m c- Pottnina platana t ootonM » Cena Dtn 1— SimrmsHl acm $IW). 133 V fiuliUani, 13. junija 1936 um** lete t. Osebno mnenje ali volja vse angleške vlade, izražena v govoru finančnega ministra Chamberlaina: Anglija se odpoveduje Abesiniji London. 13. junija, o. Zadnji govor. ki ga jo imel finančni minister Nevile Chamberlain, je vzbudil silovit odmev po vspj Angliji in po vsej Evropi. Chamberlain jc v tem slojem Rovom de-ial. da »e bo Anglija odrekla sankrijski politiki proti Italiji. Izjavil jr. da jr nemogoče mislili, da hi r, vzdrževanjem sankcij rešili neodvisnost Abc-siliij« zdaj. ko jo je Italija zasedla« Sankcije niso mogle niti preprečiti niti kotirali. Tudi niso mogle rešiti Abesinije. Po drugi strani pa sank rije, če bi jih vzdrževali, vsebujejo morda vojno ali pa vsaj nevarnost za vojno. Čimbolj učinkovite bi sankcije bile. tem večja je Iudi nevarnost, ki jo vsebujejo. Kateri narod pa bi tvegal svoj obstanek, dokler niso ogroženi njegovi lastni ž.ivljenski interesi. Nadalje je Chamberlain izrazil svoje prepričanje, da je nujno potrebno, da se preosnnje ZN tako. da se obveznost sankcij omeji na posamezne skupine držav, ne pa. da bi jih morale sprejemati in vzdrževati vse članice Zveze narodov. Ta govor angleškega finančnega ministra so nekateri sprejeli kol izjavo vse angleške vlade. Zagovorniki sankcij so silovilo razočarani in ogorčeni. nasprotno pa je izzval odobravanje, zlasti v gospodarskih krogih, ki so vseskozi pritiskali na vlado, naj v inleresu angleškega gospodarstva opusti politiko, ki nosi Angliji samo škodo. Angleški kapital bi se rad udeležil kolonizacijskih del v A besi n i ji. saj je znano, '-i bo Italija za gosi x»»4»rslita naklonjena: vedno smo bili izpostavljeni luji. močnejši popi«vi. stolelja v suženjstvu, vedno troseč svoje najboljše sile v obrambi pred sovražnimi močmi. Navzlic vsemu pa smo se ohranili in obvarovali malone vse svoje narodno ozemlje, in sicer zaradi svojega zdravja, opirajoč se na svoje pri rodno in |>o krščanstvu poglobljenem etičnem pojmovanju življenja in njegovih nalog. Ohranili smo svoje narodno ozemlje in vrhu tega še razpršili svoje otroke kakor seme po svetniško domača zemlja l»od tujim gospodarstvom, ni mogla dali vsem skromnega kruha. Zato mislim, in sem prepričan, da bo naš narod z nezmanjšano silo kakor v preteklosti tako tudi v bodočnosti branil, če bo potrebno, svojo zemljo. Po drugi strani takisto verujem, da bo mogel na podlagi hudih zgodovinskih izkustev in oprt na resno etično pojmovanje življenja v kratkem času doseči to, kar je zanemaril v preteklosti, ko so ga v njegovem razvoju skozi stoletja ovirali. Verujem, da ho vse to ne samo popravil, marveč da bo z nagjim tempom • razvil vse svojo posebne vrline in da ho racionalno izkoristil bogastva, ki mu jih je priroda v tako obilni meri podarila. Nemci krivi nemirov v Palestini Berlin, 13. iunilja. o. Z ozirom na vsebolj naraščajočo nevarnost splošnega klanja v Palestini, dolže angleški , predvsem pa judovski krogi, nem-fcko hitlerjevstvo, češ, da nemška vlada po svojih tainib agentih podpira protijudovsko gibanje Arabcev. »OiplomatiBche Kores/pondenz« odgovarja na naipad«, ki so izšli predvsem v angleškem tisku in pravi, da «0 vse te vesti izmišljene. Nemška vlada n> do dogodkov v Palestini vede objektivno in nevtralno, kakor vse drnge evropske vlade. Če Hitlerjevo gibanje uživa simpatijo tudi med Arabci ne le v Palestini, marveč po vsem arabskem svetu, je to razumljivo, saj M Arabci danes tisti narod, ki zaradi judovske ekspanzije največ trpi- Judovski li»ti v Palestini pa svoje obdolžitve glede nemške vlade vzdržujejo, rekoč, da so Arabci sami po sebi nesposobni boriti -se na take načine, kakor to d«la)jo dane'. Jasno je, da morajo dobivati navodil« od drugod. Ž« pri nemirih v Siriji pred nedavnim p* i« »kazalo, da so Arabec oboroževali Nemci z najmodernejšim orožjem, tu- di v Palestini ne bo drugače. London, 13. junija. Položaj v Palestini ie še vedno zelo resen. Včeraj je bilo zopet mnogo zeio težkih spopadov. V dolini Elon Estra je pet Arabcev napadlo vas Tel Josef. Prišlo je do streljanja. Med Hebronom in Bersko je bilo oddanih več strelov na angleške patrolc. Patrole so odgovorile * ■stre-ljanjcro. Streljanje je trajalo eno ttro. Na pomoč so poslali nekaj tankov in cel vlak vojaštva. I oda na postaji Tulkarem je skočil s tira vlak z voj alk im transportom, ker so bile tračnice namenoma pokvarjene. Ko so vojaki skušali popraviti progo, ko jih napadli « streli iz pušk. V Jerihonti so Arabci zažgali neko židovsko hišo. Cesta med Jeruzalemom in Hebronom je presekana, ker so uporniki z dinamitom pognali v zrak most na tej cesti. V Esdrelonu ie prišlo danes do odprtega boja med Arabci in Židi. Število žrtev še ni znano. Blizu Tulkarema, v okolici Anetbe, so Arabci iz zasede začeli streljati na kolono 10 avtobusov, ki so jo spremljale velikanske čete. Prosvetno slavje v Šmartnem pri Kranju Ponosno, ob robu sorškega polja stoji naš »Sitiartinski dom«, ki je ognjišče prosvetnega dela za obširno gorenjsko faro. Da pa tudi lahko naša prosvetna družina pokaže ob raznih prilikah svoje delovanje in da javno lahko manifestira pri prosvetnih slavnostih, je že prejšnji odbor zamisli, da si nabavi članstvo prapor, ki bo predstavljal našo zavednost. Toda režim, ki je teptal svobodo in pravice organizacij slovenskega naroda, je tudi v Šmartnem ob razpustu društva ta namen članov onemogočil. Polna štiri leta smo čakali trenutka, ko bo tudi tem krivicam zadoščeno, in reči moramo — »naš čas je prišel«. Zato se je takoj po oživljenju začelo delati z vso vnemo in ljubeznijo, da blagoslovimo prapor. Stvar je dozorela in dne 21. junija t. 1., to je prihodnjo nedeljo, bomo slovesno razvili prapor. To bo združeno 7. slavjem vse fare in bo sodelovala vsa Gorenjska. Ta dan prosvetarji od blizu in daleč^ prihitite in pokažite, da živi vedno bolj naša poštena krščanska misel. Ta dan naj bo živ dokaz, da smo inočni, da ne klonimo in da smo vedno pripravljeni kljubovati vsem silam, ki bi rušile našo prosvetno delavnost in naš katoliški program. Apeliramo na vsa društva, da nastopijo s svojimi prapori, kjer jih imajo in z zastavami, da bomo priča novemu članu, ki bo vihral pred nami povsod, kjer gre naša misel. Praporu bo botrovala ga. Schrifrer Frančiška, požrtvovalna članica našega društva in g. Miha Draksler, naš podpornik, ki mu je naše delo vedno prvo. Na predvečer bo podoknica ge. kuinici, za kar bo naš pevski zbor, ki ga vodi agilni naš novi organist, pokazal svoje zmožnosti, posebno pa še drugi dan ob nastopu. Prosvetno društvo v Šmartnem vabi vsn bližnja in daljna društva, da prihite k nam v čim. večjem številu, posebno na narodne nose naj ta dan pokaže in svolo leooto. našo gorenjsko rnoia govor kot dokaz Ja to. da je angleška politika po stala stvarna in da so Angleži uvideli, kuni lahko privedejo sankcije Evropo. S tem je \nglija naredila Kvropi uslugo. Chamberlain je edini od Angležev .ki se je upal javno za v*--- ' 'iš?e proti sankcijam zato. da bi rešil .nisi" r-Mn od težkih posledic. Njegove izjave smatrajo kot nekak napad proti politiki z vi 11. ministra Kdenu. Kden je preteklo soboto imel v Londonu govor, v katerem je poudaril. da so smernice za angleško politiko v tem, da vzdržuje načela, po katerih se je do zdaj razvijalo delo ZN. Torej sla se v enem tednu dva polilika iste vlade izrekla o istih vprašanjih docela nasprotno in različno. V tem da se Anglija odpoveduje politiki sankcij, v i d i ,j o e. v r o p s k i krogi tudi dejstvo, da se odpoveduje A h e s i n i j i in priznava v njej stanje, ki je nastopilo z italijansko osvojitvijo. Sporazum med Sovjeti in Anglijo Tokio, 13. junija. List »Miako< misli, da se je pri pomorskih razgovorih med Veliko Britanijo in sovjetsko Rusijo dosegel popoln sporazum. List misli, da je glaven namen tega sporazuma pritisk na Nemčijo in na Japonsko. Diplomati v olimpijski vasi Berlin. 18. junija. Na vabilo in pod vodstvom dr Alfreda ftosenberga, si je včeraj velika skupina tujih diplomatov, akreditiranih v Berlinu, ogledala olimpijsko vas in Olimpijski stadion Med obsko-valci so bili poslaniki Francije, Japonske, Italije, Jugoslavije, Norveške, Danske, Venezuele, Bolivije, Peruja. Litve. Romunije. Češkoslovaške, Argentine, Švice. Avstrije, Irske. Kolumbije, Haitija, Južnoafriške unije, Iraka, Mehike, Guatemale in Paname. Turško oboroževanje Ankara, 18. junija. V elika narodna skupščina je dovolila naknaden kredit 25.8 milijonov turških lir. Sredstva iz lega kredita se bodo porabila izključno /a posredne ali neposredne potrebe državne obrambe. Med drugim bodo ta sredstva služila gradnji ali popravilu cest. železniških prog, gradnji tovarn za izdelovanje plinskih mask itd. Nesreča na Donavi Dunaj, 18. jun. Včeraj se je na Dunaju potopil* ladja donavske rečne plovbe ;\Vien.. Kapitan ladje ki se je jvotopila pri Cesarskem mostu, je bil danes |x> daljšem zaslišanju zaprt. Preiskava je ugotovila, rla sla se najemnik parnika in njegova žena utopila, ker sta do zadnjega časa poskušala rešiti večji del inventarja, med katerim so bili predmeti velike vrednosti. Utonil je tudi prvi strojnik parnika, ki je bil sicer odličen plavač. Rim, 13. junija. AA. Agencija Stefani poroča: Vrnilo se je 44 uradnikov zunanjega ministrstva, ki so se kot dobrovoljci udeležili vojne v Vz-hodni Afriki. Socialistične spletke v Belgiji Koristi levičarskih načrtov v Franciji Pafriz, 12. junija. A A (DNB). Dopoldne je bila v poslanski zbornici debata o zakonskem načrtu za uvedbo 40 urnega tednika. Desničarsko orientirani poslanec, in bivši finančni minister Paul l?eyriaud je v začetku svojega govora kritikoval vlado zaradi ukrepov, ki jih namerava izdati. Zlasti se je dotaknil 40 urnega tednika, češ da bo to zelo škodljivo za narodno gospodarstvo. Francija je že tako izgubila v zadnjih štirih letih in pol 41 milijard zlata, zdaj bo pa morala živeti v mejah carinskih omejitev. To bo povišalo cene v trgovini na drobno: to povišanje bo doseglo 35% zaradi uvedbe 40-urnega tednika. 7,a proračun narodne obrambe in za ministrstvo za pošte in železnice bo uvedba 40-urnega tednika pomenila izgubo več milijard fran- Zasedanje sveta IN Ženeva. 18. junija. A A. (DNB) Predsednik sveta ZN je sklical, kakor danes opoldne uradno pomivajo, sejo sveta ZN na dan 26. junija oh 17. uri, da bo nadaljeval razprave 92. zajedanja. Uradno opozarja, da se na dnevnem redu nahnin1" 'nle vprašanja: 1. Spor med Abesinijo in Italijo. 2. Garancijski pakt med Nemčijo. II. ...... Francijo. Veliko Britanijo in Italijo, sklenjen v Iai karnu 16. oktobra 1925. 3. Naselitev Asircev, ki so se izselili iz Iraka. 4. Poročilo o poslednjem zasedanju odbora, ki ima proučiti vprašanje suženjstva. tost. odločnost in neupogljivost za naše ideje. Za vse je poskrbljeno in borno skupno še bolj poživeli naše delo, ki naj sloni tia ljubezni in poirtvoval nusti /a naše katoliško prosveto! Bor živi' Bruselj, 13. junija, o. Kriza belgijske vlade sc vse bolj zaostruje Van. Zceland je včeraj poskušal vse. da bi sestavil novo vlado, pa mu ni uspelo. Zato je zapretil, da bo vrnil mandat, če se mu ne posreči do večera sestaviti vlade, Ker tega ni mogel rmrciditi, jc sinoči vrnil kralju poverilo za sesiavo. Kralj Leopold, ki so mu vsi ti zakleti nepri-jeifti ,sc je odločil, da bo osebno posedel v krizo ter jc skllenl načelnike vseh strank na dvor in od ločno nastopil. Zahteval je, da se vladna kriza reši takoj, ker v današnjem zmedenem času ne more Belgija toliko časa biti brez vlade. Krizo so najbolj zavlačevali socialisti. Ti hočejo na vsak način dobiti /ase mesto zunanjega mi nistra, katero naj bi zasedel predsednik stranke in tajnik socialistične internacionale Vandervelde. Da hočejo imciti socialisti zunanje ministrstvo leži razlog v tem, da obstoji tih sporazum med marksističnimi skupinami Belgije in Francije, da se stvori so-cialislično-boljševiški blok od Španije do Belgije. Vandervelde je znan kot najzaupncjši politični prijatelj francoske vlade Leona Bitima. Komunisti so začeli s podobno igro, kakor v Franciji, da bi notranji položaj v Belgiji še bolj zapletli. Belgiji grozi splošna stavka, ki je čisto političnega značaja. Saj je znano, da so v Belgiji zahteve delavcev izpolnjene v najvišji meri. Tako je stavka izbruhnila v Anversu. v rudnikih Lie^ejn. 7.a te stavke ni nobenega razloga in jih delavci začenjajo pod popolnoma neznatnimi in smešnimi pretvezami. Namen teh štrajkov je, Belgijo vreči v nemire, katerim naj bi sledila ustanovitev socialistično, odnosno boljševiške vlade. Konferenca voditeljev posameznih strank j« pri kralju trajala skoraj celo uro. Tudi ta konferenca ni privedla do nobene izpremembe v političnem položaju, ki je nastal zaradi neuspeha Van-Zeclanda. Napetost v državi narašča zaradi stavk. Prišlo je do neredov med orožiiištvom in delav slvom. Stavkujoči delavci po francoskem zgledu 1» marajo izprazniti rudnikov in delavnic. Po sestanku voditeljev političnih strank pri kralju, je župan Bruslja Max. ki pripada liberalni stranki, izjavil časnikarjem, da jc kralj nastopil zelo energično. Splošno se veruje, da bo Van Že eland znova poskusil sestaviti novo vlado. Današnja »Libre Belgique« piše o stavki, v rudarskem in industrijskem revirju v Liegu in pravi, da dobiva ta stavka čedalje bolj izrazit politični značaj. List napada herstalskega župana (socialista), češ da vzlic predlogu pristojnih relerentov ni hote' v pravem času prositi za orožniško pomoč. Pred vojaško vstajo v Španiji Madrid. 13. junija, o. Včeraj so se po vsej Španiji širili glasovi, da se pripravlja upor vojaštva proti socialistični vladi. Upor bi imel izbruhniti v severnih garnizijah med posadkami, ki so znane po tem, da se zavzemajo za vzpostavitev desničarske vlade. Vojska je v Španiji že od vsega začetka nezadovoljna z brezglavo politiko socialističnih poskuševalcev. ki so vso državo vrgli v ogenj, kri in nemire. Pri tem so si krajevni oblastniki neštetokrat dovolili izigravati armado na najbolj čudne načine. Vojska ni smela nikjer nastopiti v obrambo reda proli rdečim tolpam. Dovoliti je morala celo najiade nase. Vlada teh vesti ne zanikava in ne potrjuje. Verjetno jc, da se poskusa upora boji, saj bi pri današnjih zmedah, ko ni več niti soglasja med ko- Predsedniški kandidati v USA Cleveland. 13. junija. Novoizvoljeni republikanski predsedniški kandidat Landon je izjavil, da bo, če ga izvolijo za predsednika USA, predložil senatu in reprezentančni zbornici predlog o izpremembi ustave. Namen tega predloga je omogočiti zakonsko določitev najmanjših mezd in nnjvečjega delovnega časa. V krogih republikanskih prvakov izjavljajo, da spada to vprašanje v osebni Landonov j>rogram in da ni del uradnega volilnega programa republikanske stranke. Drugi Gibraltar London, 13. junija. Iz Capelowna poročajo, da je namestnik vojnega minstra izjavil danes v južnoafriški reprezentančni zbornici, da vlada juz.no-afriške unije ne misli ustvariti v Capetownu britansko mornariško oporišče, kakor «0 pisali razni časopisi. 30 stopinj vročine na Švedskem Stockholm, 13. junija. Iz Upsale poročajo o čudnem vremenskem pojavu. Toplomer je kazal 30 sto-pinj Celzija, tako da je bila Upsala danes najtoplejše mesto v Evropi. Abesinci oddajajo orožje Addis Abeba, 13. junija. (Stefani). Doslej so domačini izročili italijanskim oblaslvom 65 topov, 170 ,-strojnic, 1L500' ptjik, velikansko kolirtrin mu-nicije 111 raznega drugega streliva. munisti in socialisti in ko vse bolj raste v sporu med obema vpliv anarhističnih delavskih organizacij, ne bi mogla obdržati moči v svojih rokah. Vlada je zapravila vse simpatije vojnega vodstva s tem, da je na zahtevo komunistov kaznovala iti odpuščala častnike, ki boljševikom niso bili jxi volji. Zato se na armado ne more več zanašati. Jc pa armada še edina disciplinirana sila v Španiji. V Malagi so izbruhnili krvavi poboji med komunisti in med anarhističnimi delavskimi organizacijami. Pri teh nemirih sta bila ubita predsednika obeh organizacij! V mestu divja splošna stavka in se nasprotniki neprestano streljajo, tako, da kaže ves okraj vojno lice. Armada po izrecni zahtevi notranjega ministra ne sme nastopiti, da bi ukrotila revolucionarje. Grob sv. Vladimirja najden Kijev, 13. junija. Med odkopavanjem so našli jjrob kneza Vladimirja, ki ga ljudstvo smatra za svetnika, ker je prinesel v Rusijo krščanstvo. Grob je iz leta 1015. V grobu »o našli več človeških .»Kotstnjakov in razno oblačilo, ki je zelo dobro ohranjeno. Proslava reformacije Ženeva,* 13. junija. Dane* so se začele svečanosti ▼ spomin uvedbe reformacije pred 400 leti. Poleg švicarskih cerkva se svečanosti udeležujejo tudi delegati reformiranih cerkva iz 22 evropskih in izvenevTOpekih držav. Drobne Madrid, 13. junija. AA. (SleUiu). tclovo je vsa Španija proslavila ob veliki udeležbi vernikov. Incidentov ni bilo. London, 13. junija. AA. Danes *o se v zunanjem ministrstvu nadaljevala pogajanja o pomorskem paktu med Veliko Britanijo in Sovjetsko Rusijo. Podobna pogajanja se vrše tudi mej Veliko Britanijo in Poljsko. Bruselj, 13. junija. AA. Havas poroča, da s« stavkovno gibanje v Belgiji čedalje bolj širi. Za danes je sklicana plenarna seja glavne delavsk-zveze. Budimpešta, 12. junija. AA. (Stefani). V Bn dimpešto jc prispela italijanska eskadr'lia 11 lovskih letal. Sodelovala bo na letalski prireditvi rim 14. junija. P ari*, |3. itmiia A A V Parizu »c ie doslf*i vrnilo na deln 199.000 delavcev. Mariborska telefonska mizerija Maribor, 12. junija. Veduo bolj naraščajo tudi v Mariboru pritožbe, ki prihajajo 17, trgovskih, industrijskih in ostalih gospodarskih krogov zaradi telefona. Tudi v Mariboru ni namreč mogoče dobiti telefonskih aparatov. To pa zaradi tega, ker so telefonski kabli že popolnoma izčrpani ter ni v njih nobenih prodih linij več. Mariborski telefonski kabli izvirajo namreč še vsi iz predvojne dobe, ko je bilo število linij preračunano za takratne potrebe. Danes pa ni^jo Maribor 9C0O prebivalcev več. kol jih je štel pred vojno, povrhu pa je dobil celo vrsto novih industrijskih in trgovski!) podjetij, ki jih tedaj ni |ii!r>. Poleg tega je tudi v današnjem poslovnem ■ ■ '•c močno uarantla potreba po telefonu, katerega -o naši predvojni časi še prav lahko pogrešali. Tudi turizem je ustvaril nove potrebe. Ni čuda tedaj, če se je dvignilo Število ' ' ' naroč- nikov od 300 na 701% poleg tega pa čaka danes še 100 reflektantov na svoje telefone, ki jih pa zaradi preobremenitve kabelskih linij ne morejo dobiti. Edino v prometno šibkem Koroškem predmestju še obstoja možnost na montažo večjega števila telefonskih aparatov, povsod drugod pa je dosežena že skrajna mera obremenitve. Ker pa mesto še nadalje raste, obrt, trgovina in industrija se še naprej razvijajo v naglem tempu, moremo konslatirati, da so današnje lelefonsko-prometne razmere v Mariboru zelo težavne in da je odpomoč nujno potrebna. Pri tej priložnosti bi opozorili ie na sledeče nedostatke v telefonskem prometu: vsako zimo gre samo za popravilo telefonskih linij zaradi snežnih poškodb 20.000 do 30.000 Din, fiesto p« še več. Dostikrat morajo nekateri abonenti BaKati po teden dni in več na popravilo vodov. Mariborska tehnična sekcija je namreč zelo slabo dotiraiia ter ji primanjkuje delavcev in materi jala. Dostikrat pa cole mesece niina niti kilograma žice, dasiravno obsega njeno področje celotno Spodnje Štajersko s Prekmurjem in Koroško. Vrhu tega so linije že tako zakrpane, da obstoje žični vodi iz samih vozlov. Vse te neprijetnosti bi izostale, če bi se razširilo kabelsko omrežje, Dolgi vodi, ki zaradi snega največ trpe, bi potem odpadli in telefonski promet ne bi bil pod-j vržen v zimskem času tolikim motnjam, kakor da-| nes. Poštna uprava bi si poleni prištedila znatne j izdatke, ki gredo vsako leto v zimskem času za ! popravljanje vodov, abonenti pa jezo in neprijet-j nosti, ki so s takimi motnjami v obratu zvezane. ! Poštna uprava bi poleg tega imela mnogo višje do-I hodke, ker bi se število abonentov naglo dvignilo, saj bi samo pri sedaj prijavljenem številu reflek-tantov, katerim ne more zadostiti zaradi preobremenjenega omrežja, narastli dohodki letno za 100 tisoč dinarjev, poieg tega pa bi se dosegel še lep dobiček pri instalacijskih stroških. Proračun in načrt priipravMena Kot smo izvedeli, je bil proračun za povečanje telefonskih kablov v Mariboru na merodajnem me-| stu že predložen ter znaša 500.000 Din. Ker pa se j je medtem instalacijski materijal še znatno pocenil, j bi bili danes morda stroški še manjši. Investicija ' bi se pa poštni upravi gotovo izplačala že v nekaj | letih, potem pa bi predstavljala lep vir novega stalnega dohodka. Tako bi ta investicija predstav-. ljala v resnici samo kratkoročni predujem, ki bi I se v kratkem času povrnil. Jevtičevec, diplomat dr. Bodi - milijonski tihotapec Korupcija nad korupcijo Vlom v čakovsko podružnico Prve Hrvat. Štedionice Roparji odnesli četrt milijona dinarje* Čakovec, 13. junija. Včeraj dopoldne s« je po Čakovcu z naglico razširila vest, da so neznani zločinci vlomili v tamkajšnjo podružnico Prve hrvatske štedionice m polbrati iz blagajne preko Četrt milijona dinarjev gotovine. Ker baraka zaradi praznika sv. Reš. Telesa ni poslovala, so imeli vlomilci vso noč od srede n* čeSloven6ko ljudsko fronto«. V tej »Slovenski ljudski fronti«’naj bi bili: socialisti, kmetijei (bivši Pucljevi desiden-ti), bojevniki in zastopniki Ljudske pravice. Ta Slovenska ljudska fronta naj bi bila potem sestavni del vsedržavne opozicijske formacije, ki naj bi jo tvorili: Združena srbska opozicija, hrvatski mačkovci in Slovenska ljudska fronta. Kakor vse kaže, postaja Maribor v politični zgodovini Slovenije in Jugoslavije vse pomembnejši. Zeleno Pohorje je privabilo svoje dni JNSarje, me#to samo pa je privabilo opožicionalee, katerim je dr. Kukovec oznanil odrešilen evangelij, da »moremo mi samo še — na levo«. Novi predpisi za uvoznike Belgrad, 12. junija. Finančni minister je Izdal ta-le odlok: 1. da 6e predzadnji odstavek čl. 16. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami izpre-meni in glasi: uvoaniki so dolini voditi po predpisanem obrazcu kontrolno knjigo, kamor morajo med drugim zapisovati po kronološkem redu datum uvoza, vrsto in količimo vsake partije uvoženega blaga, vrednost blaga, ime tujega pošiljale*, čas in način plačila; 2. da so vsi uvozniki dolžni počenši s 1. avgustom 1936 voditi komtrolno knjigo, ki bo imela tele stolpce: a) na levi strani uvoz blaga: 1. redna številka, 2. datum ocarinjenja blaga, 3. število carinske deklaracije, 4. država, iz katere se je blago uvozilo, 5. država, iz katere je uvoženo blago po poreklu, 6. inozemski prodajalec blaga, 7. 6edež inozemskega prodajalca blaga, 8. datum izdaje originalne fakture, 9. valuta, ki se nanjo glasi originalna faktura, 10. znesek originalne fakture; b) na desni strani plačilo: 11. datum izvršitve plačila, 12. način izvršitve plačila (kliring), deviz itd , 13. pooblaščeni zavod, preko katerega se je izplačilo izvršilo, 14. njegov sedež, 15. valuta, v kateri se je izplačilo izvršilo, 16. višina tirje valute, 17. ustrezajoča vrednost v dinarjih in 18. pripombe; 3. uvozniki 60 dolini podatke o vsaki nabavi blaga takoj po izvršenem ocarinjenju zapisati v kontrolno knjigo; to imajo izvršiti v kronološkem redu, kakor tudi podatke o plačilu, ko bo izvršeno; 4. uvozniki so dolžni vse uvozne dokumente, iz katerih so prenesli podatke v kontrolno knjigo, in so korespondenco, ki je 6 tem v zvezi, hraniti najmanj pet let od dneva izvršitve carinjenja blaga in jih na zahtevo kontrolnih organov dati vsem na razpolago; 5. nevpisovanje v komtrolno knjigo, čeprav ene same fakture, neredno vodenje kontrolne knjige ali nevpisovanje vseh podatkev ali uničenje dokumentov iz točke 4. tega odloka, se bo smatralo kot priprava za prikrivanje deviznih kršitev in se kaznuje po zakonu o kazenskih sankcijah; 6. bančni in valutni oddelek bo nati®nil kontrolne knjige. Belgrad. 13. junija, m. Svoječasna nenadna upokojitev dveh znanih diplomatov in uradnikov v zunanjem ministrstvu titularnega poslanika v Moskvi dr. Bodija in dolgoletnega šefa protokola Ilije Novakoviča je vzbudila v tukajšnjih krogih precejšno senzacijo. Vsi so si bili edini, da je moral za tako hitro odstranitev dveh prisotnih uradnikov hiti tehten razlog. Te domneve so se izkazale kot popolnoma pravilne. Z upokojitvijo dveh omenjenih visokih uradnikov prihaja na dan ena od največjih- tihotapskih afer, do katerih je prišlo v naši državi.’ Dr. Bodi, ki je za Čapa .levtičeve vlade dobil še siildickuro titularnega poslanika v Moskvi (!), je živel s 6vojo ženo Lidijo, Rusinjo, v razkošno opremljeni palači v Požarevački ulici. V svoji palači je dr. Bodi prirejal razne sprejeme in večerje, na katere je vabil tudi inozemske diplomate. Med temi diplomati je bil najpogostejši gost dosedanji španski poslanik na našem dvoru grof de Torijos. katerega je dr. Bodi ob neki priliki aranžiral za svoje poele. Na prošnjo dr. Bodija je grof de Torijos pristal na to, da fiktivno naroči za potrebe tukajšnjega španskega poslaništva večje količine raznega antičnega (>ohišlva, srebrnine in podobnih stvari v visoki vrednosti. Kako rje znano, so vsa naročila in vse pošiljke za diplomatska zastopstva carine prosta. Dr. Bodi je zaradi tega s svojim pisalnim strojem napisal tozadevno potrdilo v dveh izvodih, ki ga je španski poslanik podpisal IG. maja t. 1. Zaradi registracije je dr. Bodi predložil od španskega poslanika podpisano potrdilo šefu protokola v zunanjem ministrstvu Iliju Novakoviču, ki je obe potrdili podpisal. Potrdilo za carine prost uvoz pohištva in blaga se je glasilo, da se oproščajo stvari za špansko poslaništvo v težini 900 kg. Ker pa je tovor, ki ga je iz Dunaja vozilo spedicijsko podjetje Inler-kontinental znašal 6800 kg, je dr. Bodi ponaredil >:e (K)dpisano potrdilo tako. da se je glasilo na <>900 kg. Ko je prispelo blago z vlačilcem v belgrajsko pristanišče, so carinski organi postali pozorni na to pošiljko ter so skupno z organi belgrajske policije zasledovali, kam se ho odpravila pošiljka. Mesto. da bi tovor lran>portirali pred špansko poslaništvo. da je dr. Bodi dal prepeljati pred svojo hišo. Tedaj so carinski organi lahko spoznali, da gre za tihotapstvo. Pregledali so podrobno vse predmete ter so skupno z organi mesta Belgrada našli tri starinske sobne opreme s kompletnimi garniturami, nadalje 54 preprog v težini 634 kg, več lestencev.v vaz, kovinskih kipov, porcelana, celo novo moderno obednico ter mnogo drugega blaga. Na nekem servisu so bile gravirane začetne črke Lj. R. Te črke so bile na servisu vgravirane v cirilici. Po daljši preiskavi je policija ugotovila, da so to začetne črke Ljubice R-ašovič, so- proge Miloša Rašoviča, narodnega poslanca in nekdanjega svetnika v zunanjem ministrstvu iz dobe všemoči dr. Bodija v tem ministrstvu. Kakor je znano, je poslanec Miloš Rašovič spadal med one, ki so v narodni skupščini uganjali razne škandalozne izgrede. Carinski organi so ugotovili, da znaša samo za to pošiljko carina 500.000 dinarjev. Z ozirom na to pa, da spada tak posel pod težko davčno kazen, bo znašala obveza dr. Bodija proti državi nad 5 milijonov dinarjev. Organi mesta Belgrada so izvedli natančno preiskavo, med katero so ugotovili, da je španski poslanik ludi žo prej večkrat podpisoval taka potrdila na račun dr. Bodija. Ta |>otrdila pa da je podpisoval v zun. ministrstvu šef protokola Novakovič. Na Dunaju pta stvari nakupovala stari tihotapec Nečajev in Klit. Tako je policija ugotovila, da je na dan 9. avgusta 1935 dr. Bodi pripeljal iz Dunaja v Belgrad 5 bal preprog v teži 649 kg, nadalje 15., 3. 1930 5 bal v teži 797 kg. In končno 9. maja t. 1. 2 bali v težini 392 kg. Vse to je dr. Bodi spravil v našo državo brez carine. Skupno je dr. Bodi uvozil v Belgrad 1838 kg najdragocenejših razkošnih perzijskih preprog, s katerimi bi za dolgo vrsto let preskrbel ves jugoslovanski, če že ne balkanski trg. Po izjavi carinskih organov bi znašala carina samo za tiste količine preprog, o katerih so mogli doslej ugotoviti, da jih je uvozil dr. Bodi spravil v našo državo, nad 3 milijone dinarjev. Z ozirom na to, da gre za tako veliko oškodovancev, so oblasti prepričane, da ie Bodi vršil tihotapstvo izključno v trgovsko prekupčevalake svrhe. Ta posel je prinašal dr. Bodiju sijajne dohodke. Zaradi tega .so oblasti ukrenile vse potrebno, da se te preproge ne bi odstranile in izginile iz raznih salonov, v katere so prišle po zaslugi dr. Bodija. Dočim so oblasti vodile vsestransko preiskavo, se je dr. Bodt takoj po zaslišanju iz uprave mesta Belgrada podal na železniško postaje in se odpeljal v inozemstvo. Svoji ženi se je najprej javil iz Reke; po informacijah, s katerimi razpolagajo naše oblasti, pa se je od tam odpeljal v Trst, iz Trsta pa v Švico. Policijske oblasti so zaradi udeležbe pri tej aferi aretirale štiri osebe, in sicer: dr. Bodi-jevega sorodnika po ženi, Ivana Mečajeva, trgovca s starinami, Paja Gliicka, Sigmunda Schwainerja, ravnatelja lnterkonl.inentala, ki je za vse posle dobro vedel in ki je češkoslovaški državljan, ter Gustava L8we, ki je avstrijski državljan in prokurist Interkontinentala- Ko bo preiskava končana, bodo vsi krivci izročeni carinskim oblastem. Dr. Bodi ter ostali, ki so v zvezi s falzificiraniem dokumentov, pa bodo izročeni kazenskemu sodi- šču. * » « Z mesarskim nožem po nesreči zabodel tovariša v trebuh Naročajte In širite „Slovenski dom"! Celje, 12. junija. Vsredo se je pripetila v Žalcu žalostna nesreča, katere žrtev je postal 16 letni mesarski vajenec Poznič Franc. Dopoldne ga je neki mesarski pomočnik po nesreči zabodel v trebuh. Pozniča so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer se sedaj zdravi. * Kača ga je pičila. V sredo je pičila kača 20 letnega posestnika Anderliča Jurija iz Gabre pri Rogaški Slatini v levo nogo. Ljubeznivega inoia ima 38 letna posestnica Okorn Ana pri Sv. Lovrencu pod Prožinom. V prepiru jo je doma mož udaril s kolom po glavi in levi roki. Žrtve nesreč. Lukane Apolonija, žena drž. cestarja iz Levca je na praznik pri nalaganju sena padla z voza in se poškodovala po telesu. — Nelepi izgredi na športn? proslavi Maribor, 12. junija. V nedeljo pop. je bila na igrišču SK Železničarja olimpijska proslava in sicer z nogometnim briotumirjem in lahkoatletskimi tekmami. Prva je bila na programu tekma med Mariborom in Slavijo s Pobrežja, z rezultatom 3 : 1. Nato je bil propaganden nastop lahkoatletov. Do nelepih prizorov pa je prišlo na tekmi Rapid : Železničar, ker je sodnik izključil rapidovega golmana. Tekma se je morala predčasno zaključiti. V redu in miru se je končala Rapid : Slavija s 4 ; 2. S splošnim pretepom pa se je končala tekma Železničar : Maribor. Sodnik je radi nešportnega vedenja izključil nekega igralca SK Železničarja. To pa je razburilo igralce Železničarja, ki so zahtevali, da se izključi tudi igralec Maribora. Ker sodnik tej zahtevi ni ugodil, se ie iz prerekanja med igralci razvil pretep, ki ga je končala šele policija s pendreki. Prav tako 60 se spoprijeli tudi gledalci. Tekma se je tako predčasno zaključila. Šahovski turnir v Dresdenu Aljehin poražen V četrtek se je v Dresdenu končalo peto kolo šahovskega turnirja, ki £a prireja nemška šahovska zveza za trening svojih zastopnikov, ki se bodo udeležili šahovske olimpijade. Estonec Keres je igral zelo razburljivo igro z Bogoljubovim, ki se je pa po menjajočih se napadih končala neodločeno.Aljehin je igral 6 starim madžarskim moj-slroin Marocz^jem. vendar se je Maroezy znal izogniti porazu s tem, da je situacijo vedno poenostavil in tako izsilil remis. Stahlberg je porazil Nemca Hellinga. Roedl in Engels sta prav tako končala z remisom. Nemec Simisch pa je porazil Švicarja Groba. PojMldne so se odigrale vse viseče partije in sicer pet po številu. Maroczy je porazil Bogoljubova, ki je očividno izven fornie. Aljehin Groba, dočim sta se Maroczy in Keres zedinila brez boja na remis. Roedl pa je zmagal nad Grobom. Senzacija dneva pa je bil prvi Aljehinov poraz. Pri prekinitvi partije je imel nemški mojster Engels prednost enega krnela in tudi partijo, ki je kazala na usfich. In dejansko je moral Aljehin kapitulirati pred nemškim mojstrom, čeprav se je junaško in silno precizno branil. Po petem kolu je stanje sledeče: Stahlberg 4 točke, Engels 3 in pol, Aljehin, Maroczy, Roedl, Samisch po 3, Bogoljubov in Keres po 2, Helling 1 in pol, Grob brez točke. 38 letni rudar Horjak Miha iz Laškega je na praznik padel med vožnjo iz Laškega v Marija Gradec s kolesa in se poškodoval po levi strani glave. — Zgank Frančiška, 30 letna trgovska pomočnica iz Studenic pri Poljčanah je 10. t. m. padla po stopnicah in si zlomila levo nogo. Surov napad z nožem. Na praznik je v Lučah naj>adel v prepiru Albin Planinšek 29letnega pos. sina z nožem in ga zabodel v levo roko nad komolcem. Položaj na delovnem trgu. Pri celjski ekspozituri borze dela je v prvi desetini meseca junija padlo število brezposelnih od 6118 na 361, med temi je 71 ženskih delovnih moči. Padec števila brezposelnih je pripisati raznim sezonskim delom. — Delo dobe pri celjski eksjx>zituri borze dela: 2 hlapca, 4 poljski delavci, 2 ■ oblikovalca železa, 1 hot. kuharica, 1 hot. sluga, 1 orožn. kuharica, 3 kmečke dekle in 2 služkinji. Na Dolenjsko I Za ta sikrrti kotiček s svojimi krasnimi logi, hriibčki, starinskimi gradovi, vinogradi, sanjavimi rekami in potočki vlada med ljubitelji proste narave zanimanje, kot si ga malo kdo zamišlja. In j ravno v pomladnem času imajo ti dolenjski kraji svoje čare in privlačnost, da ne moremo dovolj priporočati obiska teh krajev. Kljub slabim železniškim zvezam moramo pravega ljubitelja spomnili, da si lahko v sedanjem času z edino vlakovno zvezo jutranjega izletniškega vlaka privošči užitek, ki mu ostane v spominu. Za to nedeljo se pripravlja Dolenjska, da sprejme številne ljubljanske in izven-ljubljanske goste iz vseh krajev, iz skrajnega severa kot i* sosedne bratske Hrvaške, da pod pokroviteljstvom novomeškega župana nastopijo pot v »dolino gradov« ter si odnesejo iz teh skritih predelov neipozmbne vtjse prelepe domovine. A v izletniškem vlaku se jim bo pridružila množica onih oboževalcev dolenjskih krasot, ki jim ni bilo mogoče se pridružiti na tem pohodu ter bodo s srcem sledili onim na izletu. , 'Društvo »Bran-i-bor« — osrednji odbor ▼ Ljubljani — bo imelo svoj osrednji redni občni zbor dne 21. junija ob 10 dopoldne v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani, Novi trg 3-L - Delegati, odborniki, narodni delavci — v zbor! Narodno-obrambni sklad »Bran-i-bora«, akcija pirhov; Mešč. šola, Marijin dom, Kočevje, 22 Din; drž. nar. šola, Dobova, 82.75, zas. dekl. nar. šola v Liohlenthurnovera zavodu, Ljubljana, 68: drž. deška nar. šola, Škofja Loka, 100; drž. nar. šola, Sodražica, 132.50; drž. nar. šola, Prečna pri Novem mesili, 71; drž. nar. šola, Koroška Bela, p. Javornik, 46; drž. dekliška nar. šola, Ribnica, 136; drž. mešč. šola, Ribnica, 45; drž. nar. šola, Kranjska gora, 51.50; drž. nar. šola, Cerklje ob Krki, 78; drž. nar. šola, Veržej, p. Križevci pri Ljutomeru, 9 Din. — »Bran-i-bor«, osrednji odbor, Ljubljana. Makedonstvujušči Sofija, 13. junija. Včeraj so spravili v sofijske zapore bivšega člana osrednjega odbora protoge-rovlijevega krila VMRO Knstana Pop Todorova. Dolže ga, da je sodeloval pri umoru trgovca Hadži Toševa iz Haškovega, čigar odsekano glavo so našli leta 1932 v vodnjaku vile Rusalka v vas* Banka pri Sofiji. Truplo samo so našli šele nedavno tega. Trgovca Toševa so protogerovisti ubili, ker so ga sumili, da je vohunil za Vančo Mihajlova Sodne preiskovalne oblasti so obtožile Todorova kol soudeleženca pri umoru po čl. 247. kaz. zakona. L|ubl|ana danes Koledar Danes, sobota, 13. junija: Anton P*d. Jutri, nedelja, 14. junija: Barilij. Lekarne. Nočno službo imajo: mr. Bakarčič, St. Jakoba trg 9, mr. Ramor, Miklošičeva e. 20 in mr. Gartus, Moste. Kaj bo danes Jakopičev paviljon: 9. dp 19. rasatava bratov Vidmarjev. Od 27. do 29. t. m. avtoislej Plitvice—Senj--Crikvenica. Informacije izletna pisarna Okorn, hotel Slon, Ljubljana. Pod Gorjance i avtom 21. VI. za 95 Din. Spotoma ogled samostana v Stični, v Novem mestu bolnišnice usmiljenih bratov, kmetijske šole itd., v Pleterjih pri Št. Jerneju kartuzije in v Kostanjevici grada-kloštra. Podrobna pojasnila daje pisarna »Po božjem svetu«, Ljubljana, Šentpeterska vojašnica. • Stanarine v mestnih hišah. Od srtamovaleev mestnih hiš smo prejeli: Čujemo, da je odsek ea upravo mestnih hiš z večino glasov te dni sklenit zvišati nam stanarino. Zaenkrat nam še m točo0 znano, v kolikem obsegu (menda oko h 30 odst.) m bs kakšen način, ali namreč vsem, ah pa samo imetnikom stanovanj v sončnejših m zračoejšm legah, to je v prvih in drugih nadet ropi ih. Ne eno ne drugo ni gospodarsko utemeljeno, kaj šele pravično in socialno-politično (stanarine se bodo po veetj Ljubljani potem spet povišale) pravično. Upamo, da bo imel g. župan in občanski svet, ki mora po' pravilniku o tem vendar sklepati, drugačno mnenje, kot pa omenjeni odsek, v katerem se rdi, da prevladuje hišno-veleposestniško mišljenje. Korošci! Prijatelji Koroške! Jutri, v nedeljo 14. junija, izlet na Dobeno! Odhod z glavnega kolodvora ob 13.46 z vlakom do Trzina ali Jezice. Od Trzina pol ure, od Ježice poldrugo uro »enene poti! — Klub koroških Slovencev, Ljubljana. Gospod, ki je v sredo zvečer vzel denarnico pri blagajni Daj dama, naj isto vrne pri omenjeni blagajni, ker se je ugotovila njegova identiteta. V nasprotnem primeru utegne imeti neprijeten opravek s policijo. Rezervni častniki, stanujoči v Ljubljani, ki še niso oddali legitimacij radi zamenjave z novimi, se pozivajo ponovno in zadnjikrat, da oddajo svoje častniške legitimacije z novo sliko 4 V 6 etn (v uniformi ali civilu) najkasneje do '20. junija t. 1. na vojaške uradu na Ambroževem trgu št. 7-1., soba št 1. Promenadni koneert Tujsko-prometni svet za Ljubljano priredi v nedeljo, dne 14. t m., ob ugod-vremenu promenadni koncert pred Tivolskim gradom. Godba Nar. žel. glasb, dništva »Slone« bo pod vodstvom g. kapelnika Hariberta Svetla od 11-15 do 13. ure izvajala slovansko operno glasbo. REPERTOAR narodnega gledališča V LJUBLJANI DRAMA: Začetek ob 20. Sobota, 13. junija: Vesela božja pot. Izven. Cene od 14 Din navzdol. Nedelja, 14. junija: Direktor Čampa. Izven. Cene od 10 Din navzdol. Ponedeljek, 15. junija: Tiran. Red A. Torek, 16. junija: Zaprto. (Gostovanje v Kranju. Mladi gospod šef.) OPERA: Začetek ob 20. Sobota, 13. junija: Othelo. Gostuje Marij Šimenc. Red A. Nedelja, 14. junija: Bolgarski večer plesov in peemi. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 15. junija: Produkcaji operne šole Drz. konservatorija. Izven. Cene^od 15 Din navzdol. Torek, 16. junija: Kavalir z rožo. Red C. Drama. Ljubljanska drama zaključi sezono 1935-36 v ponedeljek, 15. t. m. Zato opozarjamo na zadnje (rj predstave: Vesela božja pot, Direktor Čampa jn Tiran. V torek je zadnje gostovanje v Kranju. Opera. Marij Šimenc poje naslovno partijo v Verdi-ievi operi Othelo v soboto 13. i. n,, za red A. Na gostovanje odličnega našega pevca, ki je sijajen v tej vlogi, tako v pevskem kakor tudi igralskem oziru, še prav posebno opozarjamo. Bolgarski pevci in plesalci v naši operi. V nedeljo, 14. t. m. zvečer nastopi v opernem gledališču skupina bolgarskih akademikov, ki pojoi in plešejo najlepše pesmi in plese bolgarskega narod • ' jim programom so do sedaj nastopili z uspehom v Belgradu in Novem Sadu, mimulc) s e-do v Zagrebu, kjer eo imeli tako velik uspeh, rta Kodo večer ponovili. Zato opozarjamo na njinov nastop v Ljubljani, in sicer v nedeljo zvečer v opernem gledališču. Ljubljanski poulični drobiž Ljubljana, IS. junija. Z nožem nad tovariša Včeraj smo poročali, da so reševalci prepeljali v bolnišnico Cehajiča Rdežo, prodajalca preprog iz Bihača. V zvezi s tem je bil včeraj aretiran Cehajičev tovariš, istotako prodajalec preprog — Zerič Szdo. star 45 let, o katerem so ugotovili, da je zabodel Cehajiča. Oba prodajalca preprog sta prišla po polnoči pijana domov na stanovanje na Vodnikovi cesti SL 17. Oba sta se sprla in je Cehajič žeriča udaril jpo obrazu, nakar mu je Zerič vrnil z žepnim nožem. Poškodbe mu je grizadejal v hrbet in na obrazu, tako da ima ehajič tri znatne vbodljaje. Žerič se bo moral zagovarjati radi težke telesne poškodbe. Nad stražnika s« i« spravil V četrtek zvečer je Babnik Rudolf, 35 let star kurjač iz Medvod zmerjal stražnika, ki ga je hotel legitimirati, kar je dalo povod, da ga je službo-joči stražnik hotel odvesti na stražnico. — Babnik se je temu uprl in je najiosled moral prvemu stražniku priti še drug stražnik na pomoč, da sta Babnika odvedla na policijsko stražnico v Šiško. Za šalo je grozil z nožem Dne 11. junija t. 1. proti večeru je Janež Karl, 20 let star, delavec brez posla iz Cabra, grozil neki jjostrežnici, da jo bo z nožem zaklal in ji je že nameril sunek z odprtim nožem v roki. — To je preprečil stražnik, ki je Janeža aretiral in odvedel na policijo. Aretiranec se izgovarja, da je bila to le šala, česar mu pa na policiji niso verjeli. Zaenkrat ga bodo izročili sodišču, kjer mu bodo tudi povedali, da so tudi take šale kaznjive, potem ga bodo pa izgnali iz Ljubljane v Čabar, od koder se vedno znova vrača v Ljubljano. čigav |e daljnogled? Policijski stražnik, ki je bil v službi na Aleksandrovi cesti, je v sredo zvečer aretiral Bana Ivana, pekovskega pomočnika brez posla, starega 26 let, ker je imel pri sebi daljnogled sumljivegh izvora. Ta daljnogled mu je po njegovi izjavi malo preje izročil neki Dalmatinec, ki krošnjari po Ljubljani. — Policija upravičeno sumi, da je daljnogled, ki je brez znamke, ukraden in da so ga hoteli sedaj tatovi prodati. Lastnik daljnogleda naj se zglasi na upravi jx>licije, soba št. 24. Maribor Smrtna nesreča na Dravi pri Ptuju Ptuj, 12. junija 1936. Na Telovo 11. t. m. se je dogodila v Ptuju, niže od železniškega mostu, na levem bregu Drave, nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Občinski delavec, 60-letni Andrej Sinček, je bil ta dan pri procesiji sv. Rrešnjega Telesa, kjer je korakal v vrsti ptujskih veteranov. Po končani procesiji so se veterani, kakor običajno, nekoliko okrepili z žlahtno kapljico, tako da je Sinček postal precej dobro raz: položen. Ako ravno je ime) srčno hibo, je proti večeru še nekoliko popil in je tako jx>stal močno vinjen. Toda tudi to mu še ni zadostovalo. Kritični večer je priredila »Jadranska straža« v Ptuju ob priliki blagoslovitve in razkritja društvenega prafiora v mestnem parku slavnostno prireditev z iluminacijo, godbo in plesom. Ta prireditev je mikala tudi Andreja Sinčka, da si ogleda to slo- vesnost od bliže in pn tej priliki izprazni še nekaj kozarcev. Bilo je okrog 23, ko se je Sinček podal ob dravskem obrežju na svoj dom v mestno klavnico. Bil je že tako vinjen in je kolovratil sem in tja ob vodi, pri tem pa se nenadoma skotalil v deročo reko in «e utopil. Ljudje, ki so bili priča tega prizora, so takoj poklicali na prireditvi službujoče poliejske stražnike, ki so stekli na kraj nesreče, vendar so valovi deroče in narasle reke svojo žrtev odnesli neznano kam. Vse iskanje je bilo zaman in še trupla ob času, ko to pišemo, niso našli. Pokojnik je bil rodom iz Vinice na Urvatskem in je služboval nad 30 let pri mestni občini ptujski. Zapušča ženo in že preskrbljeno hčerko. Nesreča je vzbudila med prebivalstvom splošno sočutje, ker ie bil pokojnik obče znan kot dostojen in pošten človek. Mariborska občinska uprava dela: Sanacija Mestne hranilnice Maribor, 12. Junija. Med neprijetno dedščino, ki jo je prevzela sedanja uprava mariborske mestne občine od prejš-niega občinskega vodstva Je tudi Mestna hranilnica. Ne moremo sicer dolžiti prejšnje občinske uprave, da je zakrivila naskok vlagateljev na Mestno hranilnico. To je bilo v trenutku, ko je nastalo splošno nezauj>anje vlagateljev napram denarnim zavodom, splošen pojav, ki ga pač ni bilo mogoče zavreti. Velika pa je odgovornost občinskega sveta, da je stal prekrižanih rok tudi potem, ko bi bil lahko nekaj ukrenil, da se likvidnost zavoda dvigne. Zaupniki JNS, ki so bili na krmilu mestne občine, so imeli gotovo prav dobre zveze s svojimi somišljeniki, ki so bili v vladi in na odločilnih mestih v Belgradu. Če bi bili izrabili vse možnosti, ki so jim bile na razpolago, bi bila danes Mestna hranilnica že izven križev in težav. Razen vseh mogočih načrtov jrn tedaj ni6ino opazili nobenega j>o-akusa, da bi občina svoj zavod sanirala. Če pomislimo, da je hranilnica samo v letu 1935. izplačala 21.482 strankam nad 25 milijonov vlog, je razumljivo, da je nekaj let takšnega navala vlagateljev moralo izčrpati vse bogate rezerve zavoda. Mnogo so doprinesli k temu nezupnjn brezvestni špekulanti s hranilnimi knjižicami, ki so begali vlagatelje nalašč, da eo dobili potem knjižice za malenkostno ceno v roke. Vedeli so, da jih bodo vnovčili e 100% zneskom, ker vloge v Mestni hranilnici v nobenem slučaju ne morejo projiasti. Če bi bilo vodstvo mestne občine takrat, v letih najhujšega navala na blagajno hranilnice skušalo vlagateljem na primeren način objasniti, da so njihove vloge varne, pa bi ostali milijoni in milijoni v Radio Programi LJublfana ^ 14 vremenska napoved. 16 Za vremenska napoved, noročUa. •»«£»*. stila. 19.30 Nac. ura: BoeormU pr Ml a). 19.541 Polke, same l»lke! (pbi»*).■ ZobmBi politični i>resrled (g. urednik Alojz U Kuharp Po- dajmo na Posavje: Od Rajhenburffi d« Brejho. (Rokopis sestavil prof. Minko. Avsteiafc). »"M*«* psvek godci iti Mami radijske i*rai*ke drožme. 22 Napoved iUsa, vremenska napoved. poročila, »Mava sporeda. 22.15 Radijski jazz. Drugi programi Sobota, n. junija: Bclgrad 1».* * Radijski orkester. 23 Prenos te kamro«. - II.: 14.06 .Glasbeno življenje v LJuhlJ«no<. prede**®« skladatelja Slavka Osterca. 14.30 Oster čevo predavanj« v nemščini. - Zagreb: 20 Komoma jrliisbs. »VokeVu koneert. '32.15 Radijski orkster. — Duma): 11L25 L60«-teva opereta *Piskrover,«. 31.44) Film. 22.10 Violina. 73 Plesne plofiče. 23.30 Zabavni koneert. — BnAimpetta- 19 45 Itrri. 21.10 Glasba narodov. 22.40 Ciganska ntesoa-3130 Plesne plošče. — Trst-MUan: 20.45 Pneolnijeva Oliera -Tosca*. - Rim-Bari: 17.15 Pestra gtasba. 20.35 Bobova ipra Maj«. 21.20 Ja®*. 22.30 Plesna gtasha. — 1'mnn- 19 30 Kallove opereta »Lapi bratec«. 20.M Paetsr velter 2215 Plošče. 22.30 Plesna glasba. — Fariam.* W Lahka glasha 20.15 Za Poljake v tujini. 21 Violina. 21 30 Humoreska .Prodal bom kamen«. 23.15 Lahka gias-ha *3 Plesna glasba. Berlin: 20.10 Iz dana&njoh oper. VratUlava-Koln-Monakovo: 20.10 Izločite« tekme radijskih oostai - Lipeko: 20.10 Vesel večer. — Frankfurt: 20 10 .Timljsk' hrošči. — Stuttgart: ».10 Pester večer * zaprekami. 34-2 Plesni večer. ~B»romuntt«r:WJtl Švicarski večer. — Strassbourg: 2tU» Vojaška godba. Mestni hranilnici Sedanje vodstvo Mestne občine je takoj po svojem nastopu začelo razmišljati o načinu sanacije Mestne hranilnice. Glavno je pred vsem povrnitev zaupanja vlagateljev v zavod. Poleg tega pa je važno, da preskrbi občina zavodu tudi sredstva za izpolnjevanje obveznosti. Mestna občina ima pri Mestni hranilnici posojila 18 milijonov dinarjev. Zastopstvo v občini, ki se zaveda svoje odgovornosti tudi glede usode Mestne hranilnice, je iskalo pota, da dobi občina kje drugod posojilo in vrne svoj dolg Mestni hranilnici. V tem oziru sta posredovala v Belgradu mestni župan dr. Juvan in podžupan Zebot. Treba je bilo priti še s konkretnimi predlogi in vlogami ter obrazložiti celoten položaj na merodajnih mestih. Zaradi tega se je te dni mudil v Belgradu predsednik ravnateljstva Mestne hranilnice Franc Hrastelj. Mestna občina ima sedaj zagotovilo, da dobi pri hipotekami banki posojilo v znesku 18 milijonov, ki jih bo vrnila Mestni hranilnici. S tem bo občina celo pridobila, ker so obresti pri Hi|>otekarni banki nižje, kakor pri Mestni hranilnici. Pomagano pa bo zavodu, ker se bodo mogla vršiti vsaj najnujnejša izplačila. Poleg tega pa hoče zavod tudi z lastnim delovanjem ustvariti svojo likvidnost. Zato je ravnateljstvo sklenilo, da se vse nove vloge vodijo popolnoma ločeno in da ima vsaka knjižica vpisano jamstvo stalnega gotovinskega izplačila. Na ta način se bo med Mnrilx>rčani zopet povrnila zaupanje v zavod, ki je že od nekdaj tvoril hrbtenico vsega mariliorskega gospodarstva. Ge sedanja občinska uprava svojo nalogo izpelje, si bo pridobila izredne zasluge za normalizacijo gospodarskih razmer obdravske prestolice. Igralci Slomškov« družine imajo vajo za igro »Naša Apostola« jutri v nedeljo ob pol 3 poipoldne na igrišču, v primeru slabega vremena v dvorani. Udeležba mora biti poipalna: solisti, zbor, konjeniki, godba, ianfara. Vaje čez teden bodo: v ponedeljek ob 8: zbori in solisti, v torek ob 8: zbori in solisti, godba, konjeniki, v četrtek ob 8: zbori, solisti, godba, ianlare, konjeniki, v petek ob 8: solisti, v soboto ob 8: vsi solisti, zbori, konjeniki in godba za generalno vajo. V primeru slabega vremena so vaje ob isti uri brez konjenikov v dvorani. Licitacija odvzetega orožja se bo vršila dne 19. junija ob 14 v sobi št. 10 predstojništva mestni policije. Igralski odsek Akademske zveze priredi drevi ob 20 v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 tridejan-sko družinsko tragedijo »Reka«. Donos je namenjen za zgradbo akademskega doma, ki bo nosil ime nadškofa dr. Jegliča. Mariborčani, pridite! Propagandno razstavo za rejo angorskib kuncev priredi društvo za rejo malih živali v Mariboru jutri v posebni sobi gostilne Ljutomer na Glavnem trgu. Prijavite sobe. Slomškova družina rabi stanovanja pri zasebnikih, ker ne bo sob v hotelih in gostilnah dovolj za Slomškove dneve. Prijavite čim-prej zasebna prenočišča. Zlasti gospodinje, ki so imele dijake na stanovanju, si lahko zagotove dohodek od prenočišč. Prijave sprejema pisarna »Put-nika« ali pa stanovanjski odsek Slomškove družine v upravi »Slovenca« na Koroški cesti 1. Proslava »Nanosa«. Društvo primorskih emigrantov »Nanos« v Mariboru priredi jutri veliko proslavo. Drevi bo v veliki dvorani Uniona koncert društva »Tabor« iz Ljubljane pod vodstvom kapelnika skladatelja Venturinija. V nedeljo ob 9. uri je sprejem gostov na kolodvoru, nato sprevod v Narodni dom, kjer se vrši poklonitev društev. Potem je ob pol 12 v frančiškanski baziliki sv. maša, pri kateri poje pevski zbor »Takora«, Popoldne ob 15 je velik narodni tabor na prostem na igrišču v Koseskega ulici, v slučaju slabega vremena pa v unionski dvorani. Epidemija ločitev Kamnik, 13. junija. Prijazno mestece Kamnik hoče biti v vsakem pogledu prvo. Mesto samo je važno izhodišče za vse ture v Kamniških planinah, tujsko-prometna postojanka, sploh prednjači v vsem pred drugimi podeželskimi mesti. Samo nebotičnika še nima. Pred nekoliko dnevi pa se je v tem mestu razpasla kai čudna, za mesto Kamnik popolnoma nova bolezen — epidemija ločitev. Nekemu meščanu se je zahotelo nekoliko spremembe, skratka, naveličal se je skupnega zakonskega življenja ter je vloži) tožbo za ločitev zakona. Ker pa je mesto Kamnik zelo majhno, se je to prav hitro zvedelo. Temu so začeli »lediti in ga posnemati tudi drugi, ki so se kar naenkrat naveličali zakonskega življenja ter navedli vse mogoče vzroke za ločitev zakona. Število ločitvenih tožb je kmalu naraslo na približno 20 primerov. Le pametnemu postopanju kamniških sodnikov se je zahvaliti, da so to epidemijo takoj, še v kah zatrli, ker drugače bi v teku nekaj mesecev Kamnik prekosil še celo ameriška mesta, kjei so ločitve zakonov na dnevnem redu. Trbovlje Trbovlje, 12. junija. Kem z abeolventi meščanskih šoL V torkovem »Slovencu« smo čitali razglas za vpis v dvorazred-no državno trgovsko šolp v Ljubljani, da se za bodoči semester sprejemajo 1« oni ki imajo nižji izpit Hirih gimnazij. Ta vest nam je res nova, da mora biti vpis v dvorazredno trgovsko šolo predpogoj dovršitve nižje gimnazije. V zakonu meščanskih šoil v čd. 1., točka 3. pa je rečeno, da eo absolventi meščanskih šol pripravniki za srednje strokovne šole. Čl. 2. tega zakona pa doelovno navaja: »Meščanske šole imajo veljavo nižje srednje šole«. Zakon, ki je izšel v Službenem listu dne 28. decembra 1931, še ni bil med tem spremenjen, torej velja zakonito določilo kot predpogoj za dvorazredno trgovsko šolo še štirirazredna meščanska šola z nižjim izpitom teh šol. Ako odpade še to, kakor je pred nekaj leti odpadla veljavnost meščanskih šol za vstop na učiteljišče, potem so meščanske šole samo še za učenje krojačev in šivilj. Ako bodo obveljala taka določila, potem naj se prizna meščanskim šolam vsaj to, da imajo veljavo vsaj treh gimnazij, v katerih četrtorazrednik me-ščanske šole samo ponavlja. Kam nai gre odvišni delavski naraščaj z veliko nadarjenostjo, kako naj rudar pošlje sina ali hčerko v Ljubljano, Maribor ali Celje in tam plača stanovanje, hrano, ko tega ne zmore. S sedanjimi določili prosvetnih odlokov innaredb bo lahko le meščanski del mladine študiral, kmečki in industrijski je potisnjen popolnoma ob stran zaradi nemogočih plačilnih možnosti roditeljev. V takem primeru pa so tudi več kot dva razreda meščanskih šol odveč, ker učenje navadne obrti gotovo n« zahteva več. V tem primera izgubi mladina le dve leti, katere bi lahko prebila v učenju obrti. Apeliramo na prosvetno oblast, da se najde način in obvelja to, kar je bilo z zakonom določeno, v drugem primeru naj se ustanove gimnazije za večje industrijske kraje, kakor se aa pr. Trbovlje. Cerkven rep Sv. Ana v Slovenskih goricah, 12. junija. Pred nekaj dnevi so domačini, ki so prišli v cerkev, nenadno opazili, da je odtrgan pokrovec na nabiralniku za darove za afriške misijone. Neznanci so nabiralnik s silo odprli in pobrali ves denar. Znesek je moral biti precej visolt. ker letošnje leto še ni bilo nič pobrano iz njega. Orožniki so začeli takoj zasledovati ter se jim je posrečilo, da »o enega od njih izsledili v nekem neznancu, ki se je potikal po gozdu. Mož ie svoie dejanje priznal. Šahovski dvoboj Maribor: Ljubljana Maribor, 12. junija. Na vseh mogočih poljih sta se že srečala Maribor in Ljubljana kot tekmeca, samo na šahovskem sta se tega srečanja krčevito izogibala. Sedaj pa je vendarle prišlo do usodnega spopada, ki je sicer povsem neoficijelnega, recimo samo klubskega značaja. Klubska prvaka obeh mest: Mariborski šahovski klub in Šahovski klub Ljubljana, ki i«, mimogrede omenjeno, tudi drž. klubski prvak, se bosta jutri srečala v srditem matchu na 10 deskah. Tekmovanje se vrši jutri popoldne s pričetkom ob 13 v kavarni Grajskega kina ter se^ zaključi predvidoma ob 19. »Ljubljana« prihaja v Maribor v svoji najmočnejši postavi, s katero si je priborila državno prvenstvo. Postava sicer še ni znana, gotovo pa bodo sodelovali Milan in Ciril Vidmar, Furlani, Preinfalk, Šorli in drugi šahisti znanih imen. Za Mariborčane nas je spričo teh nasprotnikov skoraj malo strah Postavili pa bodo najmočnejše predstavnike šahovske umetnosti v svoje moštvo. Gotovo bodo igral’ pTof. Stupan, dr. Lippai, Konič, Lešnik, Ostanek. Kukovec Tudi »Mariborski šahovski klub« še ni postave moštva definitivno določil. Rezultat te v šahovskem svetu z zanimanjem pričakovane borbe je še čisto dvomljiv. Lahko nakloni usoda zmago Ljubljani, lahko pa tudi Mariboru, ker je gotovo, da se bodo Mariborčani zelo potrudili. Ker pa bodo tud’ reprezentanti »Ljubljane« napeli vse svoje moči, je pričakovati silno napetih in zanimivih borb, ki bodo podale nazorno sliko šahovske moči obeh slovenskih metropol. Naporno delo JNS Ljubljana, 13. junija DoČim je bila preteklo sredo zvečer v Mariboru proslava 60-letnice rojstva dr. Kukovca, na kateri so se zbrali različni stari prijatelji, znanci centralisti, sedaj pa »reševalci« hrvatskega vprašanja, 90 se v Ljubljani istočasno zbrali k seji zaupniki okrajne organizacije JNS. Glavni referat je imel g. dr. Albert Kramer. P pioročiju pa se je — tako poroča današnje »Jutro« — razvila razprava o re-| dukcijah. ki so bile izvršene, odnosno se baje pri-, pravljajo v ljubljanski mestni občini. — Čudno je. da pridejo pri sejah JNS na dnevni red stvari, radi katerih so vložili posamezni občinski svetniki že na javnih občinskih sejah na župana interpelacije ter so dobili tako zadovoljne odgovore, da so se z njimi zadovoljili celo svetniki, ki se sicer n« zadovoljijo zlepa s kakim odgovorom... Žganje izdalo razbojnike Pred sodiščem v Prijepotju se j« pred nekaj dnevi pričela razprava proti sedmorici razbojnikov, ki morajo odgovarjati za zločine, ki so jih izvršili še pred petnajstimi leti. Lansko leto, meseca decembra, so prišli grehi teh razbojnikov čisto slučajno na dan. Neki kmet je kuhal žganje in sc je pri tej priliki zbralo pri njem več kmetov. Med njimi se je pojavil tudi njih sovaščan, ki so ga sicer smatrali vsi za poštenega človeka. Ko pa je Lepil nekaj meric žganja, se mu je razvezal jezik in je mož začel pripovedovati dogodivščine iz svojega življenja. Na veliko presenečenje ljudi je povedal, da je bil prva povojna leta razbojnik, v njegovi družbi pa še šest drugih. Pripovedoval je tudi o vsem, kar so se bili pregre- šili. Seveda so ljudje pohiteli k orožnikom in zadevo prijavili. Preiskava je dognala, da je ta razbojniška banda v povojnih letih ropala in pobijala na debelo. Povsod so zahtevali denar, zraven pa ljudi nečloveško mučili, ali pa tudi ustrelili. Tako imajo na vesti pet zverinskih umorov, dočim gre število ropov denarja v desetine. Da so se mogli tako dolgo prikrivati oblastem, je bilo mogoče, ker so hajdu-kovali v prvih povojnih letih, po okupaciji, ker varnostna služba še ni bila skoro nič ali pa prav slabo organizirana. Miši uničile 40 tisočakov V majhnem vojvodinskem mestu Feketiču sc je dogodil nenavaden primer poskusa samomora. Neka vdova je v napadu razburjenja in jeze hotela obesiti svojega štirinajstletnega sinčka, nakar ie sama popila celo steklenico petroleja. Vdova je bila v mestecu znana kot petična ženska. lGjub temu je dan na dan hodila po mestu in okolici ter s svojim sinom prosjačila. Posel je bil donosit, žena je imela prihranjenega mnogo denarja. V mestu samem pa je imela svojo hišo in nekaj zemlje. Ves svoj prihranjeni denar je žena zamenjala v tisočake. Bilo jih je štirideset, ki jih je skrivala na podstrešju. Pred nekaj dnevi pa je čisto slučajno odkrila svoje gorje. Miši so pre-grizle skrinjo, v kateri je imela svoj denar, in ji do zadnjega vee tisočake zmleli v drobne koščke. Ženska je zbesnela, navezala na prečno gredo v kuhinji vrv in nanjo obesila svojega sina. Nato ie stopila v svojo sobo s prav enakim namenom. Vrv, na kateri je bil obešen deček, pa se je utrgala in se je deček po nekaj minutah zavedel. Stekel je na cesto in »klical ljudi. Ko so pa ljudje stopili v ženino sobo, kjer se žena še ni bila obesila, je ta pograbila steklenico petroleja in jo v dušku izpila, Vendar so jo sosedje rešili in jo spravili v bolnišnico. Tam so jo spravili zopet k življenju. Psi, bojte se ribnika pod Rožnikom Pod tem naslovom smo včeraj poročali o slučaju, ki ut je na ribniku pod Rožnikom pripeti! na Telovo. Lastnik ribnika nas sedaj pro6i, da objavimo sledeče: Pes, ki se je zatekel v njegov ribnik, se zov» »Bari«. Ta »Bari« je posul z znanim rdečim prn hom proti mrčesu ter se je že tretjič spravil če obdelane parcele v ribnik. Lastnik pa ga je čaka na drugi strani. Iz vsega tega sklepam, da lastn P6a namenoma goni kopat v moj ribnik, s katerii imam velike stroške, ker gojim v njem posebr-rake. Vsi napisi in tudi žice nič ne pomagajo Zal tem potom prosim lastnike psov, naj stanje upo števajo in vodijo pse mirne ribnika na vrvici. 1000 in ena zanimivost Svetovna konferenca za begunsko pravo 20. in 21. julija sc ho v Parizu vršila svetovna Konferenca pravnikov, ki naj določi osnove"** 'jre Hitev pravnega vprašanja političnih beguncev, k» terili število se n# svetu vse bolj množi. Udeležil se bo tega kongresa, ki je sicer privatnega značaja, toda velikega pomena, tudi komisar ZN za begunska vprašanja Malcoln Neill. Francijo bodo ria tem kongresa zastopali zunanji minister Delbos, Heriot, Auriol in pisatelj Vicfor Margueritte, Belgijo bo zastopal vodja socialistov Vandervelde. Kongres se bo bavil z osnutkom sporazuma, katerega naj bi podpisale vse države. Ta sporazum bi vseboval naslednje točke: 1. amnestijo za vse politične begunce do danes, 2. vse države naj bi sprejele obvezo, da poli-tičliih beguncev in drugih držav ne bodo izganjale ali zavračale, 3. vsi dosedanji izgoni naj bi se preklicali, 4. vse vlade naj dovolijo političnim beguncem, da v njihovih državah iščejo in sprejemajo delo, b, vse države naj hi priznale legitimacije in iz-kazila političnih beguncev, katere naj bi izdajal osrednji begunski odbor v Ženevi. Kljub temu, da je vprašanje političnih beguncev zelo važno, se vendar zdi, da zahteve tega kongresa v celoti ne bodo izpolnjene. Po njegovih zahtevah bi namreč politični begunci imeli v tujih državah prav take pravice, kakor domačini, odgo vornosti pa nobene. Ker se za to begunsko varstvo potegujejo najbolj komunisti, je še manj verjetno, da hi uspeli. Zakaj, katera država bi mogla političnim komunističnim beguncem in izgnancem dovoliti, da v njej nadaljujejo delo, zaradi katerega so bili iz svoje domovine izgnani? Ves svet bo znorel Večkrat slišimo zdravniška mnenja in račune, ki govore o tem, da s« na svetu sumljivo množi število blaznežev vseh vrst. Da je temu tako, je predvsem krivo razburjeno, nemirno in neurejeno življenje današnjega sveta. Nekateri zdravniki so v svojih napovedih zelo fmogledi. Tako je pred nedavnim neki angleški zdravnik izračunal, da bo, kakor kaže verjetnostni račun, leta 2130 ve« svet obljuden s samimi norci. Do takrat bo namreč ves človeški rod ponorel. Napovedi tega zdravnika niso fantazije, ampak jih podpira s številkami in računi. To svojo napoved utemeljuje takole: Leta liSiO je na 535 zdravih ljudi prišel en norec. Leta I8<77 je bilo razmerje že slabše. Na 312 pametnih je že prišel po en blazen človek. Leta 192)6 s« je to razmerje spremenilo žc za polovico. Od vsakih 150 duševno zdravih je bil eden v blaznici., Ker se v teh številkah ka že nedvomna zakonitost. računa angleški zdravnik, da bo 1977. leta že na sto zdravih prišel en blaznež. Nadalnji račun pa kaže, da bo leta 2139 že vsak človek na remiji blazen. Ce so ti računi trezni, rasnični in verjetni, pre ostane samo še vprašanje, s katerega planeta bodo dobili čuvarje in straSrnike za to veliko blaznico. Poplava patentov na Češkem Kriza sili ljudi, da na vse načine razmišljajo o tem, kako bi prišli do denarja. Nekateri si prizade vajo na poštene, drugi na nepoštene načine. Jasno je, da prav zaradi bede, ki vlada danes v svetu povsod, kar mrgoli tudi raznih genijev, kunštnih ljudi in izumiteljev. O tem vedo najbolj povedali patentni uradi, kjer se prijavljajo nove iznajdbe. Toda take poplave patentov, kakršne zazna muje češki patentni urad, menda ni bilo še nikdar nikjer na svetu. Medtem, ko je bilo še lansko leto 1 •________mm nini!iir> in prijavljenih povprečno 600 patentov na mesec je >tos d< . , mu primemo clvjgr patentov, to je takih, katerim je državna oblast letos doseglo število prijav povprečno 800. Seveda se je temu primemo dvignilo tudi število potrjenih priznala, da predstavljajo res nekaj novega. Lansko leto so meseca aprila prijavili različni izumitelji 643 izumov, potrjenih ia registriranih pa je bilo 300. Letošnjega aprila pa je bilo 797 iznajdb, patentov pa so jx)trdili 350. Značilno ie. da večina teh izumov ne prihaja iz strokovnjaških in poklicnih, marveč iz amater skih krogov, to se pravi, da bi ljudje radi hitro prišli do denarja. Veliko izumov se nanaša na vojaške in varnostne zadeve, kar je tudi znamenje današnjega časa. Kristus in Hitler za Adls Abebo Italijanska zveza za pobijanje brezboštva, ki je njen častni predsednik italijanski kralj Viktor Ema- nuel, je predložila italijanski vladi načrt, po katerem naj bi na glavnem trgu v Addis Abebi postavili orjaški Kristusov kip. Ta kip Kristusa Kralja naj priča o novi dobi, o krščanski dobi, ki je / ilali-lanskim zavzetjem nastopila v Abesiniji. Ta načrt je bil sprejet v italijanski javnosti in so se- že pričele zbirke za la kip. Iz Berlina pa poročajo, da je nemški državni kancler Hitler poklonil nemškemu poslaništvu v Addis Abebi svoj dopisni kip iz brona v naravni velikosti, m sicer v zahvalo za »složno in odločno vedenje nemške kolonije in za njeno uspesno obrambo proti upornikom in roparjem. Kip bi postavili na častno mesto pred poslaniško palačo. Ker se nemško poslaništvo nahaja na glavnem trgu. si bosta tako Kristusov in Hitlerjev kip gledala iz obraza v obraz, seveda, oc bodo Italijani to pustili. Kako je zvezdam ime Znano je, da večina filmskih zvezdnikov nima svojih poetičnih in zvenečih imen žc od rojstva, marveč, da so ta imena dobili šele pozneje, bodisi, da so si jih nadeli sami. ali pa so jih jim dala podjetja zaradi reklame. Prva imena teh filmskih mmm: ?;<'■ .. W~: mi.**.'*, i A ? ? ^ ‘TJ s t> M * f- M M Viharji in nevihte so divjali zadnjo dni povsod po Evropi in tudi ob Severnem morju. božanstev izve šele pri kaki poroki, ali, kadar imajo filmske zvezde opravka s sodnijo. Pri lem se ponavadi najbolj čudovita in najbolj zapeljiva imena Spremenijo povečini v zakolne judovske priimke. Tako s opred nedavnim, ko se je v Parizu po-ročil Douglas Fairbanks izvedeli navzoči, da sc za pelji vi filmski junak imenuje po judovsko Ullmann. Njegova ločena žena, glasovita Marv Picklord, je po rojstvu imenovana Gladvs Smith. Ricarcjo Oortez še zdaleka ni Spanec ali Meksikanec, ampak čisto preprost dunajski jud, temnega porekla, z imenom Joseph Krantz Ko je Lillian Harvey še hodila v šolo, se je imenovala Pillv Pappe. Brigite Helnl je svoje rodbinsko ime skrajšala. Pisala se je Schit-tenhehn. Nasprotno pa je Joseph Štern svoje judovsko ime in poreklo popravil v von Stepiberg. Nekdanja Marata Marija Seibert je znana občin-stvu kot l.ill Dagover. Pola Negri je bila včasih čisto navadna Apolonija Chalupec. Ranion amo-gegnos je vsemu ženskemu svetu danes poznan kol Ramon Novaro. Prav tako je bila Lollita Dolores Ansunsolo Demartinez hči pastirskih staršev in jo danes [»znamo kot Dolores del Rio. Drevje prosi usmiljenja Znano je, da je fašizem v Italiji med drugimi koristnimi stvarmi začel v ljudeh vzbujati tudi čut za varstvo nasadov in drevja, katerega so Italijani prej, kakor južni narodi, zelo malo poznali. Zato se je zavzel Mussolini sam osebno. In tako danes lahko po vseh italijanskih parkih in gozdovih vidite napise, ki vas opozarjajo na to, da bodite usmiljeni in obzirni z drevjem. lialijansko časopisje je pred nedavnim priobčilo devet prošenj, s katerimi se drevje obrača na ljudi. Te prošnje se glasijo; 1. Ne udrihaj po meni s sekiro, nožem, kladi vom. kamnom in palico! 2. Ne brcaj me! 3. Ne nalagaj mi spon iz železa, ne iz žice. sploh ničesar, kar spada v to vrsto mučilnih naprav! 4. Ne zabijaj mi žebljev v deblo, na katere boš privezoval ^vrv za sušenje j>erila ali obleke. Tildi tni ne pribijaj tablic, kjer je napisano moje ime! 5. Ne poškoduj mi kože s tem, da n rezu ješ vanjo svoje ime ali srce z začetnicami tvoje drage in druga znamenja svoje ničemurnosti! 6. Ne obešaj na moje veje gugalnic ali telovadnih priprav! 7. Ne plezaj brez potrebe po meni! 8. Prizanesi šibkim vejicam! 9. Pomni: čim manj odlomljenih |K>pkov leži na tleh, tem boljše je to za bodočnost Italije! Detektivski mojster aretiran Amerikanske oblasti so vzbudile veliko pozor-nosl s tem, da so odredile aretacijo Lllisa II. Par-kerja, ki velja za največjega detektivskega mojstra današnje Amerike. Posebno se je izkazoval v pri vatni detektivski praksi. Parker je pomagal newyorškemu guvernerju Hofmannu s tem, da ie zasebno raziskoval zadevo z Lindbergovim sinčkom. Od njegovega preiskovanja so si amerikanske oblasti veliko obetale, loda uspeha ni bilo nobenega. Nasprotno so začele oblasti dobivati opomine in opozorila, naj malo pazijo na to. kaj dela in s kom se glasoviti detektiv druži. Guverner ga je dal opazovati po svojih agentih, ki so naglo ugotovili. da je Parker- v zvezi s krogi, ki so si prizadevali, da hi Hauptmanna, morilca Lindbergovega otroka, osvobodili ali vsaj dosegli zanj pomilo-ščenje od smrtne kazni. Ugotovili so. da je Parker igral vodilno vlogo pri ugrabljenju advokata Wendela. Wendelu so potem izsilili priznanje, da je on umoril Lindbergovega sinčka. Zaradi tega so Hauptmannov© usmrtitev še enkrat odgodili. Koliko je Parker pri tem od ljudi, katerim je bilo na tem, da Hauptmann ostane pri življenju, zaslužil, še ni ugotovljeno. Dejstvo je, da sedi najglasovitejši amerikanski detektiv v zaporu kot krivec pri zadevi, katero bi bil moral rešiti in razjasniti on... Vrt miru Prijateljstva med posameznimi državami, ki bi trajala sto let,- so po našiti današnjih pojmih nekaj docela nemogočega. Vendar sta na svetu dve veliki državi, ki ne le, da sc nista sto let nobenkrat vojskovali, marveč sta si sto let dolgo celo gospodarsko in politično pomagali in si štali oh strani. To sla Kanada in Združene drž-ave, katerih prijateljstvo v najboljšem političnem smislu besede ob-stoji že nad sto let. V proslavo tega razveseljivega dejstva so Kanadčani sprožili misel, naj bi to prijateljstvo dobilo dostojen zunanji spomenik Ta spomenik naj bi bil lako imenovani *Vrf miru*. Ta načrl je zasnoval Kanadčan Harry I. Moore že leta 1929. Stvar je na pobudo obeh vlad vrel v roke takoj poseben odbor, ki je svoje delo in načrle zdaj končal. Vrt mirui n spomenik prijateljstva je zamišljen kot velikanski naravni park. kakršnega svet dosedaj še ni imel. Središče lega vrta bo predstavljal stolp miru. Park sam bo meril 2200 juter Ležal bo v viden dokaz sloge in prijateljstva deloma na kanadskem, deloma na amerikanskem ozemlju. Stolp miru bo stal natanko na meji med obema državama. V začetku so nameravali, da naj bi bil ta mirovni spomenik izključno amerikansko-kanadska zadeva. Potem pa so kanadski vladi v Ottavi dale tudi vlade drugih držav na znanje, da hi bile pripravljene sodelovati pri postavljanji) tega spomenika Prvi sta sc oglasili Holandija in Avstralija V miru bo poleg svojega simboličnega pomena tudi v resnici vrt uiiru. Predstavljal bo velikansko zaščiteno ozemlje za divjačino vseh vrst. ki bo v njem lahko v miru živftla, ne da bi jo kdo nadlegoval. Za obiskovalce in za turiste vsega sveta bodo po vsem tem vrtu miru narejene male hišice in šotorišča, kjer bodo lahko ostajali čez noč, ne da bi jim bilo treba zapravljati denar jx> hotelih, katerih v teni parku sploh ne bo. Bojevite ženske Rdeča vojska skoraj nima ženskih častnikov. Posamezne izjemo tvorijo samo nekdanje junakinjo iz. revolucijskih let. A komunistični odbori go lahko podelili v izjemnih primerih dekletom dovoljenje. za vpis v vojne šole. Ždaj je izšel ukaz, ki prepoveduje še le izjeme in načelno onemogoča vojno službo državljanom ženskega spola«. Prepoved je izzvala viharne proteste. -Komsomol. Pravda ', glasilo komunističnega naraščaja, objavlja ueMeviiiic pritožbe rdečih mladenk iz vseh ruskih dežel. Vse ponavljajo eno in isto: Tako to- rej izgloda ženska enakopravnost! Lahko smo bile vojaki, dokler nismo imele častniškega zbora. A zdaj, ko imamo poročnike, polkovnike in maršale, je odprla ta pol samo Faniom. Mar ne smemo tudi me, dekleta, poslati častniki, če se navdušujemo za la poklic in smo ga popolnoma zmožne?-Vojna oblast odgovarja zdaj v 'Koms. Pravdi . da ne gre za žensko enakopravnost, temveč za državno korist, ki narekuje pametno razdelitev dela. Ženske fiziološke posebnosti onemogočijo nepretrgano vojno službo, posebno na fronti. Ženske naj skrbijo za družino in otroke ter med vojno za ranjence. Država ne bi mogla gradili posebnih vojašnic in vojnih šol za ženske, ker bi s tem imela nepotrebne izdatke. Predvsem pa niso ženske potrebne za obramlK* domovine. Saj ima Rusija zalo dosti moških ... Ženske ugovarjajo, da je prepoved nedosledna. Zakaj se potem vadijo slejkoprej ženske v streljanju, letalstvu, skokih s padali in slično? Vojna oblast odgovarja, da spada vse to k športni vzgoji, ki je seveda priporočljiva tudi za ženske. A rdeča vojska odločno ne mara nobenega ženskega sodelovanja. Čudne gosli John Svjatrovski v Kanadi, 23 letni mladenič, nedvomno slovanskega pokolen ja, je porabil leto ilni in 15.00(1 vžigalic oziroma zobotrebcev, da bi sestavil iz lega čudnega gradiva pravo koncertno violino. Strokovnjaki so preizkusili gosli in ugotovili, da imajo izredno lep glas. »Zakaj so neki li stebri ob tiru?« vpraša osem letna sestrica svojega pametnejšega bralca. »Ali ne veš. lo so felegrafični drogovi.« »Zakaj pa jih ni tudi ob drugi strani?« »Zato, ker je tern napeljan brezžični brzojav.* Star kmečki človek vpraša cirkuškega uslužbenca, zakaj ima kamela grbo. Vprašani se v zadrugi popraska za ušesi, potem pa se domisli: "Zato, ker kamel« brez grbe ne bi bila nje vredna. Kdo pa bi hotel plačali vstopnino, če živali v menažeriji ne bi imele nič posebnega.« SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. g g NODl PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PBEJ K. T. O. v LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE Življenje in trpljenje v najstrašnejši vojski svet« Zakleta legija Ponoči sp seveda nikdar ne sme kuriti, jaz sem si pa mislil da mojega nizkega plamenčka pač ne bo nihče videl, to pa še tem manj, ker se je bilo že precej zmračilo. No, nenadno pa so z vrha sosednjega brega začele padati krogle naravnost v ogenj. Nismo se dolgo pomišljali, marveč smo ga kar takoj pogasili. Ko sem ponoči stražil, so Druži skušali napasti naš tabor, toda napad je bil odbit. Potem so poskušali srečo v sosednem taboru. 'Pako so se vso noč pletli okoli kolone ter napadali zdaj ta, zdaj oni tabor. Strojnice so bile neprenehoma na delu, večkrat se je oglasilo tudi poljsko topništvo, spustili »o tudi nekaj raket, da bi se bojišče razsvetlilo. Na kratko, noč je pretekla, ne da hi zatisnili oko. Vendar je bila naša ekspedicija končana, drugi dan smo se vrnili v Mesifre. Dospeli srno zvečer tja, vsi umazani, brez streliva in docela onemogli. Seržan Etienne, ki je odšel na lov, nam je kupil steklenico braodya za dvajset frankov in je pil z nami. Potem smo se zavili v oejeje in pospali kar brez večerje. Za naše odsotnosti so vse ozemlje očistili, druzovska trupla so pa kar sežgali. Tako smo se lahko lepo odpočili. Naslednji dan smo se vrnili v Gazalejo in počivali. Tu so nas znova opremili in oblekli. Bili smo novi, kakor da smo se vzeli iz škatlice, razen tega smo sc pa tudi okopali -in oprali perilo. Med tem počivanjem smo morali samo enkrat na delo: treba je bilo spremiti tren v Bosrah. Ta izlet je potekel brez sleherne ne-prilike in sitnosti. Utrudili smo sc kakor ponavadi in trpeli glad in žejo kakor ponavadi. K sreči pa se nam je h koncu naključila prav posrečena gostija. Dospeli smo v Mesifre vprav, ko se je mračilo. Že ves dan nismo jedli. Budney in jaz sva lačna blodila med šotori in kaminijoni ter prosila šoferje, naj nama dajo malo juhe in kruha. Noč se je spustila, narednik pa je izpraševal, kdo se prostovoljno javi, da pojde v skladišče po živež za bataljon, Budney mi je namignil in zašepetal čisto tiho: »Javi sc ti, potem boš lahko dobil vsega tudi za naju.« Ob pol dveh ponči sem sc odpravil z nekaj Poljaki v skladišče po živež, ki je bil-tam | namenjen našemu bataljonu. Ker je bilo pa ( temno, se nismo zadovoljili samo s Iistim, kar I je bilo namenjeno našemu bataljonu. Neki Poljak mi je podal hlcbcc kruha, potem pa še enega in še enega. Potem sem jemal skatijc sardin in konzerve. Vse tisto, če-, sar nismo mogli natovoriti na mezge, je ro-i malo v naše bisage. Ko smo sc vrnili v tabor, smo imeli dvanajst hlebcev kruha in prav toliko konzerv ... To je bil takoimenovani rabit ali previšek, do katerega smo po starih zakonih legije imeli pravico. Zbudili smo Budneya, naj jč z nami. ; To je bil izboren zajtrk. ; K-o smo končali svoje delo, so nam zapo- ! vedali, naj odidemo v Damask. Prepričani smo bili, da bomo res odšli v Damask, in smo sc žc veselili, kako bomo tam izborno živeli. V , resnici so nas pa namenili, da pojdemo v vojašnico sirskih orožnikov v Kademu, predmestju Damaska. V mesto samo pa nismo smeli. No, pa je tudi v Kademu bilo dobro. Kraj je bil gosto naseljen in bogat, mi pa smo taborili sredi gajev, oljk in vrtov, ki so bili polni paradižnikov, salate, čebule, lubenic. Vode je bilo dosti in bila je čista, služba pa ni bila niti malo težka. , I Drugi dan po prihodu smo sodelovali v mali koloni, katero šo poslali na kazenski : pohod. Nekaj dni pred našim prihodom so srnam* | reč prebivalci neke vasice ob progi, kakih, pet : kilometrov daleč od naše vojašnice, krajšali čas s tem, da so streljali na vojaške vlake. Ubili so dvoje ali troje ljudi ter jih nekaj ranili. Kaid, župan, katerega so oblasti pozvale, ■ naj izroči krivce, se je izvijal ko pravi Orien- talec. Kolikor on ve, ni nihče streljal. Pa tudi, če je, on ne ve, karo so sc zločinci poskrili, zato jih seveda ne more izročiti oblastem. Zato je nekega lepega dne krenil naš bataljon hkratu z bataljonom strelcev, baterijo poljskega topništva in eskad ronoin inarokan-skih spahijev proli lej vasi. To je bilo bogato naselje, ki se je razlikovalo od tistih orlovskih gnezd, s katerimi smo imeli posla prej v gorah. Okoli koč so sc širili sadovnjaki, povsod so bile velike, ograjene staje, v katerih je bilo polno ovac in koz. Obkolili smo vas, spahiji pa so s tolmačem in častnikom odšli v vas. Častnik je imel nalogo, da izterja denarno odškodnino. Mi smo čakali in stavili. Nekateri so se nadejali vsega dobrega, črnogledi pa so prerokovali, da bo kaid plačal odškodnino. Čez čas so se pa spahiji s tolmačem in častnikom vrnili. Vas ni hotela plačati zahtevane odškodnine. Vendar ji je bilo milostno dovoljeno, da premišlja še pol ure in da plača, dokler je šc čas. Ko smo videli, kako vaščani naglo zapuščajo selo, smo si lahko mislili, da ne bodo plačali in se pokorili. Ko sc je vas doccla izpraznila, so nekateri zanesenjaki začeli stre-' 1 jati na nas. Toda naše strojnice so jih ta: hitro prisilile’k molku. Preteklo je pol ure, potem pa jc moja stotnija dobila nalog, naj proderc v vas. Sc zdaj vidim nejeverne poglede, kakor da nihče prav ne verjame: »Ni mogoče. Bilo bi prelepo, če bi bilo res.« »Slovenski dotnf izhaja vsak delavnit ob 12. Mesečna naročnina 12 Din za inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/lIL Telefon 2994 in 2996 Uora\a Kopitarjeve fe. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno » L.iubhaui: K. Ceo. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.