORSO 16.00 - 22.00 »Tre uomini e una culla«.
VITTORIA 16.00 - 22.00 »Titillation«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR Zaprto.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 16.00 - 18.00 »Octopussy«, 20.00 »Pot v Indijo«.
DESKLE 17.00 - 19.30 »Policaj iz Beverly Hillsa«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini, Korzo Italia 89, tel. 84443
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore, Ul. Fratelli Roselli 23, tel. 72340
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob težki izgubi dragega moža, očeta in dedka
Marija Muziča
Še posebej se zahvaljujemo vsem, ki so dragega pokojnika pospremili na zadnji poti, gospodu župniku Ambrožu Kodelji za obred, cerkvenemu pevskemu zboru in vsem darovalcem cvetja.
Žena Pepca, hčerki Katjuša in Na-taša, zet Ivan in vnuk Alex.
Števerjan, 7. septembra 1986
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Ranca Faganela
se toplo zahvaljujemo zboru Oton Župančič, župniku Žoržu, vsem, ki so nam v grenkem trenutku pomagali in nas tolažili, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Žena, sin, oče in mati, brat z družino, tast in tašča z družino in sorodniki.
Štandrež, Doberdob, 7. sept. 1986
SESTAVLJIVE POLICE Z UTORI
IZREDNO ENOSTAVNA MONTAŽA BREZ VIJAKOV
OBRTNIŠKA DELAVNICA
DOBERDOB — Ul. Gorica 22 — Tel.: 0481/78033
^ mm
PRIZNANO MEDNARODNO ■ I* *, AVTOPREVOZNIŠKO
S.R.L.
GORICA • Via D. D’Aosta 180 - Tel. (0481) 22351 (avtomatska centrala)
TELEX: 460107 LAGORI I
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Noč nas /e objela tam okrog desetih zvečer. Bila je polna luna in postalo je precej mraz. Preden smo šli spat smo to noč, kot tudi vsako od naslednjih, vrgli precej drvi na ogenj in hrano čimbolj približali ognju, da se je ne bi polastile živali. V šotoru seveda nismo nikoli jedli. Že pred dvema letoma, ko sem plul po Vukanu, sva s takratnim tovarišem počela tako, ali pa sva živež postavljala na kako bližnje drevo, sicer se živali zaradi vonja po hrani preveč približujejo.
V sredo, 25. junija, nas je čakal prvi dan plovbe. Že takoj na začetku se je plovba izkazala kot dokaj problematična. Takoj po izviru iz jezera je v rečni strugi zelo malo vode. Zato smo morali izstopiti iz obeh kanujev in jih s pomočjo vrvi spuščati po prenizkih brzicah. Glavno breme tega opravila sva si - tako kot še večkrat kasneje na težjih mestih - morala prevzeti jaz in Mauro. Povedati moram namreč, da sta Rinaldo in Laura stara okrog 45 let, z nama pa sva ju povabila predvsem za filmsko in fotografsko dokumentiranje pustolovskega potovanja. Brez posebnih izkušenj v rečni plovbi in brez primerne telesne kondicije se je zato njuno sodelovanje v odpravi omejilo predvsem na snemanje in fotografiranje. Zato sva spuste po vseh težjih prehodih opravila jaz in Mauro, pa tudi pri drugih težjih opravilih (kot se je med potjo izkazalo, ko je bilo treba prenašati opremo) nama "priletna ' spremljevalca nista bila v veliko pomoč.
Voda je imela podobno barvo kot rjavina in kamne, ki smo jih srečevali po brzicah, je bilo težko videti, ker so bili prekriti s temnim mahom.
Začelo je deževati in po približno osmih urah plovbe smo postavili tabor. Ker pa med nami ni bilo izkušeneg0 topografa, nismo in nismo mogli ugotoviti kraja, do katerega smo prišli in potemtakem odgovarjajoče točke na zemljevidu. Negotovost je povzročalo predvsem veliko jezero s številnimi rokavi, ki smo ga srečali na poti. Jezero bilo označeno na naših zemljevidih, ali vsaj ne v takih razsežnostih, odtod težave pri orientiranju in dvomi glede točne razdalje, ki smo jo dotlej opravili.
Kakorkoli že, zemljevide je bilo treba spraviti in se lotiti kuharije. Tisti dan smo se odločili, da bomo spekh kruh. S seboj smo prinesli kakih devet kilogramov moke za kruh in nekaj kvasa. Preostalo zalogo hrane je sestavljalo konservirano meso, fižol in podobno. Seveda nista manjkala pošta, riž, suho sadje in nekaj jajc. Vse je bi]0, odmerjeno za približno 20 dni. Zaradi tega smo morali bib pazljivi pri točnem odmerjanju dnevne količine.
Oblaki komarjev in mušic, ki so nas nadlegovali vsak dan, so okrog 10. ure zvečer končno izginili. Sončni zato11 je bil močno rdeč in nam vlival upanja za jutrišnji dan.
Na popoldnevih stare in sodobne glasbe »Repentabor« slovita imena
Poklicni tečaji
V bogato jesensko glasbeno dejavnost se bodo tudi letos vključili Popoldnevi stare in sodobne glasbe "RepentaborNamen ciklusa je dvojen: predstaviti dela starih avtorjev v kar najbolj avtentični obliki (s starimi instrumenti) in prikazati (letos sicer v bolj skromni meri) dela sodobnih skladateljev.
Prvi koncert bo 14. septembra v Kraškem muzeju v Repnu. Nastopil bo Gallus Consort s sporedom klasičnih avtorjev. Poleg stalnih članov te skupine (Miloš Pahor - flavta, Irena Pahor ' oboa, Simona Slokar - violončelo) bosta na tem koncertu nastopila še videmski violinist Stefano Picotti in violist (profesor na tržaškem konservato-fiju) Stefano Carlini.
21. septembra bo nastopil s svojim recitalom Franz Briiggen. Prvi tržaški nastop svetovno znanega flavtista Predstavlja gotovo višek letošnjega rdklusa. Pomen tega koncerta je še Večji, ker je to ne le izjemen solist, ki Postavlja kljunasto flavto enakovredno ob druge instrumente, pač pa tudi eden glavnih idejnih voditeljev gibanja za staro glasbo. Gotovo bo prav ta koncert vzbudil največje zanimanje v Javnosti: da bi lahko kar največje šte-ydo ljubiteljev glasbe uživalo ob tej lzjemni priložnosti, bo koncert v Luteranski cerkvi.
28. septembra bo v repentabrski cerkvi nastopil milanski Ensemble "Con-eerto" s skladbami iz 17. stoletja. Nas-.P te devetčlanske skupine (violina, Vlole da gamba, lutnje) bo zanimiv zaradi svoje instrumentalne zasedbe, pa tudi zaradi sporeda samega, saj je tudi v Ribanju stare glasbe zanimanje za to obdobje sorazmeroma novo. Ensemble Goncerto" vodi Roberto Gini (ki je že Predaval v okviru predavanj Oddelka
Ansambel "Concerto"
za staro glasbo pri Glasbeni matici), v njem pa med drugimi nastopa tudi gambist Štefan Bak, ki je v letih 1981 in 1982 že sodeloval v Gallus Consor-tu.
Ciklus koncertov bo 5. oktobra v repentabrski cerkvi zaključil Gallus
Consort. Irena Pahor (kljunasta flavta), Miloš Pahor (kljunasta flavta), Dina Slama (glas in čembalo) in Ennio Francescato (baročni violončelo) bodo izvajali dela angleških baročnih avtorjev.
Vsi koncerti bodo ob 18. uri.
Na Koroškem snemali film
Konec avgusta je mlado filmsko moštvo na južnem Koroškem zaključilo snemanje za slovenski film "Tevžej". Film obravnava usodo Tevžeja, pohabljenega sina, ki ga je rodila podeželska učiteljica, katero so posilili trije ugledni vaški gospodje.
Avtor vsebinske zamisli je Marjan Sticker iz Šentjakoba v Rožu, snemalec pa Miha Dolinšek iz Železne Kaple. Skupno je sodelovalo okrog 30 domačih amaterskih igralcev, sploh pa so vse delo v zvezi s snemanjem opravili mladi pripadniki slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji, tako da lahko govorimo o prvem tovrstnem slovenskem filmu na Koroškem.
Cez mesec ali dva bodo filme iz sekcije Venezia Giovani predvajali tudi v Trstu
ARANŽERJI STANOVANJSKE OPREME
Trajanje: 7 mesecev, tritedenske lekcije; skupno število ur: 194 in sicer: risanje 18 ur, načrtovanje in opremljanje notranjih prostorov 58 ur; umetnostni slogi 28 ur; preproge, blago, zavese 30 ur; lesna tehnologija 24 ur; tehnologija materialov 24 ur; umetnost (slikarstvo) in tehnika barvanja 12 ur.
Na izpitu bo diskusija predloženega načrta za kompletno ureditev prostora.
TAJNIŠTVO PODJETJA
Predmet/: splošna kultura, tuj jezik, strojepisje, stenografija, komercialna korespondenca, računovodstvo, knjigovodstvo, vodenje IVA, državljanska vzgoja.
Trajanje: 3 mesecev; urniki: 15.00-18.00 in 19.00-22.00; uporaba jezikovnih učilnic; izpiti: na zavodu.
FINANČNI SVETOVALEC
(teoretični in praktični tečaj)
Trajanje: 4 mesece; izpiti: na zavodu; diploma.
Predmet/: varčevanje, naložbe, finančno posredništvo, leasing, marketing, tehnika in psihologija pogovora pri prodaji.
Tečaj je posebno primeren za univerzitetne in višješolske diplomirance, bančne funkcionarje, mlajše upokojence, varčevalce.
KNJIGOVODSTVO
(teoretični in praktični tečaj)
Trajanje: 4 mesece; knjige in šolske potrebščine: brezplačno; izpiti: na zavodu; diploma.
Predmeti: računovodstvo, knjigovodstvo, ameriško knjigovodstvo, kopirno knjigovodstvo, vodenje računovodskih knjig in IVA.
KOMERCIALNA STENOGRAFIJA
Trajanje: 4 mesece; izpiti: na zavodu; diploma.
STROJEPISJE
Trajanje: 4 mesece; urniki: različne možnosti; knjige in učni pripomočki: brezplačno; izpiti: na zavodu; diploma.
Če je potrebno lahko tečajnik vadi v strojepisni učilnici zavoda ob kateremkoli času poleg rednih lekcij.
VODENJE KNJIG ZA PLAČE
Trajanje: 4 mesece;
vsi sektorji: industrija, trgovina, obrtništvo, kmetijstvo; knjige in potrebščine: brezplačno; izpiti: na zavodu; diploma.
TRST — Ul. Lazzaretto vecchio 24 - Tel. 732800 - 732423
Urnik tajništva: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 (Ul. Coroneo 1 - Tel. 732042)
BENETKE LIDO — Še malo potrpljenja, mesec ali dva, v Trstu morda nekaj več, pa nas bodo filmi iz sekcije Venera Giovani beneškega filmskega festivala zabavali tudi v naših kinodvoranah. Sodeč po tem, kar so nam te dni prikazali na Lidu, pa četudi nismo še gledali "Aliens", se nam °beta res bogata ameriška sezona. Bogata, komična in zanimiva.
Vprašali boste, kaj pa Cobra-Stallone? Mar ni to, kar nam distribucija ponuja z reagansko-ameriškim pečatom? "fs je, na Lidu Rambo in njemu soroden filmski mrčes, nimata dostopa. Ameriška produkcija, ki se sicer že pretaka po žilah italijanske filmske distribucije, se na Lidu ponaša "le11 s filmi "Short Citcuit", Big Trouble in Little Chi-na, About Last night, Ruthless people.
Z "Big trouble in Little China" se nam bo predstavil režiser John Carpenter, ki si je tokrat izmislil filmski drink ° kitajskih vražah. Ogabnemu duhu Lo-Pan je režiser "Hal-‘Ov/eena", "Foga", "The thing" in "Starmana", primešal nekaj kapljic Indiana Jonesa, peščico Conwoya ter ščepec °lade Runnerja. Vse to je dobro zmešal in okrasil s prikupno moško figuro svojega priljubljenega igralca Kurta Rus-sela ("Leto 1997 - Beg iz New Yorka'j. Potem pa je ta nrneriško-kitajski čudežni napoj (blešči se v zeleni neonski pi) serviral dnevnemu tisku ob 8.30 v kinodvorani hotela kkcelsior, kjer so ga novinarji kar hladno sprejeli. Morda K' Carpenterjevemu filmu - Aperitivu manjkal prepričljiv }k partnerk Indiane Jonesa. Manjka mu lik ženske, ki pije z9anje na litre, ne da bi se opila, ki leži med kačami in se 'j Pragozdu znajde kot doma na terasi. Igralka Kirn Cat-raU ima sicer lepe, zelene oči (tega je Lo-Pan še posebno Yesel), nima pa tiste "notranje" moči, ki jo taka ekranizaci-la akcijskih stripov zahteva. Zato pa nam od "Big trouble ln Little China" (Serviraj raje toplo, po možnosti v areni ali v yeliki dvorani filmske palače) ostane v spominu le glav-r}‘ junak, ko se v edinih genialnih momentih filma, izkaže *°t popolna šleva, ki se sicer veliko usti, od sebe pa ne da eliko. Tako kot film.
Novi hollywoodski kuhar John Badham (helikopterji a 0 Blue Thunder", računalniki na "warganes" način, Tra-r?fa v "Saturday Nighfs fever" Omaki in kolesarji "Ame-‘Fan flyers") je po mnenju "Venezia Giovani" pripravil kasno in sladko predjed "Short Circuit". Sestavine so pre-Proste, priprava pa je ravno tako komplicirana, kot meša-J.e Carpenterovega aperitiva. Potrebujemo dva prijatelja, J se ukvarjata s programiranjem in gradnjo robotov, s aterimi bi lahko nadomeščali vojake v primeru svetovne 'rarUeriško-sovjetske, jedrske?) vojne. Med vsemi prototipi °°otov izberimo tistega s številko pet, ga flambiramo s reIo, tako da se mu bodo kolesca zavrtela narobe in bo Qcei zasledovati robot ženskega spola (servira kavo), ki , eče za sabo seksi repek, električno žico s prikupnim vti-ui°m. To pa ni mehanska reakcija, za katero je bil naš št. Programiran.
Bistvo filma in predjedi (v pričakovanju glavne jedi "Aliens"), je namreč v dilemi, ali je robot živa stvar ali ne, ali lahko tudi računalnik z antropomorfno obliko reagira na ljubezen in se smeje še tako neumnim smešnicam. Prijazen detajl v filmu (ki ga bomo po vsej verjetnosti v italijanski verziji pogrešali) je robotov glas, ki je do pičice enak glasu enega izmed "očetov", govori namreč angleško z indijskim akcentom. Kljub eksotičnemu akcentu pa bo št. 5 navezal prijateljske stike z mlado Stephanie, na domu katere bomo staknili vse mogoče živalske mladiče, od muck in zajčkov, do ribic in mravelj. Igralka Ally Sheedy je pač dobrega srca in zato je prav ona poklicana, da št. 5 obrazloži, kako je ubijanje (za to so robot pač programirali) sinonim pojma "smrt", pardon, "razstavljanja stroja na svoje sestavne dele". Happy end filma je morda preveč "happy", režiserju-kuharju Badhamu pa moramo priznati, da se je znal inteligentno norčevati iz samega sebe (sekvenca robota, ki oponaša Johna Travolto) in se primerno pokloniti klasikom komičnih filmov "B" kategorije (od katerih se je očitno marsikaj naučil).
Nekoliko bolj samo sebi dopadljiv (naj mu to štejemo v minus?) je Zwickov "About last night". Tudi v tem primeru sloni vse na osnovnem prijateljstvu med Bernijem in Dan-nyjem. Prvega igra brat Johna Belushija, Jim. Drugega pa lepotec Rob Lowre. Prvi rad pripoveduje o vseh mogočih stvareh, ki so se mu neizbežno pripetile "prejšnjo noč" (ljubezenske avanture, ki bi jih bila Ciccioiina prav vesela), drugemu pa pomeni naslovna "Prejšnja noč" le začetek globokega ljubezenskega odnosa s prikupno Demi Moore. Se dobro, da Debbie-Demi na koncu filma pošlje k vragu, sicer ne bi prenesli vseh tistih ljubezenskih dialogov ('Te ljubim. Me ljubiš?", "Kako si lepa. Tudi ti." "Zakaj me puščaš samo?" "Grem s prijatelji" itd.itd.), ki so kdaj povsem odvečni, v Hollywoodu pa čisto nepotrebni. Kdo naj verjame Jimovim "prejšnjim nočem", kdo iskrenosti Lowejeva pogleda, ali zagrenjeni Debbyjevi prijateljici (sicer odlična Elizabeth Perkins), ko pa jim gre v življenju vse tako gladko z rok. Nimajo težav s stanovanjem, denarjem, oblekami, službo, okoljem. Kaj jih torej nosi pri dvajsetih letih? Komu na čast se igrajo na družino? Hiba, sicer ljubkega filma v katerem prideta do izraza še posebno Belushi in' Lowe, je ravno v tem, da prikazuje že napol odrasle ljudi, ki se obnašajo kot najstniki. In to povem neopravičeno. Na našem izmišljenem jedilniku "Venezia Giovani", bi "About last night" postavila med sadne solate, saj vsebuje veliko manj od tistega, ki obljublja. S tem seveda še ni rečeno, da bodo producenti in distributerji ob njem stradali. Vračamo se namreč v pristni Hollywood, kjer se ljudje na platnu duševno mučijo, živijo pa kot si želijo gledalci. Mar nam je tiste ameriške mladine, ki jo opisuje moderna literatura, s pisateljem Davidom Leavittom na čelu!
(EVA FORNAZARIČ)
E.Fermi
EDOARDO FURLANI $. P. c.
KMETIJSKI STROJI VSEH VRST
TRST — Ul. Milano 25 - Tel. 040/62200 - 65383/4 Ind. cona III. trasv. est — Tel. 040/820308
□	zastopnik HILARVS PAGANI
□	zastopnik sodov »semprepieno« in ROTOKLOM s hidravličnim oljem in zračnim pritiskom
AGRARIA FURLANI s n c.
TRST — Ul. Milano 18 - Tel. 62229 - 62097
Vam nudi vso opremo za vinogradništvo: sodi, kadi, stiskalnice in razne kemikalije
m
flMfl xr.L
TRST — Ul. Valdirivo 30 Tel. 040/69244
VELIKA IZBIRA
VSEH NADOMESTNIH DELOV
ZA VSE KMETIJSKE STROJE
angleškega jezika
se naučiš v
british school
v ulici torrebianca 18 trst tel. 040/69453 - 69140
r
TEČAJI ZA ODRASLE

□	Angleški predavatelji, ki so usposobljeni za poučevanje angleščine tujcem (E. S. L.).
□	Tečaji za vse starosti, poklice, zjutraj, popoldne in zvečer (8 tečajev dnevno).
□	Jamstvo: center AISLI, dopolnilne lekcije, brezplačno ponavljanje.
□	»SELF ACCESS CENTRE«: prost vstop v učilnice, čitalnice in video sobe.
□	Uradni center »UNIVERSITV OF CAMBRIDGE« (UCLES).
Founder Member Aisli
J
•	fotostudio
•	barvni posnetki
•	kupon
s popustom
£
U$£o
OPČINE (TRST) - Ul. Nazionale 47 Tel. 211739
Včeraj v prvem dnevu 45. balkanskih atletskih iger v Ljubljani
Bolgarija v vodstvu v obeh konkurencah
Kolesarsko SP: dirka za profesionalce
Italijan
Moreno Argentin svetovni prvak
COLORADO SPRINGS — Italijan Moreno Argentin je letošnji svetovni profesionalni prvak v kolesarstvu. Argentin je namreč sinoči v Coloradu Springsu povsem zasluženo osvojil prvo mesto pred Francozom Mottetom, ki mu je edini ostal za petami v zadnjem krogu te naporne dirke, ki je potekala ob zelo mrzlem vremenu.
Slavje italijanske vrste je dopolnil Giuseppe Saronni z osvojitvijo tretjega mesta.
VRSTNI RED: 1. Moreno Argentin (It.), ki je prevozil 261,800 km v 6.32’ 38” s povprečno hitrostjo 40,006 km na uro; 2. Mottet (Fr.); 3. Saronni (It.) po 9”; 4. Femandez (Šp.); 5. Kelly (Ir.); 6. Gutierrez (Šp.); 7. Lemond (ZDA); 8. Worre (Dan.); 9. Peeters (Bel.); 10. Echave (Šp.); 11. Ruiz Cabestany (Sp.);	12. Blanco
(Sp.); 13. Verhdeven (Ola.); 14. Bon-tempi (It.); 15. Criquieli«n (Fr.); 16. Sergeant (Bel.); 17. Vandenbran-de (Bel.).
LJUBLJANA — Trije neuspešni skoki Štefke Kostadinove na višini lastnega svetovnega rekorda 208 cm so dejansko sklenili prvi dan BAI v Ljubljani. V resnici je bT sklep Bolgarke, da rekord samo izenači, dokaj nerazumljiv, kajti po uspešnem skoku pri 201 cm, so vsi pričakovali letvico na 209 cm.
Prvi dan se je odvijal ob očitni premoči Bolgarije, k j. vedi v obeh konkurencah in bo zanesljivo vodstvo obdržala tudi danes. Ob Kostadinovi je bil prvi dan označen za majhno »kriminalko« po teku na 400 m za moške. Napovedovalec je najprej prenagljeno prvega videl v Jugoslovanu Knapiču, po protestu Grkov pa so zmago uradno prisodili Grku Kalo-jannisu. Občinstvo je nato dokaj presenečeno prisostvovalo nagraditvi Knapiča kot novega balkanskega prvaka. Zmago za Jugoslavijo je nato dosegel še metalec krogle Milič. Včeraj so dosegli nekaj zelo dobrih rezultatov. Bolgar Nikolov je po uspehu pri 5,60 m s palico naskakoval kar 5,71 m. Odlične pa lahko ocenjujemo tudi čase Nuneve na 100 m in Djurdjana na 110 m ovire. Bolgar-
ski šprinter Atanasov je svojih 10”32 dosegel ob očitnem zaustavljanju v zadnjih 20 m. Organizacija se je z izjemo primera na 400 m izkazala na višini in brez izjeme so vsi tekmovalci ocenili nove naprave stadiona v šiški kot zelo dobre. Precejšnjo senzacijo je v teku na 10.000 metrov povzročila zmaga turškega tekača.
REZULTATI
MOŠKI. 100 m: 1. Atanasov (B) 10”32; 2. Stratos (G) 10”43; 3. Gri-gorov (B) 10”52; 4. Rudež (J) 10”74;
5.	Bogdanovič (J) 10”76; 400 m: 1. Knapič (J) 46”41; 2. Kalojannis (G) 46”41; 3. Harizanov (B) 46”50; 4. Melnjak (J) 46”86. 1500 m: 1. Dra-goesku (R) 3’40”74; 2. Tsjakulos (G) 3’40"79; 3. Živko (J) 3’40”98; 7. Čo-maga (J) 3’47”38. 10.000 m: 1. Ayaz (T) 29’24”41; 2. Paunovič (J) 29’25”2; 3. Curt (R) 29’25”93; S. Rozman (J) 29’47”66. 110 m ovire: 1. Djurdjan (R) 13”73; 2. Krastev (B) 13”81; 3..Borci (R) 14”03; 4. Kolar (J) 14”29; 5. Gra-bušič (J) 14”66. 3000 m zapreke: 1. Mutesidis (G) 8’41”54; 2. Martinas (R) 8’42"32; 3. Papahristov (G) 8 minut 34”19; 4. Crnokrak (J) 8'43”9; 8. Hudournik (J) 9’01”19. Daljina: 1.
čočev (B) 7,87 m; 2. Marinovič (J) 7,64 m; 3. Hatzopulos (G) 7,56 m; 4. Despotovič (J) 7,53 m. Palica: 1. Nikolov (B) 5,60; 2. Šaračevič (J) 5; 3. Zografov (G) 4,90; 4. Kranjec (J) 4,80. Krogla: 1. M:lič (J) 19,81 m; 2. Hristov (B) 19,72; 3. Todorov (B) 19,67; 5. Lazarevič (J) 19,58. Disk: 1. Dimitrov (B) 63,44 m; 2. Taučanski (B) 61,56; 3. Tarle (R) CO,66; 6. Tarabarič (J) 53,32 ; 7. Mu-stapič (J) 52,56. Hoja 20 km: 1. Basri jev (B) 1.26’09”; 2. Orfanopulos (G) 1.2o”28”; 3. Karadžoržos (G) 1.317”;
6.	Balek (J) 1.33’49”; -8. Kolar (J) 1.37’04”. 4x400 m: 1. Bolgarija 39”07;
2.	Jugoslavija 40”25; 3. Grčija 41”28. V deseteroboju vodi po prvem dnevu Romun Astilean. Na lestvici moških reprezentanc je prva Bolgarija pred Grčijo in Jugoslavijo.
ŽEN3KE. 100 m: 1. Nureva (B) 11”17; 2. Georgijeva (B) 11”48; 3. Chindea (R) 11”70; 5. Išt.vanovič (J) 11 ”85; 6. Flajšman (J) 11 ”99. 400 m: 1. Stamenova (B) 51”45; 2. Ene (R) 51’66; 3. Lina (R) 52”59; 5. Pašku-lin (J) 55”04; 6. Bečkai (J) 56”14. 1500 m: 1. Štereva (B) 4’13”80; 2. Pajkic (J) 4T5”42; 3. Beciea (R)
4’16”03; 7. Šket (J) 4’26”89. Višina:
1.	Kostadmova (B) 201 cm; 2. Isaje-va (B) 194; 3. Lapajne (J) 185; 4. Bojovič (J) 180. Kopje: 1. Sakorafa (G) 61,09 m; 2. Živanov (J) 60,58;
3.	Raduly (R) 60,36; 8. Jazbinček (J) 50,53. 4x100 m: 1. Bolgarija 44”83;
2.	Romunija 45”43; 3. Jugoslavija 45 ”95. V sedmeroboju vodi po prvem dnevu Bolgarka Dimitrova. Lestvica ženskih reprezentanc: 1. Bolgarija;
2.	Romunija; 3. Jugoslavija.
KOLAJNE: Bolgarija 11 zlatih, 5 srebrnih, 3 bronaste; Jugoslavija 2, 6, 3; Grčija 1, 4, 5; Romunija 2, 3, 7; Turčija 1, 0, 0. (Bruno Križman)
Boks: v superlahki kategoriji
Patrizio Oliva ostal prvak
NEAPELJ — Italijanski boksar Patrizio Oliva je sinoči ohranil naslov svetovnega prvaka v superlahki kategoriji (verzija 'VVBA), s tem da je s tehničnim k. o. že v tretjem krogu premagal Briana Brunetta (ZDA).
AVTOMOBILIZEM: danes Vl\l Italije v Monzi
Mednarodni ženski odbojkarski turnir v Bazovici
Fabi v prvi vrsti
Izločilni boji brez presenečenj
MONZA — Drugi krog poskusnih voženj na dirkališču v Monzi, kjer bo popoldne potekala dirka za VN Italije v formuli ena, je italijanskim ljubiteljem in navijačem postregel z obilico zadoščenja: Benettonov pilot Teo Fabi je bil s časom r24”078 daleč najhitrejši, za celo sekundo je namreč izboljšal rekord proge, ki ga je lani postavil Brazilec Senna. Poleg njega bo v prvi vrsti svetovni prvak, Francoz Alain Prost. Najbolj pa preseneča skorajda bliskovito okrevanje Ferrarijevega aduta Alboreta, ki si je navzlic nerodnemu padcu in na videz dokaj resni poškodbi rame ter nevarnemu črevesnemu obolenju nenadejano naglo opomogel. Ko se je večina poznavalcev že sprijaznila z njegovo odsotnostjo, se je Alboreto nenapovedano pojavil na progi. Brez težav je prevozil kar 22 krogov in dosegel deveti najbolj;! čas. Sam je izjavil, da so bolečine v rami že
predsinočnjim popolnoma minile, tako da bo danes brez dvoma prispeval dirki svoj delež drznih vozniških potez.
VRSTNI RED: 1. vrsta: Fabi (It.) benetton 1’24”08, Prost (Fr.) mcla-ren 1’24”514; 2. vrsta: Mansell (VB) williams 1’24”882, Berger (Av.) Benetton 1’24”885;	3. vrsta:	Senna
(Braz.) lotus 1’24”916, Piquet (Braz.) williams 1’25”137; 4. vrsta: Warwick (VB) brabham r25”175, Rosberg (Fin.) melaren r25”378;	5. vrsta:
Alboreto (It.) 1’25”549, Patrese (It.) 1’26”111; 6. vrsta: Amoux (Fr.) li-gier 1’26”187, Johanson (Šve.) minuta 26”422; 7. vrsta: Boutsen (Bel.) arrows 1’26”754, Alliot 1’27”269; 8. vrsta: Tambay (Fr.) lola ford minuta 27”808, Danner (ZRN) arrows 1’27”923.
Včeraj se je začel mednarodni ženski odbojkarski turnir za pokal bazoviških junakov, ki ga letos že šestič zaporedoma prireja ŠZ Sloga in ki sodi tudi v okvir športnih prireditev, ki jih misli naše društvo organizirati ob 15-letnici svojega obstoja. Včeraj so bile v Bazovici na sporedu izločilne tekme. Presenečenj ni bilo. Fužinar in Meblo sta zmagala v svojih izločilnih skupinah in se bosta danes popoldne potegovala za 1. mesto, Fužinar pa tudi za dokončno osvojitev prehodnega pokala. V A skupini je Fužinar osvojil 1. mesto. Nekaj časa se mu je upiral le Bor, saj je Sloga pred bolj renomiranim nasprotnikom položila orožje v bistvu že pred tekmo. Izenačen pa je bil boj med našima dvema predstavnikoma.
IZIDI: Fužinar - Bor 2:0 (15:8, 15:13), Bor - Sloga 2:1 (13:15, 15:9,
15:13), Fužinar - Sloga 2:0 (15:2, 16:6). LESTVICA: 1. Fužinar, 2. Bor,
3.	Sloga.
POSTAVE: FUŽINAR: Goldnik, Gostenčnik, Pavšer, Paznik, Šteharnik, Bavče, Oderla, Pavše, Tušek, Polanc, Hoznik, Kasp<er. BOR: Stopar, Cen-tazzo, Foraus, Venier, Gač, Mauri, Bandi, Knez, Kralj.
SLOGA: Vidah, Dmovšček, Kokora-vec, Adam, Mijot, Milkovič, Neva in Lara Lupine, Škerk, Fabrizzi, Cioc-chi.
V drugi izločilni skupini je 1. mesto zlahka osvojil Meblo, ki je premagal tako Koper kot goriški Ago-rest. Glavna značilnost vseh tekem pa je bila ta, da so ekipe predvajale večkrat nepovezano igro, kar jasno priča o tem, da so na začetku prvenstvenih priprav.
IZIDI: Meblo - Agorest 2:0 (15:10, 15:6), Koper - Agorest 2:0 (15:5, 15:4),
Meblo - Koper 2:0 (15:0, 16:14). LESTVICA: 1. Meblo, 2. Koper, 3. Agorest.
POSTAVE. MEBLO: Kralj, Načinov!, Klemše, Maver, Vidah, Mira in Neva Grgič, Žerjal, Gherbini. KO: PER: Klun, Jovič, Petelin, Jakomin, Bešvir, Matič, Omercehajič, Savarin, Prelec, Melanšek, Jakič. AGOREST: Kocjančič, Primožič, Mulič, Plet, Ro-ner, Zavadlav, Cotič, Peterin, Klemše, Vižintin, Lovisutti, Čeme.
DANAŠNJI SPORED: ob 10.00: finale za 5. mesto Sloga - Agorest; ob 11.00: finale za 3. mesto Koper -Bor; ob 16.30 finale za 1. mesto Fužinar - Meblo. Tekme bodo na igrišču gospodarske zadruge v Bazovici, v primeru slabega vremena pa v openski telovadnici. Danes bo na sporedu tudi že tradicionalni Slogin pohod bazoviških junakov, ki se bo začel ob 11.00, startno mesto pa je pred spomenikom padhm v Bazovici. (Inka)
NAMIZNI TENIS: v ekipnem tekmovanju za 11. pokal Krasa
Kras Globtrade v finalu za 1. mesto
Danes na turnirju Aipe-Adria za drugoligaše
Jadran proti San Donaju
V zgoniškem športno kulturnem centru se je včeraj odvijal prvi dan tekmovanj za kraški pokal, ki ga že enajstič uspešno prireja Krasov namiznoteniški odsek. Na vrsti je bil ekipni del. Vabilu organizatorja se je udeležilo vseh deset povabljenih e-kip, ki jih je več na prišla v goste h Krasu z najmočnejšimi postavami. Kot je bilo pričakovati, je v prvi skupini zasedel prvo mesto lanski zmagovalec Kemičar iz Hrastnika, takoj Za njim pa je pristala prva postava Krasa z Bern a ni'če VO' in Miličevo. Tu so dobro opravila svojo nalogo tudi dekleta Krasa C, v postavi Ukmar, Obad in Mosetti. V B skupini je brez poraza zasedel 1. mesto lanski finalist Olimpija iz Ljubljane pred italijanskim državnim pr-, vakom Surgelatijem Arena iz Verone z Zampinijevo in Vignolovo. Prvo polfinalno srečanje se je zaključilo
brez večjih presenečenj z gladko zmago Kemičar ja nad Verončankami.
Prav prijetno presenečenje je v drugem polfinalnem srečanju pripravil Kras Globtrade s tesno, a toliko bolj zasluženo zmago nad Olimpijo. Ko je po četrtem srečanju po porazu Bemardičeve s Krsnikovo že vse izgledalo, da se bo krasovkam zmaga izmuznila iz rok, pa se je kot že tolikokrat doslej v ospredje postavila trdoživa Miličeva, ki je bila včeraj zmožna pravcatih preobratov. V pr vem setu je že izgubljala 6:13, nato pa povedla z 18:16 in set vendar, čeprav z veliko težavo le osvojila. Finalno srečanje med Krasom Globtrade in Kemičarjem pa bodo odigrali danes zjutraj ob 8. uri, preden se bo začelo tekmovanje posameznic in dvojic.
LESTVICE. A skupina:	Kemičar
1 Hrastnik 8, Kras A 6, Primeks Vrtojba 4, Kras C 2, Recoaro Bočen brez točk. B skupina: Olimpija Ljub ijana 8, Surgelati Arena Verona 6, i Semedela 4, Kras B 2, Grandi Moto-ri brez točk.
Polfinalni srečanji: KEMIČAR - VERONA 3:0. Vesna Ojstršek - Vigno-la 2:0 (21:14, 21:15), Frelih - Zampini 2:0 (21:16, 21:16), Ojsteršek Frelih -Vignola Zampini 2:0 (21:14, 21:10). KRAS GLOBTRADE - OLIMPIJA LJUBLJANA 3:2. Milič - Krstnik 0:2 (10:21, 13:21), Bemardič - Čadeš 2:1 (21:14, 18:21, 21:16), Milič, Bernar-dič - Krsnik, Čadeš 2:0 (21:19, 21:18), Bernardič - Krsnik 0:2 (11:21,’ 18:21), Milič - Čadeš 2:0 (22:20, 21:18).
Danes: finale za 1. mesto: Kras Globtrade - Kemičar Hrastnik; finale za 3. mesto Ohmpija Ljubljana - Surgelati Arena Verona. (Z. S.)
V okviru turnirja Alpe-Adria za drugohgaše bo Jadran danes ob 17.30 igral v Repnu proti moštvu San Do-naja. Vest bo gotovo iznenadila naše bralce (kot tudi nas je). Zgodilo pa se je, da se je pri organizaciji tega turnirja nekaj zataknilo in da je Jadran le v zadnjem trenutku prejel obvestilo o tem srečanju.
Naj omenimo, da v A skupini poleg Jadrana in San Donaja igra še Pordenone. V B skupini pa nastopajo Oderzo, Padova in Postojna. Drugo tekmo tega turnirja bedo jadranovci igrali v četrtek, 18. • t. m. ob 19.00 v Repnu proti Pordenonu.
Naši košarkarji, ki se ped vodstvom trenerja Brumna vestno pripravljajo na bližnje prvenstvo B h-ge, so včeraj v Repnu igrali prijateljsko srečanje proti Kopru in zmagah s 94:74 (54:38). Jadran je igral v naslednji postavi: Žerjal 4, čuk 4,
Štoka 8, Gubč 11, Terčon 4, Rau-ber 21, Ban 28, Daneu 14, Persi.
Jadranovci so pred dnevi v prijateljskem srečanju premagah Servo-lano s 83:58 (44:31). Najboljši strelec je tedaj bil Gulič (23 točk). V torek pa čaka naše fante nova prijateljska tekma. Ob 19. uri bodo v Repnu igrah proti Novemu mestu, ki ga trenira Jože Splichal.
Gradine Pulj — Stefanel 76:59 (32:31)
STEFANEL TRST: Bobicchio 10-Gatto 14, Tasso, Favaro, Colmani 8, Riva 10, Vitez 7, Bertolotti 10.
DIRKA TRIS
TURIN — Skupna nagrada dirke Tris znaša ta teden 1.119.098.000 lir. Zmagovita kombinacija je 10 -17 - 20. 296 dobitnikov pa bo prejelo P° 2.570.900 lir.
KOŠARKA: TURNIR V MILJAH
ATLETIKA: včeraj na memorialu V. Raubcr
Številna udeležba
kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti
Ob številni udeležbi, predvsem jugoslovanskih atletov in atletinj, je bil včeraj na občinskem stadionu na Kolonji uspel miting za memorial Vladimira Rauberja. V »memorialni disciplini«, v metu kopia je premočno zmagal Novomeščan Darko Cujnik s 74,58 m. Poleg tega so dosegh še kopico dokaj dobrih rezultatov.
Predvsem bi omenih zmago mladega Videmčana Angela Ficca v hoji na 10 km, ki je s časom 43’45”2 izboljšal kar za 4” absolutni deželni rekord. Takoj za njim se je uvrstil naš predstavnik Fabio Ruzzier (46 min. 49”0). V teku na 1.500 m je zmagal član ljubljanske Ohmpdje Martin Kavka (3’53”9) pred klubskim tovarišem Benom Piškurjem (3’54”9). V metu diska je bil prvi Novomeščan Igor Primc (53’36 m). Naj omenimo, da sta v teku na 400 m beneška rojaka Giorgio in Franco Ruc-li osvojila 2., oz. 4. mesto, medtem
ko je Borov atlet Aljoša Škabar na 110 m ovire s časom 16”3 osvojil 15. mesto.
Med ženskami je tehnično enega izmed najboljših rezultatov dosegla Sonja Antoni v teku na 400 m, kjer je zmagala s 57”2. Uspešna je bila tudi Irena Tavčar v metu diska: o-svojila je prvo mesto z 42,64 m.
Manifestacija je povsem uspela tako glede organizacije kot glede zelo zanimivih in kakovostnih bojev. Nagrajevanju je prisostvoval tudi tržaški župan Agnelli. (F.R.)
Miting v Rietiju
RIETI — Danes se bo v Rietiju pričel eden izmed najbolj prestižnih atletskih mitingov. Kot potrdilo k temu gre omeniti le nekaj izrednih atletov, ki se ga bo udeležilo: svetovna rekorderka v teku na 100 m Ashfordova, 800-metraš Steve Gram, sovjetska skakalca Pakbn in Bubka,
TENIS: ODPRTO PRVENSTVO ZDA
Lendl finalist
NEW YORK — Čehoslovak Ivan Lendl se je že peto leto zaporedoma uvrstil v finale odprtega teniškega prvenstva ZDA. Lendl je v polfinalu premagal Šveda Stefana Edber-ga s 7:6, 6:2, 6:3.
Rally tisočerih jezer
LAJAAVUORI — Finec Markku Ahen vod; na rallyju tisočerih jezer. S svojo lancio delta martini je po 22. preizkušnjah ohranil prvo mesto pred rojakoma Kankkunenom in Sa-lonenom na peugeotih 205. Allenov naskok pred drugouvrščenim Salo-nenom znaša 25”.
Žensko odbojkarsko SP
PLEVEN — Danes se bo v Pragi pričel drugi del ženskega svetovnega prvenstva v odbojki.
Prvič v zgodovini se bo polfinal-
nega dela udeležila tudi itabjanska reprezentanca, ki bo igrala v skupim s Kitajsko, SZ, NDR, Japonsko in ZDA. Italijanke se bodo že danes srečale s prvimi favoritinjami tega turnirja, ob 13. bodo namreč igrale s SZ.
Mike Davis v Videm
VIDEM — Videmski prvoligaš Fan-totni je potrdil vesti o nakupu temnopoltega ameriškega centra Mika Davisa. Davis je italijanskim poznavalcem košarke znan, saj je pred leti nastopal za ekipo Bancorome, zadnji dve leti pa je igral v francoskem Limogesu.
Avellino okrepljen
AVELLINO — Vse kaže, da bosta v kratkem v vrste prvohgaša iz Avellina prestopila napadalec Torina Walter Schachner ter »bbero« Progna, ki je prejšnje prvenstvo igral v vrstah Piše.
Ljubljančankam tretje mesto
Iskra Delta Ježica - Interclub
121:61 (49:28)
ISKRA DELTA JEŽICA LJUBLJANA: Vrbec 15, Aljič 28, Zupan 18, Šiško 11, Pocemič 7, Spain 12, P°' palovič 6, Malecko 12, Salvestrin H-INTERCLUB MILJE: Ficfac l4-Di Giorgio 2, Tracanelli 4, Osti 12’ Klobas 2, Gori 17, Battaglia 5, Bo-nazza, Surez 5, Zeppin, Tognon. Bensi.
Na mednarodnem ženskem košarkarskem turnirju v Miljah za trofejo Tiepolo je sinoči ljubljanska Iskra Delta Ježica premočno premagal3 miljski Interclub in tako osvojila tretje mesto.
V tekmi za 1. mesto pa je Psll-Cesena premagal SGT s 77:55 (33:24) -KONČNI VRSTNI RED: 1. Pal1-Cesena: 2. SGT; 3. Iskra Delta Je' žica; 4. Interclub Milje, (pv)
V italijanskem nogometnem pokalu
Triestina danes doma
s Parmo le
Zadnje kolo prvega dela italijanskega pokala bo Triestina danes odigrala doma proti Parmi.
Tekma je pomembna samo za Parmo, kateri bi neodločen izid zagotovil napredovanje v nadaljnje kolo, Triestina pa bo igrala le za prestiž in za preverjanje forme. Tekma na "Grezar-ju" se bo začela ob 17. uri. Videmski prvoligaš bo gostoval v Milanu, kjer bo igral proti favoriziranemu Interju.
DANAŠNJI SPORED
SKUPINA 1: Como - Fiorentina; Pescara - Arezzo; Empoli - Casertana.
za prestiž
SKUPINA 2: Inter - Udinesej Cata-nia - Cavese; Catanzaro - Bologna.
SKUPINA 3: Sampdoria — Juven-tus; Cremonese - Reggiana; Lecce -Monza.
SKUPINA 4: Ascoli - Milan; Sambe-nedettese - Barletta; Triestina - Parma.
SKUPINA 5; Lazio - Taranto; Napoli - Cesena; Spal - Vicenza.
SKUPINA 6; Brescia - Atalanta; Messina - Genoa; Virescit - Palermo.
SKUPINA 7; Torino - Avellino; Medena - Siena; Cagliari - Piša.
SKUPINA 8; Verona - Roma; Cam-pobasso - Bari; Piacenza - Perugia.
V jugoslovanski nogometni ligi
Več zanimivih tekem
V prvi jugoslovanski nogometni ligi bodo danes igrali 5. kolo. Na sporedu je več zanimivih srečanj. Zagrebški Dinamo, ki je doslej še nepremagan, bo gostil moštvo vinkovskega Dinama. Zagrebčani so v tem srečanju favoriti. Dokaj napeto utegne biti v mestnem derbiju v Sarajevu, kjer obe moštvi nujno potrebujeta točki, saj sta doslej Povsem razočarali. Splitski Hajduk bo na nevarnem gostovanju v Prištini, dr-
žavni prvaki Crvene zvezde pa bodo gostili Radničkega.
DANAŠNJI SPORED Sloboda - Spartak; Čelik - Buduč-nost; Rijeka - Partizan; Dinamo (Z) -Dinamo (V); Železničar - Sarajevo; Osijek - Velež; Priština - Hajduk; C. zvezda - Radnički; Sutjeska - Vardar.
V drugi jugoslovanski ligi (zahod) bo Maribor gostoval v Prijedoru, kjer se bo spoprijel z domačim Rudarjem.
Vesna in Gaja v deželnem pokalu
Danes, v 2. kolu deželnega nogometnega pokala bosta Vesna in Gaja igrali doma. Križani (na sliki med tekmo z ekipo Domus Arredamenti) bodo ob 16.30 igrali proti moštvu S. Andrea, gajevci pa bodo sprejeli v goste ekipo Edile Adriatica (začetek tekme ob 16.30)
Pogovor z novim predsednikom Športnega združenja Jadran
Edi Kraus: »Upam, da mi bo uspelo nadaljevati po poti dr. Gantarja«
Edi Kraus je novi predsednik ŠZ Jadran. Dolga leta je bil tudi sam košarkar Jadranovega moštva. Med soigralci je bil zelo priljubljen, tako da smo tudi zaupali odgovornost kapetana ekipe. Pri 32 letih pa so mu naša košarkarska društva, članice ŠZ Jadran, zaupala še znatno odgovornejšo mesto. Prvenstvo B lige je pred vrati. Novopečenemu predsedniku smo zastavili nekaj vprašanj.
Predsedniško mesto ŠZ Jadran je seveda veliko priznanje, obenem pa tudi velika odgovornost predvsem po neprecenljivem delu, ki ga je opravil tvoj predhodnik Drago Gantar.
»Mislim, da je bil dr. Drago Gantar edinstveni predsednik našega športnega združenja Jadran. Že ko smo pred tolikimi leti igrali v promocijskem prvenstvu, je dr. Gantar s svojimi sodelavci doumel, da se lahko z združenimi močmi dosežejo večji uspehi in boljši rezultati. Zato se je z velikim entuziazmom lotil dela pri Jadranu, ki pa ni bilo lahko. Stiki z matičnimi društvi, trenerji in igralci ter tehnični problemi, ki so se sproti porajali, so zahtevali izredno požrtvovalnost, zavzetost in potrpežljivost. Zato mu je uspelo, da je v vseh teh letih ohranil tako s sodelavci kot z igralci in trenerji odličen prijateljski odnos, kar je v številnih primerih pomagalo, da so se razvozlali včasih na videz nerešljivi problemi. Ko sem se pred dnevi srečal z igralci, sem jim to povedal in poudaril, da bom po najboljših močeh skušal nadaljevati po poti dr. Gantarja. Upam, da mi bo to uspelo.«
Jadran, kot »izhaja« iz občnega zbora, bo odslej imel nekoliko drugačno organizacijsko strukturo. Kaj bi lahko o tem povedal?
»Da, res je. Jadran bo v tej sezoni imel drugačno organizacijsko strukturo. Že lansko sezono je prišla vse bolj do izraza potreba, da bi v okviru glavnega odbora deloval tudi operativni odbor, vendar s širšimi pooblastili, ki bi bil prožnejši in ki bi imel večje pravice samostojnega odločanja. To je bilo na občnem zboru sprejeto in tako je bil imenovan izvršni odbor, ki ga sestavljajo predsednik, generalni me
nadžer, blagajnik in predstavnik Fi-njadran. Odbor bo moral zbrati okoli-sebe sodelavce, ki so nujno potrebni, da bo letošnja sezona organizacijsko čimbolje stekla.«
Stiki z matičnimi društvi so bili sicer doslej dobri, kaj pa bi morali storiti, da bi se še izboljšali?
»Upam, da se bodo stiki med matičnimi društvi nadaljevali v obojestransko korist. Želel bi še enkrat poudariti - čeprav je bilo to že neštetokrat povedano - da je vsako matično društvo del Jadrana, in da predstavlja Jadran združenje matičnih društev, ki se ukvarjajo s košarko na Tržaškem. Morda ne bi bilo zgrešeno, da bi v Jadran vstopil tudi Dom Gorica, saj smo skozi prejšnje sezone videli tudi lepo število navijačev z Goriškega, ki so zavzeto navijali za našo združeno ekipo.«
Sam si se aktivno ukvarjal s košarko vse do danes, kaj misliš, da je potrebno, da naša združena ekipa napravi še dodaten kakovostni skok?
»Mislim, da je v tem trenutku najbolj pomembno, da igralci pokažejo na igrišču voljo do igre in borbenost, ki je v vseh letih karakterizirala našo ekipo. Jasno pa je, da bo moral tudi odbor storiti vse, kar je v njegovih močeh in pristojnosti, da omogoči igralcem in trenerju najboljše pogoje za uspešen potek prvenstva.«
Peter Brumen je eden izmed najzaslužnejših, da smo dobili sijajno košarkarsko generacijo, ki še danes tvori ogrodje Jadranovega moštva.
Od Brumna sedaj pričakujemo nove uspehe.
»Petra Brumna dobro poznam, saj sem tudi jaz treniral pod njegovim vodstvom. V njega imamo vsi popolno zaupanje. Fantje z njim resno trenirajo in če bodo tako nadaljevali, tudi uspehi ne bodo izostali.«
Navijači so bili že od vsega začetka v neprecenljivo pomoč naši ekipi. Njihov doprinos bo verjetno tudi letos odločilen v boju za prestop v B-l ligo, saj mislimo, da je to letošnji cilj našega združenega moštva.
»Na našo zlato publiko, kot jo je večkrat označeval moj predhodnik dr. Gantar, računamo seveda tudi za sezono, ki je pred vrati. S ponosom se lahko ponašamo z našimi navijači, ki so hočeš ali nočeš - del Jadrana. Vse ekipe, ki so prišle k nam v Trst, so se vedno pohvalno izražale o naši publiki, o korektnem navijanju in korektnem vedenju naših navijačev. Športno ploskanje namenjeno nasprotni ekipi ali igralcu dokazuje, da se naši navijači razumejo na košarko in da jim leži pri srcu. Le kaj bi brez naše publike, ki nam je s svojim bodrenjem marsikdaj pomagala, da smo prebrodili krizo?! Zato si želim samo nekaj: da bi našim sobotnim in nekaterim nedeljskim domačim tekmam v tržaški športni palači prisostvovalo kar največ starih in novih navijačev, da bi bila naša publika res šesti mož na igrišču!
Razgovor zapisal
Branko Lakovič
obvestila - obvestila - obvestila
ŠD POLET
vabi osnovnošolce in nižješolce z Opčin in okolice na TEČAJ KOŠARKE IN MINIBASKETA, ki ga -bo vodil trener Marko Burger. Zbor vseh interesentov bo jutri, 8. septembra, ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah (tudi v primeru slabega vremena).
ŠZ DOM
obvešča, da bo v torek, 9. septembra, prvi trening igralcev propaganda -minibasket (letniki 1972 in mlajši) v
telovadnici Kulturnega doma s pričetkom ob 15. uri.
KOTALKANJE: Začetniški tečaj
ŠD POLET
obvešča, da se bo 15. t. m. pričel tečaj kotalkanja za začetnike. Informacije in prijave na kotalkališču, Repentabrska ulica, vsak dan od 18. do 20. ure.
ROKOMETNI ODSEK ŠK KRAS obvešča, da bo sestanek članske in mladinske ekipe jutri, 8. septembra, ob 20. uri v Kulturno-športnem cen-
tru v Zgoniku. Vabljeni igralci in vsi zainteresirani!
ŠK KRAS
obvešča vse zainteresirane, da lahko nabavijo kupone ter rezervirajo teniško igrišče v Zgoniku v tajništvu športno-kulturnega centra ob ponedeljkih od 19.30 do 20.30.
SK DEVIN
vabi vse člane in prijatelje kluba, da se polnoštevilno udeležijo spominskega pohoda Bazoviški junaki 86 danes,
7.	septembra, ki ga organizira ŠZ Sloga.
Lonjerski športni delavci so bili Pred dnevi na nadvse prijetnem gosto-^anju, saj so se mudili na obisku pri kolesarkah kamniške tovarne Svilanit, so se namreč letos poleti že drugo
leto
.. - zaporedoma na potovanju po kra-a ki.er prebivajo zamejski Slovenci v f\vstriji in Italiji, ustavile tudi v Lo-n16rju, kjer so bile gostje KK Adria.
Prav na zadnjem obisku v Furlaniji -uhjski krajini pa je prišlo do povabi-I® v Kamnik, ob priliki tamkajšnjega kolesarskega maratona, ki se je v jut-anjih urah odvijal na 110 km dolgi in. Precej naporni progi iz Kamnika preko Črnivca do Mozirja ter čez Vran-ko in Kozjak spet v Kamnik.
Lonjerska ekipa v postavi Stojan Udovič, Nino Zudek, Sandro Čok, Da-rio Gregori, Radi Pečar, Adriano Macarol, Klavdij Marušič, je skupno s svojimi gostinjami skupaj prevozila celotno progo, nakar so nastopajoči, skupno s spremstvom, položili venec pred spomenik revolucije v središču mesta.
Tedaj pa se je pričel tisti bolj pomemben del obiska, ko se je »karavana«, tokrat na štirih kolesih, preselila v prelepo Kamniško Bistrico, kjer so se vaščani Lonjerja in Katinare v prijetnem vzdušju dolgo pod noč zadržali v prijetnem vzdušju s svojimi gostite-
ljicami, s predstavniki sindikalnega sveta tovarne Svilanit ter predstavnikom komisije za mednarodne stike Slovenije.	(R. Pečar)
PREŽIVITE RAZBURLJIV VEČER NA HIPODROMU MONTEBELLO
nocoj ob 20.45
KAKOVOST IN PRESTIŽ
trst
Ul. Baiamonti 3 - tel. 820766 Ul. Di Vittorio 12 - tel. 813301
ekskluzivni zastopnik kuhinj
^monzh-izzD
Olajšave pri plačilu
enFap
ENTE NAZIONALE
FORMAZIONE ADDESTRAMENTO PROFESSIONALE DRŽAVNA USTANOVA ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
Trst - Ulica Roma 28
Začelo se je vpisovanje v naslednje tečaje:
□	tehnično-administrativni uradniki dveletni tečaji za:
— TAJNIKE — RAČUNOVODJE — SKLADIŠČNIKE
□	dveletni tečaji za elektromonterje in monterje električnih gospodinjskih strojev
□	dveletni tečaji za termohidravlike
□	triletni tečaji za tehnike za radijske in barvne TV sprejemnike
Tečaje financira Detela Furlanija-Julijska krajina in njihovo obiskovanje je popolnoma brezplačno
Za informacije se obrnite na tajništvo v Trstu:
UL. ROMA 28 - TEL. 62766
Urnik tajništva: 10.00-12.30 in 17.00-19.30
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
7. septembra 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja ^	^ ZTT
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Na pobudo CRI v korist držav v razvoju
Zenske iz vsega sveta poudarile v Veroni nujnost utrditve miru
Najbolj prizadet klic iz srednjeafriške države Čad
VERONA — Vzporedno z veliko lirično prireditvijo v veronski Areni, prirejeno v počastitev 40-letnice vzpona pevke Marie Callas, (sredstva, zbrana na tej evrovizijski glasbeni prireditvi so namenili tretjemu svetu) je Italijanski rdeči križ (CRI) v gledališču Filarmonico v Veroni priredil 'pogovor za mir ", ki ga je vodila predsednica CRI Maria Pia Vecchi Fanfani. Na tem posvetu so govorile številne prve dame držav v razvoju, svoje pozdrave pa so poslale tudi ostale ugledne "first lady". Najbolj dramatičen poziv je prišel iz ust ministra za socialna vprašanja afriške države Čad, Ruth Rembe: »Pomagajte nam, sicer bomo prenehali obstajati,« je rekla Remba. »Nekatere izmed vas se vojne samo še spominjate, veliko je sploh ni doživelo. Toda za moje ljudstvo je vojna vsakdanja stvar. Ni dovolj govoriti o miru, potrebujemo otipljivo pomoč. Ne uničuje nas samo vojna, ampak tudi suša in kobilice, ki so opustošile našo deželo. Udarila so nas prav vsa zla tega sveta.«
O miru, vojni in o tem, kako preprečiti poboje, je beseda tekla tri ure. Tri ure vročih pozivov, neizprosnih kritik, upanj in dvomov.
»Mira ni mogoče graditi na podlagi strahopetnosti,« je rekla prva dama Portugalske Maria Barroso Soares, »ampak s pogumom in pravičnostjo. Mir je v vseh nas globoko zakoreninjen.«
»Žal je danes v svetu veliko spopadov,« je izjavila prva dama Gvineje-Bissau Isabel Vieira, »kar pomeni, da je člo-
vek izgubil smisel za mir. Ne smemo dovoliti, da se v polnem dvajsetem stoletju nadaljuje z vojnami.«
Veliko mero upanja je zborovalkam vlila soproga podpredsednika filipinske vlade Celia Laurel, ki je rekla, da je bil njihov prispevek k miru v svetu "mirna revolucija proti nasilnemu režimu."
Na posvetu, ki so ga uvedli z igranjem Himne miru skladatelja Stelvia Ciprianija, je poslanka Cassanmagnago prečitala pozdrava prvih dam ZDA in SZ, Nancy Reagan in Raise Gorbačove.
»Občudujem vaše neutrudno prizadevanje za vzajemno razumevanje med narodi in za mir na svetu,« je zapisala Raisa pradsednici CRI Marii Pii Fanfani. »Prepričana sem, da so prav ta plemenita nagnjenja narekovala CRI, da je poslal igrače prizadetim otrokom v Černobilu. Pri nas smo s hvaležnostjo sprejeli te dokaze solidarnosti in razumevanja. Povsem se strinjam s cilji zborovanja in se čutim prisotna na njem. Ker gre za usodo civilizacije na svetu, sem prepričana, da imajo takšni posveti velik pomen.«
Polno dramatičnih tonov je bilo pričevanje Susanne Agnelli, bolničarke Rdečega križa med drugo svetovno vojno, ko ni mogla 'nuditi pomoči ranjenim sovražnikom, najprej britanskim in francoskim, potem nemškim". Shod je sklenila evropska parlamentarka Machiavelli, rekoč: »Prevzema nas kultura vojne. Če Evropa ne bo enotno premagala uničujočo logiko nacionalizmov, bo zamudila veliko priložnost.«
Poostrene varnostne mere
Po spodletelem atentatu v pariškem metroju je francoska policija poostrila varnostne ukrepe v podzemski železnici, ki je najbolj pogosto prevozno sredstvo Parižanov	(Telefoto AP)
Med lutkami boj
za milijone
LONDON — Medtem ko se Barbie, najbolj prodana lutka na svetu, pripravlja na svoje novo, materinsko življenje, (rodila je otroka in s tem razveselila svoje mlade prijateljice) se njena največja tekmica, Britanka Sin-dy pripravlja na konkurenčni boj, v katerem se bo poslužila istega reklamnega orožja, ki je omogočil uspeh kalifornijski lutki, izdelku ameriške firme Mattel.
Sindy, ki jo je pred 25 leti izoblikovala britanska firma Pedigree, je imela v zadnjem času težavno življenje zaradi konkurence kalifornijske lutke. Ta lutka, ki je nekoliko starejša, ima več oblek in nakita, kakršnega uporablja visoka družba in ki se mu nobena deklica ne bi odpovedala.
Položaj Sindy, ki je do pred tremi leti bila vodilna lutka na britanskem trgu (lutka predstavlja tipično kmečko britansko dekle), sedaj ni več tako trden na trgu lutk, kot je bil doslej, ker ji vodilno mesto ogroža spopol-njena Barbie, okoli katere se je v Veliki Britaniji zavrtelo sto milijard lir prometa.
enenkeJ enenkel enenkel enenkel
PROGRAMIRANJE BASIC
—	tečaj informatike (25 ur)
—	tečaj programiranja basic (36 ur)
—	individualna praksa na računalnikih (24 ur)
PROGRAMIRANJE COBOL
—	tečaj informatike (25 ur)
—	tečaj programiranja cobol (60 ur)
—	individualna praksa na računalnikih (40 ur)
WORD - PROCESSING
—	trajanje dva meseca (5 ur tedensko)
OBDELAVA PODATKOV IBM
—	osnovni tačaj - trajanje 3 mesece (5 ur tedensko) na računalnikih IBM model 3742
SPLOŠNO KNJIGOVODSTVO - IVA - PLAČE
—	trajanje 4 mesece (5 ur tedensko)
REDNO KNJIGOVODSTVO (na osebnih računalnikih)
—	trajanje 3 mesece in pol (50 ur lekcij)
STROJEPISJE
—	osnovni tečaj na mehanskih in električnih strojih - trajanje 2 ali 4 mesece (10 ali 5 ur tedensko)
—	tečaj za specializacijo ali tačaj v hitrem tipkanju na električnih ali elektronskih pisalnih strojih z video sistemom pisanja - trajanje 1 mesec (5 ur tedensko)
STENOGRAFIJA
—	osnovni tečaj - trajanje 4 mesece in pol (3 ure tedensko)
ELEKTRONSKO RAČUNANJE
—	trajanje 1 mesec in pol (6 ur tedensko)
POLEG TEGA ŠE:
FOTOGRAFIJA - PSIHOLOGIJA PRODAJE - JOGA
URNIK TAJNIŠTVA:
9.00 - 12.00 in 17.00 - 20.00 — ob sobotah zaprto
PLAČILO JE MOŽNO TUDI NA OBROKE S POSOJILOM ORT »CREDITO AMICO«
enenkel enenkel enenkel enenkel
enenkel
TRST - ULICA BATTISTI 22 - TEL. 040/761989
K
K
K
Neponovljiva
senzacionalna
prodaja
Od torka, 9. septembra dalje
400 dnevnih sob s 50 % popustom
Prodaja bo trajala SAMO NEKAJ DNI SAMO ŠE NEKAJ DNI
enenkel enenkel enenkel