Dr. Anton Medved: Fra Angelico.
413
a ob jednem ponižna deva, dekla Gospodova; prav tako, kakor pravi naš pesnik:
Miloba trepeta v očeh; Blagost Mariji razodeta Na licu je brezkončno sveta. . . . Roke K Bogu in Sinu ona proži, In zdi se, da proseče toži Človeštva težko Mu gorje.
Njej mora pač vsakdo zaklicati:
Nikar od tod, nikar, nikar! Tu pred Teboj srčan in plah Človeški rod poklekaj v prah, Srce Ti svoje nosi v dar! . . .
Dete na njenem kolenu je tako lepo in ljubeznivo! Umetniki, ki prihajajo v Floren-cijo, posnemajo med vsemi umotvori najprej to neizmerno ljubko prikazen. Zraven pa je čez vse razlita neka tajna, vzvišena pobož-nost. Take morajo biti verske slike! Istina, vedno resnične ostanejo besede, katere je o tej divni sliki zapisal duhoviti kritik Alf. Rio: „On peut dire de lui, que la peinture n' etait autre chose que sa formule favorite pour les actes de foi, d'espe-rance et d'amour.'u (Reči se sme o njem, da mu slikarstvo ni drugega kakor ljubljena oblika, v kateri kaže dejanja vere, upanja in ljubezni.)
A še nekaj neprimerno lepega ima naša slika: 12 angelov okrog Marije na okviru naslikanih. Na malih slikah se težko razločujejo, toliko da se spoznajo. A mojstersko lepi se kažejo v večjih posnetkih. Angelsko nedolžni brat Ivan imel je veliko ljubezen tudi do angelov, kako neki ne bi ljubil čednostni brat svojih vzornih bratcev! S posebnim naporom potrudil se je vselej, angele lepo, dovršeno vprizoriti. Tako posrečilo se mu pa to ni nikjer kakor tukaj. Poosebil je tu pojem o angelih, kakoršnega nam podaje božje razodenje; na teh angelih najdemo lastnosti, katere jim pristojajo. Fra Angelico si je po pravici angele mislil vedno vesele, polne rajske radosti, zato jih je pa tukaj večinoma naslikal z godali, ki naj povzdigujejo nebeško veselje, češ:
V srečnem srcu pesmi žive, Vzbuja se veseli glas.
Slikal Fra Angelico. Angel  s  trobento.
Spodnjih 10 angeljev igra. Prvi, na desni strani od Marije, spodaj, ima trobento, prvi na levi strani udarja na bobencek. Drugi na desni in tretji na levi imata ličen tam-burin (kositerne ploščice z donečimi zvončki ob straneh). Tretji na desni in drugi na levi strani imata  dolga zakrivljena  godala.