Za poduk in kratek čas. V Saraje^n. I. Saraje7o! ponos in uzor 7sakega Bošnjaka. Uže v Doboju in Zenici so mi muhamedani močno hvalili to bosansko Meko, da je morebiti za Sofijo in Carigradom najlepše in najuglednejše mesto na balkanskem polotoku. Mladi beg 7 Žepčab je djal, da je 7 Sarajevu združena 7sa lepota in bogatija Boane in Hercego^ine. Ta njegO7a sodba ni pretirana, ker je 7 resnici največje in najbogatejae meato cele Bosne. Turški se zo7e Boana Sarai. Eakor ime tako je tudi mesto po 78em turškega značaja. Pozidala sta ga 1. 1465 potur6ena plemiča Sokolovič in Zlataro7ič, pomnožil pa glaso^iti 7ezir Usrenbeg, ki je dal tudi t7idnja70 ali grad nsaraiu postaviti, od koder je dobilo mesto 87oje ime: Saraj ali Bosna Saraj — Saraje^o, krivo je pisati Serajeva, dasiravno se nahaja ta piaa^a celo 7 znan8t7enih knjigab, se 7e le nemškib, slo^anskik ne. Saraje70 leži 1720' nadAdrijaskim morjem v niža^i okoli rečice Miljacke in ob prijaznih, mičnib rebrih 7isokega Trebeviča. Na treh straneb ga krožijo ne nizki griči: Hum in Mrkavina na severu, Borija na iztoku in na juga Trebevic!-. Proti severo-zapadu se odpira dolinica Miljacke, ki prehaja polagoma 7 kraano ra^nico — žitorodno Saraje^sko polje. Lega bosanskega glavnega mesta je, rečea, kar bo6eš, res lepa, mikavna, čarobna, kterej se tujec ne more dovolj načuditi. Opazovano in ogledo^ano raz bližnjib gri6e7 pri jnternem 7zhajajo6em ali 7e6ernem zahajajo8em solncu pokazuje se 7 7sej 87ojej 7eli8astnosti in čarobnosti, ki je za oko tako prijetna paaa, da se težko od nje ločiš. Se 87ojimi mnogoate^ilnimi džamijami in mošejami, kterih okroglo-tenke munare ali minareti se svitlimi polumeaci ponosno mole iz 7abljivega zelenja na k^išku, se 87ojimi kuplami in duplami, oboki in otoki, 7rto7i in mosto^i in grobo^i: 7se to ponuja gledalcu krasno prizorje, ktero težko zabi. Ali tako se podaja mesto od zunaj, to je njego^o obličje od dale8. Stopi pa 7 njega in podoba se bode sprevrgla, kakor bi pogledal ogledalo od zadej. Pokaže se ti od senSnate strani, kakor poprej od solnSne. Ulice niso posebno ravno linirane; bolje so sloke, zavihane, zraven še ozke, blatne in smetne. Najlepše ao se one 4 gla^ne, ki po dolgem mesto delijo, in pa 6 manjib, ki prve prekrižavajo. Imena ulic so po oglih 7 turakem jeziku napiaana, kakor tudi bišne številke. Stara imena n. p. Tekija, Pehli^an-ulica spreminjajo aedaj A^strijci 7 no7Odobna ne posebno primerna. Eder ne akoduje, naj bi obranilo meato 87oj posebni, zgodo^inskoznameniti in drugače 7ažni značaj. Prebi^alcev stejejo 7 ob8e 50.—60.000, his pa 10.000. Po sto vkup je edna mahala; 7 vsakej mahali je 1 ali 2 bogomolnici; mahale so združene 7 7erske občine: džemate. Najve5krat sem sliaal imeno^ati: Ašik-mabalo: ulico ljuba^i na zapadni strani grada. Tu se nabajajo lepi vrti in 6edno obeljene ko6e. Sem rad zahaja mladi, norčavi 87et. Do našega prihoda je ^iadala ob 7e6erih egiptovska tmina po ulicah, ker se ni niti edna 87etilnica prižgala. Ge je šel ob mrakn Sarajev8ann iz bise, svetil je le sebi s papirnato laterno, fendjer Z7ano. Poalopja so lesena, krita ae šintli (šimljami): zidana in najlepša so naslednja: konak, vladna rezidenca 7 evropskem slogu postavljena okoli leta 1870; aedaj stano^anje deželnega zapo^eduika generala Wttrtemberga. Vojašnica, dva nadstropja viaoka, do^ršena 1. 1857. Bazar ali Besestan, dolga pokrita ulica, 7 kterej so na desni in Ie7i razne prodajalnice z 7sakovrstnim blagom. Telal, Setiri7oglato, kamenato poalopje, 7 kterem se kupuje in prodava atarinska, obnošena roba, atara kložnja. Židovski liajaki imajo takaj svoje mreže nasta7ljene, kterib se treba skrbno ogibati. Beaestan in Telal sta srediiče ja^nega trgovskega ži^ljenja. Okoli teh skritib štacun razprostira 86 6aršija — trg, 8kupina brezatevilnih prodajalnic in dela^nic, ki polnijo kakih 30 ulic in koto7. Tu 8epijo pri 87ojem poala trgo7ci in rokodelci, muhamedani in kristijani, spaojski židovi in cigani. Iz sred ulic l«bko opaznješ, kako se poti ko7a6, Bukaje težko kladivo, da se iskre kreiejo, kako dela krznar. aedlar, remenar, opankar, zlatar. Vaako sredo je bazar ali tržni dan in takrat vlada po čeršiji veselo, pisano življenje, ki 86 še misliti ne da, mnogo manj popisati. Kakor rokodelnicc, tako ao tudi kuhinje in pe6nice na ulice odprte. Ako se sprebajaš po trgu, lebko spotoma občnduješ, kako aarajevaki peki testo meaijo, pe6i pometajo, kruh vsajajo in iz peči jemljejo. Pri soaedu pa zamoreš videti, kako 86 peče koštrun, kuha paprikaš, napravljajo narodne jedi: cicvara iu pila7. Kdor prvokrat opazuje to 6udno zmešnjavo, zategne prisiljcn in še nehote svoje ustnice na porogljivi smeb. Dalje prih. Smešničar 34. Magjar je nekomu stavil, da ho6e 10 cmokov (knedeljnov) pojesti. Stava je bila sprejeta. Ali Magjar ni mogel ve6 pojesti nego 9 cmoko7. Jezen gleda sedaj na deseti cmok, ki mu je ostal, ter reče: ko bi jaz bil znal, da mi bodeš ostal, bi te bil prvega pogoltnil.