Ukradena nevesta Reimmichlova povest podomačena X. 21 Šest dni potem, ko je šel Hanzej na pot, je v Grabnje udarila kakor strela z jasnega neba novica, da se je oglasila Leja pri deželnem sodišču v Celovcu in se sama zatožila, da ie ubila svojo mačeho. Sprva nihče ni hotel verjeti, tako strašna se je vsakemu zdela ta vest; ko pa so jo orožniki potrdili, nihče več ni mogel dvomiti. Žnidar in Lejina svakinja Tina sta bila taka, da nista vedela za sebe. Najhuje pa je zadQlo Tonča, ki mu je Lejino dejanje zmedlo yse načrte. Hudo se je boril Tonč sam s seboj. Bil je čuden človek, ta Tonč, in nihče ga ni mogel pogruntati. Poleg svojega orjaškega telesa, s čigar močjo se je rad bahal, poleg svoje divje, žahrbtne narave in neugnane častihlepnosti je imel sUno občutljivo srce in globoko dušo. Rad je imel otroke, ptiče, rože, smilila se mu je drobna divjad in branil jo je pred zvermi. Ljudem se je kazal večkrat ves divji, trmast in sovražen, skrivaj pa mu je morda pri tem srce krvavelo. Ljubezen do Leje ga je tako prevzela, da si ni vedel drugače pomagati kakor z grožnjami, da bi jo le premagal in dobil. Pozneje ga je bilo zopet sram, da se je tako grdo spozabil. Ko ga je Leja tako osorno zavrnila, je v njem vse vzkipelo in mislil je le na maščevanje; vendar pa je bila njegova, čeprav brezupna, ljubezen moenejša ko vse misli na maščevanje. Nikoli mu ni bila resnica, da bi jo naznanil; vse te grožnje so imele edino ta namen, omehčati Lejo in jo prisiliti, dr. ga vzame. Ko pa je vzela onega drugega, mu niti na kraj pameti ni prišlo, da bi jo šel naznanjat, hi še tem manj, ker jo je v tej njeni odločnosti občudoval in kar j>retreslo ga je, ko je po poroki zbežala. Upati ni imel več kaj. Pregnati je moral vsako misel nanjo, ki je bila žena drugega; to sta mu veievala čut dolžnosti hi časti. Le eno si je lahko še želel: da bi ga Leja spoštovala in ga ohranila v lepem, prijaznem spominu. To pa bi moglo biti le tedaj, če bi se ji pokaaal plemenitega, velikodušnega in bi rešil preplašeno ženo vsakega strahu: da bi se ne bala več njegove ovadbe in tudi ne, da bi še kadar koli motil njeno srečo. Le malo je okleval, potem pa se je odločil, da pojde za pobeglo ženo in da jo prepriča, naj se ga ne boji več, ker se ga res nima kaj bati. Da se je Leja na laško stran obrnila, je bilo Tonču taiM jasno. Težava je bila seveda ta, najti ikraj, kjer se je skrila. Bil pa je dovolj prebrisan, da je iztuhtal tudi to. Podkupil je pismonošo, lahkojniselnega mladeniča, ki mu je za primerno napitnino dovolil, da je pregiedal pošto. Tako je dobil Tonč obe razglednici v roke, ki ju je pisal Hanzeju »Polde Močnik«. Razumel je prav tako dobro kakor Hanzej, kaj pomenijo ti pozdravi, Udaril je takoj čez mejo tn je srečal begunko že prvi večer v Žabnicah, kjer je pri Plemlju stopila v službo. Leja je bila kar trda od strahu, ko ga je zagledala, in ni spravila ne besede iz sebe. Tedaj jo je Tonč po svoje porogljivo nagovoril: »Dober večer, Polde! Nič ni tako skrito, da bi ne postalo kdaj še očito.« Nato je bitro dodal še resno: »Leja, pamet si posodi in daj, da se pomeniva! Dobro bo zate.« Leja se je zbrala in naglo odvrnila: »Nocoj ni mogoče, ker ne utegnem. Čakaj me jlrtri po maši pri cerkvilc Ali Leje drugo jutro ni bilo nikjer. Gospodar je Tonču povedal, da je morala nenadoma domov. Tonč ni verjel, da bi se bila Leja vrnila; ostal je delj ko teden na Laskem in je poizvedoval na vse strani okoli Trbiža, toda nikjer ni našel sledu. Moral se je vrniti, ne da bi bil kaj opravil. Leja, ki je mislila, da ni drugače, ko da je prišel iTonč za njo, da bi jo prijeli laški orožniki in na paeji izročili avstrijsMin, je medtem begala iz kraja v kraj. Po dolgem tavanju se je ustavila v Vidmu, kjer si je nasla službo in v domači hčerki Marini sočutno prijateljico. Marini, ki ji je Leja povedala vso svojo življenjsko zgodbo, ne da bi ji bila kaj prikrila, se je nesrečna žena v srce zasmllila; obljubila ji je, da ji bo že pomagala. Marina, ki je bila pogumno bi odločno dekle, je obljubo kmalu izpolnila. Obrnila se je na neko gospodično Matildo Kutin v Pontablju, ki je bila pred leti pri njib. v Vidmu. in je po njej pisala Hanzeju v Grabnje. Pismo je vabilo Hanzeja h Kutinu v Pontabelj, kjer bo srečal nekega svojega prijatelja. Hanzej nikoli ni dobil tega pisanja, kajti obdržal si ga je Tonč, M se je vdrugič odpravU na Laško. Ko je našel h Kutinu, sta ga sprejeli tu dve tuji gosposM ženski, katerih ena je bila gospodična Marina. BrLhtna gospodična je po tem, kar ji je bila Leja pripovedovala, takoj spoznala Tonča. Vsa rdeča od jeze si ga je pošteno privoščila, ga ozmerjala, da je lažnik in goljuf, in mu je zagrozila, da bo takoj telefonirala, naj ga primejo in zaprejo, če se pri priči ne izgubi. Tedaj Tonču ni kazalo drugače, moral je popihati. Sicer je še nekaj dni vohal okoli, ali ves trud je bil zaman in razoearan se je spet vrnil. Od tega časa Leja ni imela nobene mirne ure več, živela je v večnem strahu pred Tončem, ker je mislila, da ji je kar za petami. Zdelo se ji je, da prestrega Tonč vsako pošto, ki jo da Hanzeju; zaradi tega si ni upala nobenega pisanja več poslati. Nekoliko jo je gospodična Marina potolažila, ko ji je obljubila, da pojde vigredi v Grabnje gledat, kako je torej z vso to rečjo. Tako so minuli trije meseci. Konec februarja je prišel neki policist in je vpraševal po neki Korošici, ki jo njeni že delj časa pogrešajo. , Da je policija jela Lejo slediti, je prišlo tako, ker je oni gospod v Trbižu obljubil Hanzeju, da bo za izgubljeno ženo poizvedoval. Marina se je na vso moč prestrašila, ko jo je policist vprašal, kajti menila je, da hoče Lejo prijeti in zapreti. Toda hitro se je zbrala in dejala, da je bila res Korošica z imenom Leja Mak pri njih, da pa je prav davi nagloma odpotovala domov. Koj ko je policist odšel, se je gospodična Marina zmenila z Lejo in ji svetovala, naj izgine iz mesta in naj se skrije dalje kam. Povedala ji je, da ima v Rimu strica, ki bi, če ga poprosi, Lejo rad sprejel. Leja je bila gospodični hvaležna in je bila takoj voljna. Še tisti večer se je s solzami v očeh poslovila, Marina ji je dala pismo za strica in z večemim vlakom se je odpeljala proti jugu. Dopoldne drugega dne je bila že v Rimu. Marinin stric, ki je imel majhno domačijo na Via de Gestari, jo je prav lepo sprejel in jo vzel kar v službo. Dva meseca je živela popolnoma v miru, ni se ji bilo bati, da bi prišel kdo sem za njo vobat. Tako je čakala le še na to, da se odpravi gospodična Marioa v Grabnje in ji sporoči, kako je doma. Tedaj jo je nenadno srečanje z Lojzom in Petrom, ki sta priromala v Rim, ne le iznenadilo, aanpak tudi pošteno prestrašilo. Kar sta ji ta dva povedala, jo je do dna duše pretreslo. Kako goreče si je vse zadnje mesece želela, da bi dobila kak gbas od svojega ljubega! Bolj ko je moža ljubila, bolj ei je želela, da bi kaj čula zanj. Včasih se j hotebi jeziti, da ne da glasu od sebe. Toda mar nl bila sama kriva, da je molčal? Saj nikoli ni mogel vedeti, kje prav za prav je. Kakor sta se poprej zmenila, bi se bila morala k svojima dobrotnikoma v Trbižu zateči; ali spotoma je to misel opustila, ker jo je bilo sram, da bi dobrima Trbižanoma, ki sta toUko daJa nanjo, priznala resnico. Posihmal Hanzej ni mogel vedeti, kam naj ji piše. Kar mu je pisala ali dala po kom drugem napisati, vse je očitno nekdo drugi dobil v roke, le Hanzej ne. Bog ve, 6e je ni šel iskat in je obupal nad njo, ko je nikjer ni mogel najti. Gotovo. da se je mogel on bolj jeziti nanjo kakor ona na njega. (DalJ« sledl)