Telefon Št. 74. Posamna številka 10 lu Po pošti projeman: za celo leto naprej 2(5 K — h pol leta » 18 » — » četrt » » 6 » 50 » mesec > 2 > 20 > V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol letn » 10 » — » četrt » » 6 „ — » mesec » 1 > 70» Za pošilja nje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino In inssrato sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni Kop. ir-jeve ulice št. 2. Rftic"'')! se ne vrafojo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niSkih ulicah 51. 2, I., 17. Izhaja vsak dan.izvzemsi nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 44. V Ljubljani, v torek, 24. februvarija 1903. Letnik XXXI. Za krščanski zakon. »Divorzisti« — »antidivorzisti"! to je zdaj geslo v Italiji. Po vseh mestih so nabiti lepaki, kateri vabijo k javnim ljudskim shodom, kjer govorniki &li zahtevajo, da ae naj da možu in ženi prostost, da gresta narazen, če sta se naveličala, ali pa dokazujejo, da je nerazdružnost zakonske zveze eden onih temeljev naša družbe, katerega ne smemo razdreti, ampak ga moramo ohraniti trdnega kot glavni pogoj za srečo in pravi blagor civilizirano družbe. Proti zakonu, oziroma za postavo, ki naj dovoli razdružnost zakonske zveze, najbolj goreče govore sooialni demokratje — uaoški, in ženske tudi, dasi nekoliko manj. Dobro je to za Italijo. Kajti doslej so sovražniki katoliške cerkve nastopali le proti p3pestvu, češ da je nevarno edinosti združene Italije, proti samostanom, češ, kako dobro bi bilo, če bi se razdelilo njih imetje, proti duhovniškemu nadzorstvu šole, češ da je to poniževalno za narod. Zdaj so pa segli prav tje notri, kjor so čuti krščansko ljudstvo zadeto v svojih lastnih najsvetejših čuv-stvih. In tu imajo katoličani priložnost, da nastopijo popolnoma apologetično v eminen-tno važni verski in socialni zadevi, kjer lahko dokazujejo socialni blagoslov krščanstva in barbarski značaj njegovih nasprotnikov. Prvi so se oglasili škofje. Pred seboj imamo krasen pastirski list milanskega nadškofa. V njem kliče liberalcem: »Vi, ki hočete z očividnim nazadnjašUom zopet popa-ganiti Rim in Italijo, ali hočete zabresti v resnici nazaj v Rim Tiberija, Kaligule, Ne-rona, Diokleciana? Po prihodu Kristusovem se je Rim prenovil, a ta novi Rim vam ne ugaja. Res je življenje prvih kristjanov vzvišeno nad naše najpredrznejše ideale. Vendar da hočete Rim in Italijo privesti nazaj v ir.o-ralno propalost poganskega cesarstva, to presega vse meje. Ko to pom;slim, solze zalijejo moje oči.« In res je razdružnost zakonske zveze nezdružna z moderno kulturo, katera podivja, ako se jej vzame ta najkrepkejša opora. Kako je propadel Orient, ker ne pozna prave zakonske zveze! Propadla je žena, propadel je mož in otroci. Da, Azija je ravno zato zaostala za Evropo v kulturi, ker ni poznala prave zakonske zveze, ki jo zibelku prave omike. Krščanstvu nasprotni liberalni politiki, ki računajo vedno z moralno dekadenco svojih preglasnih pristašev, so sicer kaj radi vedno v svojih programih katoliško cerkev napadali ket »kruto in nečloveško", ker zahteva »nemogočo stvar", da bi dva, ki sta si postala nezvesta »vsled nepremagljivosti srčnih nagnenj«, morala vendar še skupaj živeti, a vendar so tudi tam, kjer so vpeljali razdružnost zakona, bili vsled groznih nasledkov sami prisiljeni, da jo čim najbolj omeje. Škodljivost te liberalne ideje spoznavajo protestantje, katerih verstvo je vedno bolj propadalo v nacionalizem in moralno anarhijo, čim bolj so zapuščali nerazdružnost zakonske zveze. In na Francoskem, v tej klasični deželi liberalnih grehov, so spoznali na ginjenju prebivalstva in na splošnem propadu družinskega življenja, kam privede družbo tako samomorilsko početje. Tudi najhujši bojevniki »proti klerikalizmu" na Francoskem so vsled tega prisiljeni, iti — »nazaj" in omejevati to razdirajoče „pro-stost". L. 1807. so judovski rabini na Francoskem začeli dovoljevati razdružitev ea-kona. A kmalu so si premislili in začeli bolj skrbno gledati na stalnost zakonskih zvez. V znamenju tega boja stoji zdaj Italija. V onih krajih, kjer je napredovala že kršSan-skodemokratična organizacija, kar so sme reči o celi severni Italiji, se ni bati, da bi ljudstvo stopilo na stran »divorzistov". A kjer ni še katoliške politiške organizacije, Btoji slabje. Tam morajo katoličani stopiti v politično areno! Pri prvem naskoku v državni zbornici še framasoni niso mogli zmagati. Bodočnost bo pokazala, ali bo zmagovalo krščanstvo, ali pa grdi nesramni liberalizem. Delo za kulisami. Dunaj, 23. svečana. Zbornica ima pustne počitnice, da poslanci pri domačem ognjišču razmišljajo, ali in kako razkrinkajo političnega Kurenta, ki vlada v zbornici. Ta Kurent jo v čislih že sedmo leto, mogočno dviga svoje žezlo ter pleše čardaž in druge nenavadne plese z Obstrukcijo, ki je mejnarodnega pokolenja in svetovno znana. Ta dvojica pleše po taktih lajne in pastirske piščali, po zvokih češke in nemške godbe, ploskajo ji potomci Libuše in starih Cimbrov ter Tevtonov. Povsod je doma, gostoljubno ji odpirajo hišna vrata. Za pustom pa pride pepelnična sreda in 40dnevni post, ko morajo tudi politični veseljaki razmišljati o minljivosti predpustnih veselic, ko Kurenta vržejo v vodo ali za plot, obstrukcijsko „babo" pa raztelesijo sredi trga ter zažgo v veliko veselje vaških boso-petcev. Zbornica je dovolila po dolgem nekrvavem boju novih čilih moči, s katerimi se armada pomnoži, a že je treba na novo delo, da se utrdi stari most, ki veže preko Litave dežele pod krono sv. Štefana z deželami brez imena. Ta most je treba podpreti z novim carinskim tarif om, oporami bančnega j Ai<»tuta m uravnavo valute, in na tej podlagi hočejo postaviti zgradbo mejnarodnih trgovinskih pogodeb, moč države, obrambo industrijskih, poljedelskih in obrtniških ko-ristij. V tem stadiju parlamentarnih razmer pa opazujemo za kulisami razne politične toke, ki vodijo vodo na politične mline. Nemške stranke se zopet zbližujejo, da kot močna falanga uzdrže postransko vlado, ki se je čez noč postavila dr. pl. KSrberju za hrbet. Opazujemo tihe poskuse, da se ustvari parlamentarna vlada, ki bi so opirala na korifeje na levici in stebre mej Poljaki. Glasovanje o vojaški predlogi je nekaterim sanjačem zlezlo tako v glavo in pete, da že vidijo v obrisih bodočo dvetretjinsko parlamentarno večino. Treba jo le češkim poslancem in njih zaveznikom izpodnesti stole, in na konju so vitezi, da rešijo državo druge slovanske povodnji. Ti možje pa se jako motijo, ako upajo, da zvežejo lonec, v katerem bi kuhali politični rič°t s slovanskimi rivci. Znamenja kažejo, da g. dr. pl. Korber ni še utrujen in da ni še izvršena njegova politična misija, češki in drugi slovanski poslanci pa tudi ne bodo vedno »kuhali rivcev« za nemški sim-pazijon. Ravno sedaj bi češki poslanci storili veliko taktično napako, ko bi z obstrukcijo onemogočili avstro ogrsko nagodbo, pri kateri morajo levičarji pokazati svoje znanje in tudi pravo svojo barvo. Se večjo napako bi storila vlada, ko bi no stopila v dotiko z vsemi strankami, ki ne gredo na led časnikarskim spletkam. Jutri ima v Pragi sejo mladočeški iz-vrševalni odbor, da določi bodočo taktiko. Stalna so v političnem življenju le načela, taktika pa se more in mora preminjati po razmerah. In češkim poslancem nihče ne bode mogel očitati nedoslednost, ako sklenejo, da izključijo iz obstrukcijo prvo branje avstro ogrske nagodbe in državnega proračun«. To zahteva realna politika od stranke, ki more že po svojem številu odločevati v parlamentu in ne dela politike le za bodoči dan. Stvarna razprava v od»eau ;aže, uii ima vlada gotov obrok in ali so dogovori v Silvestrovi noči nerazrusni, kakor neba obok. Razvoj države mora biti normalen, nestalni so vsi vspehi potom sile. To je nauk zgodovine, a mora biti vodilo za bodočnost. Carinski tarif. (Gospodarski položaj posestnikov v Avstrijisedaj in v b o-doče vsled novih carinskih tarifov Nemčije. V. Živinosdravstvene naredbe. — Meso. — Sir. Eno pa mora naša vlada pri sklepanju trgovinske pogodbe z Nemčijo strogo zahtevati, to je, da se neovirano more vršiti LISTEK. Slovaška omladina. Novela. — Spisal Svetozar Hurban Vajansky. Poslovenil V. P. (Dalje.) Leto je minulo za letom. Peto leto je šlo že h koncu po onih znamenitih počitnicah, ki so toliko razburile misli zavodskega občinstva. Lacko je postal mož, lice mu je zasenčila gosta brada. I solnce i veter sta mu vtisnila svoja znamenja. Njegov oče je vedno slabel ter prepuščal sinu vso skrb za širne njive. Od onih osodapolnih tre-notkov, ko je bil obiskal svojo sestro, da preiš2e njeno mladostno pregreho, ni izpre-govoril ž njo niti ene intimne besede — pa njegova ljubezen do njo je rastla z vsakim dnevom. Uprav njena »pregreha« je zbudila v njem skrbno ljubezen ; njegovo oko je opazovalo vsak njen gibljej; da, Lacko je čutil vsak njen gibljej, i če jo ni videl. Linica je pa živela samostojno, samotarsko življenje. Poteze njenega krasnega obraza so postale manj mehke, zato pa je odsevala z njih mirna resnost preBtane boli in čista vest, da je zmagala nad seboj. Luty, premagavec »panslavistične pro- aV / . ✓ , pagande", se je prikazal nekega dne v Btot-nikovi hiši, da jo zasnubi. Stari dosluženec je sporočil stvar svoji hčerki na vojaški način, kratko in naravnost. Se-le takrat so ji zažarele zopet globoke oči od jeze in strasti. Zopet se je zasvetila njena postava od nekega veličastnega blišča. „Pa to mi praviš ti, oče?" Neizrekljiv čut Be je javil v njenem tresočem glasu. „Vsako vprašanje zasluži vendar, da se nanj odgovori!" dejal je skoro prestrašeno stari vojak. „So vprašanja, na katera ni mogoče odgovoriti", odvrnila je s tihim, mirnim glasom Linica, pobesivša oči. „Oče, ali hočeš braniti svojo hčer ?" V Kralovskem se je zbudil stari vojak. „Linica, Linica, oprosti, saj te ne silim ! Leta minejo, pa moja ljubezen mi jo zapovedala, da ti povem prošnjo Lutega. Ljudje govore o dobri partiji! Pa no straši se, hčerka moja! Moja roka je dovolj močna, da te vbrani pred vsiljivostjo. Hvala Bogu, nisi brez obrambe, dokler moja desnica ne oslabi!« V atotnikovih očeh so sa zabliščale solzo. Bile so prave solze, katere je Linica zagledala v očeh starega očeta. Lacko se je tresel kakor kak mlad hrastič, temna kri mu je zalila senca, ko je zvedel o ponudbi Lutega. Ladislav ni vidol Stelana od usodepolne nesreče pri plotu. Prišlo bi bilo med njima do hujšega prepira. Pa nastalo so preiskave, prišel je državni komisar, narodni boj je za-prečil daljše sovraštvo. Pinkavek je pomiril razjarjena nasprotnika. »Vi dva se hočeta sovražiti, se hočeta morda še celo streljati ? Verjamem, du ne ceni nibče izmed vaju življenja, če se gre za čast. Toda ali ni čast našega zatiranega naroda važnejša, kakor čast vaših neznatnih osebic ? Narodu žrtvujta rajša svoje življenje, za narod stavita svoje prsi proti puškam naših narodnih sovražnikov !« Nasprotnika sta pogledala nemo na Pin-kavka, ter se nemo razšla. <~as je celil počasi rane, a spomin na krasne dobe vročega, neločljivega prijateljstva ni ugasnil v njih. ^ * * Zopet se je nagibalo leto h koncu. Ko-libica na vrtu stotnika KralovBkega je bila zopet obrastena z gosto vinsko trto; dozorevajoče grozdje je viselo izpod zelenega listja ter se smejalo na zbrano domačo družbo. Lacko jo sedel z očetom na klopici, oba sta kadila iz dolgih pip. Linica je sedela njima nasproti. Prvi dih mladosti se je umaknil zreli, razviti, bogati lepoti. Z nje jo odsevala ženska milina, katero je obsevala še čarobna, duševna lepota po prestani boli. Naslanjala se je neprisiljeno ob zeleno steno prijazne kolibice. Široki, bujni listi so zakrili njeno visoko čelo. »Kako je lepa!« pomislil je Lacko, »pa kaj bo iz tega, če oni zakladi njene lepote in njenega duha ovenejo I« Bil je žalosten. »Gospodje so na vrtu«, je zamrmral sluga. Lacko je šel nepričakovanemu gostu nasproti. Proti njemu je korakal visok mož »Pinkavek!« je zavpil veselo Lacko ter objel starega tovariša. Gostu so ponudili vrtni, leseni naslonjač. Začeli so se živo pogovarjati. Lacko je vprašal Pinkavka po tovariših iz mladih, dijaških let. »Dragi prijatelj 1 Veliko se je spremenilo, btražnik, ki nas je bil ovadil pri Sošotku, je prišel Daj-dalje. Včeraj sem bral, da je ministerski uradnik; dosti velika zverina za njegovo starost.« »In za njegov razum !« »Ljubi moj ! Malo pri nas vprašajo, če ima kdo kaj razuma I Blatnicky si je poma-džaril ime in zdaj je diurnist brez upanja, da bo povišan. Černy je duhovnik, Krkoš se je bogato oženil in posluša zvesto svojega tasta, drugačo je pa zvest Slovak in razširja pridno slovaške časopise.« (Konec prib.) naš izvoz živine, ker glede Sivino-zdravstvenih n a r e d b sme naša država, osobito naša državna polovica, trditi, da je v tem oziru prva v vsej Evropi. Celo toliko opevana napredna Nemčija ima še pljučno govejo kugo, katere pri nas ni več, ker jo je vlada z vso strogostjo pa tudi z velikimi državnimi žrtvami milijonov goldinarjev povsem zatrla. To pa bo zamogla doseči z dogovorom primernih kompenzacijskih carinskih tarifov in če ne drugače, z retorzijskimi tarifi na blago, katero k nam pošilja Nemčija. Da moremo pa nevarnost, ki preti na-šemu nadaljnemu izvozu živine v Nemčijo, popolnoma presoditi, moramo znati še sledeče. Kako se zamore v malo letih trgovina, izvoz kakega blaga spremeniti, ali celo povsem pokvariti, vidimo najjasneje iz sledečih podatkov. Leta 1892 , torej po vpeljavi dogovora, sklenjenega pred 10 leti med obema državama, Avstrija in Nemčija, znašal je naš izvoz prašičev v Nemčijo 861.284 glav, leta 1897. je padel na 401.874 glav, in 1. 1898. celo na 204.000 glav! Velika nevarnost pa preti osobito vsled mnogih izboljšav transportnih sredstev. Tako so si osobito prekomorske države, Amerika, Avstralija i. d. omislile izvrstne uredbe na parobrodih in po železnicah v vagonih, da morejo celo v Evropo pošiljati sveže meso. Tako je Amerika celo v Nemčiji zasedla veliki mesni trg. Leta 1880. je Nemčija dobila mesa le 148.693 kvintalov, v letu 1898. že 835.963 kvintalov, od katerih je iz Amerike došlo 472.142 kvintalov. Amerikansko meso je torej tudi deloma pripomoglo, da se je izpodrinil naš živinski izvoz v Nemčijo. Najhujše pa je pri tej amerikanski konkurenci, da je Amerika vsej Evropi odvzela najglavnejši trg, to je A n g 1 e š k o , ki je leta 1898. kupila 569.066 živih goved in sicer 369 478 iz Amerike, 108.406 iz Kanade, 89.386 iz Argentinije; dalje je dobila 633.749 ovac in sicer 430 705 iz Argentinije, 147.021 iz Amerike, 42.070 iz Kanade, poleg pa več milijonov kvintalov mesa in špeha (sedem in pol milijonov kvintalov le v letu 1898) Po Ameriki in Avstraliji preti tedaj ve-likansk udarec naši živinoreji in kmetijstvu sploh ter je skrajni čas, da se evropske države zavarujejo proti tej konkurenci, ki bo, če se ji ne zapre pot, uničila naše kmetijstvo. Človek mora resnično obupati na bodočnosti, ko vidi, kako malo se proučuje razvoj mednarodne trgovine in kako se roka ne gane, da bi se oholi Ameriki kar narav-nost zaprla naša meja. Morda vendar tudi Nemčija to uvideva, ker sklenila je uvesti najstrožjo kontrolo o mesu, katero se ima v bodoče uvažati v Nemčijo in so nekatera določila taka, da kar onemogočujejo uvoz; tako n. pr. zahteva, da se verodostojno dokaže, da so vse živali bile popolnoma zdrave; to dokazati je pa skoro nemogoče, ker državni carinski urad lahko odkloni verodostojnost in ves transport je v največji nevarnosti. Za koliko se gre, moremo pač presoditi iz dejstva, da se je naš izvoz živine in živinskih produktov od leta 1894 na 1.1900 poslabšal za 100,797.000 kron. Naša država mora torej naš domači trg vsaj osigurati domači produkciji in našo živinorejo zavarovati pred tujo konkurenco. Istotake mora preustrojiti zakon o meso-gledstvu, kateri je sto let star, in skrbeti za najstrožjo kontrolo mesa, klobas i. dr., kar bo prihajalo is tujine v našo državo. Istotako mora državna uprava vplivati na povzdigo mlekarstva in sirarstva, ker za državo, ki ima toliko iivine in za rejo živine toliko sposobnega sveta, travnikov, planin itd., je pač žalostno in tudi sramotno, da moramo iz tujine kupovati na leto le sira za 4,772.796 kron, ko bi morali ne le ves domač konsum sira pokriti iz lastne produkcije, ampak tudi eksportirati sira za več milijonov kron. Fr. Po v še. Čehi in vlada. Prihodnje dni, morda že v četrtek, se prične ministerski predsednik Korber pogajati s češkimi voditelji glede proste poti za proračun in nagodbo. Ožji mladočeški izvršilni odbor se je o tem že posvetoval minulo soboto, a je bilo posvetovanje strogo tajno, ker se v javnosti prav nič ne poroča o tozadevnih sklepih. V petek ima posvetovanje mladočeški državnozborski klub. Tem povodom pišejo „N*r. Listi" mej drugim io-le: Prihodnji petek v zborniei ne pride do prvega branja proračuna innagodbene predloge. Pot za to razpravo še ni uravnana. Državni proračun bo moral obležati v budgetnem odseku in tudi za drugo polovico tekočega leta bo vlada morala zahtevati provizorij. Pot k re šitvi budgeta in nagodbe zapirajo Čehi. Ministerski predsednik dobro ve, da njegov voz ne more skozi mitnico brez mitnine; t o mora plačati vgotovini. S samimi obljubami in zadolžnicami se mi ne zadovoljujemo. Češki narod veruje aedaj samo še v dejanja. — Radovedni >mo, če bo tudi državnozborska delegacija tako odločno zastopala označeno stališče. Vojna predloga na Ogrskem. S tekom razprave o vojni predlogi v ogrskem parlamentu Szellova vlada nikakor ne more biti zadovoljna. Vkljub temu, da se debatira o tem že dokaj več časa, nego v avstrijskem parlamentu, se vendar stvar niti za korak še ni približala svoji rešitvi. Vlada in večina morata vsak dan poslušati tri in večurne obatrukcijske govore, in česa ti tudi pečajo z rimskim Cezarjem in ustroj -stvom ter vspehi nekdanje rimske armade. V tem boju sta obe popolno brez moči. V tej veliki stiski se je podal v nedeljo ministerski predsednik S zeli na Dunaj, da si pri cesarju izposluje novih navodil. Bil je v tej zadevi sprejet tudi pri prestolonasledniku Franu Ferdinandu. Vspeh je seveda doslej še neznan, sodi se pa, da se pokaže v ju trišnji seji ogrske zbornice, ko se prično pogajanja z voditelji opozicionalnih strank. Te, kakor znano, zahtevajo pred vsem, da postane madjarščina na Ogrskem armadni jezik, da ogrski častniki služijo le na Ogrskem, da se nemadjarski častniki premeste z Ogrske, ter več drugih tozadevnih prememb. V tem boju pa opozicija nikakor ni osamljena, kajti nedeljski demonstrativni shodi v treh buelimpeštanskih okrajih so pokazali, da se prebivalstvo strinja z nastopom opozicije. Na vseh treh zborovanjih so bile sprejete resolucije, v katerih se pozivljsjo opozi-cionalni poslanci, naj vztrajajo v brezobzirni obstrukciji. Pripomniti pa treba, da simpati-zira z opozicijo na tihem tudi vladna stranka, ki ne nastopa tako, kakor bi bilo treba. Upanja na zmago imajo torej precej. Poslanska zbornica ima svojo prihodnjo sejo v petek. Na dnevnem redu je prvo branje proračuna ter nagodbe. Gledo razprave o proračunu se poroča, da bodo uvedli pri tej priliki skrajšano razpravo, ki bo omogočila, da se bo plenum mogel v poinem obsegu pečati z nagodbe-nim materijalom. Mnogi, posebno poljski klub, se trudijo, da bi se proračun brez prvega branja izročil budgetnemu odseku, toda ker je ta točka vkljub temu prišla na dnevni red, je dokaz, da ta predlog ni prodrl in da bodo izkušali skrajšati le govore povodom prvega branja. Cesar Viljem in protestantje. Zadnje pismo nemškega cesarja v zadevi Delitschevega predavanja in njegovih nazorov o Bogu ter sv. pismu, je silno zbodlo gotove, posebno takozvane »slobodno-religiozne, protestante. Njih jezi pa daje mej drugimi duška tudi dunajska novejša Židinja „Die Zeit", ki se boji, čujte, za napredek in reformo v znanosti in umetnosti. Sicer list indirektno sam prizna, da je »učenjak« De-litsch več trdil, nego je mogel dokazati, a vendar je bilo to njegovo osebno prepričanje, katero ee nikomur ne sme kratiti. List na-zivlje cesarja Viljema »teologa v škrlatu« in pravi mej drugim, da sedaj ni več nobenega akademiško izobraženega evangeljskega teologa, ki bi tako Bodil o sv. pismu, kakor Luther. Iz tega pač sledi, da novodobni pro-testantizem nima več niti trohice tiste vere, ki si jo je ohranil reformator Luther. In se daj pride sam nemški cesar, protestanški »summus episcopus«, in tem teologom bere levite ! Blamaža res ni majhna 1 Combesovo stališče omajano? Židovsko-framasonski »bloe« v francoskem parlamentu je le tedaj trden in edin, kadar je treba zadati udarec katoličanom, sicer pa ni med vladnimi strankami nikake edinosti, posebno pa ne take, da bi se mogla vlada nanjo zaneBti v vsakem slučaju. To se je pokazalo te dni pri razpravi o zakona glede žganjarnic. Gre se tu za nekatere davčne privilegije, in prebivalstvu v vinorodnih krajih Francije preti velika kvar. Zbornica, v kateri že prej ni bila v tej zadevi večina na vladni strani, ima zdaj tridnevne počitnice. Poslanci bodo prišli v do-tiko z volivci in to bo vladnemu načrtu fie v večjo škodo. Poraz in padec Com-besovega m i n i s t e r s t v a j e t o -rej neizogiben, če bo vstrajalo pri prvotni zahtevi. V parlamentarnih krogih tako z gotovostjo računajo na vladni poraz, da že govore o novih možeh. Največ nade imajo baje Chaumič, Lanessan, Ciillaux, Brisson in oelo Millerand. — K ministerski krizi se pa pridruži bržkone tudi predsedniška kriza. Zbornični predsednik B o u r -g e o i s, ki nekako drži še skupaj zborniški „bloo", namerava odstopiti iz zasebnih, zdravstvenih razlogov. Teh dveh kriz bi »bloo« bržkone ne mogel preboleti in nevarnost je precejšnja, da so razbije. Strah pred tem dogodkom morda odvrne pretečo nevarnost. Iz brzojavk. Vojna pred 1 o g a v g o s p o s k i zbornici. Komisija, ki se je pečala z vojno predlog*, je že dovršila svoje delo. V poročilu mej drugim naglaša načelo stroge nerazdružnosti avstrijske armade. — Ger-manizacija Poljakov v Prusiji nima vspeha. Ravnokar je izšla uradna statistika, ki dokazuje črno na belem, da je bilo 1. 1890 v Prusiji 2,922.475 Poljakov, 1. 1900 pa že 3,305 749. Tekom 10 let se je poljsko prebivalstvo kljub vsoj nasilni germanizaciji pomnožilo za 883 274 duš. —-D r ž a v n o z b o r s k e volitve v Nemčiji se vrše, kakor sedaj deinitivno javljajo, v prvem tednu meseca junija. — Novi bavarski naučni m ini s ter Wehner je katolik in v umetniških krogih dokaj priljubljena oseba. — Pomnožitev angleške armade. Pod naslovom »re organizacije« nameravajo v Angliji osnovati devet novih polkov. — Vstaja na Maroku Še ni udušena, vendar sodijo angleški reporterji, da se marokanskemu vojnemu ministru posreči premagati uporne elemente ter da je pretendentova moč že zlomljena. — Oboroženi mir. Predsednik severoameriških zveznih držav Roose-velt je pri polaganju temeljnika za novo vojno šolo naglašal, da Amerika ničesar bolj ne želi nego miru, v obrambo domovine pa potrebuje močne armade. — Položaj v Venezueli se je sedaj toliko zboljšal, da se je predvčeranjim mogel soiti kongres. Vladna glasila pravijo, da ie vstaška moč zlomljena na celi čiti, iz Willemstada pa javljajo, da te vesti niso resnične. Dnevne novice. V Ljubljani, 24. februvarija. Občni zbor katol. političnega in gospodarskega društva za Slovence na KoroSkem se je vršil v četrtek, 19. svečana v rokodelskem domu v Celovcu. V prostorni dvorani se je zbralo lepo število koroških rodoljubov. Predsedoval je g. župnik Gregor Einspieler, o društvenem delovanju in gmotnem stanju je poročal tajnik g. J o s. Rozman. Izrekla se je marsikatera misel, kako naj društvo razvije v bodoče živahnejšo delavnost. Shoda se je udeležil tudi gospod iz Ljubljane, ki se je mudil na Koroškem v zadevi izobraževalnih društev. Vspodbujal je zborovalce k Blogi in krepkemu delu. Upamo, da se koroški Slovenci ne bodo dali še tako brž pozobati nemškemu Molohu, ampak da se bodo s krepko in delavno organizacijo uprli nemškemu nasilstvu. Glede romanja v Rim nam je še sporočiti, da prejmo danes ali jutri po pošti vsi priglašeni udeleženoi legitimacije z »Vodnikom po Rimu«, vse ostalo pa dobe mej vožnjo do Ponteba. Ie Ljubljane se odpeljejo udeleženci z opoludanskim vlakom v četrtek. — Neumestno postopanje lovcev. Iz ljubljanske okolice se nam piše: Nekateri lovci najemniki lova postopajo na surov način z našimi psi. Ako se pes oddalji od vasi par sto korakov, bodisi na polje ali v gozd, mu je že lovec za petami in ga ustreli brez najmanjšega povoda. Ali je upravičeno tako postopanje? Ko kak »lovec« žival ustreli, jo pusti ležati nezakopano na površju. Ali ni to ie iz zdravstvenih ozirov neumestno in menim, da tudi kaznjivo dejanje. Ali ni nobenega pripomočka proti taki lovski predrznosti. Ako kmetič ubije zajca, ko mu ugloda sadno drevje, ga hitro utak-nejo v zapor, kaj se bo pa storilo proti zgoraj opisanim izzivajočim dejanjem ? V času lova hodijo lovci po našem polju in njihovi psi mečkajo na^a polja, in nihče se ne zmeni za škodo povzročeno od lovcev in psov. Tako brezobzirno postopanje in zatiranje kmetov se mora prenehati. — „Delaveo Bdeči prapor" priporoča skrajno bedaBti »humoristični" list „Frustaa. Nedavno temu, ko se je govorilo o ustanovitvi antisemitske stranke v Trstu, vsled propagande liBta „Sole", izdala je »Frusta" lepake, ki so naznanjali slavnemu tržaškemu občinstvu, da hoče neki infamni list („8ole") širiti med nami antisemitizem, a jFrusta" da hoče to početje razdreti, uničiti, kajti: »Kapital mora biti svoboden"!! — In tak list, ki stoji de nekaj kilometrov za „Skratom", priporoča antikapitalistični .Rdeči prapor"! Ni-li to „oolmo" 1 Seveda utemeljuje svoje priporočilo s tem, ker da e vsa vsebina „Biča Fruste" naperjena proti astniku lista .bole", Rihardu Camberju, nekdanjemu „Bu8enfreundu" urednika »Rdečega praporja", Etbina Kristana .. Tempora mutantur! — Hčerke pomladi. Iz Trebnjega nam je prijatelj poslal šopek vijolic, troben-tic, teloha in zvončkov, ki jih je nabral v zimski naravi, katero že ogreva zgodnja pomlad. — Semenj sa stroje, c, kr. trgovinsko ministerstvo je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši ▼ Vratislavi od 10. do vštetega 13. junija t. 1. X L semenj za stroje. Priglasitve je do 31. marca t. 1. poslati na razstavno in semnjsko komisijo v Vratislavi X . Mathiasplatz št. 6. — Cigani, ki so se pred dnevi klatili v ljubljanski okolici, ukradli so v Furlaniji dvema posestnikoma voz in konja. — Dva prsta odresalo. Jakob Mušič, 6 Va ^ta stari posestnikov sin v Bevkah se je pred dnevi igral na podu pri slamorez-niči. Dobil je levo roko v stroj in ta mu je odtrgal dva prsta. — Uboj V Poberšu pri Mariboru je v gostilni g. Rojka kovaški mojster Bregant kovača kurilnice juž. železnice Leskovarja vrgel preko osem stolov. Laakovar je bil lahko ranjen, nakar je šel za Bregantom, ki mu je zasadil nož v srce. Leskovar Be je mrtev zgrudil. Bregant je znan silovitež, ki je tudi ubil svojo ženo in je radi tega že presedel sedem let. Bregant se je sam naznanil sodišču. Ljiibljaits&e novice. Poročil se je včeraj ključavničarski mojster gospod Ivan PuBt z gdč. Jo sipi no Šefi c. — Tukajšnji gostilničar gosp. Leopold Blumauer se je poročil z gdč. Ano Kreutzerjevo. — Poročil se je tukajšnji trgovec g. Ivan Stritar z gdč. FranjoPečan. — Poročil Be je gospod Franc Iglič, trgovec s papiriem na Mestnem trgu, z gdč. Josipi no Cotman. Umrl je v Ljubljani podpolkovnik v p. g. Rudolf Tormin v starosti 83 let Ustanovni shod uradniškega stavbin-skega društva bo dne 8. marca ob 10 uri dopoludne v veliki dvorani »Mestnega doma«. Predpustnica .Katol. društva rokodelskih pomočnikov" je minulo nedeljo dobro vspela. Dvorana je bila polna in občinstvo se jo pri izbranem vsporedu dobro zabavalo. Pevski zbor je dovršeno zapel dva zbora. Jako nam je ugajal dvospev gg. Herman« in G robe lnika, kakor tudi samospev g. Hey-bala. Dovršeno je zbor tudi pel šaljivi zbor »Nos". Mnogo smeha pa je napravil komični prizor g. Loiarja » P os t r ešček«. Gospoda Loiarja že dobro poznamo na odru »Katoliškega rokodelskega društva", toda še nikdar nam ni tako ugajal, kakor v nedeljo. Tudi za burko »Občinski tepec« so se igralci dobro pripravili in častno rešili svojo nalogo. Nogo zlomil si je 22. t. mes. štiri leta stari deček Ignacij Babnik v Staneščah, občina Št. Vid. Med skalovjem je padel in Bi zlomil levo nogo. Prepeljali so ga v tukajšnjo bolnico. Iz bolnice. Matevžu Maroltu, posestni-kovemu sinu v Babni gori štev. 18, občina Polhov Gradec, je, ko je jedel, kost ostala v grlu. Moral je v bolnioo, kjer so mu kost odstranili. Za novo vojaško preskrbovališče ob dovozni cesti se delajo že načrti. Kedaj začno stara poslopja ob Dunajski cesti podirati, še ni znano, bržčas še letošnje leto, če bode nova stavba do zime gotova, kar pa ni verjetno. Italijanski zidarji se ie odpravljajo na pot. Kacih 50 jih je do zdaj ie prišlo v Ljubljano, in so bili od dveh tukajšnjih tvrdk sprejeti v delo. Pravi naval bode sto-prav prihodnji mesec. Na tesališčih pripravljajo pa že dalje časa les za nove hiše, pa tudi nesek in opeka se že močno dovaža. Za veliko razstavo ženskih ročnih del, katera se otvori dne 19. apr. t. 1., se dame že kaj pridno oglašajo. Razun mnogih zavodov so obljubili udeležiti se razstave gospa T. Vilharjeva iz Prezida s toli priljubljenimi narodnimi vezeninami in g. La-pajne iz Idrije s slovečimi izdelki tamošnje čipkarije. Tudi znani nabiralec starin g. J. Zadnikar je obljubil, doposlati damskemu odboru svojo bogato zbirko. Zglasila sprejemajo do 1. marca gospe: Marija D r e -n i k - o v a in Ivana Supančič-eva. Ponesrečen uradnik. Franc K 1 o p č a r, pisarniški uradnik na južnem kolodvoru, je v pisarni stoječ na stolici jemal neke spise z omare, pri čemur je s stolice spodrsnil in si pretegnil žile. Prepeljali so ga v njegovo stanovanje na Cojzovi cesti št. 9. Cigani v Ameriko. Danes po noči se je pripeljalo v Ljubljano okolu 20 turfikih ciganov, ki so na potu v Ameriko. Okradena dekla. Dekli Mariji Knavs iz Hrušice v krškem okraju je mej vožnjo od doma v Ljubljano neki hrvaiki delavec ukradel denarnico, v kateri je imela 6 K 20 v. Ves svoj zaslužek. Razširjenje ulic in olepšava mesta sta naredili v Ljubljani po potresu velik korak naprej. Ostalo je pa iz predpotresne dobe, ki je ovirala ves napredek mesta, še marsikaj gnjilega. Tako imamo za starim streliščem cesto, ki ob grdem vremenu kriči po regulaoiji; tu bo treba kmalu prijeti za kramp in lopato. Malo sto metrov naprej nad Gruberjevim kanalom, se pa vije cesta čez nekak gorjanski vrh, ki je podoben dromedar-jevemu grbu od obeh strani, katerega bi bilo treba že odstraniti. O Dalmatinovih ulicah še ne govorimo, ker so si tam Zaschkovi dediči menda obdržali tiste podrtije za hak album iz potresne dobe. Marsikje bi bila Ljubljana že lepša, ko bi tudi nekateri hišni gospodarji občino posnemali in olepšali in popravili svoje zanemarjene hiSe. To store tem lažje zdaj, ko se prično zidarska dela. Menažerija Kludskega, ki je odšla od tu v Trst in Pulj, se Daje vrne spomladi zopet v Ljubljano. Pogreb Železnikarjev so soc. demokratje naznanili cerkveni oblasti za danes ob 4 uri popoludne. Po Ljubljani pa agitirajo, da Be pogreb vrši jutri ob 4. uri pop. Posredovanjem kršč. snc. zv. se vrši jutri ob pol treh pop. Rok Drofenik, znani bcc alnodemokraški agitator, je včeraj umrl v tukajšnji bolnici. Pred dnevi se mu je, kakor smo poročali, omračil duh. Drofenik je prevel v slovenščino nekaj liberalno - socialnodemokratiških pamfletov. Pogreb bo jutri ob 2 uri popoludne. N. v m. p.! V Ameriko. Danes ponoči je odpotovalo z južnega kolodvora štiriinoaemdeset izseljencev v Ameriko. Hud pes. Danes dopoludne je na Tržaški cesti pes posestnika Aloksandra llakov-čiča iz Notranjih goric popadel kolesarja Leopolda Skerla, krojača na Viču St. 06 za desno nogo in ga potegnil s kolesa tako, da je padel. Ta pes je noki že več kolesarjev popadel. Tepež. Delaveo Fran Mali in čevljar Janez Polaj iz Sp. Š ške sta se na Vodovodnih ulicah sprla in je prvi slednjega udaril z železno palico večkrat po glavi in mu prebil kožo. Kotiček za liberalce. Duhovniki niso narodni, to je v petek povedal .Narod", in zakaj? V našem uvodniku : „Ali je samo grol Gleie pach kriv?" smo povedali vzroke slovenski onemoglosti proti gerinanizatoriškim tendencam. Te vzroke liberalni list izpodbiti ne more, zato pn se okolu tega članka suče in suče in ker smo o Schvveglovi komandi nad slovenskimi liberalci omenili, je pa kar iz sebe. Pa se je kaj čedno izvil. Zanika kar kategorično, da ne more biti naša str&nka narodna, ker, no, ker je .klerikalna". „Na čeloma stoji klerikalizem na stališču, da je greh ljubiti svoj narod in Be zavzemati za svojo narodnost, ali, kakor bo rekli avstrijski škofje v znanem skupnem pastirskem pismu, narodnosti bo posledica babilonskega greha." — Tak stavek stoji v »Narodu". — Mislite li, da bomo proti takim otrobom polemizovali ? Kaj še! Kdor I pozna naš preporod, naše prošle in Bedanje narodnostne borbe, ve, da je naša duhovščina stala v prvih vrstah za jezikovne pravice slovenskega naroda, ko so drugi posvetni stanovi, uradniki, trgovci in advokati, še globoko tičali v nemškutarstvu. In ta stan naj branimo glede narodnosti, proti napadom onega Mallauercha, ki jev.Lai-bacher Wochenb 1 a 11 " svojedobno objavil pamflet na slovensko slovstvo! In vendar je če nekaj, kar moramo omeniti. V uvodnikih s Koroške se „Narod" ogreva za narodno delo duhovščine in poavet-n j a k o v, to je bilo pisano v „Narodu" pred par dnevi, v petek pa pripisuje duhovščini načelno nasprotstvo narodnjaštvu! Pojte, pojte s tako pisavo, ta je k večjemu za vaše ma-meluke! Književnost in umetnost. * Missae d« Requie iuxta Rubricas a Leone XIIL reformatas et Decreta S. Rituum Gongregationis novissima, accedit appendix de Missis in altari privilcgiato. — Tractatus liturgicu8 in usum Cleri concinnatua a J o -sepho Erker Canonico ecclesiae cathe-dralis Labacensis. Cum approbatione Reve-sendissimi Ordinariatus Labacensis 1903. Sumptibus auctoris. Venumdatur in libraria catholica Labaci. Str. 90, cena broš. knjigi 1 K, po pošti 10 v. več. O črnih mašah je S. Rituum Congre-gatio zadnja leta izdala mnogo odlokov in tako v marsičem premenila dosedanjo prakso Stolni kanonik, g. Jožel Erker, čigar ime je med rubrioisti že dobro znano po „Euchi-ridion liturgicum", je skrbno zbral vse najnovejše dekrete, razvrstil jih po materiji, manj jasne in težje umevne stvari pojasnil n raztolnaačil. Pri razlagi je ponajveč rabil i dobro urejevane in v tej stvari pač najbolj zanesljive »Ephemerides liturgioae«; v neka terih dvoumnih vprašanjih pa se je g. avktor obrnil za odgovor naravnost v Rim do sv. zbora za obrede. Knjižica je pregledno sestavljena, lahko umevna in povsod precizna; posebno kar zadeva pogrebne sv. maše (art. II. cap. III —V.), ne poznamo nobene druge knjige, kjer bi bilo z ozirom na najnovejše dekrete, vse tako podrobno in natanko razloženo kakor v tem Erkerjevem spisu. Knjižico čč. gg. duhovnikom toplo priporočamo. F. U. * Odgovori na ugovore proti sveti veri. Francosko spisal Abbš de Sčgur. Prevel sa Slovence A. M. Samozaložba. Ponatisk iz »Zgodnje Danice«. — »Dober spis je dober prijatelj«, ki človeku svetuje v nesreči in sreči, ki ga vodi iz zmoto k resnici, prežene notranjo žalost in nemir, mu kaže pot do sreče, miru, zadovoljnosti. Taki dobri spisi, dobre knjige, potrebne so posebno nam Slovencem, potrebni posebno apologetični spisi in knjige. Na vseh koncih in krajih Slovenije vzdigujejo se elementi, ki v zvezi z infernalnimi silami in njim lastnimi sredstvi delujejo za propad slovenskega naroda, za odpad od Boga. Z lažnjivimi spisi trosijo razne ugovore, predsodke, pomisleke, zabav-Ijice proti katol. cerkvi in njenim napravam razni najmanjši in najvišji (p. 16) sodniki v vrstah liberalnih in soc. dem. naprednjakov. Zato je kakor nalašč ta knjiga, — Sagurjevi Odgovori, ki v kratkih, jedrnatih odgovorih razrešuje vse enake ugovore — prav primerna, da se razširi med Slovenci, ki so živo potrebni apologetičnih spisov, bkoda le, da ni slog v tem slovenskem prevodu bolj domač in spominja tudi na umetničenje ranjke »Danice«. Sicer pa »ako hočeš kako delo presojati, moraš je povsem poznati, v celoti in podrobnostih, in primerjati z namenom, kateri mu je določen!« Zato sezi po knjigi in razširjaj jo! V francoščini je že izšla v 220 izdajah, kar priča o nje koristi in potrebi. Dobiva se v prodajalni Kat tisk. društva (Ničman) Ljubljana. Cana mehko vezani 60 vin., trdo vezani 80 v; po pošti 10 v več. * Telovadba v naših društvih. „Slov. kršč. boc zveza" izda knjižico, kako gojiti v naših izobraževalnih društvih telovadbo. * Stoletnico pesnika Alfierija so praznovali Italijani dne 22. lebr. Njegova muza je glasnica srda in sovraštva. Proti aristokraciji, proti demokraciji, proti vsemu se je boril. Tudi njegovo življenje ni posebno posnemanja vredno: Živel in umrl je v divjem zakonu. Proslavljajo ga pa kot zastopnika italijanske ideje. Bil je v pesništvu to, kar Garihaldi v politiki. * Na bolgarskem gledališču v Sofiji so 12. t. m. predstavljali igro hrvatskega pisatelja Tučiča »Truli dom". Izpred sodišča. Izpred deielnega sodišča. Nevaren znanec. Trgovski pomočnik Ferdinand Hoppe iz Slezije je obiskal, kadar je bil brez posla, kaj rad svoje znance; pri tej priliki pa tudi ni pozabil kaj seboj vzeti, kar ni bilo njegovega. V decembru 1902 je vzel Karolu Scbrammu v Sternbergu na Moravskem 20 K, koncem januvarja 1. 1. pa v Divači poslovodji Albertu Kosu denarja, obleke in uro v skupni vrednosti 146 K. Ponaredil je tudi neko Bpriče-valo, v katerem ee potrjuje, da je pred nedavnim v občno zadovoljnoat svojega prin-cipala posloval kot trgovski pomočnik. Are-tujočemu stražniku je pa rekel na kolodvoru, da se piše Miiller in d* jo ključavničar. Vsa ta dejanja Hoppe popolnoma priznava in ker je obdolženec dosedaj bil Se nekaznovan, obsodilo ga je sodišče le na 4 mesece težke ječe. — Pri občinskih volitvah na Colu je posestnik Janez Tomažič iz Sano-bora v bulikovi gostilni v Sturjah ponujal Francetu Tomažiču o priliki, ko mu je odštel kupnino za čoke, še 6 K na mizo, češ da naj še to vzame, če bo šel z njegovo stranko volit, kar pa Tomažič ni hotel vzeti rekoč, da še volit no bo Sel. Sodišče je Janeza Tomažiča pregreška radi podkupovanja pri volitvah oprostilo. OproSčena sta bila pred celjskimi porotniki klobučar Perechlin in njegov sin z Rečice, ki sta bila obtožena požiga. Makedonija. Raznoterosti. Srbski listi obžalujejo da se je iz akcije Avstro-Ogrske in RuBije izločilo vprašanje razoroženja Albancev, ki so resne važnosti za srbski živelj. Iz Carigrada poročajo, da se vedno več bolgarskega prebivalstva pridružuje vstalem. Od 24. januvarija do 8. februvarija t. 1. se je na povelje tajnega sodišča makedonskih odborov izvršilo devet umorov. Blizu Kastorije se je te dni vršila jako huda bitka mej Turki in vstaši, katere slednje sta vodila Čakelarov in Kote. Turki so imeli mnogo izgub. Turki so stali mej dvema ognjema. V tem boju je padlo nad 180 Turkov. V svojem hišnem zaporu izjavil se je vodja razpuščenega makedonskega odbora, MihajlovBki, da je makedonsko vprašanje že dozorelo, a danes že ni to več samo makedonsko vprašanje, ker mi stojimo pred velikim jugoslovanskim u s t a n k o m (?), katerega ne bo mogla preprečiti nobena vlast. Pretekle jeseni, dejal je Mihajlovski, vprašala me je četica mladih Bolgarov, ako jim dovolim, da gredo preko meje mej vstaše. Rekel sem jim : »Vi še niste dorasli — počakajte!« A kaj so mi I odgovorili: »Mi oiidemo tudi brez Vašega dovoljenja« — in odšli so. In tako ne more nihče ustaviti tega, kar hoče ljudska duša. Vojna sila turška je sicer na papirju res precejšnja, a videli smo lani turške vojake, ki eo prišli iz Male Azije. Prišli so skoro goli in lačni, a njihovi častniki niso imeli niti pojma o terenu, dočim naši poznajo vsako pot od Črnega do Egejskega morja in poznajo zaBede, iz katerih morejo Turke ubijati kakor muhe. V Makedoniji bo došlo do strašne katastrofe. Reforme Rusije niso nikake relorme. Mi zahtevamo v Makedoniji to, da bomo enakopravni s Turki, a vsi državni posli naj bodo pristopni istotako kršča-nom, kakor Turkom. To bi bila korenita reforma. Bolgarska vlada ie zopet zaprla 12 Makedoncev. ki bo v Sofiji dolali za vstaše. »Tako bodo«, piše ,Več. Pošta1, »zaprti skoro vsi Makedonci, ki so Lambadorfu z bak-ljami v rokah klicali »hurra« . . o Konzulske vesti. Konzulske vesti se ozirajo te dni na bitko med turškimi vojaki in vstaši. V okolici Ocbride je bila četa upornikov 30 mož pod poveljstvom Papakristn popolnoma premagana: 4 možje ubiti, 5 ranjenih, 17 ujetih. V vasi Resni se je bila četa 50 mož s turškimi vojaki noč in dan. Dva moža sta padla, 3 so ranjeni, OBtali so s pomočjo prebivalistva ušli pred očmi turških vojakov. E;iake bitke so bile na Grebenu in vasi Krešovu. Dva vstaša sta bila poslana pretrgat želez, zvezo v okolici Bitolje. Začela sta na progi delati in vlak jo v tem pridrdral in ju r&zmesaril. Kako delajo Turki, je bilo zadnjič popisano in to delo vedno nadaljujejo. Oneča-ščajo žene in dekleta, trpinčijo prebivalce in zažigajo hiše. Taka poročila prihajajo iz Ga-brova, iz Gramade, Strumskega, Č fiika, Tro-skova, Srbinova, Bistrice itd. * e * Dopis iz Soluna z dne 18. febr. 1903. Turki se oborožujejo hitro in se pripravljajo za vsak slučaj. Poklicani so pod orožje vsi rezervisti (redif) v vilajetu solunskem, bitoljskem, janinskem (Epir) in kosovskem. V Bitolje je bil poslan general Ali Riza paša in v Skoplje general Šalih paša, katerega se Arnauti zelo boje. Prvi je študiral na Nemškem v vojaški akademiji, drugi je bil gojenec istega zavoda v Carigradu. b r b s k a mejaje zastražena in v Stari Srbiji se nabirajo bašibozuki (prostovoljci). Tudi grška meja je zavarovana, dasiravno Grki zagotavljajo sultanu svoje prijateljstvo. Bolgarskih ustašev je v Mace-doniji le 400 mož, ter so razdeljeni v tri čete. Ti ustaši se ne oddaljujejo od bolgarske meje, da se lahko umaknejo, ako bi bilo treba. V zadnjih bitkah se je dogodil zanimiv moment. Te dni je bilo nekaj reform. žandarjev t. j. Bolgarov najetih za orožnike na podlagi reform. Ti orožniki se niso hoteli boriti proti rojakom in so se pustili od Bolgarov ujeti, ki so jim pobrali orožje in obleko in zopet izpustili. Anarhija traja dalje. V Labunisu (Drimkolu) so srečali turški vojaki dve Srbinji, in ju umorili. * Kako se upeljujejorefor-m e. Sofijski list »Večerna pošta« prinaša dopis iz Tetova, ki kaže, kako Turki upeljujejo reforme. V Tetovu živi 1800 pravoslavnih družin. Do sedaj niso imeli cerkve. Dolgo časa in denarja je bilo treba, da so za to zgradbo dobili dovoljenje. Dovoljenje pa ni zadostovalo. Treba je bilo pričakati ugodnega tre-notka, da se ne protivijo mahomedanski sosedje. Tetovanje so menili, da je tak treno-tek nastopil zdaj, ko sa upeljujejo reforme. Dne 28. jan. t. 1. so pristopili k prvim pripravam glede zidave, a turški hodžje so na hujskali Turke, ki so se oborožili in razgnali delavce in so celo pretili, da bodo pobili vse pravoslavne družine. Prišla je žandarmerija in vojaki, a niso nič opravili. Turki bo se pomirili ša le, ko jim je dal kajmakam zagotovilo, da ne pusti te cerkve zidati. Kaj bo storili nazadnje še turški uradi v tej zadevi? Spoznali bo, da bo vsega tega prav za prav krivi bolgarski zidarji, ki so se predrznih zidati pravoslavno cerkev. Zidarji so bili ujeti, obtoženi kot politični zločinci in turški advokatje bodo že znali ta zločin tako zastopati, da bodo nesrečni Bolgarji obsojeni. Dovoljenje je podelil še celo sam sultan. Ta dogodek se skoraj tako glasi, kakor ko bi šlo za zadevo kake slovenske šole v kakem mestu kjer vladajo Nemci ali Lahi. * • * Reforme za Makedonijo — sprejete. Iz Cirigrada je došlo včeraj naslednje uradno obvestilo: Zunanji minister T e w f i k-paša je danes popoldne naznanil avstro-ogrskemu poslaniku baronu C a 1 i o e ter ruskemu poslaniku, da je sultan vsprejel predlagane reforme.— Po našem mnenju je sultan vBprejel le do-tični akt, ker si ga ni upal vrniti; a od vsprejema do izvedbe reform je pa bržkone silno daleč. Najnovejše vesti- Dunaj, 24. februarja. Po poročilih iz Trsta je dobil del vojne mornarice nalog, naj bo pripravljen oditi v albansko vodovje. Moštvo mornarica je že dobilo vojne do-klade. Budimpešta. 40 višjih železniških uradnikov je bilo poklicanih v vojno mini-Bterstvo, da izgotove načrt, kako bi v slučaju vojne vojaštvo najhitrejše odpotovalo na bojišča. Carigrad. Avstrijsko - ruske predloge o reformah v Makedoniji obsezajo : popolno amnestijo, orožništvo naj se razdeli po razmerju prebivalstva mej kristijanskim in mohamedanskim prebivalstvom, desetino naj pobira otomanska banka, imenovanje guvernerja z obširnimi pooblastili za tri leta. Razne stvari. Najnovejše od rasnih strani. S sekiro je ubila kmetica Marija VitasoviČ v Slunjcib svojega priležnika Radojčiča, ko je spal. — Gledališče zgorelo. V Cataniji je zgorelo Maccbia-vellijevo gledališče. — 70000 kron odškodnine radi ene razgledni o e. Neka lepa dama v Milanu se je pustila fotografirati, a dotični fotograf je sliko mlade dame porabil na razerlednicah, ne da bi dama kaj vedela za to. Tako razglednico je v neki gostilni zapazil zaročenec dotične dame, ki je zaroko radi tega takoj razdrl. D ima toži Badaj fotografa za odškodnino 70 tisoč kron. - Hotel v ognju. V Cadar Rapido v Jo\vi je zgorel hotel Clifton. 20 oseb je zgorelo. — Obsojeni plemič. Na Dunaju je bil na 18 meseoov zapora obsojen poljski plemič Stanislav vitez Z a -luski. — Padec z galerije. Mej predstavo v gledališču v Puiseauscu je padel neki gledalec iz tretjega nadstropja. Več oseb je ranjenih, ena usmrčena. — Velik požar je uničil, kakor se poroča is Lvova, v Dolini v Galiciji nad 100 hiš. Polovica notranjega meBta je uničenega. — Stavka železničarjev v Vigo na Španskem se širi. Tudi strojevodje so pridružijo stavki. — Ubegli liberalni vodja. Iz Supes Varaljara na Ogrskem je pobegnil v Ameriko tovarnar Aleksander F ost, podpredsednik ondotne liberalne stranke. — Zakon proti trgovini z deklica m i je vsprejel francoski senat' Vsprejel je tudi dostavek senatorja Barengerja, da se dekleta ne sme b silo zadržavati v zloglasnih hišah. — Knjižnice v železniških vozovih so vpeljali na železnicah na Švedskem in Danskem. — Smrt glasbenika vblaznici. V nižjeavstrijski blaznici je umrl glasbenik H u g o W o l f, rodom iz Slov. Gradca. — Nov projekt v Benetkah. Ker v Benetkah vedno bolj poka zidovje, predlaga nek inžener naslednji projekt, o katerem so čuje, da se bodo tudi uresničil. Okolu mesta se napravi zid iz betona, voda se izčrpa iz kanalov, stebri, na kateri stoje Benetke, se nadomeBte z železno konstrukcijo. Na ta način izgube zaslužek gandolierji, katerih ne bodo rabili v — suhih Benetkah. — Veliko d e -fravdacijo so zasledili pri kreditni banki v Potsdamu. Manjka 800 000 mark. — V gledališču kadila jevBa-denu pri Dunaju ruska kneginja Marija Ga-licin. Obsojena je bila radi tega na 100 K globe. Dejala je, da ni vedela, da se v Avstrija ne sme kaditi v gledališču. V Rusiji je to navada. Tudi virok za pomiloščenje. V Niči so obsodili morilca žensk Vidala na smrt. Zagovornik sam je jako dvomil, da bi bil pomiloščen, toda odvetnik si mora mati v vsakem slučaju pomagati. In res je prišel zagovornik Vidalov na imenitno misel. Niča na krasni Rivieri je obljubljena dežela bogatih izletnikov in bi usmrčenje Vidala na fine živce bogatih obiskovavcev Riviere slabo vplivalo. Istinito so se že gostilničarji in podjetniki bali, da ne bi vsled usmrčenja Vidalovega pobegnili tujci. Upoštevaje to okolnost je bil Vidal pomiloščen na dosmrtno ječo. Častni grob sa rešitelja ossarje-vega. Dne 18. februvarija je bilo 50 let, kar je na Dunaju mesarski mojster Etten-reich rešil življenje cesarju Francu Jožefu, ko je vrgel na tla morilca, ki ga je hotel umoriti. Cesar je sicer svojega rsšitelja po- vzdignil v plemiški stan, sedaj, ko je Etten reich že 28 let mrtev, pa mu je na central nem dunajskem pokopališču postavil občinski svet častni spomenik. Posnemanja vredno. Senat državice Oregon je sprejel predlog, ki prepoveduje izdajanje takih časnikov in knjig, ki poročajo o kaznjivih novicah ali popisujejo zločine onih oseb, ki pridejo pred sodišče v državi Oregon. Tudi povesti kriminalne vsebine se ne smejo več prodajati niti predstavljati taka dejanja na odru. Hiša se pogreznila v rudnik Strop Telegraph rudnika dve milji južno od Bing hama, se je vdrl in potegnil seboj v globo-čino polovico hiše in zadušil ali smrtno zmečkal nedoletna dečka, ki sta se ob času nesrečo igrala v dotičnem delu stanovanja. Jamo je v istem trenutku zasul plaz, ki se je vtrgal z griča za poslopjem, »tiri ure so neprestano kopali, predno so prišli do trupel. — Johnsonova družina je bila vsa doma, a v sobi, ki se je pogreznila, sta se mudila samo ponesrečena dečka. V trenutku je bila hiša pretrgana na dvoje, in polovica je iz giniia v jami, ki jo je koj na to zadelal plaz. Razstava v Atenah. Pod pokroviteljstvom kraljičine prestolonaslednice grške se bo v času cd 7. aprila do 13 oktobra 1903 vršila v Atenah kralj, mednarodna razstava za trgovino, industrijo, poljedelstvo, pouk i. dr., pri kateri se bo napravil tudi avstro-ogrski oddelek. Prijave sprejema samo še ta mesec generalni zastopnik a\ atrijsko-ogrskega oddelka Aleksander P i n k u s , Dun>>'. VI., LaimgrubergH^se 19 Štrajki otrok v Čikagi so sedaj tako čeati, da je tamkaj izhajajoči časnik ostro nastopil zoper te bolne razmero Pripisuje pa glavno krivdo onim časnikom, ki na široko poročajo o teh stvareh, ki zagovarjajo štrajkujočo mladino, in tako še bolj razgrevajo mlade glavice. Narodno gospodarstvo. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani ima v četrtek dne 26. februvarja t. I. ob 2. uri popoludne v dvorani mestnega magi s trata redno javno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnje seje. 2. Naznanila predsedstva. 3. Naznanila tajništva. 4. Volitev predsednika, podpredsednika in provizoričnega predsednika. 5. Volitev treh računskih preglednikov. 6. Volitev dveh zborničnih zastopnikov pri komisijonelnih obravnavah radi zaerotovitve vojaških natu ralnih potrebščin. 7 Prošnja občine Sodra-žica za dovolitev dveh novih semnjev. 8. Prošnja cbčino Trava za dovolitev dveh novih semnjev. 9. Prošnja občine Šmartno pri Litiji za dovolitev dveh blagovnih semnjev. 10. Podelitev ustanov učencem c. kr. umet. obrtne strokovne šole v Ljubljani. 11. Poročilo o imenovanju zborničnih zastopnikov v šolske odbore obrtnih nadaljevalnih šol na Kranjskem. 12. Predlog g. zborn. svetnika J. Kregarja o poštnih zadevah na Kranjskem. Društva. (Občni zbor čebelarskega društva) se viši jutri, dne 25. februarja ob pol 10 uri v dvorani »Mestnega doma«. Odbor. (Društvo »Zvezda« na Dunaju) bode imelo v nedeljo, dne 1. marca 1903. svoj zabavni večer v dvorani »Wiener Ressource", I. Reichsratsstraese 3. Iz posebne prijaznosti sodelujejo blag. gospa Pirčeva, gdč. Ivana Pirčeva, gdč. koncertna pevka Ida S c h u n t a g in pevski zbor pod vodstvom gospoda Vinko K r u š i č a. Začetek ob šestih zvečer. Prijatelji društva dobro došli! l>»r©vi. Poslani našema uredništvu. Za Ciril-Metodovo družbo: Gospod Lovro Hafner, organist na Breznici, za mladeniški pevski zbor, 54 K. 'L a dr. Larnpetov spomenik: Go-Bpod M. Karba, župnik v srečah, 2 K. Bog plačaj! — Občeznano dajo Mautner jeva napojena semena za krmsko repo najobilnejši pridelek. Prav tako izvrstna in nepresežna so tudi Mauthnerjeva zele-njadna in cvetlična semena. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 24. februvarija. „Neue Fr. Presse" poroča, da minister Rezek odstopi in da pride na njegovo inesto za češkega ministra dr. Kramar. Istočasno postane dr. Derschatta uemški minister. Te vesti so popolnoma izmišljene. V ministerstvu se ne zgodi nobena sprememba. Dunaj, 24. febr. V vojnem ministerstvu je bilo včeraj eno uro trajajoče vojaško posvetovanje. Seje se je udeležil tudi nadvojvoda Oton. Duuaj, 24. febr. Ministerski svet je imel včeraj sejo v trgovsko-političnih zadevali. Praga, 24. febr. Danes ima izvr-ševalni odbor mhtdočeške stranke v Pragi svojo sejo, v kateri se bo sklepalo, kako taktiko naj mladočeški državni poslanci zavzamejo napram proračunu in ogrski nagodbi. Čuje se, da odbor da poslancem proste roke. V tem slučaju Mladočehi ne bodo izvrševali obstrukcije. Minister Rezek je že govoril s člani izvrševalnega odbora in jim povedal, kake koncesije je vlada pripravljena dati za to Mladočehom. Praga, 24. febr. Včeraj je zopet 2000 oseb vzdignilo svoje uloge iz češke nemške hranilnice. Sedaj posebno mnogo ljudi pride vzdignit uloge z dežele, kjer narašča agitacija proti nemškemu denarnemu zavodu. Praga, 24. febr. V Češki Lipi je velika povodenj. Reka je izstopila in poplavila mestne ulice. Črnovice, 24. februv. Dežel, predsednik bukovinski je odstopil. Naslednik mu je princ Hohenlohe. Budjejeviee, 24. febr. Mizarski pomočniki so pod vodstvom poslanca Holanskega priredili demostracijo, ker se je govorilo, daje dela pri novi iustični palači dobila neka dunajska tvrdka. Okrajni glavar je demonstrantom zagotovil, da dela še niso oddana. New Jork, 24. februv. Od tu sta izgnana laška anarhista Zumbo in Marino, ki sta hotela izvršiti atentat na predsednika Roosevelta. Nadzorstvo nad novo došlimi izseljenci se je radi tega zopet poostrilo. Dunajska borza dn6 24. februvarija. Skapni državni dolg v notah.....ICO'80 Skupni državni dolg t srebra.....100-80 Avstrijska zlata reDta 4% .....12M0 Avstrijska kronska renta 4%.....101-10 Ugsrska zlata renta 4£.......12116 Ogerska kronska renta .....&9-S0 Avtro-ogerske bančne del.nice 600 gld. . 1576 . litne delnice, 160 gld..............686-60 Loudon vista...........239 92•/» NemSkidri. bankovci za 100 m.nem. drž. velj. 117-02'/, 20 mark............23 43 20 frankov (napoleondor)......1908 Italijanski bankovci.........95-f>0 C. kr. cekini...........11-32 Zahvala. 234 1-1 Za izredno žtevilne dokaze sočutja, ki so došli na tako dobroiejni naCin meni in mojim sorodnikom od strani prijateljevin znancev mej boleznijo in ob smrti moje iskreno ljubljene soproge, oziroma hčere, sestre, svakinje in tete, gospe Marije Holeček za krasne darovane vence kakor tudi za številno spremstvo k zadnjemu počitku pokoj-nice, posebno od strani gospodov uradnikov, osobja ces. kr. priv. južne železnice in slavne Čitalnice v Šiški, izrekam najiskrenejSo zahvalo. Ljubljana, 23. februarija 1903. Josip Holeček, pristav c. kr priv. južne železn. družbe. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak V46-0 mm a cS Cas opazovanja Stanje barometra, v mm. Temperatura , P«. Celaiju Vetrori. Nebo «•9 11 d s B T -f n »4 ». » 23; 9. | 786*4 10-4 sl. jzahr jasno 00 • P4| 7. itjutr. 1 736 6 1 81 I sl. jjvzh. 1 obl. |2. popol.| 741 4 | 6*2 | sr. jjvzh. | dež Srednja včerajšnja temperatura 9' 6® normale, 0 6 Zahvala. 215 ^ Polni žalosti zaradi bridke izgube naše preljube matere gospe Cecilije Korošec izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tukaj in v daljavi za obilne dokaze sočutja najVčnuišo zahvalo. Sv. m»ša so bode brala v frančiškanski cerkvi v Ljubljani, v sredo, dne 25. svečana ob 7. uri. Ljubljana, 24 svečana 1908. Žalujoči ostali. 221 1-1 Zahvala. Za dokaze prisrčnega sočutja ob smrti našega ljubljenega, preblagega strica, vele-častitega gospoda Jožefa Schlunder vikarija v p. kakor tudi za častno spremstvo k večnemu počitku izrekajo gorko zahvalo prečastiti duhovščini, družinama IlraSevec in Rebek za darovane cvetice in vence ter vsem prijateljem, znancem in vdeležencem sprevoda sploh. V Ljubljani, dne 2i febr. 1903. Žalujoči ostali. 210 1-1 Zahvala. Za dokaza tolažečega sočutja ob bolezni in smrti nepozabne predrage Amalije Turnšek roj. Cukala izražamo najiskrenejšo- zahvalo Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini samostana M. Na/.aret in drugim gospodom, gospodom uradnikom in učiteljem ter mnogobrojnim udeležnikom pogreba, kakor tudi gg. pevcem za prekrasno petje na domu, v cerkvi in na grobu. Dalje prisrčna zahvala darovalcem mnogih krasaih venev in šolski mladini za spremstvo k zadnjemu počitku. Slednjič se zahvaljujemo še za mnogobrojna od vseh stiaiii nam došla pismena čustvena sožalja. Marija-Nazaret, dnč 22. svečana 19J3. Žalujoči ostali. Hotel Južni kolodvor. V sredo, dne 25. februvarija 1!)():{ kakor vsako leto velika slanikova pojedina. Izšla je l^njiga „Ltir«^i čudeži". Francoski spisal Henrik Lasdr, poslovenil Fr. Marešič. Dobiti je v „Katol. Bukvami" v Ljubljani, in v prodajalni H. Ničman. Cena trdo vezani knjigi 2 K, po pošti 20 h več. Godbo oskrbuje godba pešpolka Leopold II, kralj Belgijcev št. 27. Na številni obisk uljudno vabi Josip I jorbor, 235 1—1 hotelier. pohištvena dela |£3Sf J^Sfi iz mesta in z deželo BRATA EBERL v Ljub Ijanl. Frančiškanske ulice. — Najnižje ccne. — Vzore so vselej na razpolago. — Izvrševanje strokovno za nesljivo in brez konkurence. 13 11-8 St. 36/pr. Razpis. 22i 3-2 Podpi sani deželni odbor razpisuje službo strašnega nadzornika v deželni prisilni delavnici v Ljubljani z letno plačo 1.600 K, prostim stanovanjem ter s pravico do dveh v pokojnino vltevnih petletnic po 100 K. Prosilci morajo dokazati, da bo dovrSili vsaj štiri razrede kake srednje šole, da so usposobljeni za službovanje v kaznilnicah ali prisilnih delavnicah, da so v govoru in pisavi popolnoma zmožni slovenskega in nemškega jezika, tar da niso še prekoračili 40. leta. Prednost imajo taki prosilci, kateri so vešči tudi še laškemu jeziku. Pravilno opremljene prošnje so predložiti podpisanemu dežt lnemu odboru