U D K — UDC 05 :624 GRADBENI VESTNIH L J U B L J A N A , N O V E M B E R 1973 LETNIK 22, ŠT. 11, STR. 277 — 316 GIP »GRADIS« LJUBLJANA: Avditorij v Portorožu s tremi dvoranami, zadaj letno gledališče V S E B I N A - C O N U N T S Članki, studije, razprave SVETKO LAPAJNE: Articles, studies, proceedings • , , . , , , v.Prispevek k vprašan ju sid ran ja arm atu rn ih vložkov v ojačenem b e t o n u .................................................................................................................... 277 The problem of the anchorage of steel reinforcem ents in the concrete ALOJZ SEVER: Cementol izdelki, sredstva za izboljšanje lastnosti svežega in o trde­ lega betona te r sredstvo za zaščito in nego svežega in strjujočega se b e t o n a ............................................................................................................... 284 Cementol products, m eans for im provem ent of concrete qualities JOŽE HORVAT: M ontažni fasadni o d r i ...................................................................................... 288 Erecting scaffolding for fron t w alls Iz naših kolektivov BOGDAN MELIHAR: From our enterprises Tov. Tito je odlikoval 39 g ra d b in c e v .............................................................293 Na gradbišču AC Hoče—D r a m l j e ...................................................................... 293 Kamnolom eruptivca v Rog. S l a t i n i .................................................................293 Razvojni program GP »Obnova« L ju b l j a n a ..................................................293 OGP »Obnova« M a r i b o r ..................................................................................... 294 G radnja v iaduktov na cesti Hoče—L e v e c .......................................................294 »Lackov m ost« k o n č a n .......................................................................................... 295 V »Savi« ne zm anjka d e l a ..................................................................................... 295 Tudi v Šaleški dolini g r a d im o ....................................................... 295 Polletni rezu lta ti poslovanja » G ra d isa « ............................................................295 Nova osnovna šola v C e l j u ................................................................................ 295 »Sladkogorska« v zaključni f a z i ...................................................................... 296 Dve vasici — dve š o l i .......................................................................................... 296 V Rušah novo gradbišče » G ra d is a « .................................................................296 Novice v o d a r je v ......................................................................................................... 296 Ogled sejm ov je k o r i s t e n ..................................................................................... 297 Mnenje in kritika Opinions VLADIMIR ČADEŽ: Tehnična regulativa v zvezni pristo jnosti in pripom be n a osnutek zakona o tehničnih p re d p is ih ............................................................................297 In memoriam M. M .: Dr. techn. M ilan Fakin 299 Vesti News DARINKA BATTELINO: 8. m ednarodni kongres za m ehaniko ta l in fu n d ira n je ......................... 300 Iz strokovnih revij in časopisov From technical reviews ING. A. S.: A notacije iz jugoslovanskih revij 301 Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani Reports of Institute for material and structures research in Ljubljana M ARJAN FERJAN: O dpornost m aterialov in konstrukcij proti o g n ju ................................... 303 O dgovorni u r e d n ik : Sergej B u b n ov , d ip l. inž. T eh n ičn i u r e d n ik : prof. B ogo F atur U red n išk i o d b o r: Ja n k o B le iw e is , d ip l. inž., V lad im ir Č adež, d ip l. inž., M arjan G aspari, d ip l. inž., dr. M iloš M arinček, M aks M egu šar , d ip l. inž., A n ton P o d g o ršek , Saša Š k u lj, d ip l. in ž ., V ik to r T u rn šek , dip l. inž. R ev ijo izd a ja Z v eza g r a d b en ih in žen ir jev in te h n ik o v S lo v e n ije , L ju b ljan a , E rja v čev a 15, te le fo n 23 158. T ek . račun pri N arod n i b an k i 501-8-114/1. T isk a tisk arn a »T on eta T o m šiča « v L ju b ljan i. R ev ija izh a ja m esečn o . L etna n aročn in a sk u ­ paj s č la n a r in o znaša 50 d in , za š tu d e n te 20 din , za p od je tja , za v o d e in u sta n o v e 300 d in VESTNIH ŠT. 11 — LETNIK 22 — 1973 Prispevek k vprašanju sidranja armaturnih vložkov v ojačenem betonu UDK 824.04 p r o f . i n g . s v e t k o La p a j n e Dandanes se nam v zvezi z zahtevam i estetike konstrukcij, z zahtevam i m ontažne gradnje tudi pojavlja pogosto problem kratkega ležišča, kar je mogoče le pri k ra tk i sidrni dolžini arm aturn ih vlož­ kov. Zasledujoč naše, avstrijske, nemške, švicarske, ameriške predpise sem našel le neke pavšalne for­ mule, ki ne definirajo eksaktno nosilnost same kljuke, nosilnost premega dela, oziroma nosilnost krivine. Edino francoski predpisi BA 60 navajajo sorazmerno eksaktno formulo za izračun izgube napetosti (oziroma sile) na posameznih odsekih za­ krivljene palice, ali kljuke različne oblike. Ta for­ mula se glasi: Dop. sila v y = (1) = Dop. sili v X . e~ w — — 0 Rtdop (1 — e~w ) ß X pri tem pomeni: točka X začetek krivine z višjo napetostjo točka y kraj krivine z manjšo napetostjo ß . ■. tangens kot tren ja med jeklom in betonom cp . . . celotni kot krivine 0 . . . prem er jeklene palice R . . . radij krivine telop • • • dopustno sprijemno strižno napetost med jeklom in betonom. Od vseh količin je edina problem atična koli­ čina dopustna napetost sprijem anja jekla z beto­ nom tdop. Francozi imajo neko eksaktnejšo formulo, pri čemer je zelo upoštevana medsebojna oddalje­ nost arm aturnih vložkov in tudi oddaljenost teh vložkov od zunanje površine betona. Dopuščajo pa tudi aproksimacijo, p ri kateri znaša ta sprijemni strig 1,1-kratno glavno dopustno natezno napetost betona p ri mehkem jeklu, za rebrasto jeklo pa kar 2,0-kratno. Mi si bomo načelno pomagali z našim predpisom, ki predvideva dva prim era: nižje nape­ tosti za prim er I — blizu površine betona in višje napetosti za prim er I I — globoko v notranjosti p re­ reza (najmanj 30 cm). Za varni koeficient tren ja ß jem ljejo Francozi iznos 0,4, za rebrasta jekla ne navajajo nič. V p ri­ ložene račune sem privzel koeficient 0,6, kar je dovolj varno. V zgornji formuli predstavlja prvi člen silo, ki nam preostane po odbitju izgub zaradi tren ja v krivini. Drugi člen pa predstav lja še nadaljnje zm anjšanje sile, ki ima svoj izvor v sami sprijem- nosti betona z jeklenim vložkom. Poleg prve formule, ki definira sprijem anje krivine, bo za nas važna še druga formula, ki defi­ n ira sprijem nost preme palice z betonom. To for­ mulo navajajo tudi naši predpisi, te r jo z m alen­ kostno prilagoditvijo dobimo iz pogoja, da je nape­ tost na kra ju palice, pomnožena s prerezom palice, enaka površini vbetonirane palice, pomnoženi z do­ pustno sprejemno strižno napetostjo. Form ula se glasi: Aa 4 — tjop0 (2) P ri tem pomeni: 1 . . . sidrno doližno 0 . . . prem er jeklenega vložka (kot zgoraj) Tdop • . . isto sprijemno dopustno napetost kot v for­ m uli (1) Za praktično uporabo sem se zanimal pred­ vsem za dve važni vprašanji: Prvo: kakšno sidrno silo je sposobna prevzeti čista k ljuka (brez prem ega dela). P ri tem imamo lahko različne kljuke: s kotom 90°, 135° ali norm al­ no: 180°. H kljuki pa štejem seveda tudi ravni rep na prostem kra ju kljuke. Ta rep je lahko krajši ali daljši. V tem delu računam o sprijemno silo po form uli za premo (formula (2)). Drugo vprašanje je vprašanje izgube napetosti v blagi krivini palice. Tudi za to vprašanje bom podal rezultat, preračunan za nekaj konkretnih p ri­ merov. Za poenostavitev računa sem si formulo št. (1) predelal na račun napetosti tako, da sem vse delil s prerezom arm aturnega vložka. Ta se glasi: 4 R oy = O x • e ~ w ------— (1 - e “ w ) r d0p (3) <“ 0 Nosilnost kljuke Račun nosilnosti k ljuke je izveden tako, da je za učinek že izbrana določena zaokrožena napetost ax. Po form uli (3) sem ugotovil preostalo napetost na k ra ju kljuke oy. To napetost mora kriti prim er­ no dolgi ravni del sidrne dolžine za krajem kljuke, tako imenovani »rep«. Obravnavane so tr i vrste k ljuk in to s koti: 90°, 135° in 180°. Vsaka oblika pa bo imela drugačno dolžino repa, kakršno bo pač izkazal račun. — po predpisu znaša približno 2,5 za vsa jekla 0 9> 90« 135" 180« Ox^dop e -W 0,5335 0,3897 0,2846 1 - e ~ w 0,4665 0,6103 0,7154 Gladka jekla 700/7 oy kp/cm2 291 166 74 12 II O L/ 0 10,4 5,9 2,6 1000/10 o> M 14 2400 7,5 15.0 30.0 Oy Ox 0,814 0,653 0,516 0,398 0 ,299 0,212 0,772 0,574 0,406 0,262 0,140 0,034 0,688 0,417 0,187 ( - 0,010) ( - 0,177) ( - 0,322) Rezultati so enostavni, dobro porabni, edina negotova postavka je izbira dopustna sprijem ne strižne odpornosti Tdop. Določitev te odpornosti kar na slepo po predpisih bi lahko nudila prem alo var­ no ali pa preobilno konstrukcijo. Ce smo že vsa izvajanja sledili francoskim predpisom BA 60, po­ glejmo, kakšno formulo nam nudijo zanje: Rlop 2 V d? ffdop v nategu (1+w t ) (1 + *7d V njej pomeni: d i . . . razdalja osi arm ature do zunanje površine d>. . . razdalja osi arm ature od druge, pravokotne površine ali medsebojni razstoj vložkov iste arm aturne smeri. Če privzamemo za navadno gladko jeklo raz- 0 . 0 m erje — = 0 , 5 i n — = 0,2, dobimo neko srednjo di d2 vrednost Tdop 1,11 Uđbp v nategu* Analogno za re ­ brasto jeklo: tdop = l,97odoP v nategu* Francozi navajajo tud i približni račun s fak­ torji 1,1 in 2,0 za dopustno sprijem no napetost jek­ la na beton. »?d • • • koeficient, ki znaša za gladka jekla točno 1,0, za rebrasta smo privzeli fak to r 1,5. P rim erjava dopustne sprijem ne napetosti Td0P po francoskih, naših in nem ških predpisih: T rd n ost k o c k e N a tezn a trd n o st D op . n at. n a p eto st V rsta je k la D o p u stn a sp r ijem n a n a p eto st ’ (top v kp/cm ' F ra n co z i J u g o s lo v a n i N e m c i 200 18 4,5 5,0— 9,0 7,0—10,0 3,2— 6,5 300 24 6,0 CrladKOjeklo 6,6—12,0 7,5—11,0 3,7— 7,5400 30 7,5 8,2—15,0 8,0—12,0 4,2— 8,5 200 18 4,5 9,0—20,0 9,0—14,0 8,0—16,0 300 24 6,0 Rčbrsstojeklo 12,0—27,0 11,0—17,0 10,0—20,0400 30 7,5 15,0—34,0 13,5—21,0 12,0—24,0 Nemški predpisi navajajo dve številki. Njih izbira zavisi od položaja arm ature: prva velja za arm aturo v bližini površine, druga za arm aturo, vgrajeno v globini betona. Francozi upoštevajo to razliko v zgornji formuli s faktorji v imenovalcu. Za večjo globino nadomestimo faktorja 1,1 in 2,0 s faktorjem a 2,0 in 4,5. Naš predpis navaja pod n a­ zivom prim er I slučaj, da se nahaja arm atura bli­ zu površine, pod nazivom prim er II pa slučaj, da se sidranje nahaja v globini betona. Razume se, da se lahko za vmesne prim ere vrednosti interpoli- rajo. P ri vsej navedeni pestrosti pa sem našel še en faktor, ki ga ne zajemajo n iti francoski, niti nem ­ ški še manj pa naši predpisi: Ta faktor je napetost, pod katero se nahaja sam beton. Če je beton tla ­ čen, potem bo kljuka v njem sijajno držala, tedaj bi gotovo mogli računati z močnejšo sprijemnostjo, nekim poviševalnim faktorjem za napetost Ta pojav je izrazit v samem ležišču, k jer akcija no­ silca in reakcija podlage sprav ljata samo sidrišče pod močne tlačne napetosti. Naši spredaj navedeni številčni izrazi bi torej pravilom a veljali za nev­ tralno cono, v kateri beton ni niti tlačen, niti teg- njen. Če pa sidramo arm ature v tegnjeni coni, po­ tem je potrebna določena previdnost: v tegnjeni coni nosi vse breme sam a arm atura — vsaj po na­ ših računih — beton pa predpostavljamo filigran­ sko popokan. Tak beton seveda ne more nuditi iste sprijem nosti kot in tak tn i beton brez nateznih n a­ petosti. Sam mislim, da je tako pestro razlikovanje dopustne sprijem ne trdosti med prim erom I in p ri­ m erom II po naših predpisih, te r isto razlikovanje po nemških pripisati vprav pojavu teh osnovnih napetosti, ki lahko zelo pojačujejo naše sidrišče, ali pa tudi oslabe. Za relativno pravilnost prejšnjih izvajanj pa imam nek dokaz v stare jših am eriških predpisih. Te navajajo izrecno, da se jeklo na pričetku kljuke ne sme bolj izkoristiti kot 700 kp/cm2, kar odlično ustreza spredaj navedenem u računu. (V mislih je nam reč navadno, gladko jeklo v nekem normalnem betonu.) Dalje: Isti predpis zahteva, naj ima »rep« k ljuke pri polkrožnih k ljukah (180°) vsaj 4 0 dol­ žine, rep pri pravokotnih k ljukah (90°) pa vsaj 12 0 dolžine. Naš račun je izkazal za prvi prim er 2,5 0 dolžine, za drugi pa 11 0 dolžine. 1 do 2 0 tolerance p ri odmeri arm atur je pa gotovo prim eren in upravičen iznos. Sidrišča z zankami in pentljami K adar smo prisiljeni predvideti čim krajša le­ žišča, pa se nočemo posluževati um etnih sidrišč: privarjenih ali prikovičenih kotvenih plošč, se bo­ mo poslužili zank in pentelj. Zanke imajo odlič­ no prednost, da n jih nosilnost ne zavisi n iti od tre ­ nja jekla na beton, n iti od sprijem ne trdnosti beto­ na. Če bi nam reč zanka ležala idelano gladko brez tren ja v betonu, bi imela po vsem krogu ena­ ko silo v palici te r popolnoma enakomerni kon­ centrični lokalni pritisk na beton. Zanimivo je, da teh zank francoski in švicarski, pa tudi naši pred­ pisi sploh ne omenjajo. Najširše jih obravnavajo avstrijski predpisi, p ri čemer postane za nosilnost m erodajen lokalni pritisk zakrivljene jeklene pali­ ce na beton, pač na osnovi gornje, idealizirane predpostavke neskončno gladke in nesprijete pa­ lice. Kompletno zaporedje vzporednih zank lahko bistveno ojačimo z razdelilno arm aturo v jedru. Avstrijci dopuščajo pri obilni ojačitvi jedra (50 °/o glavne arm ature) izredno visoke nosilnosti zank, kar okrog 50 °/o več, kot nam dopuščajo klasični načini po računu lokalnega pritiska. Zelo enostav­ no formulo nam nudijo za take prim ere nemški 0 ) °a,40 + 2,80 — — , p ri čemer po- e j Mb meni: predpisi‘ l; L - ( M D . . . prem er zanke e __razstoj vzporednih zank med osmi ali raz­ daljo osi zankine ravnine do površine betona Za praktični račun sem si p ripravil tabelarni aa izračun rezultatov za razna razm erja — in različ­ ne razstoj e e. Mb Tabela za —0 1000 1400 2000 2800 aa 0,5 0,4 R a zm erje 0 /e 0,3 0,2 0,1 400 560 2,5 7,0 6,3 5,6 4,9 4,2 285 400 570 3,5 9,8 8,8 7,8 6,8 5,9 200 280 400 560 5,0 14,0 12,6 11,2 9,8 8,4 200 285 400 7,0 19,6 17,6 15,7 13,7 11,8 200 280 10,0 28,0 25,2 22,4 19,6 16,8 Rezultate sem skušal p rim erjati s kontrolo lo­ kalnega pritiska po načelu avstrijskih predpisov. Vendar dopuščajo Avstrijci okrog 50 % višje lokal­ ne pritiske kot mi, pri pogoju izredno močnega ostrem enjenja elem enta in prečne povezave s polo­ vičnim prerezom arm ature. Normalni prim er pa te obilne povezave nima, tedaj pa tudi Avstrijci reducirajo dopustni lokalni pritisk na 2A in smo na istem. Form ula za lokalni pritisk se glasi p ri Švi­ carjih: °b lok = 0,35 Mb / — pri nas: ab lok = 1,4 as V F0 ker je po naših predpisih os vedno nekaj večja od četrtine m arke betona (razen p ri visokih trdnostih), bom za prim erjavo privzel as = 0,275 Mb in ob lolc = 0,385 Mb Fi_ F2 Če izenačimo sile v palici in sile pritiska po kotlovi formuli, dobimo: Oa (p2 — = — qp X Mb 4 2 D _ oa n cm dni kp/cm ’ kp/cm ’ 254 — — 0,55 2.50 1,0 48 36 303 26,3 Us j e 254 4,0 0,2 0.55 2,50 1,0 44 36 318 36,9 PC 30p 350 300 — — 0,50 2,46 1,1 44 36 330 27.9 300 4,0 0,2 0,50 2,45 1,2 44 36 382 42,0 Tabela št. 10: Vpliv kapilarnega gostilca GAMA CEMENTOLA in plastifikatorja DELTA-CEMENTOLA na povečanje sprijemljivosti armature z otrdelim betonom 4.32 Namen uporabe K apilarni gostilec GAMA-CEMENTOL uporab­ ljamo v kombinaciji s plastifikatorjem DELTA- CEMENTOLOM predvsem za betone, kjer se za­ hteva visoka stopnja vodotesnosti in kjer so le-ti v stalnem kontaktu z vodo (bazeni, vodovodni r e ­ zervoarji, drsališča, tem elji v rahlo agresivni pod­ talnici, itd.). Glede na to, da so betoni, kjer je po­ rabljena ta kombinacija dodatkov betonu, kapilarno zagoščeni, so tudi odpornejši proti delovanju škod­ ljiv ih atmosferskih vplivov. Zaradi bistvenega zm anjšanja nagnjenosti sve­ žega betona, izdelanega z GAMA- in DELTA-CE- MENTOLOM, k segregaciji in sedimentaciji, je uporaba teh dodatkov priporočljiva tudi za tran s­ portne betone s klasičnimi kamioni. Ker novi predpisi za prednapeti beton prepo­ vedujejo uporabo dodatkov, ki v svoji sestavi vse­ bujejo kloride, uporabo GAMA-CEMENTOLA za prednapete betone ne priporočamo. U D K 666.972.16 G R A D BE N I V ESTNIK , L JU B L JA N A , 1973 (22) ST . 11, STR. 284—288 Alojz Sever: CEMENTOL IZDELKI, SREDSTVA ZA IZBOLJŠANJE LASTNOSTI BETONA Članek podrobno opisuje dodatke betonu, ki jih izdeluje TKK Srpenica in im ajo skupno kom ercialno im e CEMENTOLI (Alfa, Beta, Gama, Delta, Eta) in KONTRASOL. To so sredstva za izboljšanje lastnosti svežega in otrdelega betona, KONTRASOL pa je s re d ­ stvo za zaščito in nego svežega in strjujočega se betona te r cem entnih estrihov in m alt. Podane so tehnične karak teris tik e in recep ture te r načini doziranja. Montažni fasadni odri UDK 69.057.6 Tehnologija v vseh vejah industrije je v ne­ nehnem razvoju. Tudi gradbeništvo pri tem ni iz­ vzeto. Če smo nekoč lahko dokaj točno razm ejili gradbeništvo in strojništvo, tega danes ne moremo več. S sodobno mehanizacijo je strojništvo krepko poseglo v gradbeništvo in m eje so čedalje bolj za­ brisane. Tako kot m ora danes na prim er lesna industrija zaposlovati elektronske strokovnjake, da skrbijo za vse bolj kom plicirane naprave, tako se m orajo strojniki danes močno angažirati, da oskr- 4.33 Dozacija K er so učinki kapilarnega g ostilca GAMA- CEMENTOLA skupaj z DELTA-CEMENTOLOM zelo odvisni od vrste cementa, sestave svežega be­ tona in od zahtev pri betoniranju objekta ali ele­ menta, se dozacija giblje v naslednjih mejah: 2 do 4 % GAMA-CEMENTOLA (2 do 4 kg na 100 kg cementa) 0,2 do 0 ,3% DELTA-CEMENTOLA (0,2 do 0,3 kg na 100 kg cementa) preračunano na količino doziranega cementa. P ri volumskem doziranju dodatkov je potreb­ no upoštevati naslednje specifične teže: GAMA-CEMENTOL 1,230 g/ml DELTA-CEMENTOL 1,230 g/ml (Nadaljevanje) UDC 666.972.16 G R A D BE N I V ESTN IK , L JU BL JA N A , 1973 (22) NR. 11, P P . 284—288 Alojz Sever: CEMENTOL PRODUCTS, MEANS FOR IMPROVEMENT OF CONCRETE QUALITIES The paper trea ts in detail the additives for con­ crete, w hich are m ade by chemical industry Srpenica under the common com mercial m ark CEMENTOLS (Alfa, Beta, Gam a, Delta, Eta) and KONTRASOL. These a re the com pounds destined for q uality ’s im pro­ vem ent of fresh and hardened concrete, KONTRASOL is a com pound for protection and en terta in ing of fresh and hardened concrete, of flooring p lasters and m ortar. The technical data and recipes are given, as w ell as the dosing m anners. JOŽE HO RVAT, DIPL. INŽ. bijo gradbenike z različnimi stroji, brez katerih si sodobnega gradbeništva ne moremo zamisliti. Potrditev zgornjih dejstev lahko najdemo že pri relativno enostavnem gradbenem pripomočku, pri fasadnih odrih. Nekoč, niti ne tako daleč, nam je za gradbeni oder zadostovalo nekaj kubičnih m etrov lesa. Danes se različni proizvajalci trudijo, kdo bo pripravil čim bolj enostaven, priročen in varen fasadni oder. Na letošnji največji evropski razstavi gradbene mehanizacije na BAUMI v Miin- chnu je bilo veliko proizvajalcev gradbenih odrov in vsak od njih je na veliko reklam iral prednosti svojega izdelka. Kakšen je pravzaprav vrstni red zahtev, ki jih mora izpolnjevati sodoben gradbeni oder: 1. mora biti montažni — hitro ga moramo raz­ staviti in ponovno montirati. Lesene konstrukcije se v sodobnem gradbeništvu ne uporabljajo več; 2. mora biti varen; 3. kvaliteta izdelave m ora biti zadovoljiva, tako da lahko brez popravil, barvanja, prenese večje število montaž. Čeravno je cena odra zelo važen podatek, sem na prvem m estu navedel potrebo po praktičnosti odra, torej, da se oder na čim bolj enostaven način m ontira tako, da je izguba časa čim manjša. Za­ radi enostavnih elementov, ki sestavljajo montaž­ ne fasadne odre, se cene odrov ne razlikujejo pre­ več, tako da predstavlja h itrost m ontaže nekega fasadnega odra bistveno postavko. V principu lahko danes poznane fasadne odre razdelimo v dve skupini: 1. odri, p ri katerih se cevni elem enti spajajo z različnimi spojkami, ki so navadno vijačne; 2. odri, k jer pri sestavljanju ne rabim o nobenih spojk, ampak se elementi odrov spajajo z natika­ njem na kljuke. P ri prim erjan ju obeh sistemov se moramo opreti na zgoraj omenjene štiri zahteve. Šibko točko pri odrih s spojkami predstavljajo ravno spojke oziroma vijaki na spojkah. K er se oder pri vsaki gradnji umaže z betonom in malto, je po­ trebno po vsaki demontaži odra čiščenje spojnih elementov, posebno še vijakov, ker drugače ne mo­ remo izvesti ponovne montaže. P r i sami montaži si. 1 i 1050 n LO o o 7 1 — CVI / / m mCO / 1 / 1 / 7 il 1 A 950 S l. 2 pa predstavlja vijačenje spojk veliko izgubo časa in torej dokaj počasno montažo. Prednost tega od­ ra je sicer v tem, da ga lahko uporabimo tudi še za opaženje, vendar to ne odtehta prej navedenih slabosti. Fasadni montažni oder, ki se sestavlja s pomoč­ jo natikanja elementov na kljuke, ima veliko pred­ nost ravno pri hitrosti montaže. Izkušnje kažejo, da lahko kvalificirani delavec s pomočnikom po­ stavi v eni uri 150 m 2 fasadnega odra, kar je štiri­ k ra t hitreje, kot p ri odrih z objemkami. Razen tega je potrebno čiščenje tega odra le po vsaki četrti ali peti montaži, ker praktično ni točk na odru, ki bi jih lahko beton toliko poškodoval, da bi onemo­ gočil montažo, kot se to dogaja p ri vijačnih spojkah. Glede na varnost ustrezata tako prvi, kot drugi oder vsem varnostnim zahtevam, ki jih postavljata pred gradbeništvo gradbeni pravilnik in praksa. K er je fasadni oder s spojkam i pri nas že zelo razširjen, bi rad dal v tem članku nekoliko več podatkov o odru s kljukam i, ki je še manj razšir­ jen, ga pa izdelujejo že tud i p ri nas po licenci ita ­ lijanske firm e F I M S Italiana. 1. Oblika in mere: Osnovna »celica« odra je prikazana na slikah 1, 2 in 3. H-element, katerega dimenzije so prika­ zane na sliki 4, ima privarjene kovane kavlje, na katere se natikajo posamezne diagonale in prečke. Razen tega osnovnega H elem enta sestavljajo oder še diagonale v vertikalni ravnini z oznako TD (slika 1), diagonale v horizontalni ravnini z ozna­ ko TDS (slika 3), te r horizontalne varnostne palice, ki tvorijo ograjo z oznako TO (slika 1). Spodnja v rsta H elementov mora im eti podstavke (slika 5), ki nudijo odru večjo podporno ploskev. Kolikor m ontiram o oder na betonski osnovi, ti podstavki niso potrebni. Priporočljivo je eno vrsto nog H ele­ mentov oprem ljati z regulirnim i podstavki (slika 6), da lahko prvo vrsto H elementov postavimo v kar se da točno horizontalno linijo, kar je osnovna zahteva za enostavno nadaljnjo montažo. Da bi lah­ ko diagonale že brez m erjenja pravilno uporabili, je diagonala TDS obravnavana z drugačno barvo, kot ostali elementi. Preostali podobni palici TD in TO sta pa tako različnih dimenzij, da ju že brez m erjenja pravilno uporabimo. Kako je videti del postavljenega odra lahko vidimo na sliki 7. K er moramo nad podhodi in prehodi nam estiti lovilno ploščad, se kot posebna oprema dodajajo odru tudi konzole, ki se zatikajo za H elemente in ki potem nosijo deske zaščitne ploščadi. Po tleh odra, prek diagonal TDS se položijo deske. Ce uporabimo deske širine 27 cm, rabimo na širino odra tr i deske, Č etrta deska nam služi kot robna zaščita. Osnovne dimenzije »celice« odra so bile izbrane po tem eljitem preudarku. Razmak m ed H elementi je 1800 mm zato, da lahko dve ce­ lici (3600 mm) premostimo z deskami normalne dol- Sl. 4 Sl. 5 žine 4 m. Prosta pohodna širina odra je 900 mm, kar je več, kot to zahteva gradbeni praviln ik v svo­ jem 78. členu. 2. M aterial in način izdelave: P ri izdelavi odra se uporabljata dve vrsti je­ klenih cevi in to cevi prem era 48,2 mm za H ele­ m ente te r cevi prem era 27 mm za ostale palice odra. Za cevi m ora proizvajalec odra seveda raz­ polagati z m aterialnim atestom. Prečka na H ele­ mentu, ki nosi pohodno ploščad, je varjena z upo­ rovnim varjenjem te r zaradi varnosti še dodatno varjena obločno v zaščitni atmosferi CO2. Enak postopek varjen ja velja za kavlje, ki so kovani. 3. Postavitev odra: Preden začnemo s postavljanjem prve vrste H elementov, moramo teren izravnati. H elemente postavljamo pravokotno na zid stavbe v medse­ bojni oddaljenosti 1,8 m, te r jih sproti povezujemo z diagonalnimi TD. Nekatere neravnosti tal lah­ ko izravnamo tud i z že omenjenimi regulirnim i podstavki. Šele potem, ko smo dosegli primerno horizontalno linijo spodnje vrste H elementov, na­ daljujem o z montažo druge vrste. Vsa nadaljnja montaža poteka zelo enostavno. Površino odra me- rimo po kvadratnih metrih. K er je razm ak med H elementi 1,8 m te r višina osnovne celice 2 m, za­ vzema osnovna celica 3,6 m2 površine. Po posebnih tabelah lahko določimo točno potrebno število H elementov te r vseh pripadajočih diagonal v od­ visnosti od višine in širine gradbenega odra. Že pri m ontiranju druge vrste H elementov se pojavlja razlika med odrom, ki bo narastel do vi­ šine 30 m te r odrom, ki ga bomo dvigali do višine 50 m. Shematični prikaz obeh izvedb je nakazan na slikah 8 in 9. P ri višinah odra do 30 m in preko 30 m ni nobenih razlik v dimenzijah elementov, pač pa moramo p ri višjih odrih diagonale nekoliko zgostiti, da tako dobimo večjo stabilnost odra, ki jo narekuje večja lastna teža. Oddaljenost odra od zgradbe ne sme biti prek 200 mm, kar določa 78. člen gradbenega pravilnika. 4. Uporabnost in varnost odra: Kot sem že navedel, lahko oder uporabljamo do višine 30 m ali do višine 50 m. P ri proračunih odra je bila upoštevana koristna obrem enitev odra 300 kg/m2 te r 30 kg/m2 za težo lesnega poda na zadnji etaži in obremenitev 150 kg/m2 te r 30 kg/m2 na predzadnji etaži. Kljub veliki dovoljeni obre­ m enitvi odra je varnostni koeficient odra še zme­ raj trikraten. H ^ 3 0 m ^ s i d r a n j e v s a k ih 2 0 m H. Povečan čisti dohodek (PCD! je porastel le za 22 %>, k a r pomeni, da so rasli stroški h itre je kot v rednost proizvodnje. Čeprav so izplačani osebni dohodki (masa) dosegli po rast 25 %, pa so naši rea ln i OD na zaposlenega padli zaradi prevelikega po­ ra s ta življenjskih stroškov. O stanek dohodka je zato bolj skrom en, znaša nam reč skoraj toliko kot lani, pri precej povečanem obsegu proizvodnje. NOVA OSNOVNA ŠOLA V CELJU M arca letos so delavci G radisove celjske enote začeli g rad iti v Celju osnovno šolo na Otoku. Do novega leta bo na streh i že m orala sta ti sm re­ kica, konec sep tem bra 1974 pa bo šola m orala služiti že svojem u nam enu. Poleg tega, da na gradbišču oprav­ lja jo običajna gradbena dela, p rip rav lja jo tudi razne m ontažne elemente. Tako izdelujejo stropna korita, s trešne elemente, itd. V p ritlič ju bo šola im ela 8 učilnic, telovadnico in stranske prostore. Če bo denar, bodo gradili tud i b a ­ zen. V drugi etaži bodo kabineti, jedilnica in ostalo. P ro je k t je izdelan zelo funkcionalno, vendar zaradi tega sam objekt ne bo izgubil na zunanji privlačnosti. Tudi ta šola bo im ela precej vidnega betona, kom bini­ ran pa je z opeko. V rednost objekta je 11 m ilijonov dinarjev. »SLADKOGORSKA« V ZAKLJUČNI FAZI Letos je to podjetje praznovalo stoletnico delovanja in GRADIS ga je za to priložnost »pom ladil in p reob­ lekel«. Skoraj ves novi del ob jektov v tovarn i smo zgra­ dili m i in ravno ta mesec končujem o zadnje od teh. Za­ čeli smo že lani. V S ladkem v rhu so tako do danes zrasli: hala za pap irn i stro j PS-5, konfekcija II, p r i­ zidek k starem energetskem objektu, razširitev k o tla r­ ne in žična. Tovarna »Sladkogorska« nam je dala v gradnjo tu d i stanovanjski b lok v S ladkem vrhu. Ta ima 16 t r i ­ sobnih, 8 dvoinpolsobnih, 4 večja enosobna in 2 m a n j­ ši enosobni stanovanji. Vse objekte, razen stanovanjskega bloka, je p ro jek ­ tira l p ro jek tivn i biro v L jubljan i. V rednost vseh del v S ladkem v rhu je 26,955.252 din. DVE VASICI — DVE ŠOLI Skupščina občine K ran j je kot investitor zaupala našim delavcem, da po n ač rtih p rojektivnega pod je tja v K ran ju izdelajo osnovno šolo in otroški v rtec v K o­ krici. Z gradbenim i deli smo zastavili že oktobra. Rok izgradnje šole je bil do 1. avgusta, toda zaradi ob rtn i­ ških »potegavščin« bomo m orda v m alenkostni zamudi. Seveda to velja za I. fazo izgradnje te šole, v k a teri je vk ljučen ih le 6 razredov (nižjih) in otroški vrtec. V sam i zgradbi je poleg učilnic še večnam enski p rostor in pa lepo stanovanje za h išnika. V II. fazi izgradnje sledi podaljšanje tega ob jek ta za 2 razreda (nižja) in nekaj višjih razredov. V III. fazi pa še telovadnica in športn i objekti. Zanim iv je objekt, k a terega velikost je 55 X 20 m, po svoji konstrukcijsk i zasnovi. Tako zunanje kot no­ tra n je stene so iz vidnega betona, le na prednjo steno bo lepljen triv it. V kom binaciji z lesom je no tran jost zares čudovita. Tudi druga vasica P redoslje nedaleč naprej se bo km alu lahko ponašala z novo šolo. Tudi to šolo je in ­ v estira la Skupščina občine K ran j, m edtem ko so n a ­ črti izdelani v P ro jek tivnem pod je tju K ran j. J e m no­ go večja od šole v Kokrici. K er je ta šola večja, je bil tudi rok izgradnje daljši. Do konca leta m ora b iti gotova, pa čeprav o b rt­ n iška in instalacijska dela ze šepajo. K onstrukcijsko je ob jek t arm iranobetonski skelet z zidanim i predel­ nim i stenam i. D vonadstropna konstrukcija ima slem e razdeljeno zaradi nadsvetlobe. Šolski objekt je s tr a k ­ tom povezan s telovadnico. V šolskem objektu je poleg učilnic — 16 — tud i večnam enski prostor, san ita rije in up rav n i prostori. Z razliko od p rejšn je šole bo ta na zunan jih stenah prevlečen s teranovo. m edtem ko bodo hodnik i in učilnice om etane in prebeljene. O bjek t bo ob zak ljučku del vreden 11 mio din, m edtem ko bo vrednost šole v K okrici po izgradnji I. faze 3,6 mio din. V RUŠAH NOVO GRADBIŠČE »GRADISA« T renutno im ajo naši v R ušah podpisanih pogodb za izgradnjo v vrednosti 28 m ilijonov dinarjev . V R u­ šah gradijo š tiri velike ob jek te : prizidek k upravn i zgradbi v tovarn i dušika, halo za um etna gnojila so začeli te dni, v vasi gradijo upravno poslopje km etij­ ske zadruge, o g rad n ji 53 hišic pa smo nekaj že pisali. Vsa ta dela m orajo b iti končana do konca letošnje­ ga leta, tudi h a la za um etna gnojila. N ajbrž s temi roki ne bo težav, saj im ajo npr. p ri hišicah že en m e­ sec v dobrem. NOVICE VODARJEV Delavski svet Splošne vodne skupnosti D rava— M ura, M aribor je letos v ju liju sklenil, da se obvezno ob periodičnih obračunih, sicer pa po potrebi, izdaja interno glasilo NOVICE VODARJEV. Iz druge številke tega najbrž najm lajšega gradbe­ nega glasila povzemamo: — P l a n s k e n a l o g e : Z aradi lanskoletne poplave v Pom urju so p risto j­ ni dejavniki uk ren ili vse potrebno za uk ro titev vodne stihije. Na predlog IS SR Slovenije so že lani naši o r­ ganizaciji dodelili finančna sredstva za odpravo škod po poplavah, letos pa še dodatna za izgradnjo in uspo­ sobitev hek tarsk ih vodnogospodarskih objektov. Zato smo za letos p lan ira li dela v vrednosti 70,000.000 di­ n arjev (lani 45 milijonov). V I. polletju smo uresničili 37% plana, k a r je norm alno glede na sezonski značaj. Letos smo im eli povprečno 562 zaposlenih, lani pa 446. Predvidevamo', da bomo tudi letos izvršili plan. saj uporabljam o p ri izva jan ju del čim več m ehanizacije. Optimizem je u tem eljen zaradi dokaj ugodnega v re­ m ena doslej in zarad i znatnih izboljšav v organizaciji dela, kam or štejem o predvsem pravočasno in dobro pripravo dela, izboljšanje tehnologije, zagotovitev ma-: teriala , prevozov, kadrovanje, nagrajevanje, skrb za m ehanizacijo in opremo, idr. — R a z v o j i n m o d e r n i z a c i j a h i d r o l o ­ š k e s l u ž b e : Za razvoj h idrološke službe je bilo iz sredstev vodne skupnosti porabljeno: V letu d in 1 9 6 9 /7 0 5 2 9 .7 4 9 1971 2 9 7 .7 3 2 19 7 2 3 6 4 .4 2 0 1973 3 7 0 .7 4 0 Skupaj 1 ,5 6 2 .6 4 1 G re torej za zna tna finančna sredstva in gotovo zanim a vse, zakaj p ri te j zadevi p ravzaprav gre, zlasti še, ker navedeni zneski p redstav lja jo samo 37 °/o skup­ no vloženih sredstev, k a jti k celotnim stroškom raz­ iskav prispeva Vodni sklad SRS dodatno 42 °/o in elek­ trogospodarstvo 21 °/o. Nam en m odernizacije hidrološke službe na našem področju je v tem , da za posamezne vodotoke dobimo vsaj približno bilanco vode. Enostavno prikazano je vodno bilanco povodja možno izraziti s form ulo: Qp = Q0 + Qt + Qi + Qt> Pr i čem er pom eni: Qp . . . celotna količina vode, ki v enem le tu pade v ob­ lik i dežja in snega na povodje določenega vodo­ toka Q0 . . . je celotni odtok rečnega vodotoka v končnem profilu vodotoka Qt . . . količina vode, ki se zadržuje v podzem lju reč­ nega področja Qj . . . celotna količina vode, ki izhlapi Qt . . . celotna količina vode, ki jo porabi vegetacija. Zgornji izraz p redstav lja p ravzaprav enačbo s pe­ tim i neznankam i. Se najlažje je določiti odtok Qo. Do­ sedanja praksa je bazirala v glavnem na vodom ernih letvah, na ka terih se vsak dan ob isti u ri odčita stanje vode. Z m eritvam i pretokov v rečnem profilu vodo­ m erne letve se lahko s stanjem vode v cm dobi poda­ tek za pretočeno količino vode v dotičnem profilu in na ta način lahko določimo celoten le tn i p re tok dolo­ čenega vodotoka v določenem profilu. Teretično je to še dokaj v redu p ri velik ih rekah, težave pa se po jav lja jo p ri m anjših vodotokih, kakršn i so tipični za področje SVS D rava—M ura, npr. Ščavni­ ca, Pesnica, Ledava, M islinja, Meža in še ostali m anjši vodotoki. P ri m a jhn ih povodjih se stan je voda z ozi­ rom na količino dežja v enem dnevu h itro sprem inja, poraste ali pade, in s tem se sprem eni tud i pretočna količina. Da bi mogli reg istrira ti kontinuirano sprem i­ n jan je stan ja vode in s tem pretokov, je SVS D rava— M ura do sedaj postavila 45 lim nigrafskih aparatov. Za določitev Qp tj. celotne količine vode, ki v enem letu pade na področju vodotoka, bo do prihodnjega leta postavljenih na področju Ščavnice, Pesnice in D ravi­ n je z Oplotnico 35 ombrografov. Naloga teh aparatov je, da kontinuirano beležijo padavine, tj. dež in sneg. in časovno razporeditev padavin oz. vode v obliki d ia ­ gram a. Z realizacijo program a m reže om brografov in lim nigrafov bi im eli vsaj za t. i. osnovna, kom parativ ­ na področja dva člena te enačbe precej gotovo poda­ na. Podtalna voda Qt, tj. količina in gibanje nivoja podzemne vode, je seveda predm et nadaln jega študija, katerega se bomo lotili le ta 1974. Poleg tega bo m orda še letos ali v začetku prihodnjega le ta postavljena posebna evapotransp iracijska posta ja v P rekm urju , ki naj bi nam dala zanesljive podatke o izh lapevanju in količini vode, ki jo porabi vegetacija. Na ta način bi za zgoraj navedena porečja imeli do leta 1976 dokaj natančno vodno bilanco za povodje Ščavnice, Pesnice in D ravinje, torej za kom parativna povodja. Poleg bilance vode nas seveda zanim ajo tud i mnenje in hritiha TEHNIČNA REGULATIVA V ZVEZNI PRISTOJNOSTI IN PRIPOMBE NA OSNUTEK ZAKONA O TEHNIČNIH PREDPISIH O snutek nove zvezne u stave na enak način kot sedaj veljavni u stavn i am andm a XXX. 1. tč. 12 iz leta 1971 določa pristo jnost federacije p ri u re jan ju vprašanj tehnične regulative. Tu gre za u re jan je m er in zagotavljanje kontrole m er; za u re ja n je varstva iz­ umov, tehničnih izboljšav, znam k, znakov kvalitete, označb izvora proizvodov in sto ritev te r zagotovitev izvrševanja predpisov na teh področjih, kad a r je to v in teresu države določeno z zveznim zakonom. P ri usk la jevan ju obstoječih zakonov, ki že danes deloma u reja jo gornjo m aterijo z ustavnim i am andm a­ ji, je bilo dan ih že več sprem in jevaln ih predlogov, zato je Zvezni sek re taria t za gospodarstvo form iral po­ sebno koordinacijsko kom isijo za koordinacijo dela in akcijo za m orebitne sprem em be obstoječih zakonov. Form irane so bile posebne skupine za izdelavo osnut­ kov novih zakonov in sicer za: Zakon o tehničnih ukrep ih (predpisih) Zakon o jugoslovanskih s tandard ih Zakon o m erskih enotah in m erilih Zakon o prav ic i industrijske lastn ine Zakon o kvalite ti proizvodov Zakon o velik ih tehničnih sistem ih (eventualno). Posebna skupina je p rip rav ila osnutek zakona o tehničnih predpisih, ki naj bi zam enjal sedaj veljavni zakon o tehničnih norm ativ ih (UL SFRJ, št. 13/1973), ki sedaj nadom ešča prej veljavni zakon o tehničnih ukrep ih iz leta 1965 (Ur. 1. SFRJ, št. 12/1965). O snutek novega zakona je bil ob jav ljen s kom en­ ta rjem v IT novinah dne 20. in 27. ju lija t. 1. na jm an jši pretok Qmin, sredn ji p re tok Qsr, predvsem pa največ ji p retok Qmax. Poleg teh pojmov, ki p re d ­ stav lja jo za tehnično pravilno in ekonomično p lan ira­ n je in p ro jek tiran je osnovo, nas zanim ajo tud i odtočni koeficienti urni, dnevni in letni. Zelo velik pomen pa im a za vodno gospodarstvo zlasti v pogledu obram be p red poplavam i t. i. m aksi­ m alni pretok. OGLED SEJMOV JE KORISTEN V 3. številki »MONTER« — inform ativno glasilo m ontažnega podjetja CEVOVOD M aribor — ugotavlja, da je ogled sejmov ena izmed številn ih oblik funkcio­ nalnega izobraževanja, ki ga delavec po trebuje za dob­ ro oprav ljan je dela n a delovnem m estu. P rav sejm i in razstave so danes vedno bolj pogosta te r popularna ob­ lika seznanjanja trga in kupcev z novim i izdelki. K u­ pec in proizvajalec se lahko p ri tem m arsikaj naučita. Z lasti proizvajalec lahko to koristno uporabi za izpopol­ n itev njegove proizvodnje. Upoštevajoč gornjo ugotovitev, so si mnogi člani delovne skupnosti CEVOVOD ogledali nekatere sejm e doma in v tujin i, npr.: — sejem toplotne tehn ike p rezračevanja in vodo­ vodnih instalacij v F rank fu rtu , — sejm a obrtn ištva v M iinchnu se je udeležilo 8 sodelavcev, — sejem bazenske tehnike v Kölnu, — velesejem v Zagrebu, — sejem km etijske tehn ike v Novem Sadu, — G raški velesejem in — sejem In terk lim a v Zagrebu. Bogdan M elihar Glede na to, da im a Z IT J pomembno vlogo p ri k re iran ju tehnične regulative, je zaradi predvidenih sprem em b v zvezni zakonodaji fo rm irala posebno ko­ m isijo za tehnično regulativo, ki bo d aja la pripom be k izdelanim osnutkom zakonov. V te j kom isiji so p re d ­ stavniki republiških ZIT in p redstavn ik i zveznih s tro ­ kovnih zvez. ZIT Slovenije in Zveza gradbenih inže­ n irjev in tehnikov Jugoslav ije je im enovala za svojega p redstavnika v to komisijo ing. V. Čadeža. Na željo ZIT Slovenije je ing. Čadež zbral pripom ­ be na osnutek zakona o tehničn ih predpisih, ki jih je v celoti sprejela ZIT S lovenije in posredovala ZITJ. Te pripom be, ki jih v nada ljevan ju navajam o, so bile ob jav ljene v IT novinah dne 5. sep tem bra 1973. Načelne pripombe k članku »Polazne koncepcije za izradu novog zakona o tehničkim m eram a« in k predlogu osnutka zakona o tehničn ih predpisih (objavljeno v IT novinah dne 20. ju lija in 27. ju lija 1973). S trin jam o se s stališčem , da je potreben enoten zakon, ki bi u re ja l tis ta področja tehnične regulative, ki izključno spadajo po u stav i v p risto jnost federacije. V erjetno bi bilo treba izdati tu d i posebne zakone in sicer: Zakon o tehničnih predpisih Zakon o jugoslovanskih standard ih Zakon o m erskih enotah in m erilih Z akon o pravici ind u strijsk e lastn ine in Z akon o k valite ti proizvodov. S trin jam o se z m nenjem , da n i potrebno s poseb­ nim zakonom u re ja ti vprašan j velik ih sistemov iz raz ­ logov, ki so navedeni v točki 2,2. Predlog osnutka zakona o tehničnih predpisih ni usk la jen s koncepcijam i, k i so prikazane v IT novinah 20. ju lija 1973 ker 1. ne p redstav lja kom pleksnega u rejan ja tehnične legulative, ki spada v pristo jnost federacije, 2. h k ra ti pa om enja npr. tud i področje kvalitete proizvodnje, ki spada izključno v področje zakona o standard ih , 3. p rav tako pa na drugi stran i kot poseben zakon o tehničnih predpisih u re ja tu d i m aterijo, ki ne spada v pristo jnost federacije, am pak v republiško p ris to j­ nost. Glede na to, da so npr. pristojnosti gradbeništva, ki jih je doslej u re ja l tem eljn i zakon o graditvi inve­ sticijsk ih objektov, prenesene na republike, je treb a v osnutku zakona o tehničnih predpisih precizno form u­ lira ti, kaj je p redm et tehn ičn ih predpisov, ki zadeva­ jo pro jek tiran je , gradnjo, izdelavo tehnične dokum en­ tac ije in kontrolo kvalite te prizvodnje. Brez dvom a pa vprašan je strokovne usposobljenosti, nadzor nad uporabo predpisov ne spada v pristo jnost tehničnih predpisov. Pripom injam o, da so repub lišk i zakoni o graditv i objektov več ali m anj v zak ljučn i fazi te r u re ja jo v celoti m aterijo sedaj veljavnega tem eljnega zakona o grad itv i investicijsk ih objektov. Sm atram o, da je po treben zvezni zakon o tehnič­ nih predpisih, ki bi pa m oral precizno določati predm et in vsebino obravnave. K er je nemogoče izvesti samo nekatere korek tu re k predlogu osnutka, p redlagam o nove teme, ki naj bi odpravile pom anjk ljivosti sedaj veljavnega zakona o tehničnih norm ativ ih (Ur. 1. SFRJ, št. 13/73) in ki bi upoštevale po u stav i prenesene zadolžitve republik. Teze predloga osnutka zakona o tehničnih predpisih 1. Definicija tehn ičnega p redp isa je dana: s predm etom o b rav n av an ja in z vsebino ob ravnavan ja . 1.1. P redm et ob rav n av an ja : gradbeni objekti, n a p ra ­ ve, napeljave in onrem a iz aspekta varnosti, fu n k ­ cionalnosti in tra jn o sti na vseh področjih gospo­ darske in negospodarske dejavnosti. Ti predpisi lahko ob ravnavajo : — grupo objektov, ozirom a delov objekta (npr. arm iranobetonske konstrukcije), — vrste objektov v okv iru grupe (npr. arm. bet. mostovi) — posebne v rs te ob jek tov (npr. arm. bet. želez­ niški mostovi) 1.2. Vsebina tehničn ih predpisov. Po vsebini zajem ajo tehničn i predpisi enega ali več naslednjih elem entov (poglavij) z ozirom na predm et predpisa. 1.21. Osnove za p ro jek tira n je in (ali) dim enzioniranje. 1 22. Osnove za konstru iran je . 1.23. Zahteve glede kvalite te m aterialov, ki se v g ra iu - jejo. oziroma uporab lja jo /povezava s standardi). 1.24. Zahteve glede načina izvedbe oziroma tehno'ogiie. 1.25. Zahteve glede k v alite te posam eznih izvedenih elem entov in (ali) ob jek ta kot celote. 1.26. M etode ugo tav ljan ja kvalite te izvedenih del in kvalite te m aterialov (povezava * standardi). 1.27. Način kontro le: tekoča tehnološka kontrola, a test- na prevzem na kontrola. A testna kontrola v g ra je­ n ih m ateria lov in a testna kontrola proizvodnje. Posam ezni elem enti vsebine 1.21 do 1.27, ki so enotn i za več predm etov, so lahko tudi sam ostojni p red ­ pisi. 2. D ruge oblike v okviru tehničnih predpisov. 2.1. In te rn i tehn ičn i p redpisi (odredbe) v organizaciji in asociacij — lahko sam o dopolnjujejo obstoječe tehnične predpise. 2.2. Tenderski pogoji ali prevzem ni pogoji na splošno lahko dopolnjujejo tehnične predpise. P ri pom em bnejših objektih lahko gredo tud i m i­ mo obstoječih tehničnih predpisov, kolikor so iz­ vršene predhodne raziskave in preiskave, s k a te­ rim i se dokazuje odstopanje od predpisov. 2.3. Tehnične sm ernice — kot je navedeno v čl. 4 tč. 3. P redpise o strokovni usposobljenosti določajo re ­ publiški zakoni (npr. zakon o graditv i objektov). Tehnični predpisi naj se omeje le na tehnične problem e. 3. S prejem anje in izdajan je tehničnih predpisov. 3.1. Izdaja jih zvezni sek re tar za gospodarstvo (po čl. 8). Lahko jih izdajo tud i republike, kolikor niso re ­ gu lirani z zveznim i predpisi. Te izjem e je treba v vsakem p rim eru dopustiti in ne vidim o razloga, da se opusti fo rm ulacija čl. 9 zakona o tehnič­ nih ukrepih, ki je bil izdan v času, ko so imele republike m an jše pristo jnosti kot jih im ajo d a­ nes po novi ustavi. 3.2. Svet za tehnične predpise pri zveznem sek tre ta ria - tu za gospodarstvo vodi politiko na področju teh ­ ničnih predpisov. Način in področje dela Sveta ja tehnične p redpise predpiše ZIS. Člane Sveta določa ZIS po predlogu čl. 9 Dodati je treba še zastopnike republik, ker gre za usk la jevanje z zakoni o grad itv i objektov in za vnašan je aspektov o stan ju nivojev in interesov posameznih republik. 4. S estav ljan je predloga predpisov. 4.1. Iniciativo za sestavo predloga predpisa lahko d a­ je jo : Svet za tehn ične predpise S trokovne organizacije društev IT Znanstvene asociacije Gospodarske in družbene asociacije Posam ezne delovne organizacije. 4.2. P redlog m ora vsebovati detajlnejše program e dela. 4.3. Svet, ki op rav lja naloge po področnih sekcijah, obravnava in potrd i predlog za sestavo predpisa. Za prip ravo gradiva in form ulacije, ki m ora biti za vsa področja čim enotnejša, skrbi adm inistraci­ ja sek re taria ta , ki m ora biti na visokem strokov­ nem nivoju. 4.4. Sestava predloga predpisa se poverja znanstvenim asociacijam , organizacijam Zveze inženirjev in tehn ikov in inštitucijam , ki po svojem značaju lahko u sk la ju je jo in terese proizvajalcev in upo­ rabnikov objektov, opreme, naprav in napeljav, na ka tere se predpisi nanašajo. 4.5. P redlog predpisa m ora vsebovati: a) predlog besedila predpisa b) dokum entacijo , na osnovi katere se predlaga besedilo. P ri tem je tre b a upoštevati tehnične dosežke do­ m a in v svetu, enotnost zunanjega in no tran jega tržišča, te r m ožnosti aplikacije z ozirom na naš razvoj in ekonom sko moč (investiranje v tehno­ logijo). 4.6. Predlog predpisa z dokum entacijo m ora b iti p re- d isku tiran v širših strokovnih krogih, k je r m orajo b iti priso tn i predvsem iniciatorji za predpis in p redstavnik i organizacij, ki bodo predpis izvajale. Te razprave lahko organizirajo D ruštva inženir­ jev in tehn ikov v okviru svojih strokovnih orga­ nizacij. R ezultati diskusij s preciziranim i m nenji so dopolnilni m aterial, ki ga obravnava Svet. 4.7. Svet predlog sprejm e in odloči ali se izda predpis ali tehn ična sm ernica za določen čas. 5. S pre jem an je predpisov in smernic. O rganizacije, ki so v strokovnem pogledu p rip ra ­ vile predpis, naj bi bile tudi zadolžene v strokov­ nem pogledu sprem ljati predpis, zlasti če so te tud i družbeno pooblaščene izdajati ateste. K ontrolo nad izvajanjem tehničnih predpisov vrše organi p risto jn i za tehnične inšpekcije. O rganiza­ cijo, delovno področje, pravice in dolžnosti orga- nov tehničn ih inšpekcij določajo republiški za­ koni (kot doslej). 6. Tolm ačenje predpisov in dopolnjevanje predpisov. Ustanove, ki sprem ljajo v tehničnem pogledu iz­ vajan je predpisov, naj bi bile tud i zadolžene za uradno tolm ačenje predpisov te r m orebitnih do­ polnitev in m anjših sprememb. Postopek za sprejetje , tolm ačenje in dopolnitev bi bil isti kot p ri sprejem anju sam ega predpisa, to je širše obravnavanje, sp reje tje s stran i Sveta, izdajanje tolm ačenja s stran i sek re ta rja za go­ spodarstvo bi m orda odpadlo. in memoriam DR. TECHN. MILAN FAKIN Dne 17. ju lija 1973 je um rl dr. techn. MILAN FA­ KIN, em iritiran i redni profesor F aku lte te za a rh itek ­ turo, gradbeništvo in geodezijo, izredno pomemben predstavnik našega konstruktorskega gradbeništva. Rodil se je leta 1895 v P ulju , srednjo šolo je kon­ čal v L jubljani, za gradbenega inžen irja pa je študiral delno na D unaju, v L jub ljan i in v B rnu, s prekinitvijo; v času prve svetovne vojne. Se ko je štud ira l v L jub­ ljani, je bil le ta 1919 im enovan ja asisten ta za opisno geometrijo. Po končanem štud iju le ta 1923 je bil im e­ novan na tehnični faku lte ti za asistenta na stolici za ceste in železnice, h k ra ti pa je prevzel kot honorarni predavatelj stolico za opisno geom etrijo. Ob im enova­ n ju za docenta je leta 1930 prevzel stolico za jeklene mOiStove, obdržal p a je še p redm et opisna geom etrija. Za izrednega profesorja je bil im enovan leta 1936, po osvoboditvi pa je kot redni profesor vodil katedro za gradbeno m ehaniko vse do upokojitve le ta 1966, ko je bil s ta r 70 let. Profesor F ak in je bil dolgo obdobje starosta slo­ venske statike na najv išji ravni. Njegova doktorska di­ sertacija s področja statike okvirnih konstrukcij je n a ­ kazala glavno sm er njegovega znanstvenega udejstvo­ vanja, ki je bilo značilno po izredno visokem nivoju. V zvezi s tem naj omenimo iz časa po osvoboditvi zlasti njegovo publikacijo' z naslovom »Računski postopek za določitev konjugirane m atrike skupine linearn ih enačb«, s katero je nakazal uporabo m a trik p ri reše­ vanju statičnih problem ov konstrukcij. S tem je v znat­ ni m eri približal statično obravnavan je konstrukcij so­ dobni računski tehn ik i z elektronskim i računalniki. N ekateri njegovi izsledki so b ili om enjeni tu d i v sve­ tovni literaturi. V endar pa profesor F akin ni b il le teoretično usm erjen. Bil je tud i široko razgledan in uspešen p rak tik na področju lesenih, jek len ih in arm irano be­ tonskih konstrukcij. Tako ni le povsem obvladal sta ­ tično stran problem atike konstrukcij, am pak tudi trd ­ nostno in tehnološko, k a r je za p rakso še posebej po­ membno. Med številnim i izvedenim i konstrukcijam i, ki jih je p ro jek tira l prof. Fakin, naj om enim o v času pred vojno zlasti pionirsko delo na tem eljih za turbo- agregat e lek trarne v Trbovljah , po vojni pa viseči le­ seni most p rek K okre v K ran ju razpetine 85 m in arm i­ rano betonski m ost na avtocesti p rek K rke p ri Breži­ cah dolžine 135 m. Kot v rhunsk i strokovnjak za konstruk torsko g rad ­ beništvo je imel po vojni odločilno vlogo najprej pri obnovi porušenih železniških mostov, nato kot član kom isije za prevzem del p ri g radn ji HE Moste te r pozneje kot član Republiške revizijske komisije, kom i­ sije za objekte avtoceste L jub ljana—Zagreb in re ­ vizijske kom isije pri Skupnosti železniških podjetij Slovenije. Ob tej široki aktivnosti je seveda ogromno prispeval k splošni ravn i p ro jek tiran ja v našem grad­ beništvu. 7. S posebnim predpisom je treb a določiti vse po­ stopke v zvezi s predpisi, kot je bilo v pred laga­ n ih tezah navedeno. Pripom injam o, da je v zvezi z razpravo o novi ustav i kom isija za regulativo Z IT J sprejela sklep, da se p redlaga Zvezni ustavni kom isiji v čl. 253 tč 12 sp re­ m em ba naziva »tehnični norm ativ i« v »tehnični p red ­ pisi«, k e r le-ti poleg standardov predstav lja jo osnovne norm ativne ak te tehnične regu lative tud i drugod po svetu. Vladim ir Čadež, dipl. inž. Posebej pa še m oram o poudariti pomen prof. F ak i­ na kot pedagoga, sa se je tej dejavnosti še prav poseb­ no posvečal. Bil je strog, toda pravičen in dosleden akadem ski učitelj, h k ra ti pa tud i dober človek z b lagi­ mi očetovskim i lastnostm i, vedno p rip rav ljen pom agati. K ot ta k je bil zgleden in nadvse spoštovan. Tudi kot večk ra tn i p redsto jn ik gradbenega oddelka in kot dol­ goletni p redsto jn ik konstrukcijskega odseka je bil ak ti­ ven v splošno zadovoljstvo. Pom en prof. F akina za slo­ vensko gradbeništvo je izjem en tud i zato, ker je bilj m ed prvim i sodelavci tis te generacije, ki je u s tv a rja la tem elje za našo najvišjo vzgojno ustanovo. Nedvomno pa je tud i predvsem njegova zasluga, da je znal p ravo­ časno navdušiti za svojo ožjo stroko m lade strokovn ja­ ke, ki so danes jedro najm očnejšega in za gradbeništvo gotovo najpom em bnejšega konstrukcijskega odseka. Zanim anje prof. F ak ina pa ni bilo omejeno le na njegovo stroko. Vedno se je živo zanim al tud i za d ru ­ ge tehniške dosežke kot tud i za osnovna prirodoslovna spoznanja. Njegovi b ližnji sodelavci pa so ga poznali tud i kot p rijetnega sogovornika in družabnika. Za predano delo je prof. F ak in dobil tud i družbeno priznanje, ko je bil ob dvajsetletn ici osvoboditve za posebne zasluge na področju znanstvenega, pedagoške­ ga in strokovnega dela odlikovan z redom dela z rdečo zastavo, Zveza inženirjev in tehnikov Jugoslavije pa ga je leta 1961 im enovala za zaslužnega člana. P rofesorju F ak inu izražam o zahvalo za vse, k a r je dal učencem in sodelavcem kot pedagog, znanstvenik in s trokovn jak te r še posebej kot zgledna osebnost z bogatim i življenjskim i izkušnjam i. O hranili ga bomo v tra jn em spominu. M. M. vesti 8 MEDNARODNI KONGRES ZA MEHANIKO TAL IN FUNDIRANJE Kongres je bil v M oskvi od 6. do 11. avgusta 1973. Š tiri glavne sekcije delovnega program a kongresa so obravnavale na p lenarn ih dopoldanskih zasedanjih n a ­ slednjo problem atiko: 1. sekcija: deform abilnost in trdnost zemljin, 2. sekcija: posedanje, nosilnost in dim enzioniranje p litv ih tem eljev, 3. sekcija: globoki tem elji, 4. sekcija: geotehnični problem i m ehkih glin in s truk tu rno nestabiln ih zem ljin. Na ločenih popoldanskih se jah so bili obravnavani problem i osmih specialnih sekcij: 1. naprave za opa­ zovanje usedkov in napetosti v tem eljnih tleh, 2. p ro­ blem i nelinearne m ehanike ta l, 3. konstrukcija zem - ljinsk ih in kam nitih pregrad , 4. m ehka tem eljna tla betonskih h idrotehničnih objektov, 5. bočni p ritisk i g linastih zem ljin na konstrukcije, 6. stabilnost globo­ k ih ukopov in n aravn ih pobočij, 7. m etode stabilizacije tal, 8. dinam ika ta l in po tresn i učinki na konstrukcije. Na kongresu je sodelovalo nad 2000 strokovn ja­ kov iz 50 držav članic M ednarodnega d ruštva za m e­ haniko ta l in fund iran je te r iz neka te rih še nevčla- n j enih držav. Dvesto devet razprav, ki se nanašajo na š tiri glavne sekcije, je izšlo* v zvezkih 1.1, 1.2, 1.3, 2.1 in 2.2, tre tji zvezek pa je vseboval štiri g lavne refera te ; v teh je bil razen k ratkega povzetka posa­ m eznih razprav podan tu d i p regled razvoja obravna­ vane problem atike v štirih le tih po sedmem kongresu. V pokongresnem če trtem zvezku bodo objavljeni diskusijsk i p rispevki s p len arn ih zasedanj in bo p r i­ kazano delo specialnih sekcij. Med razpravam i š tirih g lavnih sekcij so b ili ob­ jav ljen i tud i naslednji re fe ra ti jugoslovanskih udele­ žencev kongresa: 1. sekcija: D arinka B atte lino (Ljubljana), Edom e- trsk e preiskave viskoznih zem ljin (zv. 1.1, 25—30), 1. Sovine in S. V idm ar (L jubljana), Učinki p red ­ hodne obtežbe na dev iato rske prem ike v tleh (zv. 1.2, 389—395), 2. sekcija: D. M. M ilovič (Beograd), N apetosti in prem iki pod obročastim i tem elji (zv. 1.3, 167—172), E. N onveiller (Zagreb), E lastični nosilec na h e te­ rogenih stisljivih tleh (zv. 1.3, 185—192), L. Šuklje in S. V idm ar (L jubljana), K ritične obre­ m enitve v odvisnosti od debeline sloja (zv. 1.3, 253 do 258), 4. sekcija: P. A nagnosti (Beograd), P regrade, tem e­ ljene na puhličastih tleh nestab ilne s tru k tu re (zv. 2.2, 7—12). V drugi specialni sekciji je poročal L. Šuklje (L jubljana) o »Uporabi izotah v analizi konsolidacije« in o »Enodim enzionalni konsolidaciji delom a zasičenih tal«, v peti specialni sekciji pa je prikazal S. V idm ar (L jubljana) nekaj rezu ltatov lastn ih raziskav »K ine- m atsk ih pogojev za vzdrževanje m obiliziranih zem elj­ skih pritiskov«. Vsi navedeni prispevki jugoslovanskih udeležencev so b ili podani v angleščini, ki je poleg francoščine občevalni jez ik m ednarodnega d ruštva. D isku tira ti je bilo mogoče tu d i v ruščini, k i jo je kot tre t j i jezik za sim ultano p rev a jan je izbral organizator po p rav ilih društva. Ugled, ki ga uživa Jugoslav ija n a področju m e­ han ike tal, je dal p riznan je organizator s tem, da je poveril predsedstvo prve g lavne sekcije prof. L. Š uk- lje tu iz L ju b ljan e in podpredsedstvo druge glavne sekcije prof. D. K rsm anoviču iz Sarajeva. Prof. Šuklje je b il tud i častn i gost organizacijskega kom iteja Gos- s tro ja ZSSR. Sovjetski o rganizacijsk i odbor je delo kongresa skrbno p riprav il. P rigovor ve lja le temu, da udele­ ženci tiskan ih refera tov niso preje li že pred prihodom v Moskvo. To je oviralo sm otrno kritično diskusijo. V endar so bile kongresne razprave večinom a na stro­ kovni višini in delo je potekalo gladko po zastavlje­ nem program u. V predprostorih kongresne dvorane je b ila p rire ­ jena razstava geom ehanske laboratorijske in terenske oprem e te r razstava geotehnične litera tu re . Med ruski­ mi knjigam i, ki so bile tud i v prodaji, smo opazili nekoliko sk ra jšan i prevod knjige prof. L. Šukljeta »Geom ehanski aspekti m ehanike tal«, ki je izšla leta 1969 v angleščini p ri založbi W iley-Interscience v Lon­ donu. Prevod je p rip rav il znani sovjetski strokovnjak prof. N. N. Maslov, izšel pa je vprav v kongresnih dneh. Udeležencem in njihovim sprem ljevalcem je bil m ed kongresom omogočen ogled tehničnih in k u ltu r­ n ih zanim ivosti Moskve. D ružabni program kongresa je bil lep in p rije ten . Sovjetski kolegi so se izkazali kot ljubeznivi gostitelji. P red kongresom je zasedal izvršni odbor m edna­ rodnega d ruštva, v katerem je zastopal Jugoslavijo frof. I. Sovine (Ljubljana), predsednik Jugoslovanskega d ruštva za m ehaniko ta l in fundiranje. O rganizacija 9. m ednarodnega kongresa je bila poverjena Japonski; vršil se bo le ta 1977. Za predsednika m ednarodnega d ruštva je bil izvoljen prof. J. K erisel (Francija), za podpredsednika za Evropo pa prof. A. Kezdi (Madžar­ ska). K ongresne razprave* pomenijo bogat v ir inform a­ cij o naj novejšem razvoju m ehanike ta l in tehnike fund iran ja . Osnovne poteze tega razvoja je podal pro­ fesor Š uklje v uvodni besedi k delu prve glavne sek­ cije. Iz n jegovih izvajanj povzemamo naslednje od­ stavke : »Predm et naših razprav so laboratorijske in te ren ­ ske raziskave trdnosti in deform abilnosti tal. Ce to l­ mačim o trdnost kot napetostno stanje, p ri katerem postanejo deform acijske h itrosti kritične, lahko ugo­ tovimo, da je naša osnovna tem a odnos m ed napetost­ mi, deform acijam i in časom za zemljine, tj. njihove reološke lastnosti. Z arad i dvo- ali trifaznega sestava zem ljin je n jihova propustnost nada ljn ji tem eljn i fak ­ tor, ki določa reag iran je ta l na obrem enitve. Z dolo­ čitvijo reoloških in filtracijsk ih param etrov dobimo fizikalne podatke za napovedovanje napetostn ih in deform acijskih stan j v tleh in v zeml j inskih konstruk­ cijah te r za postav ljan je k riterijev , s katerim i preso­ jam o dopustnost napovedanih in opazovanih prem ikov in n jihovih hitrosti. Izboljšanje eksperim entalne tehnike je omogočilo pomembno obogatitev našega poznavanja reoloških sovisnosti za zem ljine. Istočasni sijajn i razvoj elek­ tronsk ih računaln ikov in num eričnih m etod za reše­ vanje napetostn ih in deform acijskih problem ov je na široko odprl m ožnosti za upoštevanje kom pleksnih reoloških sovisnosti p ri poljubnih robnih pogojih. In vendar ostajajo naše m ožnosti omejene. Om ejene so zarad i poškodovanosti vzorcev zemljin, ko p reisku je­ mo njihovo deform abilnost, zaradi nepopolnosti ekspe­ rim entalnega dela, ki je potrebno, če hočemo določiti številne skupine param etrov, ki opredelju jejo defor­ m abilnost p lastovitih ta l in zem ljinskih konstrukcij heterogenega profila. Ti param etri so odvisni ne le od m ineraloške sestave tal, od njihove zrnavosti, struk tu re, začetne poroznosti in stopnje nasičenosti, am pak tu d i od napetostne in deform acijske preteklosti te r od obrem enitvenega in te rvala in h itrosti. N adalj­ n je om ejitve n areku je jo osnovne supozicije uporab lje­ n ih teorij, obsežnost p rogram iran ja in te s tiran ja pro- * P od n a s lo v o m » P ro ceed in g s o f th e E ig h t In ern a tio n a l C on feren ce on S o il M ech a n ics and F ou n d ation E n g in eer in g« , M oscow 1973, se la h k o za cen o 30 ru b ljev n a ro če pri O rgani­ z in g C om ittee VIII ICSM FE, G osstroy U SSR , M a rx P ro sp ect 12, M oscow K-9, U SSR . gram a, kadar so robni pogoji zam otani, končno pa tudi zm ogljivost računalnikov. Zato se v geotehničnih računih poenostavitvam ne morem o izogniti. N arekujejo naj jih naše poznavanje učinkov posam eznih vplivnih fak torjev , kakor si ga pridobim o z izoliranim i analizam i ob enostavnih rob­ nih pogojih, dalje p rim erjava poenostavljenih in stro ­ gih rešitev z m eritvam i in opazovanji na konstrukci­ jah , v tem eljn ih tleh in na naravn ih pobočjih. Stop­ n ja poenostavitve eksperim entalnih in računsk ih m e­ tod in postopkov je odvisna od značaja problem a, ki ga moramo rešiti, od sredstev, ki so nam na razpo­ lago, od začasnosti ali končnosti odločitev, od njihove pomembnosti itd. K adar prip rav ljam o p rim erne p re ­ j i strokovnih revij in časopisov MATERIJALI I KONSTRUKCIJE — Beograd, 1972. St. 3. Ing. S. M a n e s t a r : XIV. kongres Saveza jugosl. laboratorija (u okt. 1972.) Str.3—5. Ing.V . B e d e k o v i č : Položaj istraživačkih organi­ zacija i znanstvenoistraživ. kadrova u novim uv je­ tim a (refera t na K ongresu Saveza jugosl. labora­ to rija od 23. do 26. 10. 1972. u Haludovu). S tr. 7—13. Prof. Dr. Ing. J . H a h a m o v i č : Ing. S. D ž o n l a - g i ć - D r e c a : P rim jena sin tetičk ih smola za po­ vršinsku obradu (u cilju poboljšan ja higijenskih i tehničkih uslova). Str. 15—21, 1 si. Simpozijum o prim eni savrem enih dostignuća u našem grad jev inarstvu u oblasti m a te rija la i konstruk­ cija (u H aludovu, 1972.). S tr. 23—27. Kongresi — Savetovanja — Simpozij um i — Kolokvi- jum i. S tr. 28. Bibliografija. S tr. 29—32. STANDARDIZACIJA — Beograd, 1973. St. 4 Dipl. ek. M. K r a j n o v i ć , d irek to r Jugosl. zavoda za standardizaciju : Š ta očekujemo od novog Za­ kona o standardizaciji. S tr. 66—68 Ing. S. S a v i č : Tekstil i tekstilne m ašine u jugosl. i m edjunarodnim standardim a. S tr. 69—75, 1 tab. Ing. V. D e b a č : Zasedanje kom iteta za kožu ISO (18.—22. 9. 72. u M amaji, R um unija). S tr. 76—77 A notacije predloga jugosl. standarda. S tr. 78—81 M edjunarodna standardizacija P rim ljena dokum entacija. Str. 82—85 K alendar zasedanja organa ISO i IEC u 1973. g. Str. 86—89 Inform acije ISO. S tr. 90 Pregled prim ljen ih važnijih inostran ih standarda. Str. 91—94, 1 tab. STANDARDIZACIJA — Beograd, 1973. St. 5 Ing. G. A č i m o v i č , Ing. B. C e r o v a c , Ing. Dj. L i s i c a : Dogovor jugosl. elektro tehničkog kom i­ teta o daljem razvoju standard izacije u našoj zem­ lji. Str. 97—99 Ing. D. K o s t i ć : Neka p itan ja ekonom ske stim ula­ cije radova n a standardiazcije i un ifikacije u na- učnoistraživ. institu tim a i konstrukcionim biroim a (Prev. sa ruskog). S tr. 100—102 Predloži stan d ard a za javnu diskusiju . S tr. 103—104 A notacije predloga jugosl. standarda. S tr. 105—107 M edjunarodna standardizacija P rim ljena dokum entacija. S tr. 111—113 K alendar zasedanja organa ISO i IEC u 1973. g. Str. 114—116 Inform acije ISO. S tr. 117—119 Pregled p rim ljen ih važnijih inostran ih standarda. Str. 120—122 iskovalne in računske napotke, ki naj pom agajo inže­ n irju v praksi p ri h itrih odločitvah, m oram o oprede­ liti om ejitve in pogoje, ob ka te rih se lahko napotki uporabijo. Izven teh om ejitev m ora geotehnični izve­ denec vsakokrat poiskati najp rim ernejše metode za določitev lastnosti ta l te r za napoved premikov, n ji­ hovih h itrosti in varnosti tako, da izbira, ocenjuje, izločuje in kom binira različne možnosti, ki izvirajo iz predhodnih eksperim entalnih in teoretsk ih raziskav, te r da upošteva izkustvo pridobljeno z opazovanji in m eritvam i na konstrukcijah in v narav i. Kom pleks­ nost in kom binatornost sta značilni potezi proučeva­ nja, raziskovanja in reševanja geotehničnih p ro b le ­ mov.« Mgr. D arinka Battelino, dipl. inž. STANDARDIZACIJA — Beograd, 1973. St. 6 Ing. S. S a v i č : Sem inari kao sredstva za populariza­ ciju standarda za tekstilne proizvode široke po­ trošnje. Str. 125—127 A notacije predloga jugosl. standarda. Str. 128—130 Novi objavljeni jugosl. standard i (Sl. lis t S FR J br. 6/73 i 9/73). Str. 131—132 M edjunarodna standardizacija P rim ljena dokumentacija. S tr. 133—138 K alendar zasedanja organa ISO i IEC u 1973. g. Str. 139—142 Inform acije ISO. Str. 143—146, 2 sl. P regled prim ljenih važnijih inostran ih standarda. S tr. 147—152 STANDARDIZACIJA — Beograd, 1973. St. 7 Ing. B. C e r o v a c , Ing. Dj. L i s i c a : U vodjenje zna­ ka kvalite ta u Jugoslaviji. S tr. 155—157, 1 sl. Ing. F. S p i l e r : Uloga i rad in te rne standardizacije u udruženom preduzeću ISKRA. S tr. 158—160. 1 sl. A notacije predloga jugosl. standarda. S tr. 161—168 Novi objavljeni jugosl. standard i (Sl. lis t S FR J br. 47/72 i 69/72). Str. 169—171 M edjunarodna standardizacija P rim ljena dokum entacija. S tr. 173—178 K alendar zasedanja organa ISO i IEC (1973—1974). S tr. 179—181 Inform acije ISO. S tr. 182—184 Pregled prim ljenih važnijih inostran ih standarda. S tr. 185—186 IZGRADNJA — Beograd, 1973. St. 7 Dr. Ing. D. M i l o v i č : N aponi i pom eran ja ispod k ru ­ tog trakastog tem elja opterećenog ekscentričnom silom. S tr. 11—19, 14 si., 7 tab. Ing. N. K o r i t n i k : Izg radn ja m em orijalnog spome­ n ika na K ozari — tehnologija i opiata. S tr. 10—21, 18 sl. Ing. M. M i l i v o j e v i č : K ontrola kvalite ta izvodje- n ja radova pri g rad jen ju jednog savrem enog aero­ drom a. S tr. 22—36, 13 sl. Ing. Z. J a r i ć : N acionalni p a rk kao elem ent regio- nalog razvoja. S tr. 37—43, 2 sl. Ing. I. M l a d j e n o v i č : F unkcija stanovanja kao izraz funkcije p rostora za obedovanje. S tr. 44—48, 18 sl.. B. P e j a t o v i č : Novi proizvodi »RMK - Zenica« i sa- vrem eno gradjevinarstvo. S tr. 49—53, 4 tab. P ro jek tovan je — G radjen je — O bjekti. S tr. 54—55, 5 sl. I. M l a d j e n o v i č : Iz inostran ih časopisa. S tr. 56—58, 7 sl. Vesti i saopštenja: Dr. Ing. V. V e s e l i n o v i č : 1. jugosl. simpozij o po­ vršinskoj eksploataciji. S tr. 59 J. T u c a k o v : IX. jugosl. kongres o visokim b ran a­ ma. Str. 59—86 S. K.: II. jugosl. sim pozijum o istraživanju i eksploa­ taciji boksita. Str. 60—61 Pregled periodike i knjiga. S tr. 62—63 GRADJEVINAR — Zagreb, 1973. St. 5 Dr. Ing. V. A n d r e j e v , prof. u n iv .: Zavisnost po­ m aka u poligonalnom sistem u. Str. 169—175, 7 sl. K. T o n k o v i č : M ostovi starog D ubrovnika. S tr. 176—181, 17 sl. Dr. P. A n a g n o s t i : M ehanika stene i teorija g ra ­ nične ravnoteže. S tr. 181—186, 7 sl. Ing. D. S i k i ć : P ritisak zastora na podlogu i u lega- nje željezničkog kolosijeka. Str. 186—192, 8 sl. K ra tke vijesti. S tr. 192—194. O. F r o e l i c h : G rad jevni m aterijah . Str. 194—195 Iz inostranih časopisa. S tr. 195—203, 16 sl. Iz Saveza gradjev . inž. i tehn ičara H rvatske. Str. 203—204 Bibliografija. S tr. 204. NASE GRADJEVINARSTVO — Beograd, 1973. St. 7 Ing. J. P e t r o v s k i , Ing. T. P a s k a l o v , Ing. D. J a r u k o v s k i , asist. u n iv .: Dinamičko isp itiva­ n je nasute b rane M avrovo. S tr. 145—151, 13 sl., 5 tab. Ing. I. R i d ž e š i č : T ehnika prim ene kontrolisanog m in iran ja u g rad jev inarstvu , II. Str. 152—162, 49 sl., 14 tab. Mgr. Ing. B. G r u j i č : D alji razvoj IMS sistem a prednaprezanja (R eferat na sim pozijum u u H alu- dovu, 1972. g.). S tr. 162—166, 10 sl., 10 tab. Sadržaj gradjevinske stručne periodike. S tr. 166—167 U istom broju Tehnike: Ing. D. S t r u j i ć : Z aštita i unap red jen je čovekove okoline sa aspekta p riv rede. Tehnika 7/1973, str. 145—147 Dr. Ing. P. V u k s a n o v i č , prof. univ.: Zagadjenje okoline industrijsk im gasovim a sa fluorom. T ehni­ ka 7/1973, str. 147—152, 3 sl., 2 tab. II. jugosl. savetovanje o pronalazaštvu i tehničkim inovacijam a u in d u striji i rud arstv u (Opatija, 7-8. VI. 73.). Tehnika 7/1973. str. 168 e—168 f. Iz naših naučnoistraživačkih organizacija. Tehnika 7/1973, str. 168 g—168 j. Mgr. Ing. J. T o d o r o v i č : H ije ra rh ija ciljeva kod in tegrisanih preduzeča. O rganizacija rada 7/1973, str. 145—148, 1 sl. Mgr. Ing. T. K r a 1 e v : Je d an osvrt na problem atiku optim izacije proizvodnog program a preduzeča. O rganizacija rada 7/1973, str. 149—154, 2 sl., 2 tab. P regled časopisa. O rganizacija rad a 7/1973, str. 168 b— 168 e. NASE GRADJEVINARSTVO — Beograd, 1973. St. 6 Ing. M. V e 1 k o v : Aseizmičko pro jek tovanje kon­ strukcije 24-spratnog ho te la »De-Luxe«, Skopje. S tr. 121—127, 16 sl. Ing. I. R i d ž e š i č : Tehnika prim ene kontrolisanog m in iran ja u g rad jev inarstvu , I. Str. 127—140, 28 sl., 8 tab. Ing. V. G l a v a š : Jugoslovenski standard i za gas i pjeno-beton. S tr. 141—143, 2 sl. Ing. M. M a k s i m o v i č : S tručne knjige i časopisi. S tr. 144 a Iz naših naučnotehničk ih organizacija. S tr. 144 b — 144 c U istom b ro ju Tehnike: Ing. M. P a n č e v i č , Dipl. ek. B. M i 1 a t o v i č : U na- p red jivačke dela tnosti i razvojna politika u p r i­ vrednim organizacijam a (Anketa Zav. za istraž. tržišta — Beograd). Tehnika 6/1973, str. 121—144 f, 38 tab. Prof. Ing. B. K u j u n d ž i č : Prilog rešav an ju proble­ m a obaveštavanje šire privredne, stručne i naučne javnosti o rad u naučnoistraživačkih organizacija sa područja tehničkih nauka. Tehnika 6/1973, str. 144 g—144 h. G. S u b r a t o v i ć , dipl. pravnik : M edjusobni uticaj sam oupravnih s tru k tu ra i donošenje poslovnih od­ luka u organizacionom i sam oupravnom sistemu preduzeča. O rganizacija rada 6/1973, str. 121—124 Mgr. dipl. ek. M. e l A z z o u z i i saradnici: Metoda istraživan ja stepena relevantnosti organizacionih činilaca. O rganizacija rada 6/1973, str. 125—133, 6 si., 3 tab. Dr. M. 2 a j a : K van tita tivna analiza pouzdanosti rad ­ ne snage u proizvodnom procesu. Organizacija rada 6/1973, str. 133—138, 4 si., 3 tab. MATERIJALI I KONSTRUKCIJE — Beograd, 1972. St. 4 Prof. Ing. D. J e v t i č , Ing. V. M i h a i l o v i č : P red- raspodela u ticaj a lin ijsk ih sistem a od prednapreg- nutog betona. S tr. 3—9, 11 sl. Mgr. Ing. S. D r o l j e : M ehanizam vezivanja odpad­ nih m ineraln ih m aterija la . S tr. 11—20, 8 sl. Ing. M. C v e t k o v i č : Isp itivan je odvodjenja toplote podova. S tr. 21—25, 2 sl., 2 tab. Prof. B. K u j u n d ž i č : B ibliografija. S tr. 27—28 Iz jugosl. d ru štva za m ehaniku stena i podzem ne r a ­ dove. Str. 29 K ongresi — S avetovanja — Simpozij um i — Kolokvi- jum i. S tr. 29—30 MATERIJALI I KONSTRUKCIJE — Beograd, 1972. St. 5 M. H a b e k o v i ć , T. S i m i č , I. H r o m a t k o : L a­ boratorijska isp itivan ja m ogućnosti prim ene ne­ k ih epoksidnih i poliesterskih smola za in jek tira - n je prslina u betonu. S tr. 3—7, 3 sl., 2 tab. Ing. D. V i k r e s t o v : P rve pukotine u betonu. Str. 9—14, 3 sl., 2 tab. Ing. V. S i m i č : K ritičk i osvrt na dosadašnji rad u oblasti tehničke regulacije i zakonodavstva i p r i­ jedlozi za budući rad. S tr. 15—23 Mgr. Ing. J. T u c a k o v : Iz jugosl. kom iteta za viso­ ke brane. S tr. 24—27 DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd, 1973. St. 242 ILG — 527. P ro izvodnja u g rad jev inarstvu do k ra ja m arta 1973. g. 6 str. ILG — 528. P ro izvodnja u industriji gradjev . m ateri­ ja la do k ra ja m arta 1973. g. 4 str. ILG — 529. Lični dohod u grad jev inarstvu i ostalim oblastim a p riv rede u jan u aru 1973. g. 2 str. ILG — 530. Lični dohoci u g rad jev inarstvu i ostalim oblastim a p riv rede u feb ruaru 1973. g. 2 str. ILG — 531. S tam bena izgradnja u društvenom sek­ to ru do k ra ja m arta 1973. g. 2 str. DGA — 1248. N orm iran je nedovršene proizvodnje u g rad jev inarstvu (Autor V. N o v a k o v i č ) . 78 str. DGA — 1249. Podloge za donošenje regulativn ih akata u oblasti g rad jev inarstva (Prikaz). 2 str. K IG — 145. K lasifikovani indikatori za grad jev inar- stvo (Od r. b r. 439. do r. br. 456. — prikazi članaka iz stran ih stručn ih časopisa). 8 str. TKD — 230. Prosečna prodajna cena proizvodjača gra- đievinskog m aterija la za te rito riju S FR J u m aju 1971., 1972. i 1973. godine. 10 str. TKD — 231 Cene gradjevinskog m a terija la u decem­ b ru 1972. godine. 24 str. In g . A. S. INFORMACIJE Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto XIV 11 Serija : PREISKAVE NOVEMBER 1973 Odpornost materialov in konstrukcij proti ognju Požarne katastrofe, katere so zajele nekatere naše industrijske objekte v poslednjih letih, ka­ žejo na to, da se še vedno varam o o požarni odpor­ nosti nekaterih, navidez zelo odpornih materialov kot je npr. beton. Poznano je, da so se konstrukcije skladišč v Luki Koper, kot tudi npr. nosilne konstrukcije pro­ izvodnih hal v TIM Laško v kratkem času, to je v razdobju od 20 do 30 m inut v celoti zrušile. Zla­ sti »občutljive« konstrukcije, to je one konstruk­ cije, ki imajo npr. zatezno vez prosto, torej direkt­ no izpostavljeno požarni obremenitvi, lahko hitro odpovedo, saj že tem peratura požara 400° C ogrozi konstrukcijo. Odpornost filigranskih železobeton- skih konstrukcij je tudi m ajhna. Beton krovnih slojev začne sorazmerno km alu po nastopu požar­ ne obremenitve odletavati in nezaščiteni jekleni vložki so izpostavljeni dejstvu požarnih obremeni­ tev. Seveda, če so to police predalčja, odpade celot­ ni betonski sloj. Sliki kažeta pogled v dvorano TIM Laško po požarni katastrofi (sliki 1 in la ) . K er so vezi popustile, so sicer precej nepo­ škodovane konstrukcije popadale iz ležišč, pozneje pa so v ognju popolnoma razpadle, to se pravi, da Sl. 1 TIM L ašk o . T hor Jeklo v steb rih je p o p u stilo , za to je p r išlo do n a g ib a s te n Sl. la TIM L ašk o . A rm ira n o b eto n ­ sk e k o n stru k cije so p o p ad a le iz le ­ ž išč zarad i p o p u šča n ja v e z i je beton odpadel od jeklenih vložkov, vložki so se skrivili, beton pa se je sprem enil v kalcijev oksid. A rm atura stebrov iz Thor jekla pa je zaradi delo­ vanja tem perature in sproščene horizontalne reak­ cije popokala tako, da so se stebri delno nagnili. Seveda so se trdnostne lastnosti Thor jekla spre­ menile. Jeklo je v trdnostnem pogledu popustilo. Dezintegracija betona je v skrajnem prim eru šla tako daleč, da se je stvorilo žgano apno. Brizga­ nje vode v teku gasilske akcije pa je spremenilo žgano apno v gašeno apno. Požar je tra ja l nekaj čez 1 uro. Tudi v prim eru požara v delovnih prostorih tovarne usnja v Slovenjem Gradcu, k je r je požar tra ja l prav tako nekaj nad eno uro, je prišlo do uničenja arm iranobetonske plošče v medetažni kon­ strukciji, kot kaže slika 2. K er je bila uporabljena visokokvalitetna arm atura, ki pa je spričo nastopa­ jočih tem peratur popustila, so se dopustne nape­ tosti zaradi vplivanja tem perature toliko znižale, da plošča sploh ni več prim erna za nanašanje ko­ ristne obtežbe. Plošča je zaradi tega postala neupo­ rabna. Kot se iz navedenih prim erov vidi, je potrebno izvesti pri zgradbah dim enzioniranje konstrukcije glede na enakomerno odpornost proti delovanju požara, dalje je potrebno dim enzionirati skladišče tudi v pogledu dopustne količine gorljive robe v skladišču, dalje je potrebno preverjanje ponašanja posameznih konstrukcij v pogledu požarnih obre­ menitev. V tej zvezi se je v okviru drugih dejavnosti Zavoda za raziskavo m ateriala in konstrukcij v Ljubljani form iral tudi laboratorij za požarnostne preiskave. Teh imamo več vrst, vendar jih v glav­ nem delimo na: a) preiskave konstrukcij, in b) preiskave ponašanja m ateriala p ri poviša­ nih tem peraturah. Požarnostne preiskave se vrše na podlagi nor­ m irane krivulje naraščanja tem perature v peči (slika 3). Element, katerega preizkušamo, se izpo­ TEMPERATURE-TIME CUR.VE S l . 4 P re izk u sn a p eč ZRMK za h o r izo n ta ln e in v e r tik a ln e v zo rce m a ter ia lo v stavi delovanju tem peratur in potem merimo n je­ govo odpornost. Odpornost se m eri z vžigom ele­ menta, njegovim razpadanjem oziroma deform ira­ njem, oziroma z dvigom tem perature na strani, ki ni izpostavljena ognju. Na tak način so bile izvršene v ZRMK števil­ ne preiskave ladijskih stenskih pregrad, izdelanih na osnovi domačih ognjeodpornih plošč tipa »Az- berest«, prav tako pa tudi proizvodov, kot so npr. kabinska ladijska vrata, preiskava spojev, plošč itd. Te preiskave so bile naročene s strani ladje­ delnic in so bile izvršene ob asistenci predstavni­ kov Lloydovega registra, Registra SSSR in Jugo- slovenskog registra brodova JRB. Pokazalo se je, da je možno ob pravilnih kon­ strukcijskih rešitvah tud i p ri lesenih konstruk­ cijah odpor proti prodiranju požara dvigniti na 30 minut, kar je sorazmerno zadovoljujoče. Slike kažejo take preiskave. Nadaljnje preiskave so po­ kazale, da tudi lesene lepljene konstrukcije velikih razponov utegnejo zadovoljiti vsaj toliko kot beton podobnih dimenzij. Danes razpolaga ZRMK s kompletno pečjo za preiskavo stropnih in zadnih elementov. Širina pre- izkušancev je 185—210 cm, višina preizkušanca 200 do 270 cm. Globina peči je 70 cm. Peč ima enako­ m eren razpored tem perature. Enakomernost raz­ poreda tem perature po celi ploskvi, kar je bistve­ no važno za doseganje pravilnih rezultatov, kaže naslednja razpredelnica: Cas A M erna m esta P o ­ Z ahtevana tem p era ­ m in l 2 3 4 vp rečn o tura po k r iv u lji 5 480 430 445 385 435 538 10 670 700 750 720 708 700 15 750 750 760 755 752 755 Peč je plinska. Zaradi razpoložljivih pomožnih naprav jo je možno uporabljati pozimi in poleti. Slika kaže pogled na peč (slika 4) in na pre- izkušenec po poizkusu (slika 5). Za preiskavo odpornosti m aterialov proti po­ vršinskemu razširjanju požara služi naprava, pri kateri se meri taka odpornost. Naprava obstoji iz toplotnega izvora ter pravokotno postavljenih ele- S l. 5 T es tn i v z o re c po p re izk u su Sl. 6 P r e izk u sn a p e č za p re isk a v e p o v r š in sk eg a razšir jan ja p ožarov in za v ž ig n e tem p eratu re mentov iz opazovanega m ateriala, ki so postavljeni v raznih razdaljah od toplotnega izvora. Po vžigu elementov v raznih razdaljah se nato opredeljuje odpornost (slika 6). V to področje spadajo tudi preiskave sposob­ nosti vleka v raznih dimnih ceveh in preiskave uporabne vrednosti toplotnih teles ogrevanih bo­ disi na trda kuriva ali plin. Dim enzioniranje toplotnih zaščit kot tudi di­ m enzioniranje količine vnetljivih snovi, ki jih de­ poniramo v posameznih skladiščnih prostorih ob upoštevanju prim erne odpornosti gradbenih kon­ strukcij, lahko izvrši Zavod za raziskavo m ateriala in konstrukcij v Ljubljani. M arjan F erjan , d ip l. inž. O B V E S T I L O Zveza inženirjev in tehnikov Slovenije priredi skupaj z ostalimi tehničnimi strokovnimi društvi, ustanovami in podjetji posvetovanje o »Prometni študiji Ljubljane«. Posvetovanje ho v torek 4. decembra 1973 v glavni dvorani Magistrata — Mestni trg 4. Natančni čas bo objavljen naknadno. Lepo vabljeni! ZVEZA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE Prispevek Termike k sodobni gradnji Toplotna izolacija na osnovi tervola Mineralna volna TERVOL se izdeluje iz kamenin z dodat­ kom surovin, ki dajejo fina, zelo elastična vlakna. Večina izdelkov kot npr.: filci, blazine, plošče ali žlebaki, je ve­ zanih s fenolno smolo. To daje izdelkom obstojnost obli­ ke in znatno boljše mehanične lastnosti kot npr.: trdnost, elastičnost, stisljivost itd. TERVOL je zelo odporen proti vodi in vlagi. Vlage ne absorbira, niti jo kapilarno vsrka­ va. Zaradi visoke toplotne obstojnosti je material tudi ognjavaren do temperature + 980° C. Ker vsebuje preko 90 % zraka, je njegov koeficient toplotne prevodnosti pri 0° C 0,026 kcal/mh0 C, medtem ko je računska vrednost pri + 20° C 0,035 kcal/mh0 C. Zahteva po JUS za te vrste proizvodov s težo od 80— 200 kg/m3 je 0,04 kcal/mh0 C. Zaradi vseh že naštetih lastnosti in visokega notranjega dušenja je TERVOL zelo dober toplotni in eden najbolj­ ših zvočnih izolatorjev. Uporaba TERVOLA v gradbeništvu Pri masivnih konstrukcijah služi TERVOL kot dopolnilna toplotna izolacija. Področja njegove uspešne in trajne uporabnosti so naslednja: — Fasade — zunanji zidovi. TERVOL mora biti vo­ dotesno zaščiten z zunanjm slojem salonita, pločevine, lesa, plastike ali podobnih materialov. Zelo uspešna je izolacija t. i. obešenih — prezračevalnih fasad. Ekonom­ sko zadovoljiva debelina v kombinaciji z betonom je 4 do 5 cm, vrednost toplotnega upora pa znaša 1,14— 1,43. medtem ko je koeficient celotnega prehoda med 0,75 in 0,62. Direktna obdelava površine TERVOLA je mogoča samo pod pogojem, da je kompletno rabicirana in da ta armatura nosi finalni sloj. Montažne fasadne stene v in­ dustriji zahtevajo podobno izvedbo in zaščito, prav tako tudi montažna stanovanjska gradnja. Potrebna debelina izolacije v te namene je 6 do 8 cm. — Poševne — mansardne strehe V ta namen pridejo v poštev številne novogradnje in adaptacije. TERVOL se običajno vgrajuje med špirovce, iege, stropnike ali škarnike. Za tak način — tako imeno­ vano »neobteženo vgradnjo« se lahko uporabljajo filci, blazine ali lahke plošče. Debelina TERVOLA je min. 8— 10 cm! Pri teh izvedbah mnogi grešijo, saj izvedejo t. i. t o p l o streho, kjer sta kritina (salonit, strešniki, pločevina itd.) in toplotna izolacija tesno ena ob drugi, kot je to pri ravnih strehah. Funkcionalno pravilno pa je vse vrste poševnih streh izvesti na t. i. h l a d n e strehe, kjer je med kritino in toplotno izolacijo — TERVOLOM čimbolj izdaten prezračevalni prostor, ki ima ob kapi in tudi na slemenu možnost prezračevanja. Ta izvedba je še pose­ bej potrebna pri strehah z majhnimi nakloni, zaradi tvor­ be t. i. ledenih korit in zamakanja podstrešij. S tople strani, to je s spodnje strani špirovcev, je potrebno izve­ sti PVC ali polietilensko folijo, ki bo služila v glavnem kot protiprašna zapora in delno kot parna zapora. Sledi TERVOL med špirovci ali škarniki v debelini 8— 10 cm (toliko je potrebno zaradi lahke konstrukcije) in preko njega mnogi direktno polagajo zopet folijo ali lepenko, da bi ga zaščitili pred vlago. To je popolnoma napačna izvedba, kajti prav med TERVOLOM in folijo se zahteva prezračevalni sloj! Izvedbe s parno zaporo v hladni coni, to je na zunanji strani toplotne izolacije, so z gradbeno- fizikalnega stališča zgrešene, če ni še na topli strani tj. pred toplotno izolacijo 100% parna zapora, ki je pa samo zlepljena Alu-folija, ali varjena PVC-folija. Kot za­ ščita TERVOLA sledi lepenka ali PVC folija z zgornje strani špirovcev ali letev, tako da je vmes še minimalno 4 do 6 cm prostora. Zrak, ki se po tem prostoru giblje, preprečuje pregrevanje kritine, to pa topljenje snega in zaledenitve v kapi, kar marsikomu povzroča velike težave in materialne škode. — Stropne plošče proti podstrehi Pri masivni izvedbi, če je konstrukcija armirano betonska plošča, je potrebno minimalno 4 do 5 cm TERVOLA, če je pa opečni strop, je potrebno 3 do 4 cm. V primeru, da podstreha ni uporabna — prehodna, je možno samo prekritje z lepenko, sicer je potrebna še izvedba plava­ jočega estriha v debelini 35 mm. Lesene stropne plošče je treba izolirati na isti način kot poševne strehe, to je z 8 do 10 cm TERVOLA. Ker je *o neobtežena vgradnja, uporabimo volno v rinfuzi, blazine ali lahke plošče. S spodnje strani TERVOLA je potrebna izvedba PVC-folije ali lepenke, ki služi kot protiprašna in delno parna zapora. Z zgornje strani zaščita TERVOLA odpade. — Zvočna in toplotna izolacija medetažnih stropov Širjenje hrupa najbolje preprečuje TERVOL z izvedbo plavajočega estriha. V ta namen je potreben TERVOL z oznako TP-120 v debelini 1, 2 ali 3 cm. Efekti dušenja ropota daleč presegajo zahtevane norme in so ugotov­ ljeni z atesti Zavoda za raziskavo materiala in konstruk­ cij v Ljubljani. Minimalna debelina estriha za te izvedbe je 35 mm, s tem, da je dilatiran prav tako od vertikalnih sten. — Toplotna izolacija plošč nad podkletenimi prostori Izvedba je tudi tukaj podobna že omenjeni, s tem da je minimalna debelina TERVOLA 2 cm, bolje 3 cm. Upora­ bimo TERVOL TP-120 z izvedbo plavajočega estriha. — Toplotna izolacija talnih plošč-podov neposredno na terenu Izvedba je s plavajočim podom, potrebna debelina TER­ VOLA TP-120 je 4 cm. Enako izvedemo tudi izolacijo stropov nad odprtimi podhodi, s tem da je debelina izo­ lacije minimalno 5 do 6 cm. V tem primeru priporočamo izvedbo na zunanji — to je hladni strani. — Izvedba plavajočega estriha Izvedbi plavajočega estriha je potrebno posvetiti dovolj pozornosti, saj je v veliki meri odvisen od trajne uporab­ nosti poda. Beton MB-160 v minimalni debelini 35 mm se zmeša iz naslednjih sestavin: za 1 m3 gotovega betona je potrebno: 350 kg cementa PC-350, 1,08 m3 dvakrat sejanega gramoza (granulacije med 0 in 7 mm), 350 I vode. Estrih je potrebno negovati od 5 do 7 dni. Najbolj pripo­ ročamo pokrivanje s PVC-folijo, da se prepreči prehitra izguba vode, možno pa je tudi polivanje. Glede debeline TERVOLA se menja tudi debelina estriha. Tako odgo­ varja 1 do 3 cm TERVOLA estrih 35 do 40 mm, 3 do 5 cm TERVOLA pa estrih debeline 5 cm. Betonski estrih je potrebno dilatirati na rastru 6 X 6 m in ga takoj zalikati z železno plazno, možna pa je tudi izravnava z zmesjo mivke in cementa v razmerju 1:2. Da preprečimo toplotne mostove in močenje TERVOLA, je potrebno TERVOL pre­ krivati s PVC-folijo ali lepenko pred betoniranjem estriha! TERMIKA ljubljana, kamniška 25 Plastiment-P Dragocen sopotnik v črpanem betonu Ideja transportirati sveži beton namesto vgraditve s po­ močjo črpalke je stara že več kot 60 let. V Združenih državah Amerike je bil notiran prvi patent za črpalko za sveži beton že leta 1913. V Evropi pa za­ znamujejo svoje rojstvo prve uporabne črpalke za sveži beton konec 20. let tega stoletja. Prve črpalke so bile masivne in njihova urna zmogljivost je bila razmeroma majhna. Po okoli 50 letih uspešnega razvoja in uspešne uporabnosti črpalk je prišlo do lažjih, samohodnih črpalk, ki omogočajo lahko, boljše in gospo­ darsko črpanje svežega betona, kakor tudi večje zmoglji­ vosti. Tudi v Jugoslaviji je opazen, posebno zadnja leta, po­ rast števila črpalk pri horizontalnem in vertikalnem trans­ portu svežega betona na mesto vgraditve, ne samo na velikih, temveč tudi na večjih in manjših gradbiščih. Splošne zahteve za črpani beton: — čimbolj homogen beton; — debelina maznega ovoja po plašču cevi naj bo okoli ' h maksimalnega premera zrna agregata v svežem betonu; — količina cementa in finih zrnc pod 0,2 mm naj bo okoli 350 do 450 kg za 1 m3 črpanega betona; — količina cementa naj bo najmanj 250 kg, bolje 300 do 325 kg na 1 m3 gotovega betona; — primerna zrnavost mineralnega agregata, agregat z maksimalnim zrnom Dmax = 31,5 mm: p r e s e v k i v °/o: Sito v mm EMPA FULLER Predlog za črpane betone 31,5 100 100 100 16 61 72 63— 70 8 38 50 38— 44 4 24 36 33— 39 2 16 25 29— 34 1 11 18 24— 29 0,4 6 11 18— 22 0,2 4 8 6— 11 0,1 3 6 3— 6 (vrednost presevkov je zaokrožena) — posebno važen je del finih zrnc v agregatu, kar zavisi od maksimalnega zrna mineralnega agregata v betonu, kvalitete in doze cementa ter vrste agregata. Pri pomanjkanju finih zrn v mineralnem agregatu mora­ mo te nadomestiti z dodajo kamene moke, pucolana, elektrofiltrskega pepela in pod. — Drobljeni mineralni agregat zahteva večjo količino finih zrnc, pa je potrebno sicer dovoljšnjo količino finih zrnc za rečni agregat pri uporabi drobljenega agregata po­ večati. Sika AG vorm. Kaspar Winkler + Co. FABRIK FÜR CHEMISCHE BAUSTOFFE ZÜRICH 8048 — SCHWEIZ Geerenweg 9 Tüffenwies 1622 — B. P./P. O. B, 136 — Telefon 051/62 40 40 — Telex 53 071 Proizvaja dodatke betonu, vodnonepropustne omete, kite, epoksi smole plastične folije, PVC dilatacijske trakove. Zastopstvo za SFR Jugoslavijo: VELEBIT — inozemna zastupstva, vanjska i unutrašnja trgovina Zagreb, Martićeva 51, te!. 419 250, 447 404 Ljubljana, Vegova 5 A, tel. 22 445 — Tudi preveliko doziranje finih delcev agregata in ce­ menta ima negativne posledice. — Priporoča se, da se izvršijo predhodne preiskave s konkretnim mineralnim agregatom, cementom in črpalko, zato da se zagotovi brezhibno črpanje svežega betona in da se ugotovijo kvalitetne karakteristike svežega in otrdelega betona. — Količina vode naj bo tolikšna, da zagotovi skupno s ce­ mentom in finimi delci mineralnega agregata potreben mazni sloj in za črpalko primerno konsistenco svežega betona. — Vodocementni količnik niha pri črpanih betonih med 0,4 in 0,6. — Konsistenca svežega betona naj bo primerna za delo črpalke. — Betonska sveža mešanica mora biti enakomerno zme­ šana, paziti moramo, da ne pride do segregacije sveže­ ga betona. Ti dodatki so lahko: — aeratorji, — fluidifikatorji, — plastifikatorji, — flokulacijski dodatki, — tiksotropni dodatki. Pri uporabi aeratorja ne smemo prekoračiti količine zrač­ nih por v svežem betonu 5 %. Največkrat se dodajajo svežemu betonu fluidifikatorji in plastifikatorji. Na temelju zahtev črpalk in kvalitetnih karakteristik sve­ žega in otrdelega betona ter lastnih izkušenj v svojem laboratoriju oz. na gradbiščih potrošnikov je firma S I K A razvila kombinirani dodatek za črpani beton in ga ime­ novala P L A S T I M E N T — P. Avtomobilska betonska črpalka tip BPL 600 HD KVM 25 Dodatki svežemu betonu Dodatki zboljšujejo črpalno sposobnost svežega betona, kakor tudi ostale kvalitetne karakteristike betona. Samo po sebi je umevno, da je možno črpanje svežega betona tudi brez dodatkov. V tem primeru moramo upo­ rabiti večjo količino cementa in vode, kar ima za posle­ dico zmanjšanje trdnosti, zmaijšanje vodotesnosti, beton bo neodporen proti mrazu, veliko krčenje, nagnjenost k razpokam, hitro vezanje, velika obraba črpalke in cevi. Vse to govori v prid uporabe dodatkov. P L A S T I M E N T — P poveča plastičnost in obdelav- nost svežega betona, zboljšuje črpalno sposobnost, ome­ juje količino zračnih por v svežem betonu, povečuje tikso- tropičnost, povečuje kvalitetne karakteristike svežega in otrdelega betona kot so: trdnosti, vodotesnost, odpornost proti mrazu, zmanjšuje krčenje in nagnjenost k razpokam. Zaradi navedenih kvalitet P L A S T I M E N T A — P ga pri­ poročamo kot dodatek črpanemu betonu. Pri izkušnjah gradbenih podjetij v inozemstvu kakor tudi v Jugoslaviji je P L A S T I M E N T — P dragocen sopot­ nik v črpanem betonu. SCHWING proizvaja črpalke za transport betona, kleter dvigala, elektro vitle in lifte. FRIEDRICH WILH. SCHWING GMBH BAUMASCHINEN-FABRIKEN 468 WANNE-EICKEL • POSTF. 247 Tel. (0 23 25) 78 71 • Telex 8 228 348 Zastopstvo za SFR Jugoslavijo: VELEBIT — inozemna zastupstva, vanjska i unutrašnja trgovina Zagreb, Martićeva 51, tel. 419 250, 447 404 Ljubljana, Vegova 5 A, tel. 22 445 ZA GRADBENO OPERATIVO PROIZVAJAMO V SVOJIH OBRATIH NASLEDNJE STROJE IN OPREMO: STABILNA BETONARNA SB 500 PREVOZNA BETONARNA PB 250 PREKLADALNA POSODA ZA BETON B-6, B-4 ROClCNI SKREPER RS III, RS V PRALNI VALJ PV 20, PV 12 POLŽASTI DEHIDRATOR PD 12, PD 7 MEHANIČNI DOZATOR MD 40, MD 18 IGLIČASTO DVIGALO ID 750/500 OKENSKO KONZOLNO DVIGALO OKD 300 KROŽNA ŽAGA KŽ 7,5 IZDELUJEMO VSE VRSTE JEKLENIH KONSTRUKCIJ OPRAVLJAMO REMONT NA VSEH STROJIH GRAD. MEHANIZACIJE OPRAVLJAMO KROVSKO-KLEPARSKA DELA »WACKER« SERVIS GMDiS KOVINSKI OBRATI L J U B L J A N A SMARTINSKA 32 Telefon 317 722 v ija c m a s p o j k a Prednost odra je v enostavni in hitri montaži, saj lahko delavec s pomočnikom montira na uro 150 m2 odra, kar je štirikrat hitreje kot pri navadnih fasadnih odrih. Vsako orodje je nepo­ trebno. Omogočene so kombinacije s klasičnimi odri, pri čemer lahko sestavimo zelo komplicirane oblike. Oder sestavlja pet različnih elementov in sicer: __ H element, tri različne dolžine diagonal ter podstavki. Antikorozijska zaščita je izvedena solidno. KONKURENČNO NIZKE CENE M O N TA ŽN I FA SA DN I O DE R za H s 5 0 m RUDARSKO METALURŠKI KOMBINAT ZENICA Rekonstruirana in razširjena Tvornica lanaca »Metalka« Prnjavor, z novo proizvodno in montažno opremo kvalitetno proizvaja naslednje vrste verig: 1. VOZLASTA VERIGA (patentna veriga) po DIN 5686 v dimenzijskem področju od 0 1,6 do 0 5,0 mm. Te verige se izdelujejo metrske, ali se proizva­ jajo po katalogu, ali po želji kupca po predloženi skici. Dobavljajo se v svetlo očiščenem stanju ali gal­ vansko pocinkane. 2. ELEKTRIČNO VARJENE VERIGE po DIN 5685, v dimenzijskem področju od 0 2,5 do 0 10 mm. Proizvajajo se ploščate ali zvite (sukane) verige, metrsko ali po želji kupca konfekcionirane, površina je lahko svetlo očiščena ali galvansko pocinkana. 3. TEHNIČNE VERIGE po DIN 762, 763, 764, 765 in 766 v dimenzijskem področju od 0 4,0 do 0 18 mm. Verige se izdelujejo metrske, ali se konfekcioni- rajo po želji kupca; lahko so nekalihrirane ali kalib- rirane, dobavljajo se v normalnem ali poboljšanem stanju. Površina verig je lahko normalna, svetlo oči­ ščena ali galvansko pocinkana. Glede na zahteve se lahko izdelujejo tudi verige drugačnih dimenzij v področju od 0 4 do 0 18 mm, ki odstopajo od predpisov DIN. 4. RUDARSKE VERIGE po DIN 22252 v dimenzij­ skem področju od 0 14 do 0 18 mm. Proizvajalec: Rudarsko-metalurški kombinat »RMK-ZENICA« — Zenica, Tvornica lanaca »Metalka« — Prnjavor. Telefon: 072/21244, 078/68 015. Telex: YU RMKZE 43 128. Poštni predal: 141. Ideje za industrijsko graditev Naprave Hünnebeck zmanjšujejo na­ porno ročno delo, ker so grajene po znanstvenih delovnih vidikih. Niso kom­ plicirane in so neverjetno varne. Razvili so jih sami strokovnjaki, ki iz dolgo­ letne mednarodne prakse poznajo za­ hteve in potrebe na gradbiščih. Hünnebeck. S to napravo visoke zmog­ ljivosti je mogoče monolitno izdelovati stropove in stene v enem delovnem potezu. — pri stenah Naprave Hünnebeck so trajno visoke kakovosti. Njihova uporaba dvigne kva­ liteto gradbenega objekta. Naprave Hünneback so ob veliki zmog­ ljivosti nenavadno vzdržljive. Zato zmanjšujejo delež materialnih stro­ škov. Naprave Hünnebeck so ob veliki zmog- uporabne. Zato dvigajo uporabnost ce­ lotnega strojnega parka. Naprave Hünnebeck tvorijo kompletni program, ki praktično obsega vse teh­ nične uporabne možnosti. Naprave Hünnebeck lahko v največji meri izboljšajo vsako gradbišče. Naši strokovnjaki nudijo uporabnikom naših naprav gospodarske izračune, načrte za delovne takte, izobraževanje osebja in kompletne montaže. Tako torej pri­ našamo na vsako gradbišče industrij­ ski proizvodni način od planiranja in predpriprave do zaključka gradbenih del. Naj naše stranke zaposlujejo 3 ali 3000 sodelavcev, naj gradijo enodružinske hiše, tovarne, upravna poslopja, pre­ dore za podzemeljsko železnico ali mostove — z načrtno uporabo naših naprav lahko vsakdo gradi industrij­ sko in s tem gospodarno. Samo v ZR Nemčiji so Hünnebeck na­ prave v uporabi pri več kot 20 000 gra­ diteljih. — v skeletni gradnji Najvišjo stopnjo industrializacije je mo­ goče pri gradnji z gradbiščnim beto­ nom doseči s prostorskim opažem pore ne zadoščajo več, so na razpola­ go naši visoki zmogljivi okvirni pod­ porniki. Velike ploskve stropnih ele­ mentov je mogoče izdelati v zgledni kakovosti z našimi opažnimi mizami. — pri prometnih gradnjah Hünnebeck, na jvečji evropski produ­ cent opažev, p lanira, grad i in m ontira opaže za mostove, podvoze, predore Zmoglji­ Od kletne stene do mostovnega opor­ nika, od rezervoarja do predora — vsaka naloga je zgledno rešljiva s Hünnebeck sistemskimi opaži. — pri stropovih Ni važno, koliko so stropovi visoki, de­ beli in razpeti — Hünnebeck vam nudi najugodnejšo kombinacijo svojih na­ prav. Zato v Nemčiji tako zelo kupu­ jejo naše izvlečne stropne opaže in jeklene podpore. In kjer jeklene pod- vost Hünnebeckovih opažev daleč pre­ sega običajne serijske opažne podpo­ re in opažne nosilce. — v gradnji ogrodij Hünnebeckov oder za hitro gradnjo sestoji iz dokončnih, stabilnih okvirov. Tudi neizvežbani ga lahko in varno montirajo do najvišjih nadstropij. Tako tvori kompletne nosilne stranske ste­ ne pri gradnji zimskih dvoran. Nenavaden je tudi obseg naše splošne tehnične dejavnosti, saj sega od de­ lovnega takta do kompletne montaže in do izobraževanja vaših sodelavcev. Ali vam lahko pomagamo tudi pri re­ ševanju vaših nalog? Zahtevajte izčrp­ ne ponudbe o našem dobavnem pro­ gramu. Dopisnica zadošča. Hünnebeck GmbH D-4032 LINTORF BR Deutschland Postfach 240 Tel. 02102/31011 Telex: 08 585 115 Ca Hünnebeck Ideen für industrielles Bauen rifusi 66 gradbena mrežica (Armatura za IZOLIT plošče) Lastnost vseh snovi je, da s spreminjajočo se temperaturo spreminjajo svoje dimenzije. Materi­ ali z majhno gostoto pa spreminjajo svoje dimen­ zije tudi s spreminjajočo se vlažnostjo. Vse to velja tudi za gradbene materiale, posebno še za toplotno izolativne snovi, ki so podvržene tem spremembam v taki meri, da lahko ob nepravilni vgraditvi negativno vplivajo na namen, za katere­ ga smo jih uporabili. IZOLIT — lahka gradbena plošča iz lesne volne in cementa je s svojo specifično težo med 0,4 do 0,5 kp/1 eden izmed boljših toplotnih izolativnih materialov v gradbeništvu. Ker jo v večini primerov vgrajujejo tako, da se ob vgraditvi navlaži (omet), kasneje pa osuši, pride v teh fazah do določenih manjših dimenzij­ skih nihanj. Ta nihanja pa moramo s pravilno vgraditvijo, posebno na stikih plošč, eliminirati. V ta namen je izdelana gradbena mrežica »rifusi«, ki nam zagotavlja, da ne bo prišlo do razpok, če bomo stike armirali. »RIFUSI« mrežica je zvarjena iz vzdolžnih, mehkih, pocinkanih žic in prečnih jeklenih sponk, ki so na koncu zakrivljene. Mrežico napnemo nad stikom med ploščami ter s primernim kovinskim gladilom zaderemo zobce v ploščo, na ta način stik armiramo. Mrežica je poceni, delo z njo je pa lahko in enostavno ter ne predstavlja bistvenih stroškov montaže. Vgrajevanje mrežice je razvidno iz slike. Izolit plošče vgrajujemo vodoravno z daljšo stranico, stiki naj se izmenjujejo, vsi pa naj bodo armirani z mrežico »rifusi«. Na ta način smo pri­ pravili dobro podlago za razne vrste ometov. Mrežico »RIFUSI«, prospekte in strokovna na­ vodila vam nudi gramex ljubljana, kurilniška 10 SIGMA-CEMENTOL plastoaerant za malte Plastoaerant za malte SIGMA-CEMENTOL je te­ kočina, ki na fizikalni osnovi vpliva na lastnosti sveže in otrdele malte. Je površinsko aktiven dodatek (zniža površinsko napetost vode) z močnim dispergivnim efektom, v svežo malto pa obenem uvaja tudi stabilne mikropore. Zaradi naštetih lastnosti plastoaeranta SIGMA-CEMENTOL dosežemo, da je pripravljena sveža malta v pogledu homogenosti stabilna in da ni nagnjena k segregaciji in sedimentaciji neposredno po pripravi (izločanje vode), zato naknadno mešanje ni potrebno. Sveža malta je lahko pripravljena več ur pred uporabo, vendar se voda iz malte ne izloči. Ker malta vsebuje večje količine mikropor (ca. 10 do 15 vol. '/>), se lepljivost in obdelavnost mikroaeri- ranih malt zelo povečata, bistveno pa se zniža odpad med ometavanjem vertikalnih in stropnih površin. Mikropore zelo olajšajo transportiranje sveže mal­ te v vertikalni in horizontalni smeri, kakor tudi stroj­ no ometavanje. Vsebnost mikropor v sveži malti pa omogoči znižanje vsebnosti veziva v malti (cement in apno). V primerjavi z mikroaeriranim betonom je v mi- kroaerirani malti količina por precej višja, zato je omogočen tudi velik prihranek na malti (vezivu in pesku) in to za količino mikropor, ki so uvedene v svežo malto. Zaradi uvedenih mikropor v svežo in otrdelo malto se zelo izboljšajo lastnosti otrdele malte. Malte posta­ nejo odporne proti vplivom meteorne in druge vode, ki površinsko ali difuzijsko vpliva na malto. Področje doziranja plastoaeranta SIGMA-CEMEN­ TOL je omejeno od 0,2 do 0,5 °/o (0,2 do 0,5 kg na 100 kg veziva — apna ali cementa ali oboje skupaj) preraču­ nano na težo veziva. Pri takšni dozaciji lahko priča­ kujemo v sveži malti ca. 10 do 15 vol. »/• mikropor. Pri temperaturah pod 0°C plastoaerant za malte SIGMA-CEMENTOL sicer zmrzne, vendar s tem ne izgubi svojih namenskih lastnosti in ga po odtalitvi lahko normalno uporabljamo. V primeru, da želimo pri cementni malti poleg mikroaeriranja doseči tudi pospeševanje strjevanja, potem lahko uporabimo kombinacijo ALFA- in SIG­ MA-CEMENTOL A v naslednjem vrstnem redu: v m e­ šalnik zlijemo najprej razredčeni ALFA-CEMENTOL, za njim pa šele SIGMA-CEMENTOL. Na ta način učinki pospeševanja in mikroaeriranja ne izostanejo. t k k — t o v a r n a k e m i č n i h i z d e l k o v in p r o i z v o d n j a k r e d e • S r p e n i c a — t k k te le fo n i: uprava Srpenica 065 83 050 - predstavn ištvo helios, d om ža le , tel. 72 711 - b rzo ja v: >tekaka« Srpenica - tekoči račun pri sdk tolmin št. 5203-1-578 - že lezn išk a postaja most na soči C 5 R A r x i i\ x i I___D r\j>£v V! k a 1 3 4 Zidanje z dipester bloki omogoča lahek, hiter in ekonomičen način gradnje zaradi izredno ugodnih specifičnih fizikalnih lastnosti: specifična teža: 647 kg/m3 toplotna izolacija: / = 0,13 kcal/mh °C je praktično negorljiv. T ovarna penobetona proizvaja: PENOBETON D I P E S T E R Dim enzije: dolžina 49 cm višina 24 cm debelina 5 cm, 6 cm, 7,5 cm, 10 cm, 12 cm, 15 cm, 18 cm, 20 cm, 24 cm in 30 cm D ipester je praktično negorljiv O bdelava in dodelava izredno lahka: d ipester lahko žagate, v rtate , brusite. Sodoben transpo rt: nak ladanje in razk ladan je vam omogoča paletizacija. D ipester je izredno lahek gradbeni m ateria l VSE INFORMACIJE DOBITE NEPOSREDNO V OBRATU PENOBETONA V VODICAH — Tel. 83 279, 51 618 SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »GORICA« NOVA GORICA GRADI VSE VRSTE STANOVANJ EKONOMIČNO, HITRO, PRECIZNO IN POCENI V NOVI GORICI, KOPRU, TOLMINU, LJUBLJANI, NA JESENICAH IN NA REKI PRODAJNE SLUŽBE: Stanovanjsko podjetje občine Nova Gorica, tel. 21-541 Stanovanjsko podjetje občine Koper, tel. 22-241 Stanovanjsko podjetje Tolmin, tel. 81-113 Stanovanjsko podjetje »Dom« Ljubljana, tel. 311-133 Gradbišče hotela s 600 ležišči, ki ga gradi SGP PIONIR v Zakopanih na Poljskem SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE r a i D N I R NOVO MESTO 68000 NOVO MESTO, Kettejev drevored 37, telefon: (068) 21826 telex: 33 710