pp 855^ H A 60'' 00200 ASKl DNEVNIK Abb^tSfr^pS40^ Cena 400 lir Leto XXXVn. Št. 166 (10.988) TRST, sreda, 15. julija 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 20. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* uovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi VČERAJ ZAČETEK IZREDNEGA KONGRESA POUSKE PARTIJE Kania: za krizo ni kriv socializem temveč kršenje socialističnih načel Kongresa se udeležuje 1964 delegatov in 11 tujih delegacij - Poljska partija želi sodelovati s Solidarnostjo, ne bo pa dovolila, da se sindikat sprevrže v opozicijsko politično silo zaupnice vladi. Gospodarski ministri se bodo ponovno sestali jutri, za soboto pa je sklicana seja ministrskega sveta. Predsednik Spadolini je izjavil, da bi se pred odhodom v Ottawo rad srečal s tajniki sindikalnih or-ganicij enotne' federacije, da bi skupaj z njimi razpravljal o predlogih vlade za brzdanje inflacije ter o' vprašanjih premične lestvice itd, se pravi o vprašanjih, ki jih prav sedaj pretresajo gospodarski ministri. RIM — Na sedežu Intersind so podpisali sporazum, ki predvideva, da se bodo v septembru vrnili v tovarno vsi delavci podjetja Alfa Romeo, ki so sedaj v dopolnilni blagajni. Domnevajo, da so s podpisom sporazuma pohiteli tudi zaradi ugrabitve inž. Sandruccija. (Poseben dopis) VARŠAVA — V Varšavi se je včeraj začel izredni kongres Poljske *družene delavske partije, brez dvoma najpomembnejši politični dogodek v državi, saj je sklican v času velike preizkušnje. Kot je dejal Prvi sekretar CK PZDP Stanislaw Kania, se »delegati zavedajo zgodovinske odgovornosti, ki je pred njimi.* Izredni kongres se je začel s poljsko himno in internacionalo ter Pozdravom enajstih tujih partijskih delegacij. Po svečani otvoritvi je Stanislav Kania prebral več deset strani dolg referat, v katerem je odmeval pregled kriznega razvoja v partiji in v državi. Obenem pa je ponudil tudi glavne smernice politike PZDP. Gledano v celoti referat pravzaprav ni »povedal nič novega*, kar Je že doslej bilo povedanega. Njegovo veliko pomembnost je potrebno Iskati predvsem v izpostavitvi tistih •Poznanj, ki terjajo odločne spremembe na vseh področjih življenja In dela. Ob analizi stanja, v kakršnem se je znašla partija po dogodkih lani poleti, ko so se stavke z baltiških mest preselile domala v vse kraje države in ko je dežela stopila v povsem novo obdobje, je Stanislav Kania dejal, da za krizo na Poljskem ni kriv socializem, temveč kršenje socialističnih norm, dejal je, da je bil protest prebivalstva Opravičen. Ko je govoril tudi o neodvisnem in samoupravnem sindikatu Solidarnost, je ponovil že znano stališče novega poljskega vodstva, da želi partija z njim sodelovati, nikoli pa ne bo dovolila, da se sprevrže v opozicijsko politično silo. Povratek k marksistične-leninističnim načelom, demokratsko obnašanje v partiji, razredni karakter PZDP, obnova članstva so bili naslednji poudarki prvega sekretarja kot tudi pripadnost poljske skupnosti socialističnih držav na čelu s SZ in ob tem odločno odklonil vse špekulacije, ki jih lansira zahodni tisk. 0’o poudarjanju socialistične obnove, ki se je kot rdeča nit vlekla skozi referat, je veliko besed posvetil tudi težkemu gospodarskemu Položaju v državi, saj bi nadaljnje Poglabljanje lahko ogrozilo socialistični značaj obnove. Slišali smo lahko poudarke o podružbljanju centralnega planiranja, samoupravljanju v podjetjih in mehanizmih za zaščito potrošnikov. Pomanjkanje Politične in gospodarske reforme torej lahko deželo pahne v skrajno negotov položaj, še posebej, ker Se Poljska danes sooča tudi s pojavi kontrarevolucionarnih, birokratskih, nazadnjaških in socialdemokratskih teženj. Poljska partija je Prepričana, da lahko skupaj z ostalimi organizacijami premaga težave, čeprav je jasno, da rešitev, ki jih tajajo Poljaki, ne bo prišla takoj, ampak bo moralo preteči mnogo več časa. Kongresa se udeležuje 1984 delegatov, med katerimi jih je večina Prvič. Po tajnih volitvah med predkongresno aktivnostjo jih v kongresni dvorani od 143 članov bivšega CK sedi samo 43, od 1833 delegatov, ki so sodelovali na zadnjem kongresu, jih je samo 121, *nedtem ko je 412 delegatov članov sindikata Solidarnost. Ko poročamo, še ni jasno, kako bodo potekale volitve prvega sekretarja, članov CK in drugih organov Partije. Neuradno krožijo tri variat-ne za volitev prvega sekretarja. Tako naj bi prvo osebo poljske Partije izvolili na tajnem glasovanju neposredno na kongresu pred kvolitvijo članov CK, kot drugo •hožnost navajajo prav tako volitve na kongresu, vendar po izvolit-vi CK, medtem ko tretja inačica Predvideva izvolitev prvega sekretarja na zasedanju CK. Tukaj odmeva tudi neka analiza, ki sto jo prpd kongresom opravili radio in televizija. Na vprašanje, kaj pričakujejo od izrednega kongresa, je 37 odstotkov vprašancev ^govorilo, da ne pričakujejo nobenih sprememb, 32 odstotkov jih hieni, da se bodo zadeve uredile na bolje, 13 odstotkov jih je odgo-v°rilo, da bo bolje ali slabše, 4 ndstotki pričakujejo najslabše, medtem ko se 14 odstotkov anketirancev ni izjasnilo. Sicer pa vsa praznična Varšava šivi s i kongresom, polno je rdeče-belih zastav in transparentov. VAŠO GASAR Predsednik poljske vlade Jaruzelsky in prvi tajnik PZDP med prvine dnevom kongresa partije (Telefoto AP) S PONEDELJKOVE SEJE GLAVNE S A ODBORA SLOVENSKE KULTURNO ■ GOSPODARSKE ZVEZE Pohiteti z akcijo za odobritev globalnega zaščitnega zakona Glavni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze |e na svo|l ponedeljkovi seji razpravljal o sklepih 13. občnega zbora, ki je bil 21. |unlja v Gorici. V tem okviru je stekla tudi razprava o številnih drugih aktualnih vprašanjih, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost v Italiji, še zlasti |e bil govor o nedavni parlamentarni razpravi o programskih iz|avah ministrskega predsednika Spadolinlja. V zvezi s tem |e bilo rečeno, da je treba pozdraviti obl|ubo Spado!ini|a, da se vlada obvezuje, da se bo začela razprava o zakonskih osnutkih, ki so bili že predloženi v obeh zbornicah parlamenta, bilo pa je tudi jasno poudar|eno, da mora biti vprašanje globalne zaščite Slovencev v Italiji strogo ločeno od zakonske ureditve zaščite ostalih jezikovnih In etničnih skupnosti v Italiji. Glavni odbor je tudi naglasil, da |e treba pohiteti z akcijo za dosego globalnega zaščitnega zakona, tudi glede na to, da je prišla v okviru parlamentarne razprave z več strani do izraza pripravljenost, da se pospeši postopek za odobritev takega zakona. V zvezi s tem |e bil ponovno poudarjen pomen enotnih nastopov Slovencev v Italiji pri vsedržavnih političnih delavnikih In pri vladi. Danes ob|avl|amo sklepe občnega zbora SKGZ. DELOVANJE PROTIJUGOSLOVANSKE EMIGRACIJE DOBIVA ZASKRBUUJOČE RAZSEŽNOSTI Napad m veleposlaništvo SFRJ v Belgiji Neznani atentator ranil dva uslužbenca Napadalec teže ranil gospodarskega svetnika Blagoja Anakioskega in uslužbenca Franca Šppllerja - Že šesti napad v zadnjih treh mesecih - Protestna spomenica (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) BROSELJ — Še neznani napadalec Je danes dopoldne okoli pol enajstih- 'prišel v poslopje veleposlaništva SFRJ v belgijski prestolnici ter s petami'ali; šestimi streli teže ranil gospodarskega svetnika Blagoja Anakioskega ter nslužbenca veleposlaništva Franca Špindlerja. Oba so nemudoma prepeljali na eno bruseljskih klinik in zdravniki ugotavljajo, da nista v življenjski nevarnosti. Napadalec Je v veleposlaništvo prišel pol ure zatem, ko so se pričele uradne ure, in sicer skupaj s tremi ženskami, ki so bile namenjene v konzularni oddelek. Takoj zatem ko so se oddaljile, je napadalec pričel streljati na Franca Špindlerja in Blagoja Anakio- Spadolini pripravlja gospodarske ukrepe RlM _ Včeraj zjutraj so se pod Predsedstvom predsednika vlade ^Padoliniia sestali gospodarski mi-nistri, ki so na triurnem posveto-^nju obravnavali osrednja vpraša-VJa sedanjega gospodarskega polo-žaJa: znižanje stopnje inflacije, u-skladitev izdatkov v okviru javnega Preračuna (namenon, da se skrči Primanjkljaj na največ 38.000 mi-, Jard lir) ter druga sorodna vprašaja. Na seji so sodelovali La '”alfa, Andreatta, Formica, Di Gie-!?• Marcora, De Michelis in Al-assimo. Predsednik vlade Spadolini je po-"aaril, da se bo vlada pri izvajanju gospodarske politike strogo dr--ala programskega dokumenta, ki je U izročen parlamentu ter resolu-C1J* petih strank ob izglasovanju skega, ki je bil po naključju v avli veleposlaništva. Gospodarski svetnik Anakioski je dvakrat zadet v roko, ena krogla pa je šla v hrbet in Izstopila v pljučih, kar je povzročilo no.renje kivavitvc, možno pa je tudi, da je poškodovana hrbtenica. Franc Špindler se je pognal za napadalcem — četudi ranjen v desno stran blizu ključne kosti — a mu je le-ta ušel. Belgijska policija je kmalu po napadu prišla na kraj dogodka in pričela preiskavo. Veleposlanik SFRJ v Belgiji E-sad Cerič je takoj po napadu na uslužbenca veleposlaništva zaprosil za nujno avdienco pri belgijskem zunanjem ministru Charlesu - Ferdinandu Nothombu. Danes dopoldne je veleposlanik Cerič dobil «pro-memoire» našega sekretariata za zunanje zadeve z navodilom, da ga izroči v belgijskem zunanjem ministrstvu. V dokumentu, ki je prišel še pred napadom, zvezni sekretariat poudarja, da je bilo v zadnjih treh mesecih šest terorističnih napadov na jugoslovanska poslovna predstavništva ali klube naših delavcev in rojakov, že 29. marca sta neznana napadalca vrgla dve steklenici z vnetljivo vsebino v poslovalnico IN DEIA> Solidarnost s salvadorskim ljudstvom in njegovim bojem Nastop gledališke skupine CIRT in koncert «Stormy six» Z VČERAJŠNJEGA 2. DEŽELNEGA KONGRESA FILT-CGIL V prevozih je potrebna učinkovitejša politika načrtovanja in usklajevanja Sindikat delavcev v prevozih se odločno zavzema tudi za enotnost delavskega gibanja Nov izvršni odbor tržaških industrijcev Na združenju tržaških industrij-cev so včeraj izpolnili še zadnje statutne obveze, ki so bile potrebne, potem ko je za predsednika združe nja bil izvoljen Raffaele de Riu. Izvolili so nov izvršni odbor, v njem so poleg samega predsednika in podpredsednikov Daria Cogoia, Ennia Riccesija ter Piera Vidali.ia še svetovalci Eraldo Bevilacqua Včeraj je bil v našem mestu drugi deželni kongres sindikata delavcev prevoznega sektorja FILT-CGIL. Skoraj 150 delegatov v predstavništvu okrog sedem tisoč članov iz vse dežele se je zbralo v Domu pristaniških delavcev, da bi preverilo učinkovitost dosedanje sindikalne strategije tako v prevoznem sektorju, kot v vsem italijanskem delavskem gibanju. Sindikalna zveza CGIL je pred svojim desetim vsedržavnim kongresom, ki se bo moral izreči o marsičem, kar se danes dogaja v Italiji, tako na družbenopolitični in gospodfrski kot na ožji sindikalni ravni. Ne nazadnje bo moral razčistiti vprašanje krušenja sindikalne enotnosti, ki prav gotovo v precejšnji meri ogroža delavske pridobitve teh zadnjih dneh. Področni kongresi so v tem pogledu izvrstna priprava na zaključno razpravo, ki se je bo lotil vsedržavni kongres. Tako je bilo tudi na včerajšnjem deželnem kongresu FILT, kjer je bila tako v uvodnem poročilu tajnika Criscentija in v razpravi sami, kot v zaključnem posegu vsedržavnega t&jnlka FTLT CGIL De Carlinija prikazana nevarnost razkrajanja sindikalne enotnosti. Vsakršno razbitje v notranjosti sindikalne zveže lahko okoristi samo tiste sile, ki si neprestano prizadevajo, da bi ohromile in onesposobile delavsko gibanje, ki si je znalo v zadnjih letih priboriti ugled in številne pravice. Včerajšnji kongres je opozoril tudi na razprtijo med strankami levice in tudi ob tem ugotavljal, da se bo delavski razred lahko utrjeval samo ob trdni enotnosti in jasni strategiji. Kar zadeva specifično prevozni sektor, je drugi deželni kongres FILT-CGIL potrdil, da je bila odločitev o združitvi vseh delavcev v prevozih v en sam sindikat, pravilna. »Danes si ne moremo več predstavljati sindikata,* je glede tega dejal vsedržavni tajnik Lucio De Carlini, «ki bi ljubosumno poveličeval posamezne sektorje prevozov, ko pa vemo, da je ves prevozni sektor v Italiji neučinkovit in potreben korenite preosnove. Potrebne so zato integrirane investicije, ki bodo celovito zajele ves sistem prevozov, Pogled na govorniški oder med nastopom Criscentija in sicer prevoze po suhem in po železnici ah v pomorstvu in letalstvu.* Prav zato se sindikalna organizacija FILT-CGIL odločno zavzema za učinkovitejšo politiko načrtovanja, ki naj se, kot rečeno, celoviteje in skladneje loti razvozlavanja zapletenega vozla, ki ga danes predstavlja v Italiji prevozni sektor. V tej po-tiki je treba gledati tudi (preosno-vo prevozov v posameznih' deželah. V Furlaniji - Julijski krajini doslej ni bilo prave jasnosti in načrtnosti pri obravnavanju te jtfobletrihtfftč," pa tudi nekatere, sicer nrusk'ajene pobude so se doslej uresničevale po polževo. Ena prednostnih zahtev sindikata FILT-CGIL je zato izdelava načrta o prevozih, «saj ni od njega odvisen samo razvoj prevoznega sektorja, temveč vsega gospodarstva v naši deželi*, kot je poudaril deželni tajnik Criscenti. Deželni kongres FILT-CGIL se je dotaknil tudi vprašanja ureditve premogovnega terminala v tržaškem pristanišču, o katerem se zadnje čase toliko razpravlja v našem mestu. Sindikat prevoznikov gleda skeptično in z dokajšnjim nezaupanjem na ta načrt. »Preden izrečemo kakršnokoli sodbo, je med drugim dejal Criscenti, se mora vlada jasno izreči o tem, kakšne bodo njene izbire v zvezi z alternativnimi energetskimi viri. Prav tako mora vlada povedati, če bo ta terminal služil električnim centralam severne Italije. Če je ta hipoteza resnična, mora vlada Med ustnimi izpiti je na učiteljišču odgovarjala tudi privalistka tudi jasno povedati, kakšne načine prevozov bi v tem primeru uporabili. Sindikat mora skratka vedeti, kaj se namerava narediti, šele tedaj bo izrekel svojo sodbo.* Tudi De Carlini se je dotaknil tega vprašanja in dejal, da je tudi v tem primeru potrebna sočasnost in skladnost izbir, investicij in del. Šesti pokrajinski festival komunističnih glasil, ki se že peti dan odvija na razstavišču pri Montebellu, doživlja velik uspeh, saj je vsak večer nabito polno ljudi, ki si želijo ogledati dobro predstavo in obenem imeti priložnost za klepet v družbi. Res je namreč, da je za širšo družabnost v našem mestu zelo slabo poskrbljeno Ob tem je treba še pripomniti, da so organizatorji letos poskrbeli za vse o-kuse. Sinoči so najstniki sledili koncertu skupine »Stormv six». ki se je v zadnjih letih uveljavila ne samo v Italiji, ampak tudi v Švici, Nemčiji, Španiji in Veliki Britaniji. Po koncertu je nastopila tržaška gledališka skupina CIRT. ki se s solidno predstavo »Poletne pripovedi* podaja po sledovih gledaliških prvin «Commedie dellarte*. Dogajanje je živo, iskrivo, burkaško, na koncu pa nastopajoče maske pustijo v gledalcu radovedne dvome o življenju, ki ga vsak dan sproti skušamo bolje razumeti. Osrednji dogodek v sinočnjem po j litičnem programu festivala pa je bila manifestacija v znak solidar nosti z bo.jem salvadorskega ljudstva, ki se hoče osvoboditi nasilnega režima V imenu pokrajin skega odbora Italija - Čile je spregovoril Franco Coderga, mladi salvadorski begunki pa sta s pesmijo svoie domovine globoko presunile poslušalce. Naj še povemo, da so sinoči v okviru revije o novem nemškem filmu zavrteli Herzogovo delo «Stroszekova balada*, medtem ko bo danes na sporedu film istega avtorja «Aguirre, furore di Dio* (1972). Danes bo ob 20 uri nastopila tržaška skupina Teatro studio z zabavnim delom o dogodivščinah treh klovnov, medtem ko bo ob 21. uri koncert italijanskega narečnega kantavtorja Franca Trin-caleja. pa bo na sporedu kolesarska dirka na kronometer za osvojitev 5. trofeje Agrarije Močilnik V poznih popoldanskih urah. in sicer ob 18., bo kulturni spored s sodelovanjem mladinske folklorne skupine Rdeča zvezda iz Saleža. Oba večera bo ples z ansamblom Pomlad in tudi že tradicionalni kioski z jedačo in pijačo ne bodo manjkali. R. Pečar Seja pokrajinskega sveta SSk V zvezi z najnovejšimi dogodki na tržaški občini je bilo sklicano zasedanje pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti, ki se bo zbral danes, 15. julija, ob 20. uri na sedežu v Trstu. V soboto in nedeljo vaška šagra v Lonjerju Kulturno društvo Lon jer - Katina-ra in športno društvo Adria iz Lo-njerja prirejata v soboto, 18., in v nedeljo, 19. julija, tradicionalno vaško šagro v Lonjerju. Šagra ki se bo odvijala na dvorišču društvene gostilne v Lonjerju, se bo pričela v soboto popoldne ob 16 uri, nakar bo ob 18. uri na programu tek čez drn in strn. V nedeljo bo od- Upokojenci sredi križev in težav Pokrajinsko vodstvo poštne uprave javlja, da se v petek, 17. t.m., začne izplačevanje pokojnin 1NPS kategorije VD po sledečem razporedu; v petek upokojencem s priimkovnimi začetnicami od A do Cl; 18. t.m. z začetnicami CL - F; 20. t.m. z začetnicami G - M; 21. t.m. z začetnicami N - R in 22. t.m. z začetnicami S do Z. Kdor se ne bo pravočasno javil, bo počakal do 23. julija. Do tu vest, ki je seveda spodbudna, saj se je te dni na stotine upokojenih vrnilo domov iz poštnih uradov brez lire. Zakaj? In kaj o tem meni sindikat upokojencev v sklopu CGIL? Deželno tajništvo sindikata označuje zamude pri izplačevanju pokojnin kot že kronične in neupravičene, zanje pa krivi tako pokrajinsko vodstvo INPS, pri katerem je ost- o protestiralo, kakor pokrajinsko ravnateljstvo poštne uprave, ki odgovornost za zamude prti zavodu INPS. V to, kdo ima ali nima prav, se tu ne bomo spuščali, vprašujemo pa se, čeprav evfemistično, čemu mora žrtev birokratskih ali druge narave za-pletljajev biti vselej in samo mani premožna ali revna o-seba? prtje šagre ob 9. uri, ob 10. uri IZ AVSTRIJE SE JE RAZPASLA PO NAŠI DEŽELI , ----------fe ^ ., ; ■] «Ameriška ruleta» - velika goljufija Po navadni ruleti (z vrtečim kolesom in zelenimi mizami) in ruski ruleti (tisti iz Ciminovega filma «Lovci na jelene*) je postala v teh dneh v tržaških in goriških krogih aktualna še »ameriška ruleta*. V bistvu gre za veliko goljufijo, v mnogočem podobno znani »verigi sv. Antona*, ki si jo je bil v modernejši in predvsem dobičkonosnej-ši obliki umislil Dunajčan Heinrich Granzer. »Igra* je dokaj zapletena. Igralec si mora preko prijateljev ali znancev preskrbeti igralni listek, na katerem je napisano šest naslovov. Listek stane 7.000 lir. Na prvi naslov mora igralec poslati 7.000 lir, prav toliko jih mora prek mednarodnih poštnih položnic poslati ideatorju igre »Herr Granzerju*. Slednji — pravcati krupje — ob prejemu denarja pošlje na naslov od pošiljatelja tri nove igralne listke, na katerih je na zadnjem mestu od šestih naslovov prav odpo-šiljateljevo ime. Odpošiljatelj proda listke, seveda z upanjem, da bo lahko kmalu njegovo ime na grvem mestu listkov, s čimer naj bi zaslužil lepe vsote denarja. Po nekaterih izračunih naj bi igralec proti plačilu prvih 21.000 lir v nekaj mesecih (3 do 4) zaslužil po pet milijonov lir. Prav v tem je goljufija: denar prihaja Granzerju vsakič, drugim pa seveda poredkoma. Tako je lahko Granzer odprl na Dunaju celo posebni urad, v katerem prek računalnikov nadzoruje igro, vpisan pa je tudi v tamkajšnjo trgovinsko zbornico. Iz Avstrije se je igra v zadnjih mesecih razpasla po vsej Furlaniji- ■iiiiiiiiiiniiiMtMiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiii Utrinki z ustnih izpitov na učiteljišču No slovenskem učiteljišču A. M. Slomšek se je začel včeraj še ustni del letošnjih zrelostnih izpitov. Takoj po pismenih preizkušnjah se je namreč izpraševalna komisija osredotoči la najprej na ustna izpraševanja kandidatov z Goriškega, ki jih je letos več kot maturantov iz Trsta. Tržačani so imeli tako nekaj dni več na razpolago za naštudira nje programa in izpolnitev morebitnih vrzeli V znanju, včeraj pa so končno prišli na vrsto. Pred izpitno komisijo jih je odgovarjalo šest (med temi je bila ena privatistka). prav toliko pa jih bo opravilo to zaključno preizkušnjo še danes. Naključje je hotelo, da smo pri sluhniii najprej prav privatistki. Dekle je že dan prej opravilo ustne izpite predvidene za privatiste, včeraj sta bili na vrsti še slovenščina in filozofija, pedagogika ter didak lika. Pri slovenščini je pogovor ta koj nanesel na Iga Grudna. Kandi- datka je morala predstaviti njegovo otroško pesem cSinku* iz zbirke »Na Krasu*. «Na kateri šolski stopnji bi obravnavali to pesem?* Na drugi stopnji osnovnih šol, v tretjem, četrtem, petem razredu.* «Zakaj?* • ure m praznična od A 20 *“*• tel 68 441 Kino Ariston 21.30 (na prostem) «La na-scita dei Beatles*. V primeru slabega vremena bodo film predvajali v dvorani. Ritz Danes zaprto. Grattacielo 18.00 «11 gattopardo*. A. Delon, B. Lancaster. Aurora 16.45 «Mani di velluto*. A. Celentano. Capitol 17.00 «Champagne per due dopo il funerale*. Moderno 16.00-22.00 «Chi č Keller-man?» Dustin Hoffman. Lnmlere 16.00 «Porno libido*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.00 «Un urlo dalle tenebre*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Filodrammatico 15.30 «La pornomo-glie deH’inquilino accanto*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale 15.00 «Le porno contadi-ne». Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio Danes zaprto. Ljudski vrt (poletni kino) 21.15 «Ma che sei tutta matta?* Valmaura. (poletni kino) ?1.15 «1 tre delToperazione drago*. ' v. ’■ A -L—. • Mali Mileni se je pridružila sestrica ,, ; ; MOJCA 'v „ ; Srečnima staršema Patriciji in Valterju Kovačič čestita Tržaški oktet. PRODAM šotor velik 4mX4,50m z verando primeren za štiri do šest oseb. Telefonirati od 17. do 18. ure na št. 228-374. TRGOVINA jestvin na Opčinah išče blagajnika/čarko. Interesenti naj telefonirajo od 13. do 15. ure na štev. 040/211172. OSM1CO je odprl Ivan Terčon v Mav hinjah. Toči belo in črno domače vino. PRODAM renault tl 6 v dobrem sta nju. Telefon 040/226129. OSM1CO je odprl Vincenc Pangerc, Dolina 116. Toči belo in črno domače vino. OSMICO je odprl Alojz Kante — Praprot 18 .Toči belo in črno vino. PRODAM gliser trimarano fiart 3,80 m - motor crysler 20 KS — Cena 1.700.000 lir. Telefonirati na štev. 743-071. DAJEM privatne lekcije iz anglešči ne, italijanščine in latinščine. Telefon 040/774964. 15-LETNI fant išče zaposlitev v baru ali buffetu. Telefon 040/228164 PRODAM prikolico z dvema kolesoma po ugodni ceni. Telefon 040/228164. JADRNICO flying junior odlično o-hranjeno ugodno prodam. Telefon (040) 52-277 ob uri kosila. OBČINA DEVIN NABREŽIN 1 išče prevajalca za dobo 90 dni. Rekviziti: — diplomr višje srednje šole;, italijansko državljanstvo; poselit političnih in državljanskih pravic: starost najmanj 18 in naj-, več 35 let, razen izjem, ki jih predvideva zakon; popolno obvladanje slovenskega jezika. Interesenti morajo dostaviti prošnjo na navadnem papirju na urad za stike z javnostjo in prevajanje najkasneje do 14. ure še danes, 15. julija 1981. Neto mesečna plača poverjenca je določena v višini 575.000 lir. PRODAM motor za kros znamke SWM Rotax cc 250 Informacije na PD v Gorici. OBČINA Devin - Nabrežina išče pomožno in bolničarsko osebje za dom onemoglih «Bratje Stuparieh* v Sesljanu. Zahtevani rekviziti: starost: najmanj 18 in največ 35 let, italijansko državljanstvo, spri čevalo o opravljeni osnovni šoli — za pomožno osebje — za mesto bolničarja/ke pa diploma splošnega bolničarja/ke. Interesenti morajo še danes. 15. julija predložiti prošnjo na posebnih obrazcih, ki jih dvignejo na županstvu soba štev. 20. OBČINA Devin - Nabrežina išče ku harice, otroške pomočnice, sluginje ali čistilke za osnovne šole in vrtce v šolskem letu 1981/82. Zahtevani rekviziti: starost najmanj 18 in največ 35 let, italijansko državljanstvo, spričevalo o opravljeni osnovni šoli, Oziroma za mesta na slovenskih osnovnih šolah ali vrtcih spričevalo o opravljeni osnovni šoli s slovenskim urnim jezikom. Interesenti morajo še danes, 15. julija, {jrtedložlti prošnjo na posebnih obrazcih, ki jih dvignejo na županstvu, soba štev. 20. Izleti V nedeljo, 19. julija, priredijo starejši planinci izlet na Slavnik. Zbirališče ob 8. uri na avtobusni postaji — odhod ob 8.20 z avtobusom, ki pelje na Reko. Povratek z istim avtobusom. Za informacije telefonirati na št. 040/794545. Sekcija PSI Prosek Konlovcl vabi 2. avgusta na avtobusni izlet na Bled, v Bohinj in na Vogel. Odhod s Proseka ob 6.30 SPDT priredi v soboto, 18. in nedeljo, 19, t.m, dvodnevni izlet v dolino Tamarja ter po Ozebniku na Ja lovec. Izlet je za izkušene planince, z osebnimi avtomobili, vpisovanje pa na sedežu ZSŠDI, tel. 767-304, še jutri. 16. t.m. Vabljeni! Združenje Union • Podlonjer prire di dva izleta in sicer 19- julija v Lignano z ogledom živalskega vrta in 26. julija v Pieve di Cadore. Vpi sovanje v torek in petek od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30. Tel.: 64 459. lekarne v okolici . "oljunec: tel 228 124, Bazovica J? 226 165, Opčine: tel. 211001; /‘»ek: tel 225 141; Božje polje ,^’"ik: tel. 225 596; Nabrežina: tel l' >21; Seslja n: tel. 200 197, žavlje: 213137; Milje: tel 271-124. POTOVALNI URAD AURORA sporoča, da je na razpolago še nekaj prostorov za potovanje v MOSKVO in LENINGRAD od 7. do 14. avgusta letos. Informacije in vpisovanja pri Aurori v Ul. Cicerone 4, telefon 60261. ■, > Avtoftiisn« zveze s poletnimi centri šolabus za poletna centra v Zgoniku in na Repentabru, vozi po sledečem urniku: Medja vas 7.45 Štivan 7,45 Devin 7.50 Sesljan 7.55 Mavhinje 8.05 Prečnik 8.10 Šempolaj 8.15 Slivno 8.25 Nabrežina • občina 8.30 * * * Repnič 7.30 V. Repen 7.35 Col 7.40 Briščki 7.45 Prosek ■ Kržada 7.50 Gabrovec 7.55 Salež 8.00 Zgonik 8.05 Praprot 8.15 Nabrežina • postaja 8.20 Nabrežina trg 8.25 Nabrežina • občina 8.30 Zgonik 8.40 Col 8.45 # • * Avtobus za poletni center na Proseku (otroški vrtec) odpotuje ob 8. uri od Sv. Ivana (Trg Gioberti), pelje pa po Ul. Giulia, Ul. Battisti, Ul. Carduc-ci. Trgu Oberdan. Ul. Martiri della Liberti, Skorklji, Ul. Com merciale in Opčinah do Proseka. Otroci iz Bazovico, Padrič in Trebč imajo oh 8.30 na Opčinah na razpolago zvezo z avtobusom proge št. 39. ki odpelje iz Bazovice ob 8.10. Povra tek avtobusa ob 16. uri. Esmmmm V spomin na pok. Čili Bitežnik darujejo Bojana in Ladi 30.000 ter Irma in Stojan 30.000 lir za Dijaško matico. V spomin na pok. Čili Bitežnik darujeta Anica in Marčelo Švageij 20.000 lir za TPK Sirena. V spomin na pok. Čili Bitežnik da rujejo Anica in Marčelo Malalan 30 tisoč, Anica in Felice Ostrouška 20 tisoč ter Nivea in Nino Unussi 20 tisoč lir za ŠD Polet. V spomin na pok. Čili Bitežnik darujejo Majda in Srečko Sedmak 20,000, Robi in Drago 50.000 ter Irma in Egon 50.000 lir za ŠZ Ja dran. ra® ' . BANCA-OI CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA 8. P. A. THBT - ULICA F Pliljf! io 'Ifi? tu «»*ae 14. 7. 1981 Ameriški dolar 1.215,- Funt šterling 2.295,- Irski funt šterling 1.800,- Švicarski frank 579,- Francoski frank 205,- Belgijski frank 20,50 Nemšl-a marka 495,- Avstrijski šiling 70,- Kanadski dola' 1.000,- Holandski l.orin* 445.- Danska krona 156,— Švedska krona 230.- Norveška krona 196 — Draiima 20,- Mali dinar 31.- Veliki dinar 30,- MENJALNICA vseh tujih valut OB PREDLOGU TRILETNEGA OBČINSKEGA NAČRTOVANJA Predvidena v prihodnjih letih gradnja nove stavbe za slovensko osnovno šolo 950 milijonov lir za gradnjo nove stavbe predvidenih v proračunu za prihodnje leto - Skoro dve milijardi lir za odkup stavbe nekdanjega malega semenišča v Ulici Alviano - Nevarna stališča nekaterih krogov o «štednji» stroškov za slovenske šole V goriškem občinskem svetu se bo danes zvečer pričela proračunska razprava. Že na ponedeljkovi seji so številni svetovalci napovedali svoje posege. Segli bodo s temi na najrazličnejša področja, če bo šlo vse brez zapletov potem bo proračun izglasovan jutri zvečer. Župan je namreč že pred dnevi obvestil svetovalce, da bosta danes in jutri dve seji, tako da bi do 18. julija odobrili proračun, kot je zahteval pokrajinski nadzorni odbor. Tokrat nimajo svetovalci le razpravljati o letošnjem proračunu. Sredstva tega so sicer, čeprav brez odobren ja. porabili že čez polovico, saj smo že v juliju. Govorili bodo tudi o triletnem načrtu, ki ga morajo pripraviti vse javne uprave. Gre v tem primeru za programske smernice predvsem na področju investicij. Sedaj je govor o triletnem načrtu 1981-1983. Med triletnimi streški za gradnjo ali popravilo novih šolskih stavb najdemo v proračunu za letošnje leto vsoto 130 mili.jonov lir za povečane stroške popravila šolske stavbe v Petimi. Stavbo že popravljajo in večji stroški so nastali ker niso prej predvideli nekaterih osnovnih popravil. V proračunu za prihodnje leto 1982 so predvideli tudi 40 milijonov lir za popravilo stavbe o-snovne šole v Štandrežu. Nadaljnjih 225 milijonov lir so predvideli za običajno vzdrževanje osnovnošolskih stavb v treh letih, poleg tega pa še stroške za adaptacijo v nekaterih drugih stavbah osnovnih šol. Približno miliiardo lir naj bi porabili v treh letih za popravila stavb otroških vrtcev, med temi bi bil le en nov otroški vrtec v Ločniku. Nad pet milijard in pol lir naj bi v treh letih porabili za popravila in adaptacije ter nakup stavb za srednje šole. Med večje izdatke sodi ena milijarda lir za splošno popravilo stavbe italijanskega klasičnega liceja na Drevoredu 20. septembra, 1.200 lir za gradnjo delavnic industrijsko - obrtnega zavoda v Ulici Zorutti, 1.800 lir za odkup stavbe nekdanjega semenišča v U-lici Alviano, kjer so sedaj nastanjene tri slovenske srednje šole. Strošek za nakup bivšega semenišča so predvideli v letu 1973. ni pa predvideno kje bi dobili denar. Občinska uprava se je torej odločila kupiti od goriške nadškofije to stavbo. Cerkveni oblasti ne služi več, zato bi'se ’ta' rada rešila tako velike in zadnjo danes nepotrebne ne premičnine« Nadaljnjih 950 milijonov lir je v proračunu za leto 1982 predvidenih za gradnjo nove stavbe za slovensko osnovno šolo. Gradnjo te šole je predvidel že prejšnji odbor. O-kvirno so takrat upoštevali zahtevo konzulte za slovenska vprašanja, ki je predlagala gradnjo nove slovenske šole in vrtca v južnem delu mesta. Pri reviziji splošnega urbanističnega načrta so tudi predvideli lokacijo in sicer v neposredni bližini sedanjega industrijskega zavoda «Galilei» in nižje srednje šole «Favetti». V prenovljenem urbanističnem načrtu je celo točno označeno, da so ta zemljišča namenjena stavbam za slovenske šole. Sedanja uprava je torej vključila v triletni načrt gradnjo te šole. Seveda to še ne pomeni, da bo pri- hodnje leto nova šola nared. Treba je dobiti ustrezni denar, pipraviti načrte, razpisati dražbo in potem počakati da bo gradbeno podjetje šolo zgradilo. Poznamo birokratsko počasnost javnih uradov. Važno pa je že dejstvo, da je občina vključila izdatek za gradnjo te stavbe v svoj program. To postaja že nujno, saj dobro vemo da ni stavba zavoda Lenassi, v katerem se sedaj nahaja slovenska osnovna šola najbolj primerna, da so na tesnem s prostori itd. Prav tako niso v najprimernejših prostorih otroci, ki obiskujejo slovenski otroški vrtec v Ulici Vittorio Veneto. V isti stavbi se nahaja tudi slovenski trgovski zavod «Ivan Cankar*, stavbo pa je cerkvena oblast pred kratkim prodala in ni še vedno dano vedeti, če bo jeseni pouk v tej stavbi mogoč. Sicer pa je prav, da naše bralce opozorimo na nekatere glasove o-krog te naše šolske stavbe. Na seji rajonskega sveta za mestno središče, ki je bila letošnjega 29. junija, so preučili že omenjeni triletni načrt. Občinski upravi so postavili nekaj vprašanj. Med temi tudi eno v zvezi s predvideno slove.isko o-snovno šolo: hočejo vedeti točno lo- kacijo nove šole. Poleg tega pa hočejo člani tega rajonskega sveta izvedeti tudi komu bo služila stavba nekdanjega malega semenišča, ker je predvidena vsota za nakup stavbe zelo velika. Omenimo še nekaj drugega z zvezi z našimi šolami. V tedniku goriške nadškofije «Voce isontina* je v članku o slovenskih šolah, kjer so ugotovitve, da se tudi slovenski dijaki, tako kot italijanski, v velikem številu vozijo z avtobusi s podeželja v mesta, napisano tudi dobesedno «da marsikdo meni, da gre za lokacijsko zapravljanje (spreco logistico), ker sta v mestu Gorici dve slovenski osnovni šoli, ko bi ju lahko, tudi zaradi demografskih razlogov in zaradi štednje, poenotili*. Težko bi verjeli, da gre v tem primeru za stališče uredništva tega tednika. Najbrž je to le stališče dopisnika ali »nekaterih*. Vemo pa, da je v marsikaterem italijanskem krogu v Gorici razširjeno mišljenje. da bi Slovencem v Gorici zadostovali ena šola, en vrtec in da je itak naših šolskih ustanov preveč, za marsikoga so te šole celo odveč. Taka stališča pa ne smejo prevladati. IZGRftPNIfl PUNSKEM 0MREZIA V TRŽIČU Doslej so na omrežje v centra priključili 400 gospodinjstev V jeseni plin tudi v stari bolnišnici ter morda v ladjedelnici Nadaljuje se izgradnja plinskega omrežja v Tržiču. Trenutno postavljajo cevi v Gaiileievi ulici, kmalu pa bodo začeli delati tudi na območju Drevoreda San Marco ter Verdi. Do jeseni naj bi pripeljali plin tudi do kompleksa bolnišnice v Rossinijevi ulici ter do bližnjega naselja ljudskih hiš. Takoj zatem pa naj bi cevi potegnili tudi do ladjedelnice ter do tovarne Bullone-ria Europea. Vendar se v zvezi s tem pojavljajo nekatera zapletena vprašanja, predvsem pa trenutno premajhna razpoložljivost plina. Do aprila prihodnjega leta naj bi po predvidevanju dokončali vsa dela vključena v drugem izvršilnem načrtu ter že opravili tudi prve priključke. Naj kot zanimivost navedemo, da so na področju prvega dela omrežja, kjer so glavnino del že opravili, doslej priključili na omrežje okrog 400 uporabnikov, ali četrtino vseh interesentov. Kljukasti križi na zidovih v Revmi V nedeljo ponoči so neznanci popisali zidove nekaterih hiš na trgu pred spomenikom v Pevmi. Na zidove so narisali štiri ali pet. kljukastih križev, tak znak pa so izpisali tudi na cementnem podstavku •fiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininMiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiiiiiiiiiiiii SODELUJE 25 ZBOROV IZ 13 DRŽAV V začetku letošnjega septembra 20. tekmovanje zborov «Seghizzi» Že napovedani zbor «Consorlium musicum» iz Ljubljane je odpovedal sodelovanje - Letos ne bo zborov iz Jugoslavije - Pesmi slovenskih skladateljev bodo peli italijanski in filipinski zbori Slovenskega zbora na letošnjem mednarodnem tekmovanju *Seghiz-zi», ne bo, pesmi slovenskih skladateljev pa bodo na tem tekmovanju peli trije italijanski in en filipinski zbor. Na letošnje tekmovanje se je prijavil zbor tConsortium musicum» iz Ljubljane, svojčas je vodstvo zbora poslalo prirediteljem tudi program, pred nekaj dnevi pa so čisto nepričakovano pevci *Con-sortium mušic um*, ki šo slčer že nekajkrat nastopili v Gorici ob drugih prilikah, odpovedali svoj nastop. Prvič v dolgi zgodovini Seghizzije-vega tekmovanja ne bo v Gorici zbora iz Jugoslavije. Na mednarodno tekmovanje v Gorico, ki bo od 3. do 6. septembra, po že ustaljenem programu, pride 25 zborov iz 13 držav. Nekateri teh zborov nastopijo v moški, ženski ali mešani zasedbi, zato je tudi toliko zborov. To bo jubilejno tekmovanje, dvajseto po vrsti. Torej bo zelo pomembno. Prvič pridejo na goriško tekmovanje en zbor iz Filipinov in en zbor iz Argentine. Vrnejo se letos v Gorico pevci iz Sovjetske zveze; to je važen poudarek goriškemu tekmovanju. Sodelovali bodo torej naslednji zbori: *Coro polifonico monfalcone-se» iz Tržiča (vodi ga Domenico Innominato), «Coro polifonico di Ruda (dirigent Marco Sofianopulo), zbor «Valrosandra» iz Trsta (dirigent Paolo de Cristini), «Ermes Grion» iz Tržiča (vodi Aldo Poli-cardi), zbor iz Španije (dirigent Angel Recasens i Galbas), zbor *University of .lhe Philippines Madrigal Singers» iz Dilimana na Filipinih (vodi Andrea Veneration), švedski zbor «Fruan-gens Mottetkor» iz Hagerstena (vodi ga Per Borin), tAkademički Chor Gorniczy Politechniki Wroclawskiej» iz Wroclawa na Poljskem (dirigent Piotr Ferensoivicz), rKomorm/ spe-vačkg zbor učiteljek Ludovych škol umenja v Košicah* iz Košič na Češkoslovaškem (dirigent Julia Raczo-va), madžarski zbor ^Ferenc Liszt Corah iz Veszprema (dirigent Kolman Kollar), zahodnonemški zbor «Kantorei an der Ruhr* iz Dortmunda (vodi ga Reinhart Weiss), finski zbor «Kyvdskylčin Studuokuoro» iz Jyvaskyla (dirigent Matti Vainio), «Samoupravni komorni zbor peda- iiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiim DELEGACIJA KONZORCIJA CAFO PRI BIASUTTIJU Deželni prispevek 500 milijonov za dograditev plinskega omrežja S temi sredstvi bedo izvedli tretjo skupino del izvršilnega načrta, med drugim tudi napeljavo plina v Romansu • Bo metan pritekel pred letom 1985? Napeljava zemeljskega plina v naši deželi, predvsem pa na območju manjših občin goriške pokrajine. ki so članice konzorcija Cafo, poteka s precejšnjo zamudo, bodisi ker za izvedbo posameznih del predvidena sredstva zaradi inflacije ne zadoščajo več, bodisi, ker so razpoložljivosti s tem energetskim virom vsaj za prihodnja tri do štiri leta omejena. O teh vprašanjih je bilo te dni govora na sestanku med delegacijo konzorcija Cafo iz Gradišča ter deželnim odbornikom Biasuttijem. Poleg nekaterih administrativnih zadev, so na sestanku skušali razrešiti tudi nekatera vprašanja politične narave. Znano je namreč, da je dežela že pred sedmimi leti odobrila načrt za napeljavo plina skoraj v vseh občinah članicah konzorcija, izgleda pa, da bi se dežela, zaradi določenih težav, zdaj rada izognila takrat sprejetim obveznostim, oziroma jih vsaj časovno odgodila. Delegacija konzorcija Cafo, ki jo je vodil predsednik Colombi, v njej pa so bili poleg tajnika in vodje tehnične službe šp župani nekaterih občin, je deželnega odbornika seznanila s težavami, ki so nastale zaradi podražitve. Tako so morali iz druge skupine del, za kar je bila že razpisana dražba, črtati dela za napeljavo plina na področju Romansa .Dela bodo vključili, pravzaprav so že vključili, v tretji del izvršilnega načrta, za kar bi morala dežela že v kratkem nakazati 500 milijonov lir. Izključitev Romansa pa je povzročila ogorčen protest upraviteljev tc občine y skupščini konzorcija, proti prisilni izključitvi pa so protestirali tudi občani Romansa. Izgleda, da je spor, oziroma nesporazum, po srečanju z deželnim odbornikom poravnan, saj je Biasutti obljubil takojšnje izplačilo sicer že predvidenega zneska, s čemer bo mogoče takoj začeti izvajati tudi dela predvidena v tretji skupini del izvršilnega načrta. Deželni odbornik je tudi obljubil da bo posredoval pri družbi Snam, da bi z dobavo plina na območjih občin Zagraj, Foljano in Romans pričela čimprej, vsekakor pa pred letom 1985, kakor je sicer predvideno v deželnem načrtu ureditve plinskega omrežja. Predstavniki konzorcija Cafo so deželnega odbornika nadalje sezna nili z zahtevo, da bi v načrt meta nizacije vključili tudi občini Mora ro in Koprivno, kjer sta bili že zgrajeni razdelilni postaji. Umrla je v 89. letu Cilka Fornazarič-Bilcžnikova V goriškt bolnišnici sv. Justa je včeraj zjutraj umrla v visoki starosti 89 let Cilka Fornazarič vd. Bitežnik. Doma iz Solkana se je takoj po prvi svetovni vojni poročila s sovaščanom dr. Jožetom Bitežnikom, ki je takrat, do konca dvajsetih let, bil med voditelji političnega in zadružnega gibanja slovenskih krščanskih socialcev na Goriškem. Bitežnikovi so se ob koncu dvajsetih let, potem ko je fašizem prepovedal vsakršno organizirano delovanje slovenskih društev, izselili v Jugoslavijo, najprej v Maribor, zatem pa v Ljubljano. Vrnili so se po vojni v Gorico, kjer je več let dr. Jože Bitežnik poučeval na tukajšnjih slovenskih srednjih šolah. Po njegovi smrti leta 1960 je Cilka Fornazarič živela še vnaprej v Gorici. Z njo je bila hčerka Vida, ki poučuje na slovenskih srednjih šolah, sinova odv. Mitja, in Lav, ki je učitelj,, pa živita v bližnjem Trstu. Starejša hči Mihajla pa živi že dolgo let v Kanadi. Pogreb pokojnice bo jutri, v četrtek, ob 10. uri, iz bolnišnice sv. Justa v slovensko farno cerkev sv. Ivana. goško-glasbenega zabada» iz Rostova na Donu iz Sovjetske zveze, (ni znano ime dirigenta), bolgarski zbor zSredec» iz Sofije (vodi Aleksander Kujurradjev), zbor «Atenaeu» iz Ba-cau na Romunskem (vodi Ion Banica); «CoroI Femenino de San Justo» iz Buenos Airesa v Argentini (vodi Roberto Rosario). Prisotni bodo torej pevski zbor iz vse Evrope, pridejo pa jc nam na obisk tildi'zbora iz Južne Amerike in ir,Azije.' Slednji, filipiniki zbor, je y svoj ^program vključil., med druapm. pesem glgvenskega skladatelja Jakoba Petelina Gallusa *Mu-sica graia Deo*. Gallusove pesfhi-imata v programu tudi «La polifo-nica udinese» (Jerusalem gaude) in tržaški zbor «Valrosandra» (Con-firma hoc, Deus), medtem ko ima tržiški zbor «Ermes Grion» na sporedu polifonsko pesem Ubalda Vrabca «Lector et aditon-. Pesmi slovenskih skladateljev, čeprav le polifonske, bodo torej peli pevci in pevke treh italijanskih in enega filipinskega zbora. Naše pesmi iz ust slovenskih pevcev ne bomo letos slišali. Prvič v zgodovini Seghizzijevega tekmovanja. Prav na jubilejnem, dvajsetem tekmovanju. Zakaj so pevci ljubljanskega tConsortium musicum» odpovedali v zadnjem trenutku, potem ko so se že prijavili? Ko ne bi bili poslali prijave, bi se na goriško mednarodno tekmovanje lahko prijavil kak drug zbor iz Slovenije. Nekaj tisoč pevcev se zbere vsako leto na šentviškem pevskem taboru. Na mednarodno tekmovanje v Gorico pa letos ne pride nihče. droga za zastavo in je bil lepo viden še včeraj dopoldne. Storilci najbrž niso imeli pri roki običajne črne barve, pa so za svoje nečedno početje izkeristili kar cvetje,' ki raste v gredi pred spomenikom v narodnoosvobodilnem boju padlih vaščanov. Kljukaste križe so last-niki hiš že zbrisali. Težko je verjeti, da gre samo za potegavščino vesele druščine ali posameznika, toliko bolj ker v naših krajih velika večina prebivalstva ve, kaj je nacizem in koliko grozot je zagrešil. Za sedaj ni možnosti za nove letalske koridorje Vojno letalstvo ne namerava za sedaj dati dovoljenja za poletne koridorje iz Ronk proti severovzhodu, torej v smeri držav srednje in vzhodne Evrope. Preučili pa bodo zahteve, ki s tem v zvezi prihajajo iz zainteresiranih krogov, predvsem letališča. To je pokrajinski upravi v Gorici, ki se je za stvar pozai nifnala, sporočil podnačelnik vojnega štaba gen. Poli. Kot je znano, je neposreden promet iz Ronk proti Avstriji ali Jugoslaviji onemogočen zaradi že omenjenih prepovedi. Iz pisma letalskega generala pa s« zdi, da bodo stvar vendarle vzeli v pretres. Obveščamo spoštovane bralce in naročnike, da preko našega lista lahko naročijo sledeče revije in časopise iz Jugoslavije: Antena, Arena, Avto. Borba, Ciciban, Cicibanove urice. Delo, Dialogi, Ekran, Hustrovana Politika, Jana, Jezik in slovstvo, KIH, Kmečki glas, Komunist, Kurirček, Ljubljanski dnevnik, Nedeljski dnevnik. Mladina, Moj mali svet, Narodna armija, Naša žena. Naš dom. NIN, Novi list, Obzornik, Otrok in družina, Panorama, Pavliha, Pionir, Pionirski list, Politika, Primorske novice. Primorska srečanja, Slobpdna Dalmaeija, SN Revija, Sodobno kmetijstvo. Sodobnost, Sportske novosti, Start, Studio, Stop, Superpip, Svijet, Šahovski glasnik. Šahovski bilten, Teleks, Tempo, Teorija in praksa, TV 15, Vjesnik, Vzgoja in izobraževanje, Zabavnik, Radar, Dok. Roman, Zdravje, Front, Meh za smeh, 7 dni. Večer, Večemji list, Življenje in tehnika, Tla v stanovanju, Proteus. Poleg tega bralci naročijo lahko še Novi mata jur, ter Gospodarstvo. Naroča se pri upravi lista, ali pa pri raznašalcih, v posameznih krajih. Koncerti Delavske demonslracije Približno sto delavcev tržiške tovarne Detroit je včeraj bučno demonstriralo na goriškem Korzu pred pokrajinsko palačo v znak protesta proti deželni vladi. Jutri pa bodo pred sedežem goriške zveze indu-strijcev demonstrirali delavci goriške tovarne Inteco. Zavračajo nad 70 odpustov. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Trži ču dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72 34L Zaključuje se ciklus sedmih koncertov komorne glasbe na goriškem gradu, v priredbi goriškega komornega ansambla ter pod pokroviteljstvom pokrajinske in občinske uprave ter radijske in televizijske službe. Drevi ob 20.45 bo nastopil gori-ški komorni ansambel, ki ga vodi A. Cossovel, Solista: L. Urdan - klarinet in M. Ziani - oboa. Kino l, vrtcu VERDI Zaprto. CORSO 18.00-22.00 »Altrimenti ci arrabbiamo*. B. Spencer in T. Hill, Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 »Porno auto-stoppiste in calore*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Iršič EXCELSIOR 18.00-22.00 «Primo a-more*. PRINCIPE Danes zaprto. /VoiVi t,vriva m ukolivu SOČA 18.00—20.00 «Bilo je nekoč v Parizu*. Ameriški film. SVOBODA 18.00 - 20.00 »Doživljaji pop pevca*. Angleški film. DESKLE 17.00—19.30 «Vojna na kolesih*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 84-972. Izleti Slovensko planinsko društvo priredi 25. in 26. julija izlet v Trento z vzponom na Jalovec. Pojasnila dobijo interesenti ria sedežu društva. oziroma pri predsedniku. Razna obvestila Goriški občinski živinozdravnik sporoča, da bo jutri obvezno cep ljenje psov proti steklini, in sicer na območju Podgore, Pevme in O- j slavja. V Podgori bo cepljenje ži | vali pri osnovni šoli od 9. do 10, i ure, v Pevmi, na trgu, od 10. do \ 10.30 ter na Oslavju, pri gostilni Bensa, od 10.30 do 11. ure. Poleg psov, za katere je cepljenje obvezno, lahko interesenti cepijo tudi mačke. Naša draga mama in nona ČILI BITEŽNIK roj. FORNAZARIČ je dokončala svojo življenjsko pot. Pogreb bo jutri, 16. t.m., na goriško pokopališče. ob 10. uri iz cerkve sv. Ivana Njeni: Mihajla. Vida, Mitja, Lacko ter vsi sorodniki Gorica, Trst. Toronto, 15. julija 1981 Na «šagri» v Ritma n jih Preteklo soboto, nedeljo in ponedeljek je PD «Slavec» iz Ricmanj in Loga pripravilo že tradicionalno «šagro» z bogatim kulturnim sporedom, na katerem so nastopili tudi uajmlajši «godbeniki», kot vidimo na gornji sliki. Posebno v nedeljo je bilo v Ricmanjih veliko gostov (spodnja slika) Če je res, da se Slovenci v Italiji z uspehom udejstvujejo na rajnih športnih področjih, od nogometa, košarke, odbojke in namiznega tenisa pa vse do pohodov v gore in smučanja, ta trditev v dokaj manjši meri velja za športe, ki so vezani na morje. Vzrokov za to je gotovo več; glavni vzrok pa je verjetno v tem, -da živimo v državi s takim družbenim sistemom, ki nudi vse tistim, ki sami lahko veliko prispevajo za ustanovitev takega ali drugačnega športnega združenja ali kluba, malo ali pg nič tistim, ki nimajo ekonomskih pogojev, da bi lahko plačevali visoke članarine ali si celo sami zgradili sedež in si priskrbeli vse tisto, kar je potrebno za določeno športno panogo. Z ustanovitvijo TPK «Sirena», ki je s svojim delovanjem začel leta 1977, se je mladi generaciji ponudila možnost, da se seznanijo s športom, ki je do nedavnega bil za Slovence v Italiji skoraj popolna neznanka, t.j. z jadranjem. S sprejemom TPK «Sire-na» v italijansko jadralno zvezo FIV, se je mladim odprla še e-na možnost in sicer ta, da lahko tudi na regatah pokažejo svoje zmožnosti in znanje. Lorenzo Bogateč, 15-leten tih,: prijazen fant je prvi član «Sire-s ne», ki je dosegel take rezultate. ■iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OB VELIKI RAZSTAVI V GALERIJI PALAČE COSTANZI ŠTEVILNI NAŠI LIKOVNIKI OBČUTLJIVI ZA FANTASTIKO Prispelo je veliko del, žirija je izbrala 63 del 53 slikarjev - Tro-janisovo delo vzbuja srh - Pa (udi nekatera druga dela so zanimiva RAZGOVOR Z NAJBOLJ UVELJAVLJENIM ZAMEJSKIM JADRALCEM V I Čeprav smo obmorski narod, jadranje med nami premalo uveljavljen šport Križan Bogateč se je v državnih merilih pririnil najbolj daleč - Ni res, da je jadralni šport tako hudo drag - Zadovoljstvo in nezadovoljstvo nad uspehom V okviru že tradicionalnega tržaškega mednarodnega festivala fantastičnega filma je Deželni avtonomni sindikat slikarjev, kiparjev in grafikov tudi letos organiziral razstavo, ki naj bi bila v motivu v skladu s filmskim festivalom. Če smo lani rekli, da je bila razstava posrečena, bomo to ponovili tudi letos, vendar z določeno omejitvijo, ki je veljala tudi lani. da so se namreS šievilni umetniki lotili del, ki zares vsebujejo nekaj fantastičnega, nekaj kar vzbuja pri gledalcu neko občutje nenavadnega, nevsakdanjega, vendar smo v nekaterih, rekli bi raje pri večini razstavljenih del priča ali manj običajnim motivom posameznih slikarjev, le da naslovi teh del spominjajo bolj na fantastiko. In vendar z zadovoljstvom ugotavljamo, da je tudi letos razstava uspela, morda še bolj kot lani in da je na razmeroma visoki ravni, tako da odraža splošno visoko raven, ki jo zadnje čase doseza likovnost v naših krajih, v naši deželi. Sicer pa nam o pomembnosti razstave govore tildi nekateri konkretni podatki, kot na prime, to, da se je na natečaj, ki ga je razpisal strokovni sindikat, prijavilo s svojimi deli kar 81 likovnikov, seveda prvenstveno doma činov, Tržačanov, nekaj pa tudi iz ostalih predelov. eden celo iz tujine, namreč iz Avstrije. Posebna žirija, ki je imela nalogo dospela dela pregledati in oceniti, je tudi zaradi omejenega prosto-stnra izbrala 63 del 63 slikarjev. Kot smo žf toliko krat podčrtali, se v primerih tolikšnih kolektivnih likovnih manifestacij ne da dati neka temeljitejša ocena, po sebno ne za vse nastopajoče: te prej smo rekli, da je razstava na določeni ravni, da je zanimiva, da pa ima svoje meje. kot jih i■ majo vse podobne razstave. In zato se bomo v tem bežnem, rekli bi tudi priložnostnem poročilu, o-mejili le na nekatera dela in na nekatere značilnosti, ki se nam zdijo vredne omembe. Predvsem velja poudariti, da so se manifestacije udeležili številni tudi vrhunski tržaški likovniki, med katerimi so tudi Mascheri-ni, Čara, Devetta, Righi in drugi. Z druge strani pa velja že omenjena »posebna značilnost*, da je marsikatero razstavljeno delo fantastično le v naslovu. In vendar velja se ob tem ali onem delu tudi ustaviti, začenši pri verjetno najbolj »srhljivem* razstavljenem delu. že velikokrat smo rekli, da so umetniki bolj »občutljivi* kot drugi, poprečni ljudje in da zato prikazujejo razmere v svetu tako, da vzbujajo strah. Današnje stanje v svetu pa je že takšno, da vzbuja strah pred bodočnostjo tudi pri manj občutljivih ljudeh. Zato je tudi razumljivo, da se veliko ob činstva ustavlja pred delom, ki ga je za to priložnost pripravil tržaški likovnik Luciano Trojanis, ki je že večkrat izrazil svojo izredno tenkočutnost na podoben način. Trojanis je plastično ponazoril »krvavo prho*. V manjšo kad iz plastične snovi, v kateri je na tenkih stebelcih kakih deset otroških ročic, pada krvava voda, bolje rečeno rdeča kri. ki priteka po običajnih vodovodnih ceveh do »sita* prhe. Ponavljamo, da se ob Trojanisovi «prhh ustavi vsak, ki razstavo obišče. Pozornost vzbuja tudi »Apokalipsa* Giancarla Caneve, ki vsaj posredno nakazuje, kam vodi preti ran tehnični razvoj, ki bo prej ali slej privedel do popolnega razčlovečenja. Rekli bi. da nima nobene zveze z neko resnično fantastiko mali odlitek, s katerim se je ponovno predstavil Mariano Černe, ki pa s svojim nastopom dokazuje, da ni vrgel puške v koruzo in zato mu čestitamo. Dobro in v smislu fantastične znanosti je delo, ki ga je razstavil Milan Goldschmidt, kjer smo priča nekakšnim hudim posledicam sodobnega »razvoja*, ko verjetno zaradi mutacij zadobivajo živali obliko tehničnih orodij ali pa, zadobivajo orodja obliko živa-li .Car me to Vranich je, kot vedno, dobro zastopan s svojim velikim delom, v katerem na zelo drastičen način ponazarja, kaj vse se lahko mota po človekovih mo žganih. Delo je zelo konkretno in lahko čitljivo, kot je lahko čitljivo tudi delo, s katerim se je predstavil Miljčan Piero Frausin, ki prikazuje pretrgan kabel, s katerim je bil kozmonavt privezan na svojo bazo. In to njegovo «popkovino» sta preščipnili dve mehanski roki, ki ju vidimo v o-spredju slike. Kot smo rekli, bi bilo nemogoče ustaviti se pri vseh razstavljenih delih in vsa dela tudi oceniti ali razložiti. Ustavili smo se pri najbolj značilnih in hkrati tudi najbolj «čitljivih*, ko pa je tema «fantastična znanost* tako obsežna, da si jo vsak razlaga po svoje in tako po svoje tudi prikazuje in je morda naša ocena, da je pri marsikaterem razstavljenem delu fantastičnost le v naslovu, morda tildi pretirana. Noj bo kakor koli, drži, da je razstava na dostojni ravni in da vzbuja zanimanje. Sicer pa bo ogled razstavljenih del možen še dobrih deset dni, vse do 27. t.m. Seveda je ob tej priložnosti izšel tudi dokaj skromen vendar pa še vedno ličen katalog, ki prinaša uvodne besede Marie Cam-pitelli, seznam vseh razstavljal-cev ter naslove razstavljenih del in končno se reprodukcije po enega dela na vsakega razstavljalca. Žal so vse reprodukcije v črno-belem, zaradi česar dela veliko izgubijo na veljavi, nekatera dela celo vse. Fre da se je lahko udeležil državnega prvenstva klase MOTH Euro-pa, ki je bilo pred kratkim na jezeru Bracciano. K pogovoru smo povabili tudi njegovega očeta Bruna, ki je s svojim znanjem sinu veliko pomagal. VPR.: Lorenzo, kakšni so tvoji občutki po udeležbi na tako važnem tekmovanju? Lorenzo: Lahko si mislite, da sem zelo vesel tega dogodka. Pri vsaki regati si človek nabere novih izkušenj, na državnem prvenstvu pa so te izkušnje še pomembnejše. Seveda pa sem manj zadovoljen z uvrstitvijo. VPR.; Bi nam povedal, kako si se uvrstil? Lorenzo: Naš klub spada v 11. cono FIV. Iz te cone nas je na prvenstvo šlo 11 in med temi 11 tekmovalci sem dosegel 5. mesto. VPR.; Koliko tekmovanj si moral opraviti, da si se lahko uvrstil za državno prvenstvo? Lorenzo: Sodeloval sem na petih regatah in sem od Tržačanov dosegel najboljše rezultate in s tem prvo mesto. VPR.: Kakšni pa so občutki očeta, ki sina stalno spremlja in sledi njegovemu razvoju? Oče Bruno: Zelo sem zadovoljen z uspehi v conskih regatah, nikakor pa ne z rezultati na državnem prvenstvu. Lorenzo: Rad bi tu poudaril, da se je državno prvenstvo odvijalo na jezeru, ki je brez tokov. Sam pa sem na jezerih jadral le malokrat. Sploh pa je bilo vse, kar sem doživljal na prvenstvu zame nekaj novega. Seveda se zavedam, da to ne bi smelo biti opravičilo za slabo uvrstitev. VPR.: Mislim, da je tvoj klub s teboj zadovoljen. Z očetom pa se bosta o tem, kar je bilo narobe še pogovorila. Bi nam povedal, kdo te je navdušil za jadranje? Lorenzo: Oče. Ko sem bil še majhen, me je jemal s seboj na jadrnico. Prvi tečaj na optimistu pa sem opravil pred štirimi leti. VPR.: Kako pa ste se vi, Bruno, navdušili za ta šport? Bruno: Sem Križan. Moj oče je bil ribič in večkrat ‘sem mu pomagal. Imel je ribiško ladjo na jadra in vedno mi je bilo všeč motati se po njej. Brž ko mi je bilo mogoče, sem si kupil jadrnico in ker takrat ni bilo slovenskega kluba, sem se vpisal v klub «Sooieta velica Barcola - •Grigna-no.* Čeprav nisem bil več rosno mlad, sem začel tekmovati in dosegati tudi dobre uspehe, VPR.: Torej se za jadranje lahko odločajo tudi mladi po srcu? Bruno: Po mojem vsekakor. Seveda pa velja za mlade kot za manj mrade pravilo, da je za jadranje kot za vse ostale športe potrebno veliko ljubezni, dobre volje in vztrajnosti. VPR.: torenzo, ti imaš očeta, ki je sam jadralec in ti veliko pomaga. Misliš, da bi brez njegove pomoči lahko dosegel iste rezultate in uspehe? Lorenzo: Ne verjamem. Mislim, da gre prav očetu največja zasluga da sem dosegel take rezultate. VPR.: Bruno, še vaše mnenje. Bruno: Na žalost nimamo vaditeljev. Imamo ljudi, ki so polni dobre volje in osnovnega znanja. Veliko žrtvujejo za klub in za mlade, ki so se odzvali vabilu TPK »Sirena*. Manjka pa nam takih vaditeljev, ki bi poznali vso tehniko jadranja, ki bi bili sami jadralci in bi tako imeli veliko lastnih izkušenj, s katerimi bi o-bogatili mladino. Problem bomo rešili samo takrat, ko bodo na potrebne tečaje šli jadralci, ki ta šport ljubijo in ki bodo pripravljeni svoj prosti čas žrtvovati v prid mladih. VPR.: Zakaj mislite, da smo Slovenci v zamenjstvu tako pozno začeli s to športno panogo? Bruno: Vzrokov je gotovo več. Potrebni prostor ob morju, finančna sredstva in druge podobne težave. Osebno pa mislim, da smo tako pozno začeli z jadranjem tudi zato, ker nas je morje vedno spominjalo na trdo delo naših dedov in očetov. Trdo in nevarno delo za skromno življenje, v katerem ni bilo prostora za šport posebno ne za šport kot je jadranje, na katerega smo gledali kot na šport bogatih. VPR.: Ali mislite, da danes ni več tako Bruno: če se mladi vključijo v klubsko dejavnost, je to šport, ki ni zelo drag. VPR.: Lorenzo, misliš, da se dovolj dela na tem, da bi v to dejavnost pritegnili tudi mlade, ki ne živijo v mestu ali v bližnji o-kolici? človek ima občutek, da se povsod videvajo eni in isti obrazi. Lorenzo: Mislim, da bi se v naš klub res lahke vpisali mladi s Krasa in zakaj ne, tudi iz Gorice. Bruno: Mnenja sem, da bi se o jadranju moralo več govoriti oz. pisati. Živimo ob morju in zakaj le ne bi množično gojili tudi ta šport, če pa tako množično hodimo na smučanje, ki tudi ni poceni šport. Mirno lahko trdim, da je klubsko jadranje šport, ki stane manj kot smučanje. Kljub temu pa ostaja morje pozimi in celo spomladi prazno. Sprijazniti se bomo morali z dejstvom, da je treba za dobre rezultate vaditi tudi pozimi ali vsaj v zgodnji pomladi, kot to delajo povsod po svetu. Kar pa se mladine iz okolice tiče, tudi sam mislim, da bi se lahko vključila v jadralni klub. To je zdrav šport in tistim, ki nimajo možnosti za oddih na morju, bi jadralni tečaj lahko pomenil lepo poletno doživetje. Ob tem pa bi rad poudaril, da želimo h klubskemu delovanju pritegniti tudi starše, ker tudi oni lahko veliko prispevajo k boljšemu delovanju kluba. VPR.: Preden se poslovimo, še «feministično» vprašanje: zakaj mislita, da se dekleta tako malo navdušujejo za ta šport? Lorenzo: Ne bi vedel za vzroke; vsekakor mislim, da je vsaj delno kriva vzgoja. Bruno: Sam ne vidim razloga, zakaj ne bi tudi dekleta jadrala. Sicer pa je to splošen pojav. Na 60 moških tekmovalcev so v Bracciano prišle le 3 ženske. Vsekakor drži trditev, da ima vzgoja še vedno vpliv tudi na izbiro športnih panog. «• Tako smo se pogovarjali z obe-ba Bogatcema. Brunom in Loren-zom Iz njunih besed izhaja, da bi večje vključevanje mladih — deklet in fantov — pozitivno vpliva lo na razvoj slovenskega jadralnega kluba, ki bo lahko ostal v italijanskem jadralnem združenju le, če bo na raznih regatah nabral določeno število točk. O. Z. iiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiimiiMiiMiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiHiiiiMiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiimiiiimiuill OB 160-LETNICI ROJSTVA ANTONA ČIŽMANA Bil je tudi ravnatelj tržaške pomorske šole Obvladal je vrsto jezikov in narečij - Njegovo kulturno obzorje je bilo zelo obsežno - Veliko je potoval in na nekem potovanju tudi hudo zbolel Nedolgo tega, 12. junija je minilo 160 let, ko se je v Ljubljani rodil slovenski znanstvenik Anton čižman. Anton Čižman pa1 je velik del svojega življenja preživel v Trstu in tu je tucti.nmrl 8. februarja 1874. leta. V1 - Danes se ga spominjamo predvsem kot enega . izmed ustanovnih članov Slovenske matice, vendar je to le del zaslug, ki jih ima v razvoju naše bitnosti in kulture. Anton Čižman je namreč eden tistih Slovencev, ki lahko rečemo, da so veliki, pa čeprav ga bolj malo vsekakor pomanjkljivo poznamo. Čižmanov oče, ki je bil po poklicu učitelj in je služboval v Ljubljani, je umrl, ko je Anton dopolnil komaj 13. leto. Očetova smrt je prinesla v družino Čižmanovih revščino, ki je Antona spremljala skozi vsa študentovska leta, ko se je moral preživljati sam. In vendar je leta 1846. diplomiral na Dunaju in sicer na pravni fakulteti. Kmalu po diplomi je dobil službo: postal je vzgojitelj pri družini ameriškega poslanika na Dunaju Stilesa. Ko so Stilesa odpoklicali v Ameriko, je pravne zadeve ameriškega veleposlaništva na Dunaju odpravljal nekaj časa kar Čižman sam, ki je v bistvu zamenjaval ameriškega diplomata. Pri tem delu pa se je mož tako obnesel, da ga je leta 1850 Stilen povabil v ZDA, kjer mu je Čižman pomagal napisati knjigo o marčni revoluciji 1. 1848 v Avstriji. Delo je izšlo leta 1852 v Nevv Yorku in hkrati tudi v Londonu, Anton Čižman je bil mož velikanskega znanja. Dobro je obvladal več kot deset jezikov in narečij. Nekaj časa je poučeval, tudi na univerzi na Montegmeryju. Ko se je leta 1856 vrnil v Evropo, se je vrnil že kot znana osebnost, posebno po svojih delih s področja jezikoslovja, botanike, geografije in splošnega prirodoslovja. In prav v tem svojstvu, kot človek izredno širokih kulturnih in znanstvenih razlogov je postal profesor na Pomorski akademiji v Trstu, kjer je leta 1871 postal tudi njen ravnatelj. Za časa svojega življenja je Anton Čižman dobil zelo veliko priznanj in odlikovanj, kar priča o njegovem velikem ugledu in slovesu. Pruga značilnost Antona Čiž-mana pa je bila ta, da je rad potoval. Seveda v znanstvene ali vsaj prvenstveno v znanstvene namene. Prepotoval je velik del Afrike, Azije in Amerike ter seveda predvsem Evrope. Na enem izmed teh potovanj pa je zbolel in za posledicami bolezni 1874. leta v Trstu tudi umrl. V njegovi zapuščini so našli zelo veliko gradiva, od dnevnikov, do bogatega slovarja japonskega jezika, pravzaprav veliko gradiva za japonski slovar. Slovarja sicer še ni dovršil, a zbral je veliko materiala. Prav tako mu ni uspelo dokončati učbenika za oceanogra-fijo. Že teh nekaj podatkov jasno govori, kako velik znanstvenik je bil Anton Čižman. In pri tem je še posebej značilno to, da je bil klen, trden Slovenec. Zato bi bil zaslužil več pozornosti. In ko se v določenih tržaških krogih govori, da Slovenci skorajda nismo udeleženi v »zgodovini* našega mesta, je to le dokaz neznanja, kajti prav primer Antona Čižma-na to demantira. Žal pa moramo ponovno ugotoviti, da tudi sami Slovenci tega našega velikega rojaka bolj slabo poznamo. MARJAN TOMŠIČ: 35. OŠTRIGiTA Umaknil se je za korak, za dva koraka in grabilo ga je, la bi pobegnil. Vendar ni. Vzdržal je. Vrteči se stožec je ločasi odšelestel dalje in je izginil. Potepuh je nekaj časa e stal tam, okamenel in z blaznostjo spoznanja v sebi, poem pa je stopil čez lesketajočo stožčevo sled. Zmrazilo ga e, potegnilo nekam noter, samo za hip, potem ga je vrglo 'en, izbruhnilo ga je. Sele sedaj, ko je bil na drugi strani svetle črte, ki je tazala stožčevo pot, ga je premagal strah in brezglavo je :ačel teči in se je ustavil šele potem, ko so iz teme butnile 'anj prve hiše Olike. Ves zadihan se je naslonil na zid in je prisluhnil. Vas e. spala, veter je počival, nobena nočna ptica se ni oglasila, lobena druga žival se ni zganila. Tišina je bila mrtva, taco popolnoma mrtva, da je slišal valovanja svojega telesa n zvoke, ki so doneli nekje daleč. Zdelo se mu je, da pri-lajajo ti glasovi iz neskončnih medzvezdnih prostorov in ia jih delajo zvonovi, ki so najmanj tako veliki, kot je velita Zemlja. V oddaljeno zvonjenje so se vpletali še drugi evoki, ki pa jih ni slišal dovolj razločno, da bi jih mogel jrepoznati. Kljub temu pa so ga navdajali z bojaznijo in mu dajali čutiti veličastnost nečesa, kar je sicer poznal, ni pa mogel tega uzavestiti. Stopil je dalje mimo hiš. Noben pes ni zalajal, prav nič se ni nikjer zganilo. - In tako je hodil vso noč in še naslednji dan in še eno noč. Potem je prišlo jutro. V daljavi je zagledal mnogo zelenja sredi rjave in sive jesenske pokrajine. Tam je bilo domovanje njegove prijateljice in pohitel je, čeprav ga je utrujenost vlekla k tlom in ga prosila, naj počije, naj sede, naj vsaj malo zaspi. Pa kako bi mogel spati, kako bi mogel sesti prav zdaj, ko je zeleno žarela pred njim Ledina domačija! Kar je slutil, se je uresničilo. Kar so mu povedali kamni na dnu potoka, kar mu je prišepetavala hiteča voda, kar so mu šepetali hrastovi listi in kar mu je sporočala drobna beka, vse to je bilo res. Ko se je dovolj približal njeni veliki hiši, njenemu gradu in njenemu kraljestvu brez oken in vrat, je spoznal, z grozo in z muko, da Leda umira in da je ne bo mogel rešiti. Ali pa? Ali pa morda vendarle? Ležala je na dišečih listih treh skrivnostnih ovijalk. Bolečine zadnjih dni so jo izčrpale in omamile. Vendar je vedela, da stoji Marinič pred njo. Razprla je dlan in sprejela njegovo potno čelo. Večni popotnik in potepuh, berač in brezdomec, je sedel k njej in je molčal. Zatopil se je v svojo in njeno bolest Iskal je rešitev iz brezna, kjer so bile vse stene gladke, spolzke in okrogle. Vse hudo se je zrušilo nanj. Življenje je izginjalo, bledelo, izgubljalo moč in privlačnost. Padali so jokajoči klici in z neba je drsela otopelost. Oprijemala se ga je, se lepila na roke, ramena, noge. Svinčena sivina, razpršena v meglo, je oVijala njegovo dušo in jo priklepala. Vse reke so po- stale črne, vsi potoki temno modri. S hriba na hrib so se klicale nočne ptice z visokimi, turobnimi kriki. «Kvi... kivi... kiv... kivi... kiv...» Veter, njegov prijatelj, je ždel ob njem s povešenimi perutmi in s sklonjeno glavo. Drobna ptica, ki ga je nekoč rešila, je povešala kljunček in nemela. Od neba pa do zemlje so se povešali srebrni lasje. Angeli so klonili in jokali z njim. V globinah zemlje je mrko brbotalo. Gnev in srd sta se nabirala tam notri, pravično sovraštvo se je strjevalo v črno kroglo. Minilo je dopoldne v molku in minilo je popoldne in prišel je večer. Takrat, ko se je sonce dotaknilo roba oddaljenih hribov, je Leda zaihtela, vzpela se je proti svojemu prijatelju, ovila mu je roke okrog vratu in popotnika so zapekle njene solze. «0 mili moj...» je rekla in hotela mu je še nekaj povedati, pa ji je zmanjkalo moči in je obvisela v njegovem objemu. Videl je Marinič takrat, kako se je zaiskrilo njeno telo, kako je prhnilo iz nje našteto drobnih, srebrnih in zlatih isker. Spremenile so se v tanke nitke, v neštete svetleče nitke in zavalovile so okoli njenega umirajočega telesa. Za hip je kazalo, kot da bodo pobegnile, odplavale na vse strani in izginile v brezkončnem prostoru niča. Vendar se ni zgodilo tako. Marinič je tistikrat začutil neznansko moč. Razširil je roke in zaobjel je te srebrne, zlate, rumene, rdeče in vseh drugih barv polne nitke. Ni pustil in ni dovolil, da bi se razblinile, ampak jih je potegnil z neznansko močjo k sebi in jih obrnil vase. Tako se je zgodilo, da se je njegova prijateljica Leda ob smrti svojega telesa pretopila, prebila vanj in se ni razblinila v nič, ni umrla. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Koncert za jutrišnji dan 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 17.00 Sveže, sveže - poletna odda ja o glasbi, predstavah in aktualnostih 17.06 Izgubljeni otoki - 6. epizoda 18.00 «La frontiera del drago* - ri sani film - Lilli Put Put - risanka 19.00 Dick Barton - posebni agent -3. del TV nadalj. 19.20 Mazinga «Z» - risani film 19.45 Almanah in Vremenske raz mere 20.00 DNEVNIK 20.40 Posebni oddelek Most VVanted - TV film Časnikarja publikacije Glo be Dispatcb, ki se ukvarjata v glavnem s podzem skim življenjem, se odpravita na neki tajni sestanek v neki bar. kamor ju je po vabil Pat Kelly, ki je znan kot strokovnjak za izsiljevanje in podobne nečednosti Pat Kelly je časnikarjema Bovvmanu in Bishopu oblju bil razkritje velike skrivno sti, v resnici pa je šlo za past in časnikar Bowman jo je skupil. Ko je hotel telefonirati. ga je peklenski stroj, priključen na telefonsko slušalko, ubil. Bilo je to v baru, kjer je bil domenjen sestanek. Na srečo ' pa je Bishop ostal izven lo kala in bil povezan s svojim kolegom preko radia. Ob eksploziji je pobegnil, da bi ga ne zapletli v zadevščino. Teda posebna policijska organizacija je stopila v akcijo in je odkrila Bishopa, ki pa je vse zanikal 21.35 Quark - potovanje v svet znanosti 22.15 Športne vesti Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi Kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.15 Astro robot - kontakt ypsilon - risani film 17.00 Dnevi upanja - TV film od vebke vojne do leta 1926: 1916 - Vojaški nabor Program za mladino 17.10 Pom pom - risanka 18.00 Pregled mladinskega gledališča 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 - Večerne športne vesti 18.50 Zmenek v črnem - 3. del Napoved vremena 19.45 DNEVNIK 2 20.40 DNEVNIK 2 - Sekstant: Glasba in družba 21.30 Za kralja, -dOTifovirlo Mj Su- sanno! - film, ki ga je režiral Rene Claiff,,.-., Ob koncu DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.20 Pesaro ’81: Latinsko - ameriški kino 19.50 Antologija Delte: tedenska oddaja o znanosti in tehniki 20.10 Šolska vzgoja 20.40 Leta dogodivščin - film Winston Churchill je bil e den najpomembnejših državnikov našega stoletja. Pravijo. da je treba prav nje- mu pripisati; zaslugo, da se je Velika Britanija v drugi svetovni vojni tako obnesla. Čeprav je verjetno v tej trditvi tudi nekaj pretiravanja, drži, da je to bil velik človek, velik strateg, velik državnik. Nocoj se bomo ne koliko pobliže spoznali z njim oziroma z njegovim življenjem. Winston Churchill je napisal svoje veliko deio - Spomine, v katerih pripoveduje o svoji mladosti in o svojem življenju na sploh.: o dosežkih in o porazih. Baje je v njegovih spominih velika doza iskrenosti. VVinston Churchill je bil sin znanega angleškega političnega moža, njegova mati pa je bila Američanka. V svojih mladih letih je Winslon Churchill okusil strogost staršev, posebno svojega očeta. In tudi v šoli mu ni bilo mehko postlano. Težko je shajal in komaj komaj prile zel na konec. Pa tudi v vojni akademiji mu ni šlo od rok. Brž ko je končal akademijo, je postal častnik in poslali so ga najprej v Indijo, nato [i v Sudan, kier je posebej pokazal veliko ambicije. Ko mu je umrl oče, je bil star 23 let in se je pognal v politiko, na strani konservativcev. Kandidiral je v Južni Afriki in — propadel. Udeležil pa se je tu di vojne z Bceri. cd koder je bil tudi dopisnik. Toda boerska vojska ga je ujela Churchillu pa je uspelo iz u-jetništva pobegniti in to mu je pomagalo pri poznejšem uveljavi'anju v javnem življenju. Kmalu je bil izvoljen v parlament in s tem so se mu odprla vrata v vedno višje javne položaje 22 40 DNEVNIK 23.05 Canta che non ti passa JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.55 Poročila 19.00 Rdeča zora 19.30 Obzornik 19 45 Tudi njim smo radi prisluh nili 20.15 Risanka 20.24 TV in radio nocoj 20.25 Zrno do zrna 20.30 TV dnevnik 20.55 Vreme 21.00 Film tedna: Caudillo, španski dok. film 23.00 V znamenju Koper 17.30 Ponovitev filma 19.00 Rock koncert : «Electric light orchestra* 19.30 ^Aktualna tema 20,00,.Risanke 20.15 TV D - Stičišče Dve minuti 20.3d Zgodilo se je v Benetkah -film 22.10 Dokumentarna oddaja 22.35 Osma ofenziva - TV nadalj. Zagreb 19.15 Sezamova ulica 19.45 Amaterski studio 20.30 TV dnevnik 21.00 Poletni koncert ŠVICA 18.35 Poletni programi za mladino 19.30 TV film iz serije Jegg Robot 20.40 Maturareise - film TRST A 7.00. 8 00. 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, J 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro; 1 8.10 Radijski moz.aik: Danes bomo govorili o . . ., Literarni vložek, Glasbene spremljave. Iz arhiva; 10.10 Koncert s posnetki na trakovih in ploščah; 11.30 Pol-dnevniški razgledi: Kulturne aktualnosti doma in po svetu. Reportaže iz naših krajev. Iz ve černili oddaj; 13.20 Poštni predal: Zborovska glasba s koncertnega odra; 14.10 Popoldanski program: V gosteh imamo Aretho Franklin; 14.30 Otroški kotiček: 14 50 Danes smo izbrali; 15.30 Roman v nadaljevanjih - V.J. Križanovska: »Nemeza* - 1. del; 16.00 Orkester RTV Ljubljana: 16.15 Za ljubitelje vokalnega jazza; 17.10 Razširjeni obzornik: Klavirski album. Letošnja revija »Primorska poje*; 18.25 Priljubljeni motivi. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9 30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro: 9.00 štirje koraki; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Do re mi; 11.10 O. troski kotiček; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Iz, Rima z zanimanjem in simpatijo: 14.33 Glasbena oddaja: 15.00 Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 15.33 Mala diskoteka; 16 (KI Na . svežem zraku: 16.15 Dobra zabava z Bennijem Vivetto in »Mulino del Po»; 17.32 Crash; 17.55 Pismo iz ...; 19.07 Zbori v večeru; 19.45 Slišimo se jutri. KOPER (Slovenski program) 7.30. 8.25, 14.30, 15.30 Poročila; 7 (K) Glasba za dobro Jutro; 7.()5 Jutranji koledar; 7,37 Kinospored; 8.15 Najava sporeda; 14.00 Naja va sporeda, pregled dogodkov; 14.05 Spored mladinske zborovske glasbe; 14.40 Melodije na tekočem traku; 15.00 Jugoslovanska pop scena: 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Pregled dogodkov; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Po samoupravni poti: 17,10 Vaš telefon, naš mikrofon; 17.30 Primorski dnevnik; 17 45 Zabavna glasba. RADIO 1 7.00. 8.00, 10,00, 12.00, 13.00, 14.0 17.00, 19.00 Poročila; 6 00 Gla bena kombinacija; 9,00 Rad anch'io; 11.00 Štiri četrtine; 12.1 Planet kantavtor; 12.30 Ulica i siago Tenda; 13.15 Master; 14.1 Sknvriosti telesa: 15.00 Popoldai ska srečanja; 16.10 Rally; 16.: Iz ust v usta; 17.03 Patchvvorl 18 05 Cab-musical; 18.30 Prazr roke; 19.15 Zgodba jazza; 193 Enodejanka: 2100 Nagrada 3i 21.22 Peščena ura. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.31 13.30, 15 30, .16.30, 17.30, 18.30. 19,5 Poročila; 6.00 8.45 Dnevi; 9.05 Ri dijska priredba; 9.32-10.12 Luna vodnjaku; 11.32 Tisoč pesmi; 12.1 L’aria che tira: 13.41 Glasba i 15.00 Nem goči intervjuji 1j42 Poletni program; 19.00 Nf pravimo korak nazaj; 20.55 Ča proze in glasbe LJUBLJANA 7.00, 7.30, 9.00, 10.00, 11.00, 12.(X 13.09, 15.(K), 20.00 Poročila: 7.1 Prometne informacije; 7.35 Vr< mensko poročilo za pomorščake 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8 30 I naših sporedov; 9.08 Z glasbo dober dan; 9.30 Počitniško popi tovanje; 9.45 Zaplešimo in zapo, mo; 10.05 Z radiom na poti; 10.4 Turistični napotki; 11.05 Rezerv: rano za . . .; 12.15 Lokalne radi. ske postaje: 12 35 Znano in pri ljubljeno; 13 10 Veliki zabavni ot kestri; 13.30 Kmetijski nasveti 13.40 Ob izvirih ljudske glasben kulture: 14.00 Iz naših krajev, I naših sporedov: 14.30 Priporoča jo vam . . .; 15.05 Razmišljamo ugotavliamo; 15.25 Glasba po že Lab; 16 00 Dogodki in odmevi 16.30 Zabavna glasba; 16,50 Ra dio danes, radio iutril: 17 (K' Lo to vrt i i i« k»: 19.00 Zborovska glas ba: 19.15 Naš gost; 19 30 Radij sko tekmovanje mladih pianistov 20.35 Lahko noč, otroci!; 20 45 Mi mite z ansamblom Gorenjci; 21.01 «Lhidska pesem v umetni glasbi* 21 25 Minute z violini,slom Rokorr K'opčičem: 22.05 W. A. Mozart odlomki'1 iz opere »Vrtnica iz liti bežni*; 2315 Informativna odda ja v nemščini in angleščini; 23 2.’ Iz naših sporedov; 23 30 Revije '■inVpn.-!.ii, pnv,,t.v mhsvne glas be; 00 05 lirični utrinki: 00.K Jazz pred polnočjo; 1.05 Nočni program. kolesarstvo VČERAJ NA «T0URU> Etapa za Winnena Anderson zaostal Minault je na skupni lestvici še bolj povečal svojo prednost ALPE D HUEZ — Nič ne more zaustaviti Hinaultovcea večanja njegove prednosti na skupni le-fVlcl> kjer je njegov naskok od e «Pe do etape večji Niti Alpe! se kaže, da je letošnji »Tour* *?s že ^zapečaten*. Zdi se, kot a mož, ki bi lahko velikemu fran '°skemu šampionu »prestrigli pare *”•„ enostavno ni. ' cera j je Hinault prispel na e ega izmed klasičnih ciljev a lestvica: 2 Bmaičt (Fr.) 3 Impe (Bel.) 4 Aiban (Fr 1 5 ^*®melk (Niz.) 6 M«ynrk (Bel.) ^mnen (Niz.) i-aurent (Fr 4 ijjpuielion (Bel.) 7 8 9 M!,"—...... m Ifl Misson (šve.) Wp'lpns (Bel ) ^GOMET 7.36’26" 7.36’27” 7.36'30" 7.37'56" 7.38T9” 7 39'41’' 7.89181” 7.40'32" 7.40'34” 77 32'27" po 9'39” 10'4fl" 1236” 12'58” 13 04” 14-.33” 15'32” lfi'40” 1740” Sfbino Nria ((irnoa) Kcslopii k Romi — Sebino Nela, 21 -letni član dC Genoe. je od včeraj postal K°rne. Za mladega branilca je PEKING — Italijanska mladinska nogometna reprezentanca nadaljuje s svojimi uspešnimi nastopi na mednarodnem turnirju'v Šanghaju. še nepremagana italijanska ekipa je namreč slavila tudi v četrtfinalu in se je z visoko zmago (6:0) proti ekipi iz mesta Šanghaja uvrstila v polfinale, v kateiem se bo spoprijela s selekcijo mesta Šanghaj. Poletova dvojica v umetnostnem kotalkanju Nikoleta Sossi in Mauro Renar je na mladinskem državnem prvenstvu v Rimu zasedla odlično 6. mesto, in sicer med skupno sedemnajstimi dvojicami, ki so si priborile pravico do nastopa na osnovi rezultatov pokrajinskih in deželneh prvenstev. Ta vest, ki je prišla v nedeljo iz Rima, je bila včeraj potrjena od obeh tekmovalcev in njihove trenerke Zdenke Hrovatin, ki je dejala: «Na državno prvenstvo ,v Rini smo odpotovali v prepričanju, da se bosta Nikoleta in Mauro uvrstila med prvo polovico tekmovalcev. Toda že po «Uratkem programu*, ki določa lestvico vrstnega reda nastopajočih v tekmovalnem programu, mi je bilo jasno, da se bosta Nikoleta in Mauro lahko potegovala za boljšo uvrstitev, kar se je tudi zgodilo. Namesto med prvo polovico sta prišla v prvo tretjino najboljših kotal-karskih dvojic v Italiji, kar je prav gotovo velik uspeh, zlasti če pomi- IIIIUMIiMIMIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllimilllillMiiiiiiiiiuiHi imun, IHIHHIimimHItlUIIIMHHtlUiniHIIMMU ATLETIKA ".V. , . NA DRŽAVNEM PRVENSTVU TAVČARJEVA (BOR) M ŠESTEM MESTU Disk je zalučala 47,12 metra TURIN — Borovka Irena Tavčar je na italijanskem državnem prvenstvu v metu diska zasedla včeraj šesto mesto in je z odličnim metom 47,12 m postavila ne samo svoj novi osebni, ampak tudi deželni rekord Furlanije - Julijske krajine. Ta njen dosežek je tem pomembnejši, ker je bila že doslej (od junija meseca iz Vidma) lastnica deželnega rekorda v tej disciplini, katerega je popravila kar za cel meter. Tavčarjeva je tako v dveh letih že tretjič deželna rekorderka, saj je ta naslov osvojila tudi lani z metom 45,56 m. V tej disciplini so bili rezultati taki: 1. Scaglia (Brescia) 51 58 m ?. Bano (Milan) 51.38 m 3. Marello (Milan) ■ " ■ 49,30 m 4. Araldi (Padova) 43.78 m 5. Prete (Padova) 47,48 m 6. Tavčar (Trsi)........... 47,12 m 7. Rognini (Padova) 44,38 m 8. Giraudi (Alessandria) 43,98 m V ostalih včerajšnjih nastopih pa so bili najboljši rezultati tile: 800 m moški Grippo (Alessandria) 147”60 kladivo Urlando (Milan) 73 22 m (4. Podberšček - Fiamme Gialle 66 m) hoja 10 km Damšlano (Turin) 41 ‘24”75 400 m ovire ženske Cirulli (Rim) 58”35 400 m ovire moški Zorn (Padova) 50"56 100 m moški Nodari (Alessandria) 10”61 100 m ženske li”61 201”05 6,21 m 2.24 m 8’50”74 Masullo (Ses'o) 800 m ženske Dorio (Vicenza) daljina ženske Cafaro (Brescia) višina moški Raise (Turin) 300 m ženske Cruciata (Rim) disk moški De Vicentins (Busto Arsizio) 59,70 m 3000 m zapreke S-aripzzini (Fiamme Gia’le) 8’37"15 balinanje v Drevi predzadnje kolo Drevi ob 19.30 bo na sporedu pred- zadnje kolo prvega zamejskega balinarskega prvenstva z naslednjimi dvoboji — na Opčinah: Opčine -Gaja in Polet - Gradina, v Repnu: Kraški dom - Sokol in v Bazovici Zarja - Kras. NOGOMET Lipovcu in Rukljaču šest tekem neigranja Disciplinska komisija jugoslovanske nogometne zveze je glede izgredov na zadnji prvenstveni tekmi med Beogradom in Zagrebom izključila člana Zagreba Lipovca in Rukljača za šest kol. Proti ostalim Zagrebovim nogometašem Rumori. šaroviču, Godniču in Kovačiču bodo ukrepali danes. (nbj' slimo, da je v Italiji skoraj tisoč društev, ki se ukvarjajo s tem športom. «Toda realno gledano lahko rečem, da bi morala biti naša tekmovalca na 4. mestu. Oškodovala sta ju dva od petih sodnikov, ki sta nastop Nikolete in Maura ocenila izredno nizko, nekatere druge tekmovalce pa izredno visoko. Tako sta Poletova tekmovalca bila od treh sodnikov ocenjena za težavnostno stopnjo izvedbe programa s 4,0, 4,1 in 4,2 točki, omenjena dva sodnika pa sta dosodila le 3,5 o-ziroma 3,6 točke. Ti neobjektivni o-ceni sta potem seveda vplivali na dokončno uvrstitev. «Kotalkarska ploščad, na kateri se je odvijalo tekmovanje, je istočasno tudi hokejsko igrišče, se pravi obdana z visoko mrežo. Ta mreža ni bila odstranjena, čeprav mora biti po predpisih okoli kotalkališča «zračni prostor*. Žal se je zgodilo, da se je pri dvigu Nikoleta s kotalko zapletla v mrežo in dvig seveda ni bil tak, kot bi moral biti. To je potem seveda vplivalo na splošno oceno. Teda ne glede na vse to smo lahko z uspehom naše dvojice več kot zadovoljni. Biti šesti v Italiji ni kar tako, zlasti še če pomislimo, da je pri Poletu v zimskih mesecih vsako delovanje praktično ustavljeno in lahko kotalkarji trenirajo šele od pomladi naprej, se pravi, ko nastopi lepo vreme.* K izjavi Zdenke Hrovatin moramo dodati, da sta Poletova kotalkarja letos prvič nastopila na državnem mladinskem prvenstvu. Zapustila sta zelo dober vtis. predvsem zaradi stilnega izvajanja programa, zaradi česar se ne bi čudili, če bosta morda že v prihodnji sezoni preskočila kategorijo in tekmovala med seniorji. Omembe vredno je tudi, da sta Nikoleta in Mauro stara komaj 12 oziroma 15 let, medtem ko sta bila tekmovalna para na prvih dveh mestih stara 18 oziroma 19 let. Vsekakor se jima cbeta zelo lepa prihodnost, saj sta oba — poleg vsega — tudi odlična solista. Mauro Renar bo že naslednjo nedeljo spet odšel na državno prvenstvo, in sicer v Mantovo, kjer bo nastopil v seniorski kategoriji. Tu bo tekmoval kot solist, in sicer v obveznih likih in prostem programu. Težko je v naprej reči, kako se bo uveljavil, kajti kot za dvojico tako velja t 3: za soliste ugotovitev, da je treba trenirati skozi vse letp jn ne samo takrat, 1 vreme dopušča. Vsekakor želimo Mau- ru, da bi se čim bolje odrezal in častno zastopal slovenske barve na tem prvenstvu. KOŠARKA TURNIR V PALERMU Sovjeti favoriti PALERMO — Po nepričakovanem porazu italijanske reprezentance proti Kubi je Sovjetska zveza glavni favorit za osvojitev prvega mesta na mednarodnem košarkarskem turnirju v Palermu. Sovjeti so namreč v drugem kolu premagali ameriško ekipo Garellija s 84:81 (40:40). V sovjetskih vrstah sta bila najboljša strelca Belostenij (16 točk) in Jovajša (17), v moštvu Garellija pa sta se izkazala Brichovski (18) in Jeelani (26). V zadnjem kolu bosta igrali SZ in Kuba ter Garelli in Italija. Delovno 'predsedstvo občnega zbora Juventine ter člani in gostje na štandreški skupščini (foto Romano) NA OBČNEM ZBORU ŠPORTNEGA DRUŠTVA JUVENTINA IZ ŠTANDREŽA Rekordno število včlanjenih igralcev (preko 150) obenem vse manj domačinov, ki delajo v društvu Največjo pozornost posvetili nogometu • Med prvenstvenimi nalogami tudi stiki z društvi ■ Plodni odnosi z ZSŠDI ■ Aktivno vključevanje Juventine v vaško stvarnost štandreški športniki so se v ponedeljek zvečer v Domu Andreja Budala zbrali na 26. rednem občnem zboru športnega društva Juventina, ki je eno med največjimi in najuspešnejšimi slovenskimi društvi na Goriškem. Ob prisotnosti velikega števila članov, gostov ter prijateljev štandreš-kega športa je dosedanji predsednik Emil Nanut v svojem poročilu poudaril, da so s pravkar sklenjeno sezono zelo zadovoljni saj so zabeležili rekordno število včlanjenih igralcev, preko 150, kar ,ie vsekakor razveseljivo dejstvo. Žalostna pa ie ugotovitev, da je vedro manj domačinov, ki bi se posvetili delu v društvu. Ivan Plesničar ter Danilo Nanut -BJažonov sta prisotnim orisala dejavnost društva v zadnji sezoni. Največjo pozornost je Juventina pbšve IMIIIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIItmitlllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIittUllllllllllllllllllllIllIinillfVtIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMUlllllllMIIIIIMIIIIHI« ATLETIKA J RAZVOJ MEDNARODNE SEZONE Dvoboj SZ-ZDA le «dip!omatska» poteza v Neumestno poudarjanje «okrnjene ekipe» ■ Zenske zapostavljene - Letošnji rezultati ne bodo merodajrJ Mednarodna atletska sezona je letos precej klavrna. Običajno tekmovanje za evropski pokal je bolj slabo nadomestilo za borbe posameznikov z olimpijskih iger ali evropskih prvenstev, ki ostajajo edine res kakovostne prireditve, kjer taktika prepusti mesto moči . in pravi vrednosti. V poskuse razgibavanja sezone se ie letos «vmeJal» tudi dvoboj SZ -ZDA, ki je bil v tiski: prelahkotno omenjen kot dvoboj velesil, dodatek lanskim OI v Moskvi in podobno, Rezultati so pokazali predvsem, da so meddržavna srečanja dandanes povsem nezanimiva, ker so atleti prezaposleni z mitingi individualistične osnove (to velja v našem primeru bolj za ZDA), po drugi strani (stvar SZ) pa stremijo za uspehi na tekmovanjih, ki pri- Nogomrtnn igrišča sedaj sicer samevajo, vendar se naša društva intenzivno pripravljajo na novo sezono in po nekaterih vesteh sc da slutiti, da bo ponekod prišlo do precejšnjih novosti. Na sliki eden boljših nogometašev v pretekli sezoni, Ivo Strnad (pri žogi) ter Žerjal (ob« Breg), med srečanjem proti Krasu našajo naslove in temu primerno štedijo z močmi in uravnavajo formo. Dvoboj v Leningradu je bil zato res le diplomatska poteza za zbli-žanje med SZ in ZDA. zbližanje, ki sicer ni bilo nikoli v veliki nevarnosti, ker so za lanski bojkot poskrbeli politiki in ne športniki in so bili celo atleti tisti, ki so se skoraj v celoti izrekli za nastop v Moskvi. Vsekakor pa motijo časopisni komentarji, ki poveličujejo zmago ZDA (v moški konkurenci) «kljub okrnjeni postavi*. Te ugotovitve so bile tako pogoste, da so v precejšnji meri prepričale, javno mnenje, da je tako res. Američani res niso nastopali s svojimi najboljšimi atleti in takega podviga menda njihova zveza sploh ne zmore, ker je organizacijsko in politično prešibka in ker je v ZDA interes posameznika (mastni zaslužki na evropskih mitingih) nad vsem. Zato je povsem odveč pričakovati ameriško ekipo na najvišji ravni v mesecih, ko je dejavnost na višku, ker do nje skoraj ne more priti brez reke dolarjev. Malokdo je omenil ob priliki leningrajskega dvoboja sovjetsko e-kipo. Torej naj bi bila skoraj enaka oni, ki je lani pobrala levji delež na OI. Dejstva pa so odkrila, da so nastopili domačini z malo več kot »folklorno* skupino in mnogi, ki so lani gospodarili, niso pokazali letos niti približno podobne forme. Zlobno gledano spada ves prikaz dvoboja v širši načrt, ki vsiljuje Američane ponovno kot bat-mansko raso »superljudi* in poveličuje vse kar prihaja čez ocean. Na »vietnamski kompleks* moramo torej pozabiti tudi mi. Praktično pomeni to, da bomo na ta račun dobili evroizstrelke in da to širše javnosti prav nič nc moti. Strogo atletsko gledano ZDA že zdavnaj niso več nepremagljiva sila. O tem pričajo dejstva. So pa res področje z najkakovostnejšo atletsko bazo, za katero skrbi dobro organiziran višješolski šport. Kriza družbe in materialni interesi po koncu šolanja ne dopuščajo dosti več. V komentarjih je tudi značilna huda diskriminacija do ženske atletike, kjer so vedno šibkejše Američanke pravzaprav razkrile drugorazredno vlogo ženske v ZDA. In to gotovo ne velja samo za šport. Zmaga sovjetskih deklet (v okrnje- ni ekipi!) je bila v komentarjih normalna in amen. Ali res ni vredno omeniti zakaj so Američanke tako šibke? Časa za pravo preverjanje letos verjetno ne bo. V Zagrebu bo sredi avgusta finale eviopskega poka la, kjer je pri moških (zaradi večje taktične izurjenosti v tekih) rahel favorit NDR, medtem ko imajo sovjetska dekleta precej upov za žensko tekmovanje. V začetku septembra bo v Rimu svetovni pokal, ki naj bi bil višek vsega. Prejšnje izkušnje pa so že pokazale, da je tekmovanje skoraj brez vsakega tehničnega pomena, ir končni vrstni red ne bo dal nobene jasne slike o razmerju moči. Naslednja prava preizkušnja bi morala biti šele svetovno prvenstvo leta 1983. Bruno Križman tila nogometu, saj delujejo v njeni sredi štiri ekipe. Kar zadeva člansko ekipo, je le ta zasedla v prvenstvu 3. amaterske lige končno 7. mesto, s čimer štandreški športniki niso najbolj -.adovoljni. Drugo, ravno tako nezadovoljivo dejstvo pa je, da je ekipo zapustilo 10 slovenskih igralcev, zaradi česar je bilo vodstvo primorano poklicati v enajsterico več nogometašev- italijanske narodnosti. Pri naraščajniškem sektorju se je poznalo, da je pomanjkanje stalnega trener ;a shbo vplivalo na rezultate. Zadovoljiva vest pa je prišla iz vrst začetnikov, ki so si letos priborili 1. mesto v disciplinski lestvici in vemo, koliko je to pomembno. pri mladih športnikih. Pri mlajših začetniki pa je bilo delo precej zahtevno, saj gre tu za otroke. Druga dejavnost, ki se. osredotoča okoli ŠD Juventina, je odbojka. Letos -je članska ekipa nastopla v prvenstvu D lige ln zasedla 4. mesto. Sicer je treba povedati, da so Štandrežci po začetni fazi obetali kaj več: celo napredovanje. V članski ekipi je v letošnji sezoni i-gralo 15 igralcev: nekateri izmed teh pa so prišli iz vrst goriškega Doma. Poleg prvenstva pa se je članska ekipa udeležila vrste turnirjev pri nas in v Sloveniji. Poleg tega pa je ob kcncu sezone pripravila zares zanimiv odbojkarski turnir v šlandrežu. ki je izredno dobro uspel in vse kaže. da bo postaj tradicionalen. Vzporedno s člansko ekipo je Juventina letos nastopila tudi z dvema mladinskima šesterkama do 15. leta starosti, in sicer v ženski in moški konkurenci. Iz tajniškega poročila, ki sta ga poda’a P'esničar in Nanut, je razvidno, da je Juventina polagala precejšnki nezornost stikom z društvi v matični domovini ter z n’imi načrtovala razne manifestacije. Ravno tako plcdni so bili stiki s krovno šcortno organizacijo. Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji. Prsebno poglavje tajniškega po-rc-či'a je posvečeno razmerom v vasi. Ugotovili so, da se Juventina aktivno vključuje v štandreško stvarnost, saj je članica uprave doma, Kar zadeva sodelovanje s prosvetnim društvom Oton Župančič, se je to v zadnjem obdobju nekoliko zrahljalo, česar je kriva prevelika o-bremenjenest odbornikov obeh društev. Ravno tako na nezadovoljivi ravni je delovanje mladinskega odseka, ki ga sestavljajo mladi obeh društev. Iz blagajniškega poročila je bilo razvidno, da se tudi Juventina, kot številna druga športna društva v zamejstvu, vsakodnevno sooča z vrsto finančnih težav, saj je treba za vsako prvenstvo odšteti veliko denarja. Na občnem zboru pa so se odborniki javno zahvalili nekaterim organizacijam, podjetjem in posameznikom, ki so prispevali k u-spešnejšemu delovanju štandreške-ga društva. To so ZSŠDI, Vojko Nardin, gostilna Pri macelu, Marko. .Goroišček,. Maks. Nanut, Valter Novi odbor ŠD Juvcn ina Novi odbor športnega društva Juventina bo takole sestavljen : Giorgio B ajnik, Franco Brajnik, Jordan Klavčič, Jožef Bizaj, Luciano Sturm, Giuseppe Glendene. Ivan Plesničar, Danilo Marega, Danilo Nanut, Dario Nanut, Danjel Nanut, Aleksander Corva, Ren-zo Faganel, Rajmund Zavadlav, Edi Golob, Marino Pete-jan ter Jelko Petejan. V razsodišče Sta bila izvoljena Herman Nanut in Milan Pelicon. Ivo Berdon, tajnik teritorialnega odbora ZSŠDI za Goriško, je v svojem nagovoru podčrtal pomembnost sodelovanja osnovnih športnih organizacij ZSŠDI. Danilo Nanut je kot predsednik odbora za postavitev partizanskega spomenika poudaril nenadomestljivo vlogo, ki jo ima Juventina v štandreški stvarnosti. V imenu PD Oton Župančič in u-prave Doma Andreja Budala je Li-vij Antonič podčrtal pomembnost telesne kulture pri utrjevanju narodne zavesti naših ljudi ter si prizadeval za večje sodelovanje med prosvetnim in športnim društvom. Milan Pelicon, tajnik sekcije VZ Pl v Štandrežu, je poudaril pomen, ki ga ima v štandrežu Dom Andreja Budala ter zaželel, da bi bil le-ta odprt vsem vaščanom. S’edile so volitve novega odbora, o čemer poročamo posebej. Rudi Pavšič Vignola, podjetje Zulli, Danilo Nanut, Viljem Žezlin, Laur-, Grassi por. Brajnik, Milan Klavčič, Barbara Nanut ter Ana Brajnik vd. Nanut. Poročilom so sledili pozdravi gostov. Valter Reščič, predsednik štan-dreške rajonske konzulte, je obljubil, da se bo krajevna skupščina prizadevala, da bi občinska uprava čimprej uredila nogometno igrišče. Poleg tega je izrazil željo, da bi v Štandrežu ustanovili športni cen- kakor tudi vaškega odbora za po- ter ter s tem v zvezi posebno kon-stavitev partizanskega spomenika, j zulto za športna vprašanja. NiiiiiiiiiniiniiiimiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiKMiimiiMiniiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiifiiiiiiiimmiMiiiniiiiiiiiiiiiMiMNMMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii« CIKLOAMATERJi B KATEGORIJE Adrievec Ivo Doljak zadovoljil V ostri konkurenci v Gravini pri Bariju je osvojil 17. mesto 55 kolesarjev na 4 m široki cesti: tako se je končalo italijansko prvenstvo cikloamaterjev B kategorije, ki se je v nedeljo odvijalo na jugu italijanskega polotoka v Gravini pri Bariju. Zmagal je član toskanske reprezentance Pieri, ki je za kak meter prehitel glavnino, v kateri ni nihče hranil energij in je poskušal vsakdo vse, da bi si za gotovil majico z italijansko zastavo. Prerivanja in udarcev v zadnjih km ni manjkalo, tako da je imel sodni zbor precej dela, da je sestavil končno lestvico po 60 km hitre vožnje po ozkih in slabih cestah, ki so bile zaradi dežja izredno spolzke. V tej gneči se je bo ril tudi kolesar Adrie Ivo Doljak, ki je nastopal za deželno reprezen tanco Furlanije - Julijske krajine in je v finalu zasedel 17. mesto, kar ni slab rezultat, če upošteva mo, da se je vse odločilo v končnem sprintu. Dirka se je odvijala na krožni stezi, ki so jo morali tekmovalci prevoziti štirikrat. Naj omenimo, da so se na prvih deset mest uvrstili kolesarji, ki so še lani nastopali med amaterji prve in druge kategorije in nekateri celo med elito italijanskega amaterskega kolesarstva. Lep pa je bil tisti del dirke, ko so nekaj kilometrov pred ciljem močnejši reprezentanti začeli silovite protinapade v u-panju, da bi se znebili nevarnih elementov jn pripeljale v ospredje svoje favorite za zmago. Tu je bil Doljak praktično brez moči, saj so bili njegovi sovozači precej utrujeni in v ozadju, tako, da je bil na milost in nemilost prepuščen nasprotnikom iz Toskane. Lombardije in Veneta. Kljub temu pa je treba ugotoviti, da je bil njegov nastop na ilalijanskem jugu več kot zadovoljiv. V nedeljo pa bo Doljak skupno s Petelinom, z Macarolom, s Ferlu-go in z Bonnanom nastopil na domači dirki na 15 km dolgi progi iz Bazovice do Opčin in nazaj na kronometer za veletrofejo Agrarie Silvana Močilnika, - ki je še enkrat poskrbel, da bo ta dirka potekala v najboljšem redu. Vrstni red italijanskega prvenstva cikloamaterjev B kategorije 1. Pieri (Toscana), ki je 60 km dolgo progo prevozil v 1.25’ s poprečno hitrostjo 42,300 km na uro 2. Terzi (Lombardija) 3. Zorzo (Veneto) 17. Doljak (Furlanija - Julijska krajina) R. Pečar KOŠARKA Despot iz Olimpije v zagrebški Monting? LJUBLJANA - Vse kaže, da se tm Olimpijin košarkar Despot vrnil v Zagreb, kjer naj bi igral za dru-goligaša Montinga. Kot je znano, je ljubljansko društvo najelo tega košarkarja iz Ci-bone, med prvenstvom pa je prišlo med igralcem in klubom do nesporazumov, tako da Despot večji del prvenstva sploh ni igral. V SOBOTO IN NEDELJO V Lonjerju vaški praznik in pester športni spored V soboto in nedeljo bo v Lonjerju na dvorišču društvenega sedeža na Sporedu vaški praznik, ki ga prirejata KD Lonjer - Katinara in ŠD Adria. Praznik se bo pričel v soboto popoldne z odprtjem kioskov, nakar bo ob 18. uri na sporedu tek čez drn in strn za člane tržaških atletskih klubov. V večernih urah pa bo po nagrajevanju najboljših nastopajočih igral ansambel Pomlad. Praznik se bo nadaljeval v nedeljo, ko bo zjutraj na vrsti kolesarska dirka cikloamaterjev za trofejo Agraria Močilnik, v večernih urah pa bo na prireditvenem prostoru v Lonjerju nastopila folklorna skupina PD Rdeča zvezda iz Saleža. Zvečer pa bo za zabavo spet poskrbel ansambel Pomlad. R. Pečar KOŠARKA Mladi «azzurri» danes v Gorici ROKOBORBA VANCOUVER — Italijan Ernesto Razzino je osvojil v Vancouverju zlato kolajno na svetovnem mladinskem prvenstvu v rokoborbi v grško - rimskem slogu. Danes bodo dospeli v Gorico košarkarji, ki sestavljajo italijansko mladinsko reprezentanco, ki se bo v kratkem udeležila evropskega prvenstva. Sicer Gorica ni nova za take pobude košarkarske federacije. Spomnimo se samo, da je po-soško mesto bilo leta 1972 organizator in gostitelj mladinskega košarkarskega prvenstva. Mladi italijanski košarkarji bodo v Gorici ostali do nedelje, 19. t.m. V tem času bodo opravili vrsto treningov. Za zaključek pa bodo v soboto odigrali prijateljsko tekmo z vrstniki jugoslovanske reprezentance, ki bo ravno tako nastopila na evropskem prvenstvu. Srečanje med italijansko in jugoslovansko reprezentanco bo v soboto ob 20.30 v telovadnici UGG na Trgu Battisti. Pred to tekmo bodo odigrali še srečanje med mladinskima reprezentancema Furlanije • Julijske krajine in Toskane. (pr) VATERPOL Visoka zmaga Splicanov BENEVENTO — Na mednarodnem turnirju v vaterpolu je splitsko moštvo POšK Brodomercur visoko premagalo italijanskega drugoliga-ša Rari Nantes iz Neaplja s 24.10 (6:2, 8:1, 5:2, 5:5). V drugi tekmi pa ie Canottieri iz Neaplja premagal moštvo Latte Sole iz Posillipa z 9:7 0:1. 1:1. 4:2. 3:3). Spličani bodo drevi igrali v finalu za prvo mesto proti Canot-tieriju. Uredništvo, upravo oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 40 72 (4 linije) Podružnico Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 6 33 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 7.000 lir — celoletna 84.000 V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din, zo organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000,00. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 15. julija 1981 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 tADIT* DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300, sožal|a 400 lir zo mm višine v širini 1 stolpca. Moll oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijskš krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel IzdijiLJ in tiska ^ ^ ZTT Trst Član italijanskettejja Zveze časopisnih IMI9I] založnikov FIEG 'MP"’ NA PROTESTE BREZPOSELNIH VLADA ODGOVARJA LE S SILO NEMIRI V LONDONU IN ULSTRU SO RAZGALILI NEMOČ BRITANSKE KONSERVATIVNE VLADE Za zajezitev nasilja ustanavljajo posebna taborišča in sodišča - Ostre kritike laburistične opozicije - Preslišali poziv irskega primasa 0’Fiaicha LONDON — Iz dneva v dan po staja vse bolj jasno, da konservativna vlada Margaret Thatcherjeve ni kos nemirom, ki so se razširili po vsej deželi. Izkazalo se je. da so izgredi popolnoma presenetili vladne politologe, slabo opremljena policija pa le stežka kljubu.ie razjarjenim množicam brezposelnih in mladih. Tudi ostri represivni ukrepi so se izkazali za pravi «boome-rang*. Margaret Thatcher se noče sprijazniti z dejstvom, da so nemiri posledica katastrofalne gospodarske politike, ki je v nekaj me-cesih privedla do strahovitega naraščanja brezposelnosti. Število nezaposlenih v Veliki Britaniji se namreč že približuje 4 milijonom. Potrebna bi bila torej korenita sprememba vladnih smernic, ki seveda takojšnjih rezultatov ne bi mogla obroditi, zato na odgovarja vlada na nemire s silo. Med številnimi ukrepi, ki jih še nameravajo upoštevati, je tudi ustanovitev posebnih vojaških doI iških naselij, v katere bi zapirali demonstrante. saj je njihovo število že zdavnaj preseglo zmogljivosti britanskih jetnišnic Gre v bistvu za prava koncentracijska taborišča, ki so skupno z ustanovitvijo posebnih sedišč — ki so začela delovati nrav včeiaj — najboljši pokazatelj, da je vlada povsem izgubila glavo. Napoved o novih represivnih u-krepih, je v parlamentu naletela na ostro reakcijo laburistične opozicije. Njihov leader Michael Foot je trezno kritiziral vladna stališča, ne da bi zlorabil položai v strankarsko korist. Dejal ie. da so laburisti pripravljeni podpirati uvedbo novih ukrepov, ki bi omogočili policiji. da opravlja svojo dolžnost, vendar pa je treba odločno zavrniti vse «7akone panike». ki o-mejujejo svobodo državljanov. Vzporedno z uličnimi sDopadi na otoku ostaja seveda odprto tudi vprašanje Ulstra, kjer je britanska vlada prav tako pokazala svojo nemoč in pogajalno nesposobnost. Za enkrat ni še nobenega odgovora na poziv irskega primasa 0’Fiaicha. ki je povabil vlado Thatcherjeve, naj končno začne s pogaianji z jetniki IRA v belfaškem zaporu Maže. da se prekine začarani krog smrti mla dih separatistov. 0'Fiaich ie čudi kritiziral britansko vlado, ker ie zavrnila predloge komisije irske katoliške cerkve «prav!ca in mir*. Slednja .je po dolgotrajnih nagajanjih z zaporniki in predstavniki vlade skoraj dosegla sporazum-člani IRA nai bi prekinili gladovno stavko, če bi vlada ugodila nesa terim njihovim zahtevam, med katerimi je tudi pravica do združevanja jetnikov v zaporu. Med včerajšnjimi izgredi v Veliki Britaniji so demonstrantje med drugim tudi sežgali več avtomobilov (AP) PO KONČANI OBDUKCIJI V INŠTITUTU ZA SODNO MEDICINO Danes v Rimu pogrebna svečanost za malim Alfredom Rampijem Smrt je najverjetneje nastopila zaradi zadušitve s peskom in zemljo - Dokončni odgovor bodo sodni zdravniki dali, ko bodo opravljene vse laboratorijske analize RIM — Alfredo Rampi je umrl zaradi srčne kapi in zaradi zadušitve. To so ugotovili sodni zdravniki, ki so na inštitutu za sodno medicino opravili avtopsijo. Treba pa bo počakati še dva meseca, da o-pravijo vse analize, na osnovi katerih bo mogoče ugotoviti, kateri je bil pravi vzrok smrti. Vsekakor so sodni zdravniki u-gotovili, da si je Alfredo pri padcu zlomil desni kolk, drugih poškodb pa ni utrpel. Sodni zdravniki pa so odkrili v njegovem grlu in v pljučih večjo količino zemlje in peska, kar mu je sevedo otežkočalo dihanje. Med avtopsijo so tudi ugotovili, da je do smrti prišlo tudi zaradi Alfredove srčne napake, ki je bila zdravnikom že znana. Vse to so seveda le neuradni podatki, kajti sodni zdravniki niso izdali nobenega sporočila, pa tudi izjav ni bilo. Kot bi bilo mogoče razbrati iz teh podatkov pa je baje na otrokovo smrt najbolj vplival pesek v ustih in v pljučih. Danes bodo Alfredina pokopali. Pogrebna svečanost bo ob 10. uri v baziliki sv. Lovrenca, ki je v neposredni bližini inštituta za sodno PREDLOGI IN POBUDE SINDIKALNEGA VRHA V OTTAWI Politika zahodnih sindikalistov v nasprotju z ameriškimi pobudami OTTAWA — Teden dni pred vrhunskim srečanjem državnih poglavarjev, oziroma predsednikov vlad, sedmih najbolj industrializiranih držav kapitalističnega sveta, ki bo 20. in 21. julija v OtUvvi, so se v glavnem mestu Kanade srečali sin dikalni voditelji prizadetih držav. Italijo so zastopali voditelji CGTL, CISL in UIL Lama, Carniti in Ben-venuto Pravijo, da bodo taka srečanja postala redna na oredvečer vsakoletnih srečanj državnih in vladnih poglavarjev. Letošnje srečanje sindikalnih predstavnikov' .je še prav posebno pomembno, ker sovpada z globoko gospodarsko in socialno Krizo ki pretresa še prav posebno zahodni svet ter s poskusi nove ameriške administracije, da se težki problemi političnega in vojaškega ravnotežja med Zahodom in Vzhodom, problemi premostitve gospodarske recesije, inflacije zaposlenosti, odnosov med razvitimi in nerazvitimi državami, rešujejo z zaostrenim pritiskom Reaganove administracije na zahodne zaveznike, da bi tudi ti prejeli ameriške recepte. Če gledamo iz tega zornega kota na rezultate sindikalnega vrha. potem lahko zaključimo, da Reaganova naloga na vrhunskem srečanju v Ottawi ne bo lahka. Dokument, ki so ga sprejele sindikalne delegacije in ki ga bodo izročili kanadskemu predsedniku vla de Trudeauju (predsednik - gostitelj «summita») navaja vrsto problemov. pobud, ukrepov in rešitev, ki bi jih bilo treba sprejeti za izhod iz sedanjega stanja: 1. investicijska politika. 2 protiinflacijska politika (nafta, krepitev pro izvodnih zmogljivosti), 3 zavzeta pohtika zaposlovanja. 4. skrčenje delovnega časa ob nezmanjšanem dohodku, 5. učinkovita energetska politika in politika cen, 6. znižanje obrestnih mer na mednarodni ravni (uravnovešenje plačilnih bi- lanc tudi v korist držav v raz voju, 7. zavzeta politika za razvoj nerazvitih držav. To je samo nekaj točk iz pro grama sindikalnih voditeljev. Njihove pobude pa so v ostrem nasprotju z načrti Reaganove administracije. Skladno s temi načrti bi morale industrijsko najbolj razvite države zahodnega sveta voditi politiko dragih kreditov ob možnem padcu proizvodnje, zvišanja brezposelnosti in podobno. Nadalje naj bi ukinili vsako .javno pomoč državam v razvoju ter se zanašali samo nji zasebne investicije. Povedano z drugimi besedami: sindikalni predstavniki zahodnega sveta čutijo oo-treoo po načrtovanem gospodarstvu, po učinkoviti socialni politiki, ameriško vodstvo na meni. da samo zasebna pobuda in nebrzdano hlastanje po dobičku, ob odsotnosti načrtne politike, lahko zagotovi izhod iz sedanje krize. Vrhunsko srečanje v Ottacvi se bo torej znašlo pred dilemo: ali pobijati inflacijo z brezposelnostjo, ali pa sprejeti protiinflacijske ukrepe, ki niso v nasprotju s politiko polne zaposlenosti. Sindikalni voditelji menijo, da je prva pot neučinkovita, ker sama po sebi krepi inflacijo. medicino; verjetno se je bo udeležil tudi predsednik republike Perthu. Alfreda bodo nato pokopali v strogo zasebni obliki. Tako se bo končal primer, ki je verjetno v vsem povojnem času najbolj prizadel Italijane. Nihče ne bo mogel pozabiti dolge neprespane noči pred televizorjem, neposrednega prenosa smrti*, kot so ga na-zvali z dobršno mero cinizma. Prav zaradi tega prenosa, te posredne prisotnosti milijonov Italijanov na kraju nesreče bo verjetno ostalo ime Alfreda Rampija simbol dobre volje, nesebičnosti in požrtvovalnosti, a obenem tudi simbol nestrokovnosti, improvizacije in slabe organizacije. Rop v Rimu RIM — Trije zločinci so včeraj ob 13. uri oropali agencijo štev. 6 Banco di Roma na Drevoredu A-ventino. Medtem ko je eden ostal za krmilom modrega fiata 132, s katerim se je trojica pripeljala, sta ostala dva najprej napadla zasebnega policista, ki je stražil pred banko in nato vdrla v poslopje. 16 uradnikov in 32 strank se je takoj uleglo na tla. Eden od roparjev je segel po dnevnem zaslužku, drugi pa mu je s pištolo kril hrbet. Enemu izmed uradnikov pa je u-spelo pritisniti na alarm. Preden je policija dospela, so zločinci že stekh proti avtomobilu, medtem pa je zasebni policaj začel streljati nanje in enega zločinca ubil. Med streljanjem sta zločinca ranila nemškega študenta Petra E-ckerta, ki se je sprehajal po drevoredu. Policija je vrnila banki celotno ukradeno vsoto. MILAN — Tajnik odbora za zaščito potrošnikov Gustavo Ghidini je včeraj odposlal notranjemu ministru Rognoniju brzojavko, v kateri zahteva naj čimprej sprejme ustrezne ukrepe proti nevarni vožnji tovornjakov. Odbor je še izdal komunike, v katerem poziva vse avtomobiliste, naj posredujejo policijskim patruljam evidenčne tablice in smer vožnje tovornjakov, ki vozijo s preveliko hitrostjo. Prometna nesreča v Mehiki SAN LUIS POTOST - Približno petdeset kilometrov od mehiške prestolnice Ciudad de Merico, je včeraj prišlo do hude avtomobilske nesreče. Avtobus, ki je prevažal potnike, je nenadoma zavozil na levo CELOVEC — V Celovški mestni stran ceste in silovito trčil v dru- hiši so pred dnevi ob navzočnosti gega, ki je potoval v nasprotno ; številnih predstavnikov kulturnega smer. Iz razbitin vozil je policija in političnega življenja iz Koroške izvlekla 21 mrtvih in 40 ranjenih ■ in Slovenije otvorili obsežno raz-oseb. I staro Jožeta Horvata ■ Jakija. llaz- Jaki razstavlja v Celovcu stavo Jakijeve grafike, oljnih slik in risb je pripravilo avstrijsko -jugoslovansko društvo m Koroškem ob svoji 25-letnici obstoja, podprla pa sta jo jugoslovanski generalni konzulat v Celovcu in kulturni urad mesta Celovec. Otvoritev razstave je prevzel predsednik koroškega deželnega zbora Josef Guttenbrun-ner, medtem ko je slikarja in nje govo delo predstavil pisatelj Tone Svetina. V kulturnem sporedu sta sodelovala pevska zbora iz Zasipa pri Bledu in «Danica» iz Šentvida v Podjuni. Razstava v veliki dvorani mestne hiše bo odprta do 31. ju lija. (Sindok) NEW DELHI — V severni indijski deželi Uttar Pradesh že skoraj štirinajst dni neprenehoma dežuje. Velika količina vode, ki se ie zlila na zeml.jo je do sedaj povzročila nad sto žrtev. BRINDISI — V kraju Caffaro blizu San Vita dei Normanni so finančni stražniki odkrili nasad indijske konoplje. Aretirali so tudi 22-letnega Francesca Vincija, ki na; bi konopljo sadil in gojil. Za omejevanje stroškov za reprezentanco in službena potovanja BEOGRAD — Proti zviševanju stroškov za reprezentanco, službena potovanja, honorarje in dnevnice, kaže, da ni drugega zdravila, kot — zakon. Republike in pokrajine so bile dolžne, da sprejmejo družbene dogovore o omejitvi rasti vseh teh oblik porabe, toda razen Slovenije tega doslej še ni storila nobena. Zvezni izvršni svet je zato znova sklenil, da skupščini SFRJ predloži sprejetje zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za izplačevanje dnevnic za službena potovanja, izdatkov za reprezentanco, reklamo in propagando, za avtorske honorarje in izdatkov na osnovi pogodb o začasnih ah občasnih delih. Ta zakon naj bi pričel veljati v drugem polletju letošnjega leta. Ob predlogu pa so ponujene tudi ustrezne izjeme v kmetijstvu, gradbeništvu, gozdarstvu, izobraževanju, znanosti, kulturi in informiranju, kjer je dopuščeno več prostora z* izplačevanje na osnovi pogodb za občasno in nadurno delo. Sredstva za reklamo in propagando v sredstvih javnega obveščanja in za napredek propagande inozemskega turizma se lahko gibljejo do višine, ki jo sprejme pristojni organ upravljanja, vendar ne morejo prekoračiti meje skupnega prihodka, ustvarjenega v drugi polovici 1980. leta. Za izplačilo honorarjev predvidevajo izjeme za časopisno bi izdajateljsko dejavnost, filmsko industrijo, znanost in kulturo. Višino izdatkov tu določa organ upravljanja. (dd) •i8iiiii>itiiiiiii»4ii«iiiiiiiiiiiiiiiiiii8iiiiiii8aiaiiU8iiiiaiiaaiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiil|(rtiiiiiiiiiiiililiiiiiiUiiiiiiiti|llf Parada v Parizu Med tradicionalno parado ob 14. juliju, francoskem državnem prazniku« si jc francoski predsednik Mitterrand ogledal tudi jedrske izstrelke pluton (Telefoto AP) Telefon moha Mii pAnuidsm kot mhavlja. Telefon, nujnost. Telefon je potreben vsem. Ker se s telefonskim pozivom lahko prihrani na času, denarju in energiji. Ali pa se enostavno pokliče prijatelja, drago osebo. Do danes je telefonski promet slonel na elektromagnetskem sistemu, ki pa je že dosegel svojo maksimalno zmogljivost. Da se torej zagotovi nadaljnji razvoj * telefonske službe, mora telefon preiti na elektronski sistem. Telefon, elektronika. Po vseh evropskih državah delajo za elektronsko transformacijo telefonskega sistema. Prednosti bodo zelo številne. Saj bo telefonska centrala lahko razporedila promet v najkrajšem času, v mikrosekundah, in tako omogočila Širšo uporabo telefonske službe in boljšo kakovost v prenosu glasu. Nadalje bodo centrale sposobne sprejemati in oddajati besede, podatke in slike. Telefon, Informacija. Tako bo vsak telefonski poziv sredstvo za številne, vsem koristne, informacije. Ne le to. Popolna transformacija elektronskega sistema bo nudila pogoje za znaten razmah elektronike -in industrij na tem področju. Toda, da postane služba bolj modema in učinkovita, mora telefonski sistem investirati. Zato smo o telefonu rekli, da mora biti previden kot mravlja. Telefon, investicija. V predvidevanju novih zahtev o ** komunikaciji potrebuje telefon potrebna sredstva, ki bi zagotovila razvoj sistema. Za plačilo stroškov za investicije, surovine in delovno silo. Ker sodobnejši telefon služi vsem. ‘ijd&fon. 'IvojcflaA