Štev. 44. V Ljubljani, torek dne 13. februarja 1912. Leto I. - ■ - T HM Posamezna številka 6 vinarjev. Posamezna številka 6 vinarjev. »DAN* Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in rožnikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v apravniStvu mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na fen K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno F 10"— četrtletno K 5*—, mesečno K 1’70. — inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se J> pošilja upravništvu. :k Telefon številka 118„ • •• M« NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. n: Urednifitvo in npravniitvo: 0 Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska nlica št, Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pi se ne sprejemajo, rokopisi ae ne vračajo. Za ogli se plača: petit vrsta IS v, osmrtnice, poslana zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ia IB ••• • •• n: Telefon številka 118. Volitev v trgovsko in obrtniško zbornico za Kranjsko. Kandidatje nar.-napred. stranke so: Za srednjo trgovino (rdeče glasovnice): Viktor Rohrmann. trgovec in posestnik, Ljubljana. Feliks Urbanc, trgovec in posestnik, Ljubljana. Josip Perdan, trgovec in posestnik Ljubljana. Za malo trgovino (modre glasovnice): Ivan Korenčan, trgovec v Ljubljani. Ivan Kostevc, trgovec v Ljubljani. Josip Kraigher, trgovec v Postojni. Za veliko obrt (rumene glasovnice): Ivan Bonač, tovarnar in posestnik v Ljubljani. Za srednjo obrt (bele glasovnice): Ivan Rakove, tovarnar in posestnik v Kranju, Ivan Schrey. pekar in posestnik v Ljubljani, Fran Ksaver Stare, sobni slikar in posestnik v Ljubljani, Sodna ulica. Lavoslav Bučar, gostilničar in posestnik, Kostanjevica. Za malo obrt (zelene glasovnice): Engelbert Franchetti. brivski mojster v Ljubljani. Opozarjamo, da morajo ženske volilke v eni ali drugi volilni kategoriji, ki nimajo po obrtnem redu postavljenega upravitelja — kar je redek slučaj — same podpisati glasovnico, poleg njih pa tudi kak moški pooblaščenec, ki mora svojemu podpisu dostaviti: pooblaščenec. Tak pooblaščenec more samo za eno vo-lilko podpisati. ff eniški živelj v Trstu m Slovenci. Trst, II. februarja. Edini res odločilni in vstrajni koraki centralne vlade so germanizacija in lahko pač smelo trdimo, da je nemški most do Adrije menda edina jasna pot naših državnih faktorjev, ki ga zidajo sicer tihotapsko proti slovanski večini Avstrije, vendar ga grade vstrajno — iz državnih sredstev in proti zdravim potrebam. V Ljubljani je c. kr. centralna vlada postavila nemško gimnazijo, upeljala je nepotrebnega nemškega deželnega šol. nadzornika; v LISTEK. Pod jarmom. Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo. (Dalje.) »Stric Stojan, ali si ti? Kaj iščeš tukaj?« »Daj mi, dijakon, ključ od vrat, pa ti povem. Ali si sam?« »Sam sem. Vse spi. Tu ga imaš.« Mlinar zgine v senci, pa se črez trenutek vrne ter popelje Kraljiča in hčerko v notranje dvorišče, na kar zopet zapre vrata. Na velikem dvorišču, kamor so bili prišli !e bilo tiho. Samo voda je po žlebu enolično 'n zaspano žuborela in dramila tišino. Mračni hodniki, gluhi in brez življenja, so se razprostirali okrog dvorišča. Črne ciprese so tajno-Pobešale svoje vrhove, kot nekake or-jdske prikazni. Dijakonova celica se je odprla 1,1 Ponočni gostje so stopili vanjo. _ . Dijakon, še mlad človek, živega lica, s ernirnj. razumnimi očmi ter še z deviško brado, je prijateljski pozdravil Kraljiča, katerega y Z.6v Doznal iz kratkega pojasnila stričevega. Z začudenjem in spoštovanjem je gledal junaka, kateri je slično piščetam ugonobil oba lopova ter rešil strica in njegovo hčerko. Pošteno srce dijakonovo je videlo v njem ne le zgolj blagorodnega človeka, marveč tudi junaka. Stric Stojan mu je v naglici in globoko ganjen pripovedoval kaj se je pripetilo v mlinu ter se zahvaljeval svojemu rešitelju. Vicencij je zapazil, da je gost zelo utrujen in bled in predložil mu je uslugo, da ga povede v čumnato, Trstu je pa pozitivno dejstvo, da prevzame bankerotni licej mariborskih nun, da v njem o-tvori zopet novo ekspozituro za utrditev nemškega življa, ki ga pa umetno hoče forsi-rati — iz otrok slovenskih staršev. Za manjšine skrbi naša vlada le v tem slučaju in v takih krajih, kjer ni nič nemškega življa; skrbi pa umetno na ta način, da s slovenskim otroci polni šole z nemškim učnim jezikom. Fakt je, da v Trstu Nemcev pravzaprav sploh ni nič; fakt pa je tudi, da je vlada do popolnosti razvila že nemško šolstvo v Trstu; a tudi to je fakt. da bi to nemško šolstvo brez slovenskih otrok že davno zamrlo! Vlada u-stanavlja nemške šole za Slovence! Nemci imajo danes v Trstu popolno ljudsko šolstvo, t. j. drž. ljudsko in meščansko šolo na Piazza Lipsia in Via Fontana. Izrečemo samo golo dejstvo, da se ti dve šoli brez slovenskih otrok ne bi mogli širiti. Naravnost tihotapska je pa pot in taktika, kako c. kr. vlada ustanavlja nemške šole v Trstu. Tako na pr. je kar na tiho odprla letos v ulici de Amicis en razred kot paralelko šoli na Lipskem trgu in javna tajnost je, da ima ta bodoča samostojna tretja drž ljudska šola v '1 r-stu le namen, poloviti v svoje mreže otroke slovenskih železničarjev, ki bivajo v večini onega okraja. Ne bi imeli nič proti dobrodelnosti države, če ne bi ista država, ki meče stotisoče v nemške šole po nepotrebnem, ne zanemarjala slovensko manjšino v Trstu, da 60.000 Slovencev ne preskrbi niti ene popolne državne šole. Tendence vlade so očitne in za 5 podržavljenih učnih moči na C. M. šoli v Trstu, ki naj služijo 60.000 Slovencem, je dala Nemcem kompenzacijo, ga plačuje istočasno štiri učne moči na šoli nemškega »Schulvereina« v Skednju. Ta šola je imela za 62 učencev štiri razrede in od teh učencev tudi nad polovico Slovencev in tudi to je javna tajnost, da je ta nemška šola ustanovljena za Slovence. Poleg meščanskih šol daje vlada Nemcem v Trstu tudi srednje šole. Nemci imajo danes v Trstu eno popolno gimnazijo starega tipa, ki šteje s paralelkami štirinajst razredov. Poleg tega imajo eno realno gimnazijo s tremi razredi, ki se pa širijo in izpopolnijo to šolo s pomočjo otrok slovenske narodnosti. Fakt je, da obiskuje te gimnazije več slovenskih otrok nega nemških in resnica je, da so nemški otroci na tej šoli v manjšini nasproti otrokom slovanske narodnosti in vendar je učni jezik nemški in učno osobje skoro izključno nemške narodnosti. 1 o je že nasilje, ki ga počenja c. kr. centralna vlada nad slovansko manjšino v Trstu, da protežira Nemce, ki jim niti občevalni jezik uradno ni priznan v Trstu. V zadnjem času je pa vlada dala mariborskim šolskim sestram kar milijon kron za poslopje. v katerem so imele one dosedaj licej, da v njem namesti nemško gimnazijo in spravi nemško šolstvo zopet pod novo streho. O razmerah, ki vladajo na gimnaziji in o križevem potu slovenskega dijaka na njej, bomo še posebej govorili, da še jasneje pokažemo krivice, ki jih je kriva in jih povzroča vlada tržaškim Slovencem. »Piccolo« pravi, da je najnovejši čin vlade atentat na italijansko posest in italijanski značaj Trsta; mi pa trdimo, da je to še vse večje izzivanje in je to še večji atentat na Slovence v Trstu, ker je to pre^-”'> špekulacija c. kr. vlade, da preračuna obstoj nemške gimnazije s slovenskimi otroci. Slejkoprej se morajo slovenski poslanci zavedati, da imajo za ta politična dejanja vlade napraviti obračun na Dunajuin če potreba tudi potom najostrejše opozicije izvojevati Slovencem v Trstu meščanske šole in poleg njih popolno realno gimnazijo. To niso predrzne zahteve, temveč to je najmalenkostnejša zahteva, ki jo tržaški Slovenci lahko stavijo na vlado z ozirom na njih število in napredek v Trstu. Manifestacija odpuščenega delavstva v Pragi. P r a g a , 10. februarja. 2c na vse zgodaj je bilo opažati po praških ulicah v četrtek živahno gibanje, kjerkoli se je zbiralo delavstvo, da demonstrira proti krvosesom delavstva. Vaclavske namesti je bilo živo kot na mravljišču; na tisoče gledalcev je delalo ob straneh špalir, ko se je začel sprevod premikati. Tiho — brez vsakega krika — je manifestiralo delavstvo za svoje pravice. Pred sprevodom sta nosila dva delavca velik napis na rudečem platnu z belim napisom; »Ismc napadeni — branime se«. (Smo napadeni — branimo se.) Takoj za napisom so stopali narodno-so-cijalno-demokratični poslanci: br. Klofač, sodr. Nemec, br. Choc, sodr. Jirasek, sodr. Hautek, br. Vojna, br. Striberny, br. dr. Hiibschmann. sodr. Jaroš, sodr. dr. Šineral, v sprevodu pa sodr. Sveceny in sodr. Modraček. Z udeležbo narodno-socialnih poslancev in socialno demokratičnih v sprevodu, se je najlepše pokazala solidarnost delavstva, dasi so si programatični in načelni nasprotniki med seboj, vendar veže gospodarska nit socializma obe struji. Iz tega je pač razvidno, kako nesmiselno počenja slovenska soc. demokracija, ko se je brezpogojno udinjala nemško-šovini-stičnim dunajskim sodrugom. Za poslanci so korakali osiveli starčki a za njimi so stopali v šesterostopu ostali odpuščeni delavci. Po Pfikopech, koder se je sprevod pomikal je bilo navzočega na tisoče občinstva, ki so opazovali ta ne vsakdanji pojav. Udeležba pri sprevodu je bila ogromna. Brez pretiravanja se lahko reče, da je bilo 12.000 Ijudij. Na Josefskem namesti se je sprevod ustavil in ob največji napetosti in grobni tišini razvnemal je glas poslanca sodr. Jaroša raz — slučajno tam stoječega — avtomobila: ^ »Delavci, prijatelji, odpuščeni! Danes ste z vašim mirnim in dostojnim vedenjem pokazali široki češki javnosti te tisoče brezpravnega, odpuščenega delavstva, katero ni hotelo skloniti tilnika suženjstvu. Danes ste pokazali vašim delodajalcem, da so njihove trditve, kar se tiče vaše zadovoljnosti in blagostanja, neresnične. Današnja vaša manifestacija je velikanska, a bode še večja, ko pride delavstvo na ulico s svojimi ženami in otroci. Ne more se določno izjaviti, kako dolgo bo trajal naš boj, a delavstvo bo v njem vstrajalo v pravem bratstvu in sodruštvu do popolne zmage. Edino od delodajalcev je odvisno, kako dolgo naj traja boj in sicer s preklicom neprimernega delovnega reda. Nočemo boj za vsako ceno in smo pripravljeni pogajati se, ako bodo tudi gospodje deloda- jalci pripravljeni izpolniti zahteve delujočega ljudstva. Želimo, da vzdrži delavstvo tudi nadalje dosedanjo disciplino, organiziran in zaveden delavec ne sme dati priložnosti k otežko-čenju današnje borbe. Čut solidarnosti je imel po štirinajst dnevnem boju najboljši uspeh, kar bo gotovo uplivalo na nadaljni razvoj boja, četudi bi trajal isti pol leta. Njegova izjava, katero je storil za socialno demokratično stranko, je bila večkrat prekinjena z burnim odobravanjem. Končno prosi za miren razhod. Kot drugi govornik je nastopil poslanec br. Striberny, ki je viharno pozdravljen izvajal približno tako: »Prišli ste, da protestujete proti brutalnemu napadu od strani zveze bogatih fabrikantov, kateri ni bil naperjen le proti Vam, ampak v prvi vrsti proti organizacijam delav. slojev. Prišli ste, da protestujete v imenu svojem in v imenu tisočerih vaših ubogih rodbin. Tisti, ki so računali z razporom v delavskih taborih, so se temeljito zmotili. S svojim dejanjem združili so nas v skupen boj in iz te situvacije vzrastla je spontano ona krasna delavska solidarnost v gospodarskih bojih, katera nam je porok do zmage. Javnost naj se danesprepriča o opravičenosti našega boja, do katerega smo bili prisiljeni. Danes popoldne se bo nadaljevalo v pogajanjih. Vsprejeli bi z veseljem mir, ker si ne želimo maščevanja. Naj ne bo niti zmagovalcev niti premaganih, a v slučaju odklonitve pa smo pripravljeni na boj — boj brezobziren do končne zmage! Po teh besedah so zopet sledile viharne o-vacije govorniku in burno*odobravanje. S tem je bil oficielni prevod končan in ljudstvo se je polagoma začelo razhajati. Vklub tako velikanskim množicam občinstva se red nikjer ni kršil, kar je posebna zasluga policije, ki je ostala — doma. SPLOŠNI PREGLED. Potovanje kralja Nikite v Petersburg. Ko se je nepričakovano razširila vest o potovanju črnogorskega kralja Nikite v Petersburg, smatralo se je splošno, da ima to potovanje veliko pohtiško važnost. Njegovo bivanje v Berlinu se je spravljalo v zvezo z dogodki na Balkanu in trdilo se je, da hoče dobiti Nikita imprintauir za črnogorsko politiko. Tudi sami ruski listi so v začetku pisali, da je prisotnost črnogorskega kralja v Petersburgu v zvezi z dogodki na Balkanu. To vest pa najodločneje demen-tira ruska vlada. Potovanje kralja Nikite je samo čin politiške kurtoazije in nima nikakega politiškega ozadja. V ruski diplomaciji se splošno sodi. da mir na Balkanu ni tako ugro-žen, kakor se splošno slika, ker so se razmerja balkanskih držav do Turčije v zadnjem času precej zboljšale, kar dokazuje, da se je začelo vendarle upoštevati stremljenja "o medsebojnem zbližanju, ki bi slednjič privelo do tesne zveze balkanskih držav. Zato pa nima in ne more imeti to potovanje nikakega politiškega ozadja. Pa še nekaj je, kar je zanimivo na tem potovanju. Ni še dolgo tega, ko je črnogorska vlada razglasila obstanek nevarne revolucijo-narne struje, ki preti obstoju monarhije in dinastije. Toda odhod Nikite dokazuje, da so bile te vesti le politiška taktika raznih Tomanovi-čev, ki čutijo, da je njihova moč vsled vedno se prebujajoče narodne svesti v Črni gori jako omahljiva in da je njih vlada le še vprašanje časa. Nastičev danes ni več, zato se je ta afera kjfcr bo prenočil. Šla sta torej. Dijakon s culjo, v kateri je imel obleko in večerjo pod pazduho, je korakal naprej in ko sta prekoračila zaspano dvorišče, sta dospela k stopnjicam nasprotnega, trinadstropnega »pavlača« in začneta korakati navkreber. Skozi vežo in preko drugih stopnjic sta dospela v gorenje nadstropje. Dasiravno sta stopala tiho, so , vendar škripala tla pod njunimi nogami, kakor se to sploh čuje v vsaki prazni leseni stavbi. Vincencij je prižgal svečo in razsvetlil sobico, v katero sta stopila. Prazno in dolgočasno je bilo v njej; edino pohištvo, ki je bilo v njej, je bila postelj s slamnico in posoda z vodo. To zavetje je bilo bolj podobno ječi, toda Kraljič » za to pot ni mogel želeti nič boljšega. Ko sta se pomenila nekoliko o dogodku v mlinu, pripravljal se je dijakon na sloves. »Vi ste utrujeni in potrebujete čim prej miru. Raditega vas ne bom dalje nadlegoval in mučil s vprašanji... A tega tudi ni treba. Junaško vaše dejanje v nocojšnji noči mi je povedalo vse... Jutri se zopet vidiva in že sedaj vam govorim: ne bojte se ničesar. Vincencij je vam pripravljen na službo... Lahko noč!« pri teh besedah mu je podal roko v slovo. Kraljič jo prime in je ne izpusti »Ne«, reče, »vi ste mi skazali gostoljubje ker ste se izpostavili v nevarnost. Treba vam je vedeti, kdo da sem. Imenujem se Ivan Kraljič.« »Ivan Kraljič, prognanec? kedaj so te izpustili?« ga vpraša začudeni dijakon. »Da so me izpustili? Ušel sem iz diarbe-krske trdnjave. Ubežnik sem.« Vicencij mu vneto stisne roko in ga pozdravlja. »Pozdravljen mi bodite, boj Kraljičev, vi ste mi sedaj še ljubši gost in brat. Bolgarska potrebuje svojib dobrih sinov. Mnogo, premnogo dela je sedaj. Turško tiranstvo je že neznosljivo in razjarjenost v narodu je dosegla vrhunec. Vi ostanete pri nas, gospod Kraljič; ta vas nihče ne pozna; skupaj hočeva delati, kaj ne?« je govoril živo in ognjeno dijakon. »Takšen je tudi moj namen, oče Vicencij.« »Jutri se pomeniva obširnejše... Tu ste povsem na varnem. V tej celici sem skrival tudi Levskega. Semkaj ne pride nihče ... ljudje se bolj boje strahov nego ljudi. Lahko noč!« konča dijakon šaljivo, odhajaje. »Lahko noč tudi vam, oče!« reč Kra- lič ter zapre za njim duri. Urno se je oblekel in večerjal. Nato se je vlegel ter ugasnil svečo, toda dolgo se je prevračal semtertja na postelji predno se mu je spanec vsedel na trepalnice. Globoki spomini so vznemirjali njegovega duha. Prišli so mu na spomin vsi pretresljivi prizori in slike te noči z odurno in kruto jasnostjo... To tajno mučno stanje je trajalo dolgo. Končno je zmagala priroda: njegove do skrajnosti izčrpane telesne in nravstvene moči so podlegle neodtegljivi potrebi spanja. Zaspal je. Črez malo časa pa se je zdramil ter odprl oči. Cul je, da nekdo hodi po veži s težkimi in počasnimi koraki. Na to se je oglasilo petje podobno tuljenju. Koraki so^ se bližali in čudno petje je postajalo glasnejše. Kraljič si je mislil. da to petje prihaja od daleč in da le vsled vladajoče tišine se mu dozdeva ono bližnje in popačeno. Toda ne, koraki so se oglasili zelo jasno v veži. Tu se nakrat pojavi pred okni temna postava in kuka v celico. Kraljič stre-peta, izbulji oči ter z grozo opazi, da postava dela kljukaste nespretne znakove z rokami, kakor da bi klicala. Vse to se je dalo dobro opa- ziti r nočni polutemi. Kraljič ni odtegnil svojih očes od okna. Zdelo se mu je, eki ima tajnostim postava podobo umorjenega Emeksi-za-Pehlivana. Zazdelo se uii je, da so to sanje. in drgnil si je oči. Postava se ni umaknila od okna, marveč je gledala notri. Kraljič ni bil babjeveren, vendar ta prazna stavba s svojo mrtvo gluhoto in grobno tišino ga je nehote napolnila s strahom. Pridejo mu na um šaljive opomnje dijakonove o strahovih in v»lika tesnoba in strah se ga polasti. I oda kmalu se jame sramovati sam pred seboj. Otipavši svoj revolver, vstane, odpre duri in stopi bos v vežo. Tajna visoka postava se je zopet sprehajala in kaj čudno prepevala. Kraljič se ji drzno približa. Popevajoče strašilo, namesto da bi se skrilo, ali postalo nevidljivo, kakor se dogaja v povestih, je preplašeno zatulilo, kajti tudi Kraljič je bil podoben strašilu v svojih belih spodnjih hlačah, ki mu jih je dal dijakon. »Kdo si?« vpraša to novo strašilo starejšega ter ga pograbi za prsa. Nesrečnež je onemel od strahu. Samo križal se je ter izbulil oči in vrtel z glavo kakor blazen. Kraljič je spoznal, da ima opraviti z blaznim in spustil ga je. Vicencij je bil pozabil poprej povedati gostu, kakšne običaje ima njihov krotki blazni Munčo, ki živi že več let v samostanu. Bil je to oni tuj človek, ki je videl, ko sta z mlinarjem zakopavala Turka. IV. Zopet pri Marku. Ko je Marko sinoči po Kraljičevem begu odprl duri. srečal se je na pragu z on-bašijem in njegovimi »zaptijami«, ki so previdno silili v sobo. tudi tako hitro končala, sicer bi imeli gotovo zopet tako žalosten proces, kakor je bil zadnji cetinjski, katerega žrtve umirajo po podgori-ških kasematah! Rešitev ministrske krize v Srbiji pomenja popolen uspeh politike staroradikalcev, ki so se pod spretnim vodstvom Pašiča organizirali v močno in enotno stranko, ki si upa podvzeti boj proti vsem drugim strankam in frakcijam. Z rešitvijo krize je kralj tudi dokazal, da priznava umerjeno politiko staroradikalcev. Mla-doradikalci pa so doživeli popolen poraz, kateri bo našel tudi svoj odziv pri skupštinskih volitvah, ker je nedvomno gotovo, da izgube inladoradikalci radi svoje nesmotrene politike in parlamentarne taktike večino svojih mandatov. Vrhu vsega pa vlada v stranki sami oster spor, večina je nezadovoljna z vodstvom stranke, ki ga reprezentirata Ljuba Stojanovič in Milorad Draškovič. — Z imenovanjem Milovanoviča pa se ni rešila samo kriza, politična situacija se je v mnogo spremenila, a to le zboljšala. Zato pa vlada tudi ne razpusti skup-štine, temveč hoče rešiti še nekaj važnih predlog. Ker upa, da bo razpolagala v skupštini z močno večino, ako bodo pa inladoradikalci skušali ovirati redno delovanje, tedaj vlada razpusti skupštino in nove volitve se bodo vršile v znamenju boja proti mladoradikalcem. katerih poraz bi prinesel v srbsko javno življenje mirno in trezno delo v notranji politiki, resno in dostojanstveno zunanje zastopstvo. Tega Srbija potrebuje in Milovanovič je politi-ški diplomat, ki bo znal doseči to in izvajati. DNEVNI PREGLED. Opozarjamo vse volilce v trgovsko in n-brtno zbornico, posebno one po deželi, da pošljejo glasovnice naravnost tajništvu nar.napr. stranke. Če Pa že pošljejo glasovnice na zbornico, tedaj pa morajo zunaj na glasovnico napisati svoje ime. ker so brez označenega imena odpošilja tel ja vse glasovnice neveljavne. V slučaju pa. da pošljejo glasovnico v kuverti, mora zunaj na kuverti biti napisano ime volil-ca drugače je glasovnica neveljavna. Zaupnike političnih društev v Ljubljani in po deželi pa poživljamo, da TAKOJ pošljejo vse legitimacije oz. glasovnice na tajništvo narodno-napredne stranke oz. pisarni dr. Novaka v Ljubljani. Kako se podpisujejo glasovnice za trgovsko in obrtno zbornico? Opozarjamo, da morajo moški volilci sami podpisati glasovnice tam, koder je naznačeno: Podpis volilca. — Ženske volilke morajo ravno tako same podpisati glasovnice, ako nimajo po obrtnem redu postavljenega upravitelja. Ako imajo upravitelja, podpiše ta in pristavi k svojemu imenu »upravitelj«. Ako pa ženske volilke nimajo u-pravitelja, podpišejo, kakor zgoraj omenjeno same, zraven njihovega imena pa mora podpisati kak moški, ki mora svojemu podpisu dostaviti: Volilni pooblaščenec. — Dobro je, ako je tisti moški, ki podpiše žensko glasovnico, tudi volilec v trgovsko in obrtno zbornico, vendar je lahko tudi vsak drugi moški, paziti pa je, da je dotični moški izpolnil 24. leto. Vsak moški sme podpisati samo eno glasovnico. O-sebe, ki ne znajo pisati, morajo napraviti pred svoje ime. ki ga kdo podpiše, križec, podpisati se morata zraven še dve drugi priči, ki morata biti stari 24 let. Kranjski Nemci in nemškutarji se silno vesele, da bo danes njihov voditelj protestant dr. Ambrožič nesel njihove glasovnice na volišče trgovsko-obrtne zbornice in jih oddal izpolnjene s slovenskimi klerikalnimi kandidati. Mi se tej lepi zvezi smejimo, še bolj se ji bomo smejali pa jutri, ko jih bo dobila nemško-klerikalna zveza skupaj po grbi. Klerikalnim kandidatom tudi nemški glasovi ne bodo ničesar zalegli. Z barvo na dan! Klerikalci vedno in povsod povdarjajo kaki prijatelji Ljubljančanov da so. Noben pameten človek jim seveda tega ne verjame. Sedaj pa pride zopet čas, ko bodo tudi najbolj zabiti klerikalni pristaši v Ljubljani lahko spoznali klerikalno neodkritosrčnost. 130.000 kron letnega prispevka za državno policijo naj da Ljubljana. Klerikalci pa bodo v deželnem zboru o tem odločili. Ce bodo torej ljubljanski obrtniki,trgovci, delavci, urad- »Kaj se tu godi, Marko čorbadži?« ga je vprašal on-baši. Marko mu je mirno pojasneval, da se tu ne godi ničesar, da se samo plašni služabnici nekaj videli. On-baši se je s takšnim pojasnilom rad pomiril ter se vrnil nazaj, hvaležen, da se je izognil nekakšnih spletk. Uprav ko je Marko zapiral duri, priteče njegov sosed. Gecmiš ola*. baj Marko, one. ki so ušli nevarnosti. »O, Ivanči, pojdi le v sobo, napij ;va se kave.« »Dober večer, baj Marko. Ali je že odleglo Asenču«, se oglasi med tem visok mladenič, ki urno priteče po srednji ulici. »Ti si, dokler pojdi le pojdi« in Marko popelje oba v sobo. katero sta osvetljevali dve »spiermocetovi« sveči v medenih svečnikih. Ta soba, odločb" za goste, je bila mala, vesela in tiha. Oprenvina in zalšana je bila piu. i(y Marolt: Zgodo-vinske utne s i-ke. Cena 2 H- Vizitke Engelbcrt Gangf: Beli rojaki. Cena vezani knjigi K 3-—, broširani K 2 60. Kuverte s firmo Kaj izide zopet 9 • Trgovske račune i Knjižnica Učiteljskega konvikta: Julčka Mišja ko tega zbrani spisi I., 11. in III. zvezek. Cena a 1*50 K. — Rape: Mladini. Cena 1*50 K. — Gangl: Zbrani spisi. I. zvezek. Cena 1*50 K. Adamič: Slava Cesarju! Spevoigra za mladino. Cena 3 K. — Besedilo k Adamičevi spevoigri. Cena 10 vin. i Mirovnikove narodne pesmi. I. in II. zvezek. Cena h 20 vin. Bretl: Kako si o-m*A hranimo zobe. IM Cena 20 vin. Vse predpisane in potrebne šolske tiskovine. Razni napisi na lepenkah za šole. Novo! Popravljalna znamenja na tabelah. Tabela o pravilnem mešani u umetnih gnojil. Vse tiskovine za knjižnice. cui fffA Uradne tiskovine ifm 7il županstva. Vse najnovejše tiskovine za o-brtno - nadaljevalne šole Stereotipija Litografija Muzikalije Založba knjig V ^Učiteljski tiskarni** se tiskajo: Slovenski Branik, Ban, Učiteljski Tovariš, Slovenski llnstrovani Tednik, Itudar, ©omače ognjišče, Zvonček, Popotnik, Maša Bodočnost, Gasilec, Zarja, Tobačni dela v ec. 5^3 0 — 94 — mislila, bi ji bilo dobro... in namenila sem se izročiti vam jo v oskrbo. Champdivers je napravil obraz, iz katerega je bilo mogoče izbrati veliko presenečenje. — Ali ni čudovito lepa? je vprašala Valentina. Stari vojščak je bil preplašen; če bi mu pokazali florentinsko ali toledsko bodalo, bi gotovo izrekel besedo veščaka. Tako pa je le voljno prikimal in vprašal: — Kako se imenuje? — Imenovala sem jo Odette. Torej se bo imenovala Odette. in nič več. Ali potem, ko bodo akti pohčerenja v redu, se bo imenovala Odette de Champdivers. — Ah; Ali! je vzklikal stari bojevnik in mežikal z očmi. Sam pri sebi je klel hude kletvice in postal rdeč, kakor kuhan rak. Ni mu bila, z eno besedo, po godu možnost, da bi veljal za očeta. Nikdar ni imel časa ljubiti; kljub temu pa, da se mu je upiralo in da je preklinjal, ga je avantura spravila v dobro voljo. — Blaga gospa, je modroval, so nebesa sama. Naj mi zapove, da nataknem zanjo oklep in izpostavim svoje stare kosti!... Sel bi... ali ta otrok ... malo deklev pri meni!... Odette torej, je povzel na glas. Čedno ime, boga mi; in kar jffc nevarnosti tiče, tetešment, ne bojim se jih! — Vedela sem, je dejala vojvodinja. Iskala sem med vsemi plemenitaši naše hiše. In našla sem le vas. ki mu morem popolnoma za- — 95 — upati: v pristavi Chamdivers je doma uljud-nost, smelost in čast. — Križ božji, plemenita gospa! je vzkliknil Champdivers... To je bila beseda, kakor ona. ki mi jo rekel Du Oueschin, večer pred Navarettom, predno so ga ujeli: Chamdivers, je dejal v hipu. ko sem naskočil, ti boš rešil čast dneva! Vojvodinja je iztegnila roko, nad katero se je starec sklonil s trdo gracijoznostjo plemičev one dobe. Nato je vzel Roselys v naročje in mrmral skoro z materinskim glasom — Matere nimate mala Odette; pa kolikor bo v moji moči, storil bom, da je ne boste pogrešali! Valentina je odšla in obljubila, da bo prišla pogostokrat na obisk; in držala je obljubo. Otrok je bil izročen v vzgojo guvernanti Margentini. In stari vojak se je zaklel, da je pripravljen braniti ljubko dekletce proti peklenščku samem. Dnevi, tedni so potekali. Po prestani možganski bolezni se je Roselys v prijaznem krogu pričela razvijati v prejšnji bistroumnosti. Dasi docela med neznanimi ljudmi, se je pričela domišljati, da so ji že znani od davna sem. Vendar so pričeli vstajati tudi stari spomini in nekega dne je rekla Margentini: — Ali... meni se zdi... da se ne imenujem Odette. Oskrbnica je hotela pričeti z poizvedovanjem; pa že je bila impresija izginila. In čez ieto dni so vsi spomini že popolnoma obledeli in niso ničesar več predstavljali. Sedanjost se je vkoreninila v nji že popolnoma. Ko je bila DAN” se prodaja v Trstu v sledečih tobakarnah: Železnik, Sv. Ivan, Trevisan, ulica Fontana, baje, ulica Geppa, Lavrenčič, Vojašnicni trg, Pippan, ulica Fabra, Bevk, trg Goldoni, Gramaticopilio, ulica Barriera. Rončelj, ulica S. Marko, Rankei, ulica del Rivo štev. 22, Bruna, ulica del Rivo štev. 44, „ ulica St. Martiri, Bilan, ulica Covana štev. 14, Haunaclier, Čampo Marzio, Belinger, ulica Grumulo, Scliimpil, državna železnica. Geržina, Rojan, Može, ulica Miramar, MagOlO, ulica Belvedere, Hreščak, ulica Belvedere, Vivoda, Rojan, Šegulin, ulica Industria, ScKovar, Vojašnični trg, Sehmelzer, južni kolodvor, Ivan Treven, Bazovica pri Trstu.