*( -v VIO. V Trstu, v ponedeljek 21. junija 1915. Lsfnik XI, Izhaja v :>ak dan, tudi ob netleljaii in praznikih, • ;b > zjutraj, ob ponedeljkih ob 9 dopoldne. : A .'-ncfc.5 20. J. nadstr. — Vsi .. t .-t . - ■ ,-t.vMiišlv« liita. Nefrankirana pisma se ne .cjcinajo in ro*of»hi se ne vračajo, ir ■ » ..ovorrt uiedn.K ^ttian Godina. Lastnik konsorcij i t »ntMi*. — li^k tiskalne „Luinosti', vpisane zadruge z . mi j i./' -tvora v Tisiu, ulita Sv. 1 lauči&va Asiškega št. 20. 1 t .t ion uiturjitiNv in uprave štev. 11-57. ; .: < uiaa zua^a: Za ^clo ietu ........ K 24.— j i .j ,eia 2. - za ui mesece . ......................6.— za redclisku izdajo za celo ieio ....... . 5.20 zamiku...................... Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v široko^t: ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev^n obrtnikov.....nun po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, posranice, oglasi dc.iaruih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaijna vrsta.......: . , . . „ 2.— Mali oglasi po t vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Cglase sprejema in se rat ni oddelek .Edinosti'. Naročnina iti reklamacije se pošilj.ijo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .fedinosti*. — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsiSkcga št. 20. — Poštnohranilnični račun št. 811.652. I " m\ li: Jii^u-*'.- i. Umili ii Tili z I umikala preti Raws?nskš in Lvovu Kurskem in v 8§ife«raiiS Suwalki V Frendjf in Flandriji se nodaljulelo boji skoro no vsej trositi. - Ponesrečeni nnpudi francoskih Rusi na fronti pred Lvovom popolnoma poraženi in se Rusi se umikala tudi ob gornlem DnJestru. - Ruski napadi Z iti iiia. DLNAJ. 10. I Kor ) Uradno se objavlja: 20. juni »a 1915. Po lahkotnem odbitju slabejših italijanskih napadov pri Plavah. Ronkah in Tržiču. je nastal tudi včeraj na vsej Soški fronti mir. Tu in na koroški meji strelja -c -a/iia artirerija brez učinka proti našim utrdbam. Pri napadih sovražnika na naše posto-hffctf v/ hodno doline Fassa, ki jih je iz-v r-ii-i najmanj ena brigada in ki so bili, k; «or znano, povsod odbiti, je imel so-: a/nik znatne izgube. Samo pred enim oporiščem je bilo naštetih 175 italijanskih trupel. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer. fml. Podrobnosti o bojih IX NAJ. 20. (Kor.) Iz v. »mega'Tajnikar- vkega stana javljajo: O bojih za prehod t.rtrko Soče pri Plavah. o katerih se je po-alo pred kratkim, se doznavajo naknadno še sledeče podrobnosti. Italijani so več dni neprestano iz več nego sto to-\ »v obstreljeval, pozicije naših čet. Ko so bili očividno prepričani, da so s tem < tjnjem naše pozicije zadostno omajali, so rešle italijanske čete v napad. V ne-• lainem miru so naši pešci pustili, da so - napadalne kolone približale do gotove distance, ter so šele potem otvorili uničevalen ogenj. Toda Italijani, v kojih vrstah se nahaja mnoge čet, ki so se izurile v tripolitanski vojni, se niso dali, ne oziraje na velike izgube, zadržati v prodiranju, zlasti ker so zapazili, da pred našimi po-7 ji jami ni bilo nikakšnih žičnih ograj. Kakor besni so drveli naprej. Prišlo je do besnega boja. v katerem so se borili nmž proti možu ter so kopita, lopate, kamenje in nož, da. celo zobje služili kot t »rož je. Ni pad se je ponesrečil še dvakrat, in i i j manj srdito so Italijani svoj napad ob-r..•■:»?. in sicer zopet brez uspeha. Ko je t iiifiov odpor naposled zlomljen, so se I?a! iani umaknili, pustivši na bojišču inn#»go mrtvih in ranjenih. Z avstrijsko-rusbeSD bojišča. DUNAJ, 20. (Kor.I Uradno se objavlja: 20. iunija 1915. Nadaljevanje krepke ofenzive zveznih armad se je končalo včeraj v bitki na liniji Magierow - Grodek vnovič s popolno zmago nad sovražnimi armadami. Po forsiranju Sana in po zopetni osvojio i Przemysla je izsilil uspeli zveznih čet > predor ni bitki med Lubaczowko in go-reniim Dnjestrom dne 15. junija nadaljno umikanje sovražnika, ki je postal vsled desiti« oiačenj zopet sposoben za boj. U-maknil se je takrat ob težkih izgubah v vzhndni in severovzhodni smeri. V naslednjih dneh le rusko vrhovno armadno vodstvo v svrho kritja gališkega glavnega mesta zbralo še enkrat ostanke premaga ti t ti armad, da ob postojanki pri \Vere-sz> ci. ki je po terenu močna ;n je bila tudi dobro pripravljen, končno ustavi naše f ..... PODLISTEK OREŠNICE. — 1 ranco^ki spisa i \av ier de Montepia — V resnici sem pravi norec!----Mislil sem, da poznam ženske, ne poznam pa iih pravzaprav nič bolje, kot kak gim-razijalec. ki je prvikrat zaljubljen. Kdo bi ktdaj mogel misliti kaj takega----Jaz, grof Renč, mlad — to dokazuje krstni list — lep, kar mi pravi vsakdo — in bogat, kar ve ves svet, — in mene ie zavrnila, zame se ni zmenila!! In kdo?----Dekle iz Latinskega ttkraja! Grizeta. še manje 4 grizeta!! In če bi bilo to vsaj iz kre-p -ti! Toda ne, dekle ima ljubimca in pa Še kakega ljubimca!----Ponujam jej bisere. detnante, baržun in svilo, kočijo, bogastvo in svoje srce v .. in vse to za-i!. v t uje! Zametuje me zaradi človeka, ki se imenuje Fra Oiavolo! Zaradi človeka, V nima niti denarja niti dobrega slovesa, ki ni lep, ki je celo neumen, smešen. Res, človek ne bi verjel kaj takega! O, ženske! ženske! ženske! K je gn>? Peni izpregovoril te besede, s: .L s konevm prsta odbil beli pepel s prodiranje. Po srditem boju je naskok junaških zveznih čet tudi tokrat zopet omajal vso rusko fronto. Že v popoldanskih urah je bila sovražna postojanka v napadalnem ozemlju armade generalobersta Mackensena okoli Magie-rovva prebita. Sovražnik se je pričel umikati proti Ravviruski in Zolkiewu, dočim se je ob Wereszyci še srdito upiral. Ponoči so osvojili deli armade generala Boh m - Ermollija sovražne postojanke na obeh straneh Ivovske ceste: istočasno so udrli ostal: armadni zbori te armade povsod v sovražno glavno postojanko. Od treh dopoldne so Rusi na vsej bojni fronti na umikanju tako v smeri na Lvov kakor tudi severno in južno odtod. Zvezne armade zasledujejo. Zmagovalci so zopet ujeli na tisoče Rusov in uplenili veliko število vojnega ma- ________©rtffe«ru je pričel sovražnik tzpraznjev atl svoje postojanke. Na fronti armade generala Pflanzerja je v novič napadel na več mestih, a je bil odbit ob zelo znatnih izgubah. Namestnik šefa generalnega.štaba, pl. Hofer, fml. DUNAJ, 20. (Kor.) Uradno se objavlja: 20. junija, ob 10 dopoldne. Vrženi na vsej fronti iz postojanke ob VYereszyci, se Rusi od danes ob treh dopoldne umikajo na vsej črti. HAAG, 19. (Kor.) Reuterjev urad napoveduje iz Petrograda odločilno bitko pri Grodeku. ki bo tako velikanska in tako pomembna, da bodo vse dosedanje bitke napram njej le predstražni boji. Z nemfto-ruskesn mitu BERLIN, 20. (Kor.) Veliki glavni stan, 20. junija 1915: Vzhodno bojišče. Ruski napadi proti našim linijam v o-zemlju Šavelj In Avgustowa so bili odbiti. Napadi manjših oddelkov so dovedli do okupacije sovražne predpostojanke pri Budt - Przysilki in Kalesie (vzhodno ceste Przasnysz - Myszyniec). Jugovzhodno bojišče. južno Piliće so čete generalobersta Woyrscha v zadnjih dneh zavzele več sovražnih predpostojank. Armade generalobersta Mackensena so zavzele postojanko pri Grodku. Začetkom včerajšnjega dne so nemške čete in armadni zbor fml. Arza izvršili napad na močno utrjeno sovražno linijo. Po trdovratnih bojih so bili popoldne skoro vsi, v več zaporednih vrstah ležeči jarki na 35 km dolgi fronti severno linije Ja-now - Muta - Obedynska (jugozapadno Raweruske) zavzeli z naskokom; zvečer je bil sovražnik vržen za veliko cesto Žol-kiew (severno Lvova) —^awaruska. Pod vtisom tega poraza se je sovražnik danes ponoči umaknil tudi iz sosednje postojanke med Grodkom in močvirji ob Dnjestru, močno zasledovan po avstrijskih četah. Med dnjestrskimi močvirji in izlivom reke Stryj je sovražnik izpraznil južni breg Dnjestra. Vrhovno armadno vodstvo. smotke. Potem pa je nadaljeval z mrzjično ; živahnostjo: • - — Najpametnejše je, če ne mislim več nanjo____Toda ali bom mogel storiti to?____Punčka je prelepa!----Ne, ne lepa. — krasna je, dražestna, nebeško ! lepa! Grof je vstal in stopil pred sliko, ki je visela na steni v salonu. Slika je predstavljala »zapuščeno Arijadno«. Našim ljubeznivim čitateljieam je znano, da je bila Fra Diavolu Pivoine model za to sliko. — Da! — je zopet pričel Rene, — nebeško lepa! To ni rečeno preveč! Kake čiste črte! Kake oblike, kaka sramežljiva in obenem nasladna milina!! Da, ta deklica je pravi čudež, zaklad in moram jo dobiti za vsako ceno, naj bi me stalo tudi četrtino mojega imetja. Vidi se, da je bil grof Rene, čeprav sta ga obvladovali ljubezen in ničemurnost, vendar previden računar. Marsikdo bi bil rekel, da bi žrtvoval vse svoje imetje, on pa je govoril le o četrtini. Raztegnil se je zopet v naslanjaču in kadil dalje s pravo otožnostjo svojo smotko. Ker pa plodovita domišljija ni bila ravno njegova najboljša stran, moramo povedati, kakor »e br! » res. da ni našel iz- Z zapaMa tiojliča. BERLIN, 20. (Kor.) Veliki glavni stan, 20. junija: Zapadno bojišče. Severno prekopa La Bassee in na fronti severno Arrasa smo krvavo odbili več sovražnih napadov. V Champagni je bil francoski oddelek, ki je nastopil po razstrelltvi mine pri Perthesu, uničen. Akcije Francozov proti našim prednjim stražam v gozdu Parroy_so dovedle do resnih bojev, pri katerih smo ostali močnejši. V Vogezih Francozi srdito obstreljujejo Munster. Novi sovražni napadi v dolini Fecht in južno, so bili brezuspešni. Iz sovražnega letalskega brodovja, ki je, ne da bi napravilo kako vojaško škodo, metalo bombe na Iseghim v Flandriji, je bilo eno letalo sestreljeno, več drugih pa prisiljenih, da so se obrnila. V Champagni je bilo sovražno letalo nad Vouzie-rom sestreljeno. Vrhovno armadno vodstvo. Angleške izgube. LONDON, 19. (Kor.) Najnovejši seznam o izgubah vsebuje 81 imen oficirjev in 2576 mož. K uničenju nemškega podvodnika dne 25. marca. LONDON, 20. (Kor.) Admiraliteta naznanja. da je bil nemški podmorski čoln, o katerega potopitvi se je poročalo dne 25. marca, potopljen od neke angleške vojne ladje. Torpedirani parni k i. LONDON, 19. (Kor.) Parnika »Dulcie* in »Ailisa« sta bila torpedirana. Turško bojišče. Boli no krokoiki in dardonelsM fronti. CARIGRAD, 20. (Poročilo agencije »Milli«.) Glavni stan javlja: Na kavkaški fronti so turške čete v o-kolici Tauškerda odbile sovražnikove napade, s katerimi je hotel kriti svoje u-mikanje. O okolici Oltyja so turške čete napredovale vkljub trdovratnemu sovražnikovemu odporu. Sovražnik je zapustil 200 mrtvih in veliko vojne opreme. Na dardanelski fronti je pri Ari Burnu 17. junija naša artiljerija uspešno obstreljevala sovražnikov brezžični brzojav. Poškodovana je bila sovražna torpedov ka. 18. junija je imela sovražna artiljerija velike izgube po našem ognju in je bila prisiljena, da je utihnila. LVON, 19. (Kor.) Kakor poroča Nou-velliste«, je sklenilo francosko - angleško hoda iz zagate. Tedaj pa je nekdo potiho-ma potrkal na vrata. Prosto — je zaklical grof. Vstopil je komorni sluga. ur Pivoine. — Kaj je. Baptist? — je vprašal grof služabnika. — Nekdo želi g^oriti z vami, gospod grof. * . — Nekdo?____Kdo je ta nekdo? — Neka dama? — Mlada? — Da, gospod grof. — Lepa? — Da, gospod grot. — Dobro oblečena? — Ne. — Ali si jo že kedaj videl pri meni? — Še ne, gospod grof. — Kaj ti je rekla? — Rekla je, da mora čim preje govoriti z gospodom grofom, da počaka vaše vrnitve, ko bi bil odšel z doma, in da naj, Če ste doma, povem samo njeno ime, pa da jo gospod grof sprejme takoj. — Ali veš za njeno ime? — Da, rosood grof! — Kako je? Deputacija iz Tirolske pri ministrskem predsedniku. DUNAJ, 19; (Kor.) Južnotirolski graj-ščaki: člen gospodske zbornice grof Ter-Iago. grof Sizzo Noriš, grof Conslati in baron Mersi so se predstavili danes popoldne ministrskemu predsedniku Stiir-gkhu. da mu — sklicevaje se na številne somišljenike in na poznano jim razpoloženje med prebivalstvom južnega Tirola — dado zagotovilo o čutstvu neminljive zvestobe in lojalitete napram cesarju in državi in o zavzemanju za integriteto Tirola in edinstvenosti dežele. Grof Terla-go je imel na ministrskega predsednika nagovor, v katerem ga je najprej prosil, naj sporoči pred najvišji prestol čutstva neomajne zvestobe in najgloblje udano-sti. Da se ohrani edinstvenost in integriteta Tirolcev — je rekel — to je goreča želja nas vseh in dajemo izraza resničnemu mišljenju vsega južnega dela dežele, ako pravimo, da tudi ta del dežele hoče ostati pri Avstriji in Tirolu, ter da je, kakor je bil dosedaj, zvest svojemu cesarju in lojalen. Vse prebivalstvo dežele ve, da je njega materijclna blaginja odvisna od pripadnosti k Avstriji. Vkljub razliki jezika je Tirolska po zgodovini in geografični sestavi tesno združena celota. Nadejamo se in pričakujemo, da tudi v prebivalstvu, ki italijanski govori, prideta patrijotizem in tradicijonalno tirolstvo do polne veljave. — Pivoine, gospod grof, gospica Pivoine. Rene je ostrmel. Skočil je s stola, kakor bi ga bilo vrglo pero v zrak, in je zaklical jezno: — Tepec! In ti me mučiš že cel četrt ure, namesto da bi mi takoj imenoval to ime!____Kje je mlada dama? — V predsobi, gospod grof. — je odgovoril sluga prestrašeno. — V predsobi?'____ Norec! Trikratni osel! Pripelji je takoj semkaj! — Da, gospod grof! Baptist je pohitel ven. Ni minila niti ena minuta in Pivoine je stopila v salon. Bila je zelo bleda in njene rdeče in zatekle oči so kazale jasno, da je pred kratkim jokala. Toda vkljub rdečim in zateklim očem in vkljub njeni več kot skromni obleki, volnenemu krilu staremu škotskemu šalu in klobuku, ki ni bil niti nrv niti eleganten — je bila Pivoine divno lepa. Grof jej je pohitel naproti in jo takoj prijel za roko. Roka je bila mrzla, česar pa grof ni opazil. Peljal jd je k naslanjaču, ki je stal ob peči in je on sam prej sedel v njem. Vse-dla se je v naslanjač, on pa je obstal pred njo in čakal, da bi ona začela govoriti. armadno vodstvo, da se mora v slučaju obnovitve napadov nemških ali turških ; podmorskih čolnov na francosko ali ari-j gleško brodovje, potopiti v najožjem delu Dardanel več starih ladij, da se tako za-; pre prehod skozi Dardanele. RIM, 19. (Kor.) »Giornale d' ltalia* poroča iz Kaira, da je bil general d' Amade pri izkrcevalnih operacijah v Dardanelah ranjen. General se je nahajal na krovu parnika »Savoie , kjer se je razpočila ena granata, ki je odtrgala generalu dva prsta na desni roki in ga ranila tudi na hrbtu. Zdravstveno stanje grškega kralja. ATENE, 18. (Kor.) Zdravstveno stanje kraljevo se je znatno zboljšalo. Črevesni katar je od predvčerajšnjim sem ustavljen. Kralj je prebil včeraj vse dopoldne na verandi pod milim nebom. Tudi danes se še nadalje zboljšuje kraljevo stanje. Stališče Grške. ATENE, 20. (Kor.) »Agetice " d' Athe-nes« izrecno dementira domnevni, po »Corriere della Sera« objavljeni intervievv princa Jurija o stališču (irske. Princ ni govoril z nobenim časnikarjem in ni podal nobene izjave politične ali kake druge naravi. Akcija Bryana za mir. LONDON, 19. (Kor.) »Morning Post poroča iz Washingtona dne 18. t. m.: Bryan bo jutri pred veliko skupščino zastopnikov organiziranih delavcev in far-merjev poudarjal dolžnost Amerike, da ponudi vojujočim se posredovanje in predloži nevtralnim državam načrt kongresa, da naj se konca vojna. To temeljno mišljenje velike večine prebivalstva se ne sme več zatermijevati po od gotove strani zistematično tiraneni narodnem hujskanju. Dežela Tirolska, za katere integriteto so se nje sinovi vsikdar zavzemali z gorečim patrijotizmom, mora ostati kakor jo je ustvarila zgodovina. Tako hoče vse tirolsko ljudstvo in mi zaupamo naši hrabri vojski, katere junaški zmagoviti borbi sledimo z vročimi srčnimi željami. Ministrski predsednik grof Stiirgkh je najprej v imenu vlade izrazil najiskreneje zadoščenje in veselje na takem eminentno patrijotičnem mišljenju, kakor je je raztolmači! govornik, ter je nadaljeval: Lep del dežele, ki mu pripadajo gospodje, preživlja sedaj brez dvoma izredno resne čase. mislim pa, da morem iz vznesenega pojava, ki sem ga cul, sklepati, da ie še težji čas že premagan. To je bil tisti čas, ko so velike komplikacije mednarodne politike in pa nada, da se bo možno izogniti vojni, priporočale misel na gotove koncesije našemu nekdanjemu, in sedaj v pravi luči kažo-čemu se zavezniku. Vedenje Italije, ki je v brezprimerni nezvestobi izvršila tako dolgo pripravljani napad na monarhijo, je doneslo tu jasnost in je poprej označeno misel nopolnoma odpravilo iz sveta. S tem pa je tudi za prebivalstvo te lepe obmejne pokrajine dana gotovost, da monarhija, ne glede na težke vojne zapletlja-je na drugih mestih, porabi vso svojo silo in energijo, da zavaruje integriteto svojih mej in neskrčeno ohranitev Tirolske, tega bisera v kroni Avstrije. Ministrski predsednik je naglašal potem, da — kakor v tolikih velikih dneh prestavne mi-nolosti — tudi danes, sinovi Tirolske z občudovanja vredno požrtvovalnostjo nastopajo v obrambo države in v varstvo domače grude. Ni še prišel čas, da bi se govorilo o vojnem položaju, ali s povzdigujoče zavestjo moremo beležiti uspeli prvih tednov, da naša hrabra vojska, ki jej pripadalo junaški sinovi Tirolske, zna z uspehom braniti deželo in državo, ter da se ie izjalovila nada zavratnega sovražnika. da že s prvim navalom zruši deželno obrambo. Ministrski predsednik se je končno zahvalil deputaciji za ta v resili uri podani pojav, zagotavljajoč, da mu bo v posebno veselje, predložiti prestolu izraz tradicijonalnega mišljenja deputacije. Doneče uestl. Koprski in piranski občinski zastop raz-puščena. — Nametnik v Trstu in na Primorskem je razpustil koprski in piranski občinski zastop ter sporazumno z istrskim deželnim odborom poveril vodstvo občinskih poslov v obeh občinah političnim u-radnikom. Za občinskega gerenta v Kopru je bil določen Akrajni komisar Leon vit. Klodič-Sabladoski, za občinskega gerenta v Piranu pa okrajni komisar Pavel di Gaspero. Roko si je zlomila 22 letna Marta Deveta kova, stanujoča v ul. Ruggero Mauna. Padla je tako nesrečno. Zdravnik pomožne postaje ii ie podal prvo pomoč. Pivoine pa je molčala. Pogled je imela povešen v tla in bila je očividno v zadregi. Grof se je končno odločil, da izprego-vori. — Ali smem vprašati, gospica, — je začel počasi, iščoč primernih izrazov, — kateremu srečnemu slučaju se imam zahvaliti za ta poset, ki me izredno veseli ____ki pa me je zelo presenetil---- posebno po onem---- Pivoine ga je pogledala. Njen pogled je bil trden in izginila jej je vsa zadrega. — Po onem sprejemu danes dopoldne, kaj ne, gospod grof? — je rekla. — Da, — je odgovoril Rene in se poklonil. — Kaj ne, da se vam zdi čudno, da sedaj prihajam v posete k gospodu, ki sem ga zavrnila pred eno uro? — je nadaljevala Pivoine. — Res je tako, — je odgovoril grof. — In najbrž si ne morete raztolmačitl tega koraka. — Res si ga ne morem, priznavam. je odgovoril Renć. Med Pivoininim govorjenjem mu je srce utripalo veselja, toda hladnost, ki jo je lili-nil, se mu je zdela ne le prav temveč tudi primerno dostojna. (Dalie.) Stran II. »EDINOST« št. 170. V Trstu, 21. funija 1915. Ncnadiui sairL Zdravnik pomožne ;>o-staje Igca j j bil . čerai zgodaj zjutraj nenadoma i^klican v hišo št. M) v ul. sv. Frančišku Asiskega k S* leti^ Luciji Bru stat vi. Ko je prišel lice mesta, torili drugega, kot ugotoviti nrt Slabo jima ie posialo. 11 letni Silviii HillebranJovi. stanujoči v ul. V aldirivo št. 42. ic nenadoma postalo slabo. Zdravnik zdravniške postaje iej ie poda! prvo pomoč. — S3 ietno \ iktorijo Salitzovo, Stanuiočo v ul. Madonnina št. 4.3. je zadela ista nesreča. Poklicani zdravnik jo ie dal prepeljati v bolnišnico. Konj je brcnil krošnja rja Dominika O., rodom iz Dubrovnika in stamijočega na AcaueJottu št. 37. Prišel je na zdravniško postajo, kjer so ga obvezali. Fes je ugriznil >5 letnega Erinenegilda Ziiferja. stanujoćega v ul. Sanita št. 2. Zdravnik zdravniške postaje mu je izpral rano in jo zalepil. Oparil se le s parom 36 letni mehanik Viktor Gradičević. stanujoč v ul. Remota št. 4. iia levi roki in je prišei na pomožno postajo Ijjea . kier so mu dali primerne obkladke. . kor vsi nevtralci je tudi Danska oborožena. je že skozi mesece efektivno mobilizirana, dežela je polna okopov. To, samo za - se, še nič ne pometija. kakor dokazuje mirovna politika zadnjih deset mesecev. Več pažnje zaslužuje grožnia Anglije za katero >o bile danske mine v Oeresmundu in Bcltenu v neprijetno izr.cnadjenjc — da prepove uvoz o^ija v Dansko. To treba uvaževati pri deželi, ki ne producira niti ene tone oglja in ki nima rezervnih zalog. Oglie je že danes v Kodami' nairedkeii artikel. Nemški uvoz ie zaprt, pak treba računati s lem, da bo Danska naprm Angliji odjenliiveia. Iz vseh teli razlogov priporoča Berliner Tage-blatt* na koncu svojega članka, naj se dado Danski nekatere gospodarske koncesije ter pravi: ^Nekoliko tisoče v ton cenenega nemškega oglja bi moglo sedaj bolj delovati, nego mnoge tone informativnih spisov, ki tako bogato odhajajo v Dansko.« Belgija. Razne politične vesti. Boji za prediiiosiie Zurawno. C) bojih za predmostje Zurawno poroča »Magvar-orszag : Ruske sile, ki so se pretekli Četrtek pojavile na levem bregu Dnjestra, so izvršile kakor znano, močen pritisk na na^e postojanke pri Zuravvnu. Vendar pa se ie našim četam posrečilo ustaviti ruski napad m \ redmostie, ki nam ga je sovražnik iztrgal za nekaj časa, zopet dobit i na za i. Boj za predmostje se je razvil v petek ponoči in ie bil strašen. Rusi so nameriali na naše. on strati brega Dnje-stra nahajajoče strelske jarke neprestano koncentričen ogenj in pošiljali posebno i>roti Zuravvnu močne kolone v boi. Bil i je očitno, da so na obeh straneh nižin., pri predmostiu pričele prodirati močne ru->ke sile. vsled česar smo se odločili, da se jim »ostavimo v bran onstran bre-O finoći so se naše čete. ne da bi b;'e nadlegovane od Rusov, ki se jim je sic. r posrečilo adreti v našo desno postojanke. vrnile čez reko. Spravile so na v a no vse baterije in vsaka četa ie zasedla takoj odkazano ji mesto. Tamkaj smo čekali na ruski napad, ki se je pričel zjutraj. Drugo stran brega smo držali neprestano pod ognjem. Kroglje so strahovito ek-plod i rale in v tem močnem topovskem ogrju in ognju strojnih pušk so skušale ruske kolone prekoračiti reko. Videti je bilo dobro, kako so Rusi držali male vrečice s peskom pred glavami, skočili tako k obrežju. tamkaj vrgli na tla in se hitro zak >paii. Od tam so neprestano strelja'1 na naše jarke, dočim so drugi skušali priti na innlih splavih čez reko. V naskok so prešli Rusi v šestih vrstah. Dohod na drugo stran predmostja so držali v polkrogu z metri premerja, neprestano pod ogrnem. Zemlja se je kar penila od strašnih epsplozij. Vrh tega je bila površina mostu neprestano pod ognjem obojestranskih strojnih pušk. Sredi tega ognja je izvršila prva ruska vrsta naskok z vpitjem in hura-klici in proti poldne f.i ni bilo na mostu meter širokega mesta. 1 jer ne bi ležali kupi ruskih trupel. Nekatere ruske vrste so se tudi prestrašeno vrnile. Kljub vsem izgubam so se valile nepresiano nove ruse mase pred predmo-stje in z on<»stranskega brega so odhajali nei restano novi si lavi. kakor da bi bile rt- , in se naravnost neizčrpne. Veliki boj trajal do večera. Nato so se naše čete umaknile v določene postojanke. Most sam in del tostranskega brega so zasedli R; ki pa ^e potem niso upali prodirali naprej, ker so porabili /e vse rezerve. Naše čete nasprotm niso izgubile na -akciji s; -*ibno>ti ;n ko so dobile potem i jaLcnia. so prešle še i>to noč v napad. P -re_:lo ^e jim je obkoliti most z dveh M'a . reCi močne oddelke onstran brega in jko osvojiti i^azaj vse tekom dneva iz-gubl»eMe važne oostoianke. V nekem pismu iz r \ ;a razj rav ija Berimer Tage-bL.n *> tem razmerju Danske napram N i tč .i ter pravu da je nekaj razloga za rt>n<» vkrb. Ikjs'ei je sicer Danska ostala f Mliihp. ker ie bila Nemčija tako sre- ]H>slanika v K odan j u t .v >voii!i najboljih diplomatov, grola t; _ J »riu. Ah Ber.mer i agebiattu dela hi neki notranji ]x>litični dogodek v I ►a.iNki. ki bi bil v času miru evropska senzacija prvega reda. Kakor znano je prišo v lianski do »zpremembe ustave, ki jc prinesla deželi najsvobodnejo in najdeni l.ratičnejo ustavo vseli monarhij z naj-on:wjen<» volilno pravico za ženske in po-priiiim prisiljenjem plemstva in velepo-sestL Zd- se, da ta izprememba ustave po>tavi vse razmere v Danski na izpre-m e njeno podlago. Nova ustava prinaša seboj tudi nove volitve, ki bržkone zrušijo sedanje ministrstvo Zalile, ki je slučajno sestavlja in pristašev povsem male stranke. 2e danes je r.ajmočneja stranka socijalna demokracija, ki pride po novih volitvah še ojačena v zbornico, ki pa bržkone zopet odkloni vstop v vlado. Tako je gotovo, da pride na vlado druga močna stranka takozvana »levica«. Vodja te $tranke in prihodnji šef kabineta Vsekakor med najvažnejše dežele, preko koiih so prešli prvi valovi svetovne vojne, spada kraljevina Belgija. Povodom onih burnih dogodkov lanskega leta se je svet izključno bavil z vojnimi operacijami v onih krajih, tako da ni imel niti časa, da bi se pobližje seznanil z razmerami te dežele in da bi tako spoznal njeno notranjo organizacijo, socijalne razmere, prebivalstvo, trgovino in promet, torej v obče življenje teh krajev, o katerih se tudi danes še toliko govori. Sedaj ko so se tamkaj razburkani valovi vojne nekoliko pomirili, ko se je nebo po ne\ ihti nekoliko razvedrilo, bo primerno, da naše občinstvo pobfižje seznanimo z belgijskimi razmerami v splošnem, da mu bodo na ta način razumfiiveiši dogodki, ki so se razvili tamkaj za časa vojnih operacij. Nima pomena tajiti: ta svetovna vojna, ki je v mnogočem radikalno izpremenila način našega dosedanjega življenja., ki ima globok vpliv na našo psiho ter je s temelja preobrazila nekatere do sedaj globoko ukoreninjene pojme o moralnih načelih in o življenskih razmerah — ta vojna ima tudi svoje dobre strani. Razkrila ie namreč mnoge tajne ter dovedla posamezne narode v Evropi do pobližje^a medsebojnega spoznavanja. V tej jela-tivno kratki dobi so se geografija, socijo-logiia, rasflinoznanstvo, politična ekonomija, zgodovina itd. bolj razvile nego za en cel vek miru. Belgija se prvič v zgodovini omenja v znamenitih vojnih popisih Julija Cesarja pod naslovom: »De bello Oallicoc. Veliki rimski vojskovodja je s svojimi legijami prvič prodrl v one dežele, ki jih nazivlja (lallia belgica . Ob onem času se je delilo belgijsko prebivalstvo v dva dela, namreč v Kelte in Germane. Teh dvoje plemen se je vzajemno borilo proti rimski sili: ker se pa njih vojna organizacija in njih orožje nikakor nista mogla meriti z izurjenimi in v vojni utrjenimi rimskimi vojščaki. morali so naposled podleči ter so se s časom prilogadili rimski kulturi in rimskim običajem. V poznejših vekih je Belgija podlegla Franciji, toda narodnostne razmere in o-bičaji so ostali neizpremenjeni. Potomci romaniziranih Keltov, Valoni še do dandanašnjega dne zavzemajo severni del. med tem ko zavzemajo Flanci, potomci starih deželanov in priseljenih Frankov, iužni del Belgije. Ko je kasneje trankovska država razpadla v današnjo Francijo in Nemčijo, so Belgijo razdelili ter je en del pripadel eni, !rugi del pa drugi državi. Po smrti Karla Smelega ie pripadla Belgija po ženitvenem dogovoru kroni Habs-buržanov ter se pojavi takrat v zgodovini pod imenom Avstrijske Nizozemske. To je trajalo do francoske revolucije. V tem časti je Belgija ponovno pripadla Franciji, dokler se naposled na dunajskem kongresu I. 1815. ne osvobodi tujega jarma ter postane samostojna drŽava. Do konca 18. stoletja je obdržala Belgija fevdalni sistem ter je bila razdeljena v grofije in vojvodine. Za časa francoske uprave je bila razdeljena v departe-mente ter je to razdelitev obdržala do danes. Značilno je, da se v Belgiji vkljub to-I cšnim izpremembarn v načinu uprave i „ narodnostne razmere niso mnogo izpre-menile. Ta dežela šteje danes preko 6 milijonov prebivalcev, izmed kateriii pripada 2\)'55% nemškemu. 45% pa francoskemu plemenu. Po tem se torej vidi. da v Belgiji ne živi edinstvena narodna celina. ki bi imeh* poseben značaj, temveč je to zmes, ki se je razvila pod silo razmer sedaj pod vplivom ene in potem zopet pod vplivom druge narodnosti. Dejstvo, da simpatizira večji del Belgijcev z Francosko, je pripisati največ francoski kulturi, ki je za časa okupacije teh dežela jačje delovala nego nemška in to iz razlogov razvitejših prometnih sredstev med Francijo in Belgijo. Med tem govori en cel milijon prebivalcev, in to pred vsem v inteligentnejših krogih, obadva jezika. FUunci, torej južni Belgijci, se bavi jo večinoma s poljedelstvom ter zaostajajo v kulturi za Valoni, ki se bavijo pretežno z industrijo, trgovino in pomorstvom. Tu treba povdariti dejstvo, da je Belgija napram svojemu prostoru najobljudenejša dežela v Evropi, ker pride na kvadraten kilometer nad 200 prebivalcev. V spodnji Belgiji je prebivalstvo tako na gosto naseljeno, da živi na kvadratnem kilometru okrog 275 prebivalcev. Dasi je ta kraj prilično industrijalno razvit, se opaža v nižjih slojih ljudstva vendar velika beda radi prekomerne gostosti prebivalstva. Karakteristično je pri Belgijcih to. da tudi vkljub tesnemu prostoru, ki jim često nc nudi dovoljnih sredstev za ekzistcnco, vendar raje prenašajo bedo, nego pa da bi se seliti v tujino. Toliko je razvita pri njih ljubav iti ndanost do rodne grude! V glavnem je Belgija industrijalna dežela. Z obrtjo se ba-s i okrog 4u odstotkov vsega prebivalstva, dočim se bavi s poljedelstvom samo tretjina prebivalcev. Pretežno jc razvita tekstilna industrija, ki se od pamtiveka goji zlasti v severnem delu Belgije. Še za rimske dobe je ta industrija cvetela ter jo omenja tudi Julij Cezar v svojem že citiranem vojnem potopisu: »De bello tiallico«. In skozi cele veke ie ta industrija prospevala tako, da se ni bala. nikakšne konkurence in celo niti tedaj ni klonila, ko se je ob začetku 19. stoletja mnogo bogatih industrijalcev izselilo v Francijo, Anglijo in Nemčijo, kjer so-osnovali potem velika iiidustrijai-na podjetja, ki še danes cveto. V Belgiji se obdeluje ponajveč bombaževo, platneno in sukneno blago. Ohranilo se je tamkaj še staro konservatvno obdelovanje blaga, tako da imajo belgijski izdelki trajno vrednost, dočim se je na Angleškem začela par desetletij sem kakovost tekstilne produkcije kvariti in slabšati ter je izgubila tako dobri sloves, ki ga je nekdaj uživala v industrijalnem Svetu. Tudi še danes, vkljub tolikemu splošnemu napredku v industriji, je v Belgiji na glasu kovinarska obrt. Ta obrt se je-tirala še pred rimsko invazijo ter je dobro prospevala. Celo sami Rimljani so se, kakor priča sam Cezar, v tem oziru mnogo naučili od Belgijcev'. Zlasti severna Belgija je bogata na raznovrstnih rudah. Plemenitih kovin, zlata, srebra in platina v obče ni, zato pa je dosti premoga in železa. V celi Belgiji je do 150 premogokopov z zelo dobrim premogom, ki ga izvažajo v inozemstvo. Pri tem se najde v Ardenskem pogorju obilica rudnikov za železo. Ti dve vrsti rud tvorite glavni temelj kovinarske obrti v Belgiji. Razen tega se dobiva poleg glavnih rudnikov za železo dosti cinka in svinca. Zlasti v zadnjih časih se je razvila velika industrija s cinkom in svincem, ki se ponajveč izvaža v Ameriko in v druge dele sveta. Razen omenjenih rud je Belgija bogata na izvrstnem stavbnem kamnu in mramorju, od katerega dobiva na leto do 40 milijonov kron. prevažanje pavk. Mačke, takozvane „kraljeve skladiščne inačke", so v nemški armadi celo predpisane za krmna skladišča garnizij, da preženo po zalogah se nahajajoče podgane in miši. Izdani ste biti z?, prehrano vsake take mačke celo dve mark mesečno. V francoski armadi jih Turfeosi nosijo s seboj v telečnjaku ; kajti p3 starem egipčanskem praznoverju prinaša o mačke kot „svete živali" na vojni srečo. V angleški mornarici jemljejo bele mi^i v pudmorske čolne. Znano je, da so se pri prejšnjih po-izkusnih vožnjah često dogodile nesreče radi prehoda škodljivih plinov v prostore za moštvo. Bele miši so zelo občutljive proti takemu poslabšanju ozračja in začno na lahko cviliti, čeprav pride v zrak tudi samo majhna množina škodljivih plinov. Bivo i v Italijanski armadi. Iz Ženeve poročajo: Pariški listi pripovedujejo, da Italijani uporabljajo v obmejnih bojih poludivje bivole iz rimske Campagne. „Cerriere della Sera" je poročal, da so žične zapreke na Monie Coradu bile velikanska ovira za italijanske čete. Zato so izpustili 500 bivolov, a za njimi so streljali s topovi. Vsled groma topov podivjane živali so se zaletele proti žičnim pregrajam in so jih predrle. * i 8®" Knjigovodja sposoben, zmožen hilaocc in vojaščine [ rost se if{« za trgovino z vinom na debelo na Reki. — Pogoji : popolen korespoudent v hrvat-kera iu neniSkem event, italijanskem jeziku in hiter ručtnar — Prositelji, Če mo^oCt absolventi kake visoke trgovske šole. naj dopoMjejo ponudb -priloženimi j icpisi ptičeva! in zahtevami plače f i.i :: W. H. 6579 na Rudolf flhsse Dana) I, Ssiierstatte l :: t e icložfl dalmatinsKe$a vina lastnega pridelka iz Jesenic pri Omišu Filip Ivanišević i ■ ulica Torre bianca 18, Telefon 14-05 ■ Prodija na drobno in na debele, g Gostilna-ltuffet v ul. Nuova št. 9, v ka- vina prve vrste. ^^ r ZOBOZDRAVNIK v Dr.J.Cermak se le preselil in ordinira sedaj v Trstu, ulica G. Rossini št. 12, vogal ulice delle Poste. izoiraiiie zsšov iminMiai!. PloniSlranjs- »SSSfeflHE^^ Kermangild Tr&cca TRST, ulica Barriera veccbia 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcelane in biserov, vezanih z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. itd. Najnižje konkurenčne cene. ' " f? j^T;., j 7rs6, »L £ardycci 14 (qx Torrenie) Ssloga kož Velika izbera potrebščin čev;;.irjc. - Specijaliteta €622. V &22SS3SL. Prvii tržaško tovarna Lmsnlh taaey, m\M m „cmifiim" ii. PilolfS-Trst Pisama: Riva Pssc^fori 14, Tel. 15-25 C/ r ti g p psp^r B.gggiii"* I .............. F7K" m Pisa P £1 f€S Trst Camp© S» Gi2 sm&msmll mm \ Priporoča cenjen, občinstvu svojo Zaloga tu in inozetssKili vin, špirita, likerjev in razprodoia na drobno in debelo jmkmh Parhi Trst, Via cSe!8e Acque it. 6 (NasDroti Caffe Centraie). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezer-tuiii italijanskih iu avstro-ogrskih vin. Bordeaux, Burgunder, renskih vin, Mesella in Cliianti. Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slivovec in brinjavec. Izdelki 1. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahte% o in franko. Razprodaja od pot litra naprej. ^IIHHiaBII^IIIM Umstno-fotošraFičnl atelje Trst. ulica del Rivo št. 42 (pritličje) Trst Mm uesfl. Vojna služba živali. Razven pisemskih golobrv in sanitetnih pse v, ki služijo skoro v vseh armadah, so morale v sedanji svetovni vojni tudi druge živali zamenjati svoje mirovno delo z vojno službo. Kot največja živr l pomaga Hagenbeskov s'on nemškim vojakom pri delih v gozdu. Italijani in Avstrijci se poslužujejo mezgov za transportiranje gorskih topov po alpah Sanitetni psi so na RuskoPoijskem izledili ranjence celo pod meter globoko snežno odejo. V belgijski armadi rabijo pse za prevažanje stroinih pušk, pri nekaterih avstrfskih polkih pa za Izvršuje vsako fotograftčno i v«aLej^a tud: če ni ud jfdrng:-?. + in jih obie- Jjt II Oj večje zneske pc do- ♦ Stoj« po *W [2 jO gr°vorii.Tr90»c®»n J otvarja č(-kovne rarunn z dnevuim obretto-f van jem. Rcnfni dwt> ptahij« zadruga sama. Vlaga se lakko po eno krono. HštM-irailPtEi rjim 75.671. TEJiffll 16-04. ❖ «*.- i ♦ Posojila « ♦ , . 40 daje na osebni kredit in xt??2V© , e S —. - ? reglstrovana zadruga z neomejenim jamstvom ♦ ulica S. Francesco štev. 2, L pioti plačilu po dogovoru. i Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 % % dopoldne in od 3 do 5 oonoldne. t ♦ _ • 1 « J Priporoča male hranilne skrinjice, ♦ so posebno primerne za družine. KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pfe.na, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOS1TS. PROMESE. _Brzojavi: JADRANSKA. ♦♦♦♦♦♦ MENJALNICA ^ Trst, Via Cassa di Risparmio štev. 5 (Lastno poslopje) VLOGE NA KNJIŽICE Ka od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačaj« Hanka is svojega. OBRESTOVANJE VLOG na tekočem in iiro-računu po bogovom._ FIL7JALKE: dubrovnik kotor LJUBLJANA metko VlC OPATrJA split šibenik zadar akreditivi, čeki IN nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča. Živahna zveza z AMERIKO. REMBOURSNI KREDITL PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERIJE. URADNI od 9 do 12l/a pop. In od 27, do 5 pop. ESKOMPTUJE : srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITI Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA. INKASO. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. ES&OS^PT ME^SC ♦ ❖os