222. številka. Ljnbljana, v sredo 30. septembra. XXIV. leto, 1891. Ishaja ftaJ! dan svečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avitro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 g mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bris pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za po&iljanjo na dom računa gld.. za jeden se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za» oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., 6e se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj M izvoli frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Gospodskih nlicab 5t. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari Vabilo na naročbo. Klavno p. n. občinstvo uljudno vabimo n» novo naročbo, stare gospode naročnike ps, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo o pravem časn ponove, da poffl-IJanfe ne preneha In da dob£ vse fttevlllte. „SLOVENSKI NAROD II velja sa L|nbljanske naročnike bres poAHJa- n|n na doni: V ne leto . . . «ld. 18>— I Četrt leta . . gld. 8*80 Pol leta ... n B*5o| Jeden mesee. i-io la po»HJan)c na dom se računa lO kr. na mesee, SO kr. sa četrt leta. 8 pošiljanjem po poiti weljat Vse leto . . . gld. IS*—I «. trt leta . . . «ltl. !■ — Pol leta ... ,, 8*— j Jeden mesec . 1* i o 0sT~ Naročaje se lahko s vsakim dnevom* a h kratn ae mora poslati ludi naročnina, drngačv se ne onlramo na dotično naročilo. Upravništvo »Slovenskega Naroda". Mir. V nedeljo govorila sta skoro ob isti uri nemški državni kancelar, general Caprivi, in francoski minister vnanjih reči j, Ribot, in kakor po dogovoru naglašala sta oba, da je mir osiguran, da se ni bati komplikacij, katere bi utegnile imeti resnih posledic — vojno. Minister Ribot govoril je v mestecu Bapaume, kjer se je razkril spomenik odličnemu francoskemu generalu Faidherbe-u. V svoji napitnici slavil je Ribot spomin tega vojskovodje, slavil sedanjo vojsko in nje voditelje, potem pa, omenivši prekrasne in Francozom, nepozabne Kronstadteke slavnosti, prestopil na politično polje. Ribot je izvestno poklican izreči svojo sodbo o občnem položaji, izreči, česa se je Brneti za bližnjo bodočnost nadejati, česa se je bati, in zato smo njega govora veseli. Ribot je rekel, da se Evropi ni bati vojne, in sicer zategadelj no, ker se je posrečilo Franciji ustvariti novo političko situvacijo v Evropi. „Dalekoviden in v svojih ukrepih trden vladar, izrazil je javno simpatije, katere goji za nas in katere vežejo mogočno državo njegovo in Francijo. Ruski narod in ruski car sklenila sta s Francijo iskreno prijateljstvo, katero se je v Kronstadtu slovesno potrdilo. Mimo Kronstadskih slavnostij pa ni pozabiti demonstrativnega vsprejema, ki se je priredil mornarici francoski v Švediji, v Norvegiji in na Danskem, naj-menj pa vsprejema v Portsmoutbu. Nova situvacija pa ne terja druge politike. Zdaj, ko nam je omogočeno čuvuti in ohraniti mir dostojno, ne bodemo ga ,H*otili. Francija si je v svesti svoje moči in ima zaupanje v bodočnost, nadaljevala bode sedanje politike pravec, ter mirno in trezno ravnala, da si ohrani spoštovanje narodov in ono veljavo v svetu, katera jej gre." Nemški državni kancelar govoril je pri banketu, katerega so priredili častniki pešpolka št. 78 v Osnabrticku. V svoji oapitnici poudarjal je Caprivi srčno željo cesarja, povzdigniti blagostanje naroda in vzdržati mir ter končal kratko in jedrnato, nda se politiški položaj evropski ni izpremenil, da približevanje dveh evropskib velesil ni nevarno miru, ker je to približanje le javen izraz že prej obstoječih razmer, katere pa ne izpreminjajo Bitu-vacije. Položaj je jasen in zato se ni bati za mir, ki je bolj osiguran, nego kdaj poprej, zakaj na politiškem obnebji ni viditi sedaj ni uaj manjšega oblaka". Oba ministra Bta zložna v tem, da se za mir ni bati, vsaj za bližnjo prihodnjost ne, oba zrna-trata rusko-francosko prijateljstvo za novo silo, katera omogoči ohranitev miru, in zategadelj bodo vsi narodi z iskrenim veseljem pozdravili ti dve izjavi. Vzlic temu pa, da se je s tako odličnega mesta storila pomirljiva ta izjava, ne moremo se znebiti suma, da to vse so le besede, dobrohotne ali prazne. Pisma iz Zagreba. Zagreb, 23. septembra 1891. Jubilejska razstava. VI. Pri nagrajanju izložiteljev goveje živine (iu pa tudi konj in svinj) ločila je porota vetike posestnike (vlastelinstva), ki so dobili častne diplome 1., 2. in 3. razreda, od malih posestnikov in kmetov, ki so dobili denarne nagrade od L00 do 10 gld. In prav je tako! Kaj jo bogataSu za nagrado v novcu, čeravno dobi prvo od 100 gld. ? Kmetu pa 10 gld. gotovega denarja več velja, kakor katerikoli papir, bodi tudi najlepša diploma. LISTEK. Večer pri Teharskih plemičih. .lesensk večer je bil. V hladno meglo zavijal se je svet. Ljudje so se Že umikali v svoja biva lisca, ko smo se zbrali v prijaznem stanovanji dru. Gustava Ipavca, zdravnika v Št. Juriju. To je krasna obitelj, ti lpavci! Vse poje, vse svira. Morebiti pa ne živi v nobenem slovenskem srci toliko ljubezni do slovensko glasbe, kakor v našem dru. llonjaminu Ipavcu. Mož je že mnogo let v tujem nemškem mestu zelo cenjen zdravnik. Usoda mu ni bas nemila in z vsakdanjega življenja skrbmi se nema boriti. V tacih razmerah postane mnogi nasladen epikurejec. Naš Benjamin je ostal neizpre-uienjen idejalist. V svojem prostem Času zaglobi se v glasbena dela vseh narodov. Ali tujstvo bo ga ne prime. Nepremagljivo moč. ima do njega vedno slovenska narodna pesem, ona pesem, pred katero utihnejo tudi najbolj zagrizeni naši nasprotniki. Ta pesem preveva tudi temelj najnovejšega njegovega dela. Ko bodete v beli Ljubljani odprli novo gledališče, obrniti bodete morali vso pozornost na razvoj slovenske dramatike, da ne bode več, kakor nekdaj, stala kot tepena pastorka v kotu. Lepšega pa menda dolgo ne bodete sliSali, kakor so Ipavčevi „Teharski plemiči". Skladatelj podal nam je že marsikatero lepo skladbo, ali na tej je delal z neko neopisno, ide-jalno ljubeznijo. Skladatelj je sedaj s tem dolom gotov in pisatelj teh vrst imel je izredno srečo, da je, vsprejet v ljubeznjivi krog Ipavčeve obitelji, čul premiere te prelepe slovenske spevoigre. Ta prva predstava bila je namenjena kot poskus izključno domačemu krogu. V ta namen pridobil si je goap. skladatelj slavne tri pevke gospice Čampa, ki so pred dvema letoma v družbi s četrto pevko prepotovale celo Evropo kot prvi damski kvartet. Mej te je razdelil uloge po potrebnem trans-poniranju ter važneje dele prevzel sam b svojim bratom. Imeli smo pred Heboj celo osebju. In kakovo petje je to t Pisatelj ni veščak, ali če vse ne moti, poiskala si bode ta spevoigra v kratkem pot v vse slovenske izobražene hiSe. Nekaj čudno milo-domačega Prav lep je bil prizor, ko so se delile nagrade, in ko je vsak kmet, kateremu je bila Posojena nagrada, moral sam pripeljati svojo „lepo ži-vinico" pred gospodsko poroto in pred občinstvo; kako sladko se je smehljal tak kmet, ko je gosp. dr. KriStof, načeluik deželnega veterinarstva, oglfsil njegovo ime in prebivališče, in ko mu je sam predsednik porote za izloženo Živino, grof Josip DraŠko-vie, pripel na suknjo koluino v spomin jubilejske razstave in v roko utisnil lepo nagrado v novcih, ali bankovce, ali pa nekoliko cekinov! Jaz mislim, da tak kmet ne bode nikdar pozabil tega blaženega trenotka. Vkupaj razdeljenih je blizu 18U0 gld. na nagrade v novcih, in Bicer kakih 1O0O gld. za plemenska goveda, a ostalo pa za pitano in uprežno živino, za molzne krave in njih mleko. Za plemenska goveda nagrajeno je malib posestnikov in kmetov 35, in to za bike 14, za krave 13, za telio' 3; nagrado v novcu dobilo jih je dalje: za najboljše vole 16 izložiteljev, za najboljše junce 9, za najlepše molzne krave 3, za kruve, ki so imele po težini največ mleku. 3, za najboljše mleko 3. Prva nagrada pri bikih in plemenskih kravah bila je 100 gld., druga 50 gld., za ostalo pa prva le 50 gld. Pri godila se je tudi, da je jeden gospodar dobil več nagrad, n. pr. za bika in telico, za vola in kravo, za najboljšo molzno kravo in najooljše mleko itd. Te lepe nagrade bodo sigurno lepo delovale na hrvatske manjše gospodarje, ne samo na tiste, ki so sedaj nagrado dobili in ki se bodo še bolj trudili, da še lepšo živino izrede, ampak tudi na druge, ki jih bodo gotovo posnemali. Od velikih posestnikov so dobili diplome 1. razreda: Vlastelinstvo Ruma v Sremu (grof Peter Pejačovie) in vlastelinstvo Djakovo (biskup Strossmajer), in to prvo za najlepšo zbirko podolske pasmine, drugo pa za lepo zbirko čipte Mariahofske pasmine. Diplome 2. razredn dobili so: Manjuis de Pienne iz Vrbovca, B. Kaan iz Orlovea, grof Iioin-belles, Eisner iu Kiepach, a diplomo 8. razreda grof Pavel DriSkovie iz Vel. Ilukovca. Priznanice dobili so gospodarski činovnici vlastelinstev: Rumu, Djakovo in grofa .los. Draškoviea. Moramo na koncu Še spomeniti, da je tudi grof Jos. Draškovič iziožil prav lepo živino, ali se je kot predsednik porote preveva celo delo. Posamezne arije, osobito pa duete mej Marjetico iu Jerico in zbore bodemo radi čuli tudi na Btovenskih koncertih in domačih klavirjih. In to bode menda pravi pot, po katerem se bode naš narod razvnel zu slovenski oder. Ni namen teh vrstic kritikovati. Sposobnejši možje storili bodo to pozneje. Opozoriti sem hotel samo že sedaj na lepo to delo in na vrlega skladatelja, ki nam lahko še mnogo lepega poda .... Zunaj je bilo hladno. V naših srcih pu se je tako gorko topilo. Obhajala so nas čustva, kakor tedaj, kadar zremo ob lepem poletnem večeru v srečno slovensku vas, vidimo kretanje naših brhkih deklet, čujemo pevanje slovenskih mladeničev, okolu nas veje sreča preteklih dnij .... Tako bode tudi Vam. Vivat opus sequens! Dr. F. 11. Pik dama. Povest, spisal A. S. PuAkin, DOtloVOnil Z, D. (Dalju, i Kakor vsi stari ljudje, je tudi ona trpela za nespancem. Končuvši svojo toaleto je sedla k oknu v naslonjač in odposlala hišne. Sveče so odstranili, za izloženo živino postavil izvun natečaja; on je mej ostalim prodal na razstavi jednega bikčiča simentalske pasmine Še le 8 mesecev starega za dvesto goldinarjev iu to dokazuje jasno, kako lepo živino on ima. I/pregovorili bomo Se par besed o govedskih pasminah, ki se nahajajo na Hrvatskem. Najbolj razširjena je pasmina dolgoroga p o d o 1 s k a , ker je po celi Slavoniji, v večjem delu županije belovarske, križeviške in do polovice županije zagrebške. Za njo pride kratko noga podolska pasmina, ki se goji v celi županiji ličko-krbavski in v večjem delu županije modruško-rešKe. Tretja je po redu pasmina pomešana z helanskim v zapadnem delu župauije modruško reške, v severnem delu županije zagrebške, tiu severo-zupudnem delu županije belovarsko-križeviške in v okrajih brod-skem in požeškem v Slavoniji. Petita je pasmina zagorska ž o I t u in rumena, v večjem delu županije varaždinske. Pasmiua murodolska nabuja se BKino v severo-zapaducm delu županije varaždinske S i m e n t h a I s k a pasmina uajde se pri pojedinih velikih posestnikih po vsi deželi, pa tudi pri manjših posestnikih. Pasmina čista maria-hofska nahaja se sedaj samo na vlastelinstvu biskupu Strossmajerja v Djakovu, a pasmine pomešane z mariahofsko in murodnlsko najti je v več okrajih v Slavoniji in Sremu, pa tudi v velikogoriškem okraji pri Zagrebu. Še nekaj posebno znamenitega za govedarstvo moramo tukaj omeniti. Prigodom jubilejske razstave sestali so se v Zagrebu hrvatski gospodarji in so v posebni skupščini zaključili, du se osnuje gospo-dur.sk kongres in vsprejeli sledečo resolucijo o napredovanju govedarstva na Hrvatskem 1. Cela Hrvatska in Slavonija ima se razdeliti na posebne go-vejorejne (marvogojstvene) okraje. 2. Za pojedine govejorejoe okraje ima se ustanoviti stalna obnova za rejo goved po materijalu, ki se Se tukaj nahaja iu po vseh oduošajih, ki delujejo na govejo živino. 3. ObČiue imajo se za to pridobiti, da vsako leto neko stalno vsoto od svojih dohodkov dajo za nabavljauje bikov. 1 Subvenciju iz zemeljskega avtonomnega budgeta za govedarstvo ima se povišati tako, da se barem nekaj izjednači s ono, ki ve troši za uapredovauje konjereje. 5. Pri hrv. slav gospodarskem društvu v Zagrebu ima ae osnovati posebna sekcija samo za govedarstvo, katera bi h posebnimi odbori za govedarstvo pri pojedinih gOBpodarBkih podružnicah voditi imela celo delovanje o govejorejf po posebni za to ustanovljeui osnovi. — Ta rezolucija zaključena le dan poprej v posebnem dogovoru pri grofa Job. Draikoviću iu drugi dan jednodušni.' vaprejeta od '.brunih gospodarjev. Ni dvombe, da bode ta osnova na .elik prospeh govedarstvu na Hrvatskem Politični razgled. \<»osianik v Londonu prispel jo te dni v Rim in prva pol ga ju peljala k minister-8kemu predsedniku itudimju. To je bil povod, da se je jelo oa Dunaji m v Derolinu sumiti, — S tem me ne boBte odpravili, odgovori j srdito Herman- Spomnite se Capliakega, kojemu, ste Vi pomogli, zopet priigrati zgubljeni denar Grofinja je bila vidno v zadregi. Crte njenega obraza so izražale hud notranji boj, kmalu pa je palu v prejšnjo brezčutuost. — „Zamorote me li Vfa, noduljeval je Herman, „ povedati to 3 zauesljive karte V Grohnja je molčala. Herman je nadaljeval: — Za koga že hranite Vi Vašo tajno V Za Vaše unuke V oni so i brez tega bogati. Oni Že ne znajo ceniti denarja. Zapravljivcu tudi no bodo Vašo tri karte pomagale. Kdor no more obvarovati očetove dedščino, ta tako umrje v uboštvu, neglede na kako demonsko pomoč. Jaz nisem /.apravljivec, jaz vem ceniti denar Vaše tri karte pri meni ne bodo zastonj. No! On je nehal in s trepetom pričakoval odgovora. Grofioja je molčala. Herman je bil kot na žerjavici. — Če ,e Vaše sre kedaj poznalo čut ljubezni, če se spominjate njene straslnosti, Če ste se Vi kedaj nasmehnili pn joku novorojenega deteta, Čo je v obče v Vašem srcu kedaj bilo kako človeško čuBtvo, tedaj Vas prosim s čustvi Vašega soproga, Ijnbovuico matere, pri vsem, kar je v živ- da je Italija izdala Angliji tajne dogovore, katere so pravo jedro trojni zvezi. Govori se sicer, da bi to znanje moglo ugodno uplivati r.a eventuelno po. stopanje Anglije, vender se pa Albijoncem nič prav ne zaupa in zategadel izjavila je italijanska vlada hitro, da so vse take kombinacije neosnovane. Ve-rojetno je i jedno i drago, in marsikaj proglašalo se je že kot neosnovano kar je bilo res. Francija, Iz lepe Francije dobivamo časih kaj čudna poročila. Jeden največjih sovražnikov republike in zagovornik »moralnega reda" senator Buffet odpovedal se je baje dosedanjemu svojemu politiškemu prepričanju in se uvrstil mej čistokrvne republikance. Tako vsaj tolmačijo v Parizu naudušeno napitnico tega gospoda na predsednika republike gospoda Carnota. Še nekdo dvignil je republikansko troboj-nico, mož, o katerem bi pač nihče ne bil tega pričakoval — princ Viktor Napoleon, bonopartistiški pretendent. Kakor se govori, javil bode princ Viktor ta svoj ukrep v posebnem manifestu privržencem svojim. Ta navidezna odpoved princa Viktorja raz-kačila je posebno „stare rozete", kakor pravijo v Parizu nekdanjim imperijalistiškim uradnikom, in odposlali so celo posebno odposlanstvo pred princa, kateremu je bilo nalog prepričati visokorodnega odpadnika, da je ta njegova taktika povsem nesimpatična starim prijateljem obitelji njegove. A tudi v republikanskih krogih ni naredila izjava princa Viktorja zaželenega uspeha. Republikanci še niso pozabili izbornih manevrov Napoleona III. katerim je princa Viktorja delovanje podobno kakor jajce jajcu. Tujci na Francoskem. Leta 1888. sklenila je francoska zbornica zakon, glasom katerega so dolžui vsi stalno na Francoskim živeli inozemci javiti se kot kakšni francoskim politiškim oblastim, kjer se o tujcih vodi stroga iu natančna kontrola. Letos bo se začele te ob-javnice pregledovati v statistiške svrbe, kakor pravi vlada, česar pa nihče ne veruje. DoBlej pregledale so so objav niče 1,200.000 tujcev. Točno se javljajo posebno Nemci, ker vedo, da jih nikjer radi ne gledajo, menj točuo so že Italijani, uporni so pa Bosebno Angleži in Američani. Mej na Francoskem naseljenimi Nemci razširja se vest, da nainerja vlada storiti kaj proti njim in sploh proti tujcem z ozirom na to, da domači delavci ne gledajo rudi tuje konkurencije. Ana tež i in Egipt, Na zahtevanje. Turčije, da ostavi Angleško vojBtvo Egipt, odgovoril je bil o svojem času lord Salisburv kaj kratko in kakor poročajo francoski listi, namerja angleška vlada to zahtevanje sultaua i nadalje v nemar puščati ter je baje celo turški vladi javila, da je v lustuem interesu turškega carstva, pustiti vse, kakor je sedaj. Glede dobe kdaj bodo zapustili angleški vojaki deželo Faraonov, se glasom teh poročil angleška zdaj še ueče razgovar-jati in sicer zato ne, ker je nevarni mahdi še vedno poveljnik 10.000 smelim in za Egijjt nevarnim vojakom. Domače stvari, — (Imendan j> res veti e ga cesarja.) Mestni šolski svet je. odredil, da bodi letos 3. dan meseca oktobra oa vseh ljudskih šolah Ljubljanskih prost pouku in da se ta dan slovesno praznuj god Nj. Veleč as tva presvetlega cesarja ker bi na pravi dan godu, namreč v nedeljo mladina, ki bodi v ljudske šole, nikjer ne mogla imeti slovesnih cerkvenih opravil. — ( „S l o v en ee* ,) ki po stari svoji navadi dan za dnevom donaša zdaj krajše, zdaj daljše za- ljenji svetega, no odbite moje prošnje, odkrite mi svojo tajno, kai je v njej V ona je morebiti v zvezi z velikim grehom, /. izgubo večnega življenja, z dogovorom hudičevim 9 Pomislite! Vi sto stari, živeli ne bodete več dolgo, jaz sem pripravljen vzeti Vaš greb na svojo dušo. Odkrite mi tedaj Vašo tajno. Pomislite, du v Vaših rokah leži sreča človeka; Če ne več jaz, bodo moji otroci, vnuki in pravnuki blagoslavljali Vuš spomin in Vas bodo častili kot svetnico. Stara dama ni odgovorila ni besede. Herman je vstal. — Stara čarovnica! rekel je z zobmi škripajo, jaz Te bom že prisilil, da boš odgovorila. Pri teh besedah je potegnil samokres iz žepa. Zagledajo samokres, je grohnja pokazala čuden nemir. Ona je zakimala; podprla glavo z roko in, kot da bi se hotela braniti pred strelom, potem se je zgrudila in ostala nepremična. Nehajte z otročarijami, rekel je Herman, u jo prijel za roko. Uprašam Vas zadnjikrat, mi li hočete naznaniti Vaše tri karte V Da ali ne? Grohnja ni odgovorila. Herman je zapazil, da je mrtva. (Dalje prih.) bavljica in izzivanja Hnaprednjakovtt, brez katerih izzivanj bi morda niti živeti ne mogel, razkoračil se je posebno v včeranji številki. Nič manj nego na treh mestih, v članku, mej dupini in mej dnevnimi novicami peča se z „radikalci". V članku vzel si je za predmet svojih neslanih in že tolikrat pre-mletih ekspektoracij „Rodoljuba" in „Slovensko društvo", v dopisu spravil se je dopisnik z Gorenjskega (?) zopet na našega podlistkarja in misli Bog si vedi kako modro in dovtipno nas je potolkel z bedasto svojo frazo o „spridenih dijakih", s katero pa ni dokazal prav ničesar. Modrost in učenost iu poznanje sveta se pač ne uči mej zaduh-limi zidovi Ljubljanskega semenišča, iz katerega dohajajo zadnji čas take dvomljive cerkvene luči kakor so pisatelji Slovenčevi, ki so najžalostneji dokaz, „da so pač dovršili vse študije in dosegli častni stan" pri vsem tem pa ostali grozno surovi in neotesani, kar dau za dnevom dokazujejo s svojimi psovkami, ki že presedajo vsacemu treznomis-slečemu človeku. Saj ste tudi pokojnega Jurčiča psovali na jedak način, a vender je* ta „sprideni dijak" za slovensko slovstvo storil več, nego storo in bodo storili vsi sedanji in bodoči kapelam Kalau-Mahničeve šole. Da je članek „Predobro se jim godi", ki smo ga posneli iz „Edinosti", prav dobro zadel, kaže srd „Slovenčev". Za danes primaukuje nam prostora, da bi se obširneje bavili s temi klerikalnimi duševnimi izrodki, ki so zopet jasen dokaz „kdo seje prepir" in kdo absolutno ne more živeti brez hujskanja in razpora. Sapienti sat! — (Čitajte „ A g r a m e r T a g b 1 a r. t.u ) V včerajšnji številki priobčil je rečeni list pod naslovom „Aus Unterkrain" obširen in jako dobro pisan dopis, v katerem se po vrsti pripovedujejo razne pikantne podrobnosti iz življenja iu poslovanja okrujuega glavarja viteza Sehvvarza, naštevajo njegove raznovrstne blamaže in popisuje prav pristno ves dogodek mej gimnazijci in vitezom Schvvarzora. P. n. čitatelji bodo rečeni dopis s posebuim zanimanjem čitali. — (Obrtni strokovni šoli* v Ljubljani.) Na tukajšnji c. kr. Btrokovui šoli za lesno industrijo je prirasel letos četrti iu zadnji letnik. Zavod je zelo dobro obiskan m lina celo več učencev, kakor je določeno za uormaiue razmere. V prvem letniku je upisanih 18, v drifgem 14, v tretjem 11 in v četrtem 9 učencev; vseh skupaj je torej 32. Frvi letnik jo nekak pripravljavui tečaj, v drugih letuikih pa se ločijo učenci po svojih ubitih. Tako je mizarjev 17, rezbarjev 13 in utrugarjev 4. Poleg teh obiskujejo šolo šo 3 izvauredoi učeuci ali hospitautje. — Nu šoli za umetno vezeuje in šivanje čipek ie ustupilo 26 redulh in 10 izvanrednih, učenk. Letos namerava vodstvo otvoriti poseben oddelek, v katerem hodo bi\še lajnke izde lovale naročila pod nadzorstvom učnih mofiij iu z uporabo učnih sredstev, katere ima zavod na razpolaganje. Ženski oddelek dobi letos uovega kateheta, gosp. Jan. Oblaka, kapelana pri sv .Jakobu Vseh učnih močij na obeh zavodih je sedaj 11, mej tetin dve učiteljici. — (Naš rojak Fr. Ser. Vil bar) se je preselil stalno v Zagreb, kjer so bode buvil z glasbenim poukom Ker je izboren pianist, bode gotovo imel lepo polje za svoje delovanje. Opozarjamo v prvi vrsti v Zagrebu- bivajoče Slovence ua to. Stanuje g. Vilbar v Mesnički ulici broj 6. — (Mestna dela.) Kanul pri deželnem gledališči raztegnil se je sedaj tudi 4o v Lutter-mannov drevored do prve vile. Promet sprehajalcev se je vsled tega dela jako zožil — ( L e p š a n j o mesta.) Hiše g dr. Tavčarja ua Bregu in banke „Slavije-* v Gosposkih ulicah so#se zadnje mesece zuimjuo jako olepšale, tako, da so res v kraB mesta. Stavbinska dela jo jako okusno izvršila stavbinska tvrdka Knez in Zupančič. — (Poljanska cesta) aev jodnomer kiti z novimi lepimi poslopji. Ravnokar prezidal je gospod trgovec L a v r i č hišo nasproti g. Hrena v prav lepo poslopje in napravil tam prostorno pro-dajalnico. — (Nova stavba v Spodnji Šiški.) Poleg hiše gospoda Štefana Pogačnika, nekdaj Ga-deževa hiša, sezidal je gospod Zorman, trgovec v Ljubljani, lepo dvonadstropno hišo. — (Petind v ajsetle tnic a čitalnice v St. Vidu.) Vspored »Besedi« kise bode pričela ob »/«7. uri je naslednji: a) A. Nedved: »Zvezna«, poje moški zbor. b) Slavnostni govor, govori čitalnični predsednik gosp. S. Jovan, c) Fr. S. Vilhar: .Mornar", samospev, poje g. J. Žirovnik. dl #%: „Na planine", poje mešani zbor. e) Narodna: „Kje so moje rožice", poje mešani eveterospev. f) Km. Vašak: „Moj dom", poje moški zbor. ;g) „0če so rekli da le!" Gluma v jednem dejanji, preložil Franjo Končan. — (Za spomenik pri Ku stoci padlih vojakov) v Ljubljani dovolilo je mestno županstvo v Idriji prispevka trideset gol d. — (Iz Št. Petra na Notranjskem) ne nam piše: Po dolgem prestanku zaradi živinske kužne bolezni na parkljih in gobcih dovolilo se je zdaj Pivčanom, da smejo svojo govejo živino zopet rabiti za delo, jo na semnje goniti in z njo kupčeva'i. Marsikateri kmetovalec je bil radi te nadležne kužne živinske bolezni v veliki zadregi; v največji potrebi si ui mogel pomagati, ker Živine prodati ni smel iu z vožnjo si tudi nič prislužiti ni mogel. Vsled razglasa visoke c. kr. deželne vlade so zopet semnji v tukajšnjem okraji dovoljeni. Nadejati se moremo, da bode prihodnji semenj v 6t. Petru v četrtek po nedelji Rožnega veuca na dan 8. oktobra prav dobro obiskan. Kakor se sliši, bode se prignalo veliko lepe goveje živine, h katero se Pivčauje res ponašati zamorejo. — (Ponesrečil je,) kakor se poroča iz Kamnika, na paši sedemletni pastirski dečko, ki je zažgal dinamitno patrono. Na desni roki je hudo poškodovan. — (Iz Trsta) so poroča, da je tudi tam mrzlo in huda burja. V Istri zapadel je v gorah sneg. V mnogih krajih naredila je toča veliko škodo po vinogradih. V Kvarneru je silna burja, da se je moral parobrod „Nil" vrniti v Mali Lošinj in ni mogel v Reko. — (Madjarski gostje v Zagrebu) neso( baje bili prav uič naudušeni, občinstvo vsjirejclo jih je popolnoma hladno in indiferentno, kar je povsem naravno, ker za nasprotno ni nobenega povoda. Tudi osem let banovanja lledervarvjevega ni še uaredilo čudežev v Zagrebu v narodu. To se je najbolj po-knzalo te dni, ko so bivali madjarski gostje v Zagrebu, za katere se občinstvo sploh ni dosti menilo in jih večinoma uiti opazilo ni. — („Matica Hrvat ski-.u) ima na Slovenskem 289 čianov. Največ jih je v Trstu, to je 48. Za tem pride Ljubljana s 11, Koper a 40, Gorica s 33. Sežana s 33, Ajdovščina z 22, Gradec s 15, Metlika s 13, Maribor z 11, Tolmin z 9 člani itd. — (G o s p. K sad K u 1 o v i t!,) prvak bosenskih mabomedanov, hivai je osem dni v Zagrebu ter si ogledal mesto in rastavo. Iz Zagreba odpotoval ju na Reko in v Splet, odkodei Be vrne preko Mostara v Sarajevo. — (Dr. Holuba razstava ua D U naj i) ni imela povoljnoga financijelnega uspeha. Zatorej bode slavui afriški potovale« moral Še tudi v bodočem letu prirediti jednako nizBtavo, da doseže svoj nainen Razstava bode v kukem drugem velikem mestu in se vrSe že dotične .»bravnave. Razdelitev razstavljenih stvarij vršila se bode torej še le leta 1803., ko bode končana draga* razstava. Ker je tudi Ljubljana mej onimi mesti, kjer je dr. Holub imel svoja predavanju, dolu primeren del razstavljenih stvarij tudi nače mesto, ko so bodo razdelile. — (Rojansko posojilno in konsumno društvo,) upisana eadruga z omejenim poroštvom, ima prvi občni zbor v nedeljo dne 4. oktobra 1891. ob 4. uri popoludne v dvorani podrnžuice sv. Cirila in Metoda v Rojanu. Vspored: 1. Nagovor na-čeluika; 2. Čitanje pravil ; 3. Vpisovanje novih zadružnikov; 4. Sporočilo o dosodaujem društvenem delovanju; 5.. Sporočilo o zadružnom sedanjem gmotnem stanji; 6. Posamezni jiredlogi; 7, Volitev načelnika predstojnišvu; 8. Volitev druzih članov predstojništva, nadzorništva, razsodišča in njih namestnikov. Podpisani odbor najuljudnejše vabi svoje sorojake v Rojanu, v mestu in okolici, da se mnogoštevilno udeleže tega zborovanja ter obilno pristopijo našemu draštvu. Odbor. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Praga 29. septembra. Zvečer bila velika baklada, po kateri se je podal cesar k soireji pri grofu Waldsteinu. Praga 29. septembra. Jnstični minister grof Schoiiborn vrnil se danes na Dunaj. Kolonija 29. septembra. „K6ln. Ztg." ve pripovedovati mnogo o ruskih oboroževanjih ter sklepa, da mora Rusija biti gotova, da bode sultan v slučaji vojne ostal vsaj neutra-len, drugače bi ne puščala tako malo vojakov na tnrški meji. Borolin 29. septembra. Vladajoča kne-ginja Ida Reuss-Greiz, starejega pokolenja, je včeraj umrla. Hamburg 29. septembra. Italijanski kraljevič došel včeraj in odpotoval v Amsterdam. Praga ^0. septembra. K včeranji soireji pri grofu "VValdsteinu, katere so se udeležili odličnjaki vseh krogov aristokracije, znanosti, umetiiosti in politike, mej njimi Schmeykal Plener, Rieger, Zeithammer, Matuš, došel cesar ob l/f9. uri. Ustopil je v dvorano vodeč gro-tinjo pod pazduho. Dal si predstaviti mnogo navzočih in počastil mnoge z daljnimi nagovori, mej njimi Plenerja. Odšel ob Vilo. uri. Danes vsprejel jako milostno cesar deputacijo mesta Prage, katero je vodil župan. Izročila je prošnjo za najvišje varstvo raznih mestnih interesov, mej katerimi so regulacija Vltave, zgradba podrtega Karlovega mosta. Zagotovil je, da mu je razcvet Prage posebno pri srci in izreka svoje posebno zadovoljstvo o dokazih dina-stičuega čustva, ki se je pokazalo v poslednjih dneh. Zjutraj ob 7. uri bil cesar poldrugo uro v kadetski šoli in se udeležil izpitov gojencev iz vseh predmetov, dalje glasbene vaje, vaje v borenji, telovadbi iu ekserciranji. Počastil gojence z nagovorom, milostno prizuavši njih krepki vojaški duh ter izrekel najpopolnejo za-dovoljnost deželnemu zapovedujočemu generalu, načelniku zavoda in učiteljskemu zboru. Mej tem nabrala se ogromna množica naroda, ki je priredila burne ovacije vračajočemu se vladarji. Ltaziie vesti. * (Slavui češki skladatelj dr. Anton Dvorak) imeuovuu je ravnateljem ameriškega konservaturija v Novem Jorku. * (Ivan Gon Car o?,) slavui ruski romanopisec, umrl ju te dni v 80. letu dobe svoje v Peter-burgu. Gončarova romaui pridobili se si neizmerno popularnost po vboj Rubiji in so prevedeni v skoro vse evropske jezike. * (Lakota na Ruskem) Kakor so poroča iz Peterburga, je v mnogih krajih tudi letina za krompir bila prav alaba. Vsled tega je beda v tistih krajih vedno večja V guberuiji astrahauski je baje pomrlo že muogo ljudi lakote. Se ve da m verovati vseh pretiranih vesti, katere razširjajo angleški iu za njimi uemški časopisi iu je treba biti opreznim. * (Nem: ki cesar in njegov zasebni zdr avuik.) Pri letošnjih mauevrih v Avstriji padel je ueinškega cesarja zasebni zdravnik dr. Lcuthold s konjem ter BO poškodoval tako na nogi, da neko-liko dni ni mogel biti poleg cesarja. Čez nekaj dn» proBil je cesarja, uaj mu dovoli, da ga smo zojici. spremljati pri manevrih, kar mu je pa posieduji kategorično odbil Ko je zdnivnik pouovil svojo prošnjo, odgovoril je baje cesar: „Ljubi doktor z mojim kolenom delate kar hočete V i, a s svojo glavo storim, kar hočem j a t, Ostali bodete torej lepo doma". * (Hlazon brivec ) V neki brivnici v Pragi zblaznel je iznunada brivski pomočnik, ko je bas pričel briti nečega gospoda. Zgrabil je velike škarje, ter napadel gospoda, ki je blaznega zgrabil za roko in klical na pomoć. Nesrečueža odvedli so v blazuico. * (P o ž a r v gledališči.) Mej predstavo uastal je te dni ogenj v gledališči v Spau ua Francoskem. Občinstvo začelo je bežati iu je nastala grozovita zmešnjava. Vee oseb bilo jo v guo^i zmečkanih in ranjenih. < Igenj pogasili so kmalu. * (Obsodba.) Zaradi znaue velike uesreče na železnici pri St. Mundo-u na Francoskem* bili so obsojeni: Poduačeiuik postaje v Viucennesu, De-guergois na 4 mesece sapeta in 300 frankov globe, strojevodja Caron ua 2 leti zapora in 300 frankov globe. Železuiško društvo mora odškodovati vse pu nesreči prizadete Gospodična Jouviu, ki je izgubila očeta iu mater m prišla tudi ob uogu, dobi 7.0.000 frankov, nje brat 25.000 frankov. Dve udovi, ki sta izgubili zeta in hči, dobita j>o 1000 iu 800 frankov doBiurtue letuiue. * (Nesreča u u Železnici.) Ekspresni vlak dohajajoč iz Suu Sobastiaua ua Španskem zadel je pri BurgoBU z mešanim vlakom Sedem oseb je mrtvih, štirinajst pa težko ranjenih. * (Zaradi svojih mačk zgorela.) V Annecvu rnt liancoskem nastal je požar, ki jq upelil pel velikih poslopij. Dve jjoslopji Htu poleg tega v nevarnosti, da so zrušita Škode je dva milijona frankov. Neka stara devica je zgorela, ker je po sili hotela rešiti Bvoje mačke. Umrli »o v Untiljanl: 29. septembra: Viljem (v «111 krščen) Premra, železni Ak e«a sprevodnik« sin, 5. ur, Res lj o vi cesta at 23, as- Chyxia — Haos Mayer, nadporočnikov sin, 6 mesecev, :imnkn cesta It. 6, bronetritls. V deželni bolnici: 26. septembra: Marija Stavec, delavčeva žena, 26 let, peritonitis post partom. Meteorologično poročilo. il Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 1 ai 7. zjutraj 2. popof. 9. zvečer 743-4 mm. 7414 mm. 741 Omot. 9 2° C 17 4° C 10-6° C brezv. Sl. BVZ. Si. 8VZ. megla jasno jasno 000 mm. Srednja temperatura 12*1°, za 1*7° pod nonnalum. XDtjlxx3J31s:3. "borza dne 30. septembra t. I. (Itviriio telegrafično poročilo.) Srebrna renta..... Zlata reutn...... B°/6 marčna renta .... Akcije narodne bank« Kreditne ahcije..... London ...... Srebro ........ Napol......... C. kr. cekini...... Nem »k o marke..... 4" „ državne srečke it I. 1854 Državno srečke iz 1. 1864 Ogvnika zlata renta 4°/„ . . Ogeraka papirna renta !)•/„ • Dnnava reg. srećko 5°'p . . Zemlj. obč. avstr. 11 , , tlati Ktidolfove srečko .... /Lkoljo anglo-avstr. banke Tramway-društ. volj. 170 gld. včeraj — dane« rM. 91-80 - kM 91-55 91-20 • 91-40 , 10990 109-70 , 10195 101-75 n 1009 - — i 10O9-— „ 281 — 28225 . U715 116-90 930 n 9-28 , 5-57 :V56 , f>755 ■ . * 5747«/, 250 g »d. 134 gld. 50 kr. 100 . 181 n 75 . ..... 103 s 95 n • •. • • • 100 . 60 . 100 gld. 120 • 25 „ čast. listi . . 115 ti ■ 100 gld. 185 . 25 t 10 „ 20 n 25 „ ISO „ 153 . 25 . 22« n n Temeljiti pouk v francoščini dajo gospodična doma in tudi zunaj doma proti ztnorni nagradi. — Natančneje \vwi se ua Tržaški cesti hi. «i, v pritličji, II. vrata. (808—3) Zahvala. Vsem prijateljem in zoanoem prerano umrlega I izrekamo ta skazano so&utstvo mej boleznijo in'' za mnogobrojno in častno spremstvo k zadnjemu počitku najsrčnejfto zahvalo. (821) Kostanjevica, dne 29. Beptembra 1891. ' Žalujoči ostali. Od pluga do krone. Obširen zgodovinski roman, zajet Iz kranjske povestnice. (745—16) er5 * CeMiirja Jožofu iro. ussuft« ___ Samo nekaj din j Odprto v sit k. dan od 9. nre sjutraj do O. ure svečer. F. Bayer-ja Zbirka uiojsterskih niuetuliltiti del, katere so znulmlve sa viškoga. — Vse je predstavljeno v naravni velikosti. I hI opni ua za odrasle ljudi lO kr.. za otroke, stare pod 10 let in vojake brez sarze 5 kr. Natančneje na plakatib. 3=\ 33et3rer. (806—3) Z volespoštovaujetn izurjena za prodajo mešanega blaga, vsprejme se takoj na deželo. (822—1 > Ponudbe pod IT. G. upravnistvu „Slov. Naroda". osamentarijski žameti, trakovi, mreže. ,727 1) IME. PODKRAJŠEK v Ljubljani, v Spitalskih ulicah Star sem 31 let, nameščen v neki trgovini v Bosni z letno plačo 1000 gld. iu stanovanjem, prijazne vnanjosti ter želim hitro stopiti v zakon. — Gospodične, ki bi se hotele omotiti v te sicer prav prijazne kraje, pošljejo naj svoje dopise upravnistvu »Slovenskega Naroda". (819—1) Pri Karolu TiII-u v Ljubljani, v Spitalskih ulicah št. 10. Vso šolske potrebščine (456-12) fl ..... za pisanje, risanje in slikanje, za jj vse sole po naroČilu gg. profesorjev. Velika izbera. risalnih skladnikov, risal itd. Št. 2056. Razpis natečaja. (809—2) Vsled jednoglasnega ukrepa občinskega zastopa z dne 31. septembra 1891 razpisuje se s tem natečaj na službo: I. občinskega kance Ust a z letno plačo od gld. 500 (pet sto), katere bode izbrani dobival iz občinske blagajne v mesečnih antecipatnih obrokih. Prednost se bode mej prositelji dala onemu, ki se izkaže s popolno prakso v občinskih poslib, oziroma onemu, kateri službuje v kaki občini. Od prositeljev zahteva se popolno zoanje hrvatskega kot uradnega, potem italijanskega iu po mogočnosti tudi nemftkega jezika. Prošnje dopo-fcljejo naj se podpisancu tekom II «lnlj9 t. j. do iititevMCgu 7. oktobra t. 1., ker se bode vršilo imenovanje sledečega dne. Izbrani imel hode nastopiti svojo službo takoj, a najkasneje sredi bo dočega meseca oktobra. II. občinskega zemljemerea (geometra), z letno plačo gld. 1O0O (jeden tisoč), katero bode dobival dotič-nik iz občiuske blagajne v mesečnih postecipatnih obrokih. Občinskemu zeinljemercu bode naloga preconiti občinska zemljiSča, obdelaua izza leta 1882., oziroma v onib županijah, v katerih izmerjenje ni izvedeno in oprav ljut i tehniške posle občine, katera bi ista potrebovala. Vrh občinske nagrade more dotičnik računati še na izdatne izredue dohodke in postranske zaslužke od zasebnikov v izvenuradnih urah. Prositelji morapi svoje prošnje doposlati občinskemu glavarstvu «lo due 21. oktobra 1SDI in dokazati vse oue sposobnosti, katere se zahtevajo za tako službo, namreč nauke, dosedaujo prakso itd. Uradni jezik v tej občini je hrvatski. Glavarstvo občine Kastav dne 22. septembra 1891. Munlć 1. r., glavar. Zetlcžnilf^ tovarne zet pla/t:n.o. Viljem Sattner v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 20 (7.r>7-6) priporoča za bodočo sozono po znauili niz ki b oonah dobroHoituvano zalogo prtenega, modnega in manufakturnega blaga od priproste do nujfinej&e vrsi o Lepe novosti Jesenskega m zimskega blaga za obleke, črne in v vseli drugih modnih barvah; pospbuosti pristno angleškega in brnskoga modnega blaga za oblačila zi\ gospode, flanolne odeje, predlaga61, navadni in salonski prostlračl, preproge, an-gora-koiloo, tkani in natlsnenl perllnl barhantl i. t. d. i. t. d. Novosti kupujejo se vsak dan. Najnovejši modni časniki so na razpolaganje. Blago za obleko, dvojnato široko, meter po 50 kr. in več. Prevzetje obrti. Oasi mi je naznaniti, da prevzamem dne I. oktobra 1891- I. prej Neluilz-ove vdove <»l»rt in priporočam svoje sveže in pristno prevojeno meso in klobase. Z odličnim spoštovanjem FRAN PREBIL prevdjar in izdelovatelj klobas, Mv. I*etr» eenta *t. tt. a S v*- če5 pri poroča najnovejše, naj lepše In nagcenej.se dežno plašče za dame, jopiče, ovratnike, kolobarje, tricot-laille, fichu-je, potem blago za žensko obleko, za jesen in za zimo, moderno blago, francosko in angleško za gospode, vse vrste preprog in prostirač, linoloja, blago za pohišje, usnjeni tuche in uloge za postelje, platnino, chiffone, barhant, namizno prte-nino in brisalke, himalajske tkanine, peluche, žamete v vseh barvah, najlepše naglavne robce itd. MT Opomnja. ~?WR Opozarjam noHobno cenjene svoje p. n. naročniku, da dajoiu vao konlekeijuke 'izdelke iz najboljšega ulo2anoga svojega blaga na Dunaj i izdelati, da torej katerokoli zazoleuo konlokcijsko Btvar iz Dunajskih katalogov izdelam za M% ceneje in to v 14 dnoli ter jamčim, da bodo dobro Btala. Slučajno potrebne mala poprave izdela in jemlje moro Du-uajska šivilja, katero sem v to avrho vaprejeS nalaše v svojo trgoviuo. zgorajinjl. (737—4) /. odličnim spoštovanjem Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne