bREDNISTVO ZARJŽ je'V'ltflubijanl,' IVanJšškansfea nliea «.8 Stiskama I. nadstr.). Uradne ure *a stranke so od 1(1 do 11. Šopoldne in od 6. do 6. popoldne vsak dan razeu nedelj in Plaznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankiranu pisma ee ne^
:	sprejemajo	:	:
NAROČNINA : celoletna po požli ali s poiilianjem na dom *a >vstro-Ofirsko in Bosno K 21’flO, polletna K iO‘80. četrtletna K 6‘40, mesečna K 1*80; *a Nemčijo celoletno K 26’40: na? ; : :	ostalo	inozemstvo	in Ameriko celoletno K 3t>'—.	.
Posamezne številke po 8 vin.
Stev. 753.
ZAHJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov •* •’ •"	°b	po! 11. (lopoHiie.	•, •_ *
UPRAVNISTVO se nahaja v Selei bmoovi »lici Sfov. 6, II.. in uraduje <ca stranke oo t!. do 2. dopoldne in cd ;> do 7 /.večei In sera ti: enoatopna pe«»l vrstica 80 vtn., ponojen prostor, poslana :::	m reklame iQ vin. - Insrinte. sprejema upravmštvo.
Neftankirana ali premalo franlrirana pisma se ne sprejemajo
1	Reklamacije	lista	so	poštnine prosto,	,
V Ljubljani, v soboto dne 6. decembra 1913.
Leto UL
Možatost v delegacijah.
Ko je bilo razburjenje zaradi balkanske krize na vrhuncu, ko smo preživeli Procha-skovo afero in celo vrsto takilt kričečih blamaž, ko je bila nevarnost, da zabrede Avstrija PO zaslugi Berclitoldove politike in Kanijevega žurnalizma naravnost v krvavo vojno, se je ZKodilo, da je dobil gospod Stiirgkh od Bercli-tolda nezaslišano klofuto. Pri avstrijskem ministrskem predsedniku se je bila namreč oglasila neka deputacija, ki bi bila rada vedela, če je že kaj upanja, da se Avstrija pomiri iti da pride gospodarsko življenje količkaj v pravi tir. Grof Stiirgkh se je telefonično zmenil z ministrstvom za zunanje zadeve, in ko je tain dobil zahtevane informacije, je odgovoril, da je v kratkem pričakovati, da poneha napetost.
Drugi dan je oficiozni »Fremdenblatt«, katerega se poslužuje ministrstvo za zunanje zadeve, objavil razdražen članek, ki je postavil grofa Stiirgkha na laž, češ da ni govora o zboljšanju političnega položaja in da ni ponehala nikakršna napetost, pa je našteval vse »probleme«, ki so po Berchtoldovih nazorih povzročali nevarnost za Avstrijo. Članek je bil nezaslišan, če sc pomisli, da je bil naperjen naravnost zoper avstrijskega ministrskega predsednika, da je bil nedvomno spisan v zunanjem uradu, in da je Stiirgkh najprej vprašal Berch-tolda, kako in kaj, preden je odgovarjal depu-taciji.
Ta očitna žalitev je razburila celo pohlevne meščanske poslance, in narodnogospodarski odsek, ki je takrat zboroval, je presenetil javnost z možatostjo, kakršne avstrijsko prebivalstvo sicer ni vajeno. Sklenil je krepko resolucijo, v kateri ni bilo za grofa Berchtolda niti najmanjšega poklona. In takrat je javnost mislila, da je s tem napovedan zunanjemu ministru boj na tistem mestu, kjer ga lahko doseže, to je v delegacijah.
Ko se je avstrijski državni zbor sešel na svoje predzadnje zasedanje, so vse stranke zahtevale debato o zunanji politiki. Ze s tem so hotele povedati, da jim ni vseeno, kar se je godilo In ko se je debata otvorila, so padali udarci, ki bi bili kaj hitro povzročili neizogibno 3erchtoldovo demisijo, če bi mogel državni zbor pozivati skupne ministre na odgovornost. Ker pa se volijo delegacije iz državnega zbora, ie bilo pt> vsaki logiki pričakovati, da nastopi 'Xrttska delegacija tako kakor parlament, iz
i	flrega prihaja.
Celo v gosposki zbornici so razpravljali o
Moldovi politiki; in	četudi knezi in grofi
vore tako ostro in	tako naravnost kakor
ne	plebejci, je bila	vendar tudi v gospo-
"f bornici Bechtoldova politika obsojena.
"lsia severnem Češkem je zborovala zveza . .„rjriicev. To niso bili nemaniči, sestradanci, Sp krulečih želodcev, iz katerih odmeva revolta Zbrani so bili odločujoči kapitalisti, posestniki največjih podjetij, stebri družbe in dr-L. in jrjeji Tudi oni so naravnost strastno obsodili zunanjo politiko grofa Berchtolda, kateri je zahvaliti propadanje industrije in trgovine.	______________________
In zdaj zborujejo delegacijc. Tem je grof Berchtold odgovoren. Njim mora poročati in dajati račun. Kdor zna šteti do deset, je moral pričakovati, da sc izvrši tukaj temeljit obračun, kakršen se je obljuboval pri vseh omenjenih prilikah, obračun, da bo Berchtoldu brnelo po ušesih in da mine njega in njegove naslednike za vse čase volja, delati politiko zoper očitno ljudsko mnenje.
Ali v delegacijah je treba glasovati. V državnem zboru se o zunanji politiki in o glavnih vojaških vprašanjih le govori. Sklepati morejo le delegacije. Govorili so meščanski in fevdalni gospodje zoper to politiko domačih katastrof, kajti ljudstvu, ki prenaša vsa bremena te politike, je bila ostra sodba všeč. V delegacijah so pa proračuni, sklepi o denarju: Proračun zunanjega ministrstva, proračun vojnega ministrstva, proračun mornarice . . .
Po vseli parlamentih tega sveta velja načelo, da odločuje glasovanje o proračunu ne le o številkah, ampak tudi o zaupanju. S tem je dan ljudskim zastopnikom vpliv na.sestavo vlade v roke. Ministri, ki ne dobe proračuna, ne morejo vladati, torej morajo detnisionirati.
Če bi se bilo s prsti štelo, se ne bi bila dobila v Avstriji pred sestankom dclegacij večina za Berchtolda. In zdaj se pri vsakem glasovanju — sprejemajo proračuni. Potrjene so bile zahteve zunanjega ministrstva, odobreni so računi vojske, dovoljeni so izdatki za mornarico. Na svojo pest je skupna vlada izdala miljone za oboroževalne namene; nikjer niso bili ogromni zneski dovoljeni. Večina v avstrijski in večina v ogrski delegaciji pa je prizanesljiva in odobrava izdatke. Velikanske zahteve ima militarizem za bodočnost. Ako se seštejejo njegovi redni in nešteti izredni izdatki, se sešteje mil jarda.
Meščanskim delegatom ne prihaja uiti na misel, da bi vprašali grofa Berchtolda in gospoda Krobatina, zakaj se niso sklicale delegacije, ko je hotela vlada izdajati nedovoljen denar. »Zdaj se ne more storiti nič drugega kakor dovoliti« — ie vzdih, s katerim opravičujejo gospodje svoje glasovanje na račun ljudskega denarja. Zdaj se ne more storiti nič drtt-zega kakor dovoliti — to ie vljudno vabilo, da naj gospodje ministri tudi v bodoče ravnajo tako kakor doslej. Če bodo izdajali nove mi-Ijone brez ustavnega dovoljenja, ne bo ostalo meščanskim večinam nič druzega, kakor da zopet odobre izdatke.
Se nikdar ni bilo tako potrebno kakor letos, da bi bile delegacije energično pokazale, da ne trpe absolutizma v nobeni obliki. Ali v Avstriji ni navada,'da bi se to godilo, kar je potrebno. Kaj pomeni neprecenljiva gospodarska škoda, ki jo ima vse prebivalstvo od Berch-toldove politike? Kaj pomeni beda, ki brani ljudstvu, da bi si naprtilo nova bremena? Napovedovali smo, da zlezejo delegacije pod klop in da bodo Berchtoldovi miljoni prav tako dovoljeni kakor militaristična miljarda. In zdaj se to izpolnjuje.
Nemški parlament zoper militarizem.
Ko je obljuboval mali lajtnant Forstner v zabernski kasarni rekrutom po deset mark na-
grade za vsakega »Wakesa«, ki ga zabodejo,
si menda ni mislil, da postane iz tega afera, ki spravi pozicijo državnega kancelarja in vojnega
ministra v nevarnost in spravi samega cesarja
v konflikt z državnim zborom. Ko pa^ je^ opazil, tla gre njegovo ime po vsem časopisju in se je vsled tega že smatral za slavnega junaka, je nadaljeval svoje hrabrosti z nedvomnim prepričanjem, da povečava z vsako nesramnostjo svojo in nemške armade glorijo. Ali če bi šlo vse, kar se je zgodilo v Zabernu, Ie na račun neprelega dvajsetletnega fanta, katerega uniforma gotovo ni napravila ne modrejšega in ne previdnejšega, bi bila vsa zadeva še dosti skromna. Vojaški in oficirski izgredi niso tako izjemna redkost, da bi se z njimi bavil ves svet. Ali da se je mogla v glavi golobradega »vzgojitelja ljudstva« utrditi melagomanija, ki ga je navdala s prepričanjem, da mu je napram civilnemu prebivalstvu absolutno vse dovoljeno, to so zakrivili višji in večji faktorji; to je bilo delo polkovnika, ki pač ni dvajset let star; to je bila taktika zbornega poveljnika, čigar absolutistično nagnennje je že iz prejšnjih časov znano; to je bil duh soldateske, ki je v kričečem nasprotju z mišljenjem civilnega prebivalstva, tega po mnenju militarizma le zato ustvarjenega ljudstva, da se more sijaj vojaščine tem močneje odražati, da more tem više plavati in da ga ima kdo občudovati.
In domišljavost militarizma je tako velika, da hipnotizira vse, kar je zaradi lastne slabosti podvrženo tuji sugestiji. 1 udi napuh je sila, ki učinkuje povsod, kjer manjka samozavesti in neodvisnosti. Prevzetnost pruske soldateske je začarala tudi nemškega kancelarja, in ko je ljudstvo od ruske do francoske meje pričakovalo krepko besedo pravice in zakona, je gospod Bethmann Hollweg odprl usta kot advo-<at militarizma in njegovih protipostavno
ugrabljenih predpravic. Tako je prišel mladi gospodek von Forstner v dnevno zgodovino in zabernska afera v časopisje vsega sveta. Tako je psovka »Wakes« postala usoda nemškega kancelarja, Bismarkovega naslednika.
Afera nedoletnega lajtnanta je afera nemškega, špecielno pruskega militarizma. Visoka stena je zgrajena med armado in ljudstvom; soldateski pa se zdi, da loči ta zid višavo in nižavo, da stoji sama na vrhu hriba, neunifor-mirano prebivalstvo pa da se valja v megleni dolini, odkoder sme le z božjim strahom dvigati oči v žareče višave. Ne le za posebno telo v državi — za silo nad državo se smatra militarizem, in zato ne zaničuje le civilne bagaže sploh, ampak prezira celo civilne oblasti kot institucije, ki so morda dobre, da krote nevojaške živalice, ki pa izgube vsako veljavo, čim se oglasi božanstvena volja svetega militarizma.
Lahko se dvomi, če je Nemčija parlamentarna državna zveza. Gospod Bethmann - Holl-weg je v svoji veliki debati o alzaški aferi na-glašal, da je odgovoren cesarju, in zakon res ne določa ministrske odgovornosti napram državnemu zboru. Nobenega dvoma pa ni, da je Nemčija po svojih osnovnih zakonih pravna država, v kateri velja zakon brez izjeme. Postava je podlaga vsega javnega in privatnega življenja in nihče se ji ne sme nekaznovan zoperstaviti.
Le militarizem se ne ozira na to. Njemu se zdi zakon smešen, če omejuje njegove namišljene privilegije; mali lajtnant si lahko dovoli, da straši z nasajenimi bajoneti po mestu, kadar gre kupovat čokolado, polkovnik pa porine vse civilne oblasti na stran in vpelje na lastno pest obsedno stanje. Od konca do kraja je vse nezakonito, kar uganja militarizem v Alzaciji; kadar pa poslanci interpelirajo, če v Nemčiji še velja postava, jim odgovarja državni kan-celar s frazami o vojaški časti in militaristič-
nem ugledu, vojni minister pa poje slavospev »mladim voditeljem«, katerim je treba odpustiti vsako predrznost in vsako nesramnost, kajti ravno s svojim napuhom, s svojo brez-obraznostjo dokazuje tako fante, da tiči v njem bodoči nemški Napoleon.
Kjerkoli se pojavi kakšno zlo, jc v njem tudi nekaj dobrega. Zabernska afera je za Nemčijo gotovo resna, skoraj usodna reč; po štiridesetletnih poizkusih despotizma in laskanja, nasilstva in vabe se je zazdelo, da je mlada ustavnost izkrčila pot sprave med osvojenima deželama in Nemčijo. Civilna uprava, četudi ni bila prosta pruskega asesorskega duha, je vendar zadnje čase kolikor toliko vpoštevala mišljenje, šege in tradicije alzaško - loren-skega prebivalstva. Ze so znamenja kazala, da sta sc nekdaj francoski deželi sprijaznili z dejstvom. da pripadata zdaj Nemčiji. S svojo nasilno aroganco je spravil militarizem vse to delo sprave v nevarnost, in kdor pozna razmerje med Nemčijo in Francijo, razume, da jc to obenem nevarnost za svetovni mir.
Če bi se bili izvršili prvi zabernski dogodki v kasarni kakšnega malega mesta sredi Nemčije, bi ne bili nikdar tako silno razburili javnega mnenja kakor so ga. ker so se primerili v Alzaciji. To je dobra stran te zle zadeve. Kajti morala je pokazati veliko nevarnost, da je vse prebivalstvo in velikanska večina državnega zbora spoznala, kam gre militaristična nadutost in da je parlament tako solidarno vstal proti samopašnemu zaničevanju zakona.
Gospod Bethmann Hollweg je imel dva zelo nesrečna dneva. S svojimi interpelacijami so stranke državnega zbora — in ne le radikalne — izrazile pričakovanje, da bo na odgovornem mestu izrečena beseda, ki jo bo prebivalstvo lahko smatralo za zadoščenje, beseda, ki odkaže militarizmu z vso odločnostjo njegove meje in mu avtoritativno dopove, da je njegov poklic služiti zakonu, ne pa se postavljati nadenj. Ali državni kancelar se je pokazal ne-izrecno majhnega, zakaj kljub besedam o resni tiri ni razumel pravega pomena te ure. Namesto. da bi se bil pokazal kancelarja nemškega naroda, tolmača volje državnega zbora, neustrašenega varuha zakona, jc nastopil kot lakaj svojega gospodarja, kot ponižen zago-
vornik prevzetnega militarizma. Ko je drugi dan poizkusil retirirati, je bilo že prepozno. Plesal je ples med jajci, tarnal, da ni hotel ponižati civilnih oblasti, tega kar je državni zbor zahteval, pa ni mogel več povedati; reči je bilo treba brez ovinkov, da jc militarizem težko grešil, da je poteptal zakon in da mu bo to za bodočnost jasno in odločno prepovedano Ali če bi bil hotel reči to, bi bil moral snesti vse, kar je govoril prvi dan. Tako je bil njegov drugi govor še slabši od prvega, in če je hotel državni zbor ostati dosleden, je moral izreči sodbo, ki jo je potem res izrekel.
Nezaupnica za nemškega kancelarja pa je v tem slučaju reč, ki mora zanimati vse narode in vse države. Bethmann Holhveg ni Bis-mark, da bi se odmev njegovega padca slišal zaradi njegove osebnosti po vsem svetu, če bi cesar Viljem izbiral svoje svetovalce po zaslugah in vrednosti, ne bi bil dolgi, suhoparni Bethmann nikdar dobil krmila Nemčije v roke Njegova kriza je pomembna le zaradi okoliščin. Vprašanje militarističnih privilegij ni izključno nemško. Povsod, kjer imajo stoječe vojske, nedemokratične armade, se pojavlja z večjo ali manjšo silo tendenca militaristične nadvlade in nastop nemškega državnega zbora je bil izraz demokracije vsega sveta.
Malenkosten je bil začetek afere; ako bi militarizem poznal svoje dolžnosti do države in do ljudstva, ki ga vzdržuje s krvavimi žrtvami, bi se bila takoj lahko zajezila. Ali že uporabo zakona smatra soldateska za kapitulacijo pred civilisti, in to je tako nezaslišano, da na) rajša propade država, kakor da bi militarizem ugodil najopravičenejši zahtevi ljudstva Tako je moral-konflikt, ki bi se bil rešil, če bi bili neznatnega lajtnanta Forstnerja premestili, ko je bil še čas, rasti in rasti, dokler ni nastala iz njega afera evropskega pomena. Nemškemu državnemu zboru pa gre priznanje, da sc ni ustrašil rožljanja sablje, da ni padel na kolena, ko mu je bilo očitno, da govori Bethmann oo’ nalogu svojega gospodarja Viljema, ampak da je nedvoinljivo izrekel mnenje ljudstva. Glasovanju o kancelarjevi nezaupnici ni sledilo odobravanje le v nemškem parlamentu, ampak povsod, kjer veljajo demokratični nazori In njegov možati sklep ne bo kmalu pozabljen
Dnevne beležke.
— Tudi socialno demokratični glasovi jiui diše! Organiziran železničar nam piše: Gospod Kregar bi postal na vsak način rad zastopnik ljubljanske splošne kurije v deželnem zboru. C liniji vo vabilo sem dobil včeraj, naj oddam svoj glas kandidatu S. L. S. pri ožji volitvi v Ljubljani. Čeprav spadam tudi k tisti kategoriji ljudi, h kateri spadajo tudi »umazani knapi« iz Zagorja — kakor je klerikalec dr. Zajec tako odkritosrčno povedal — vendar so me gospodje od S. L. S. v tistem vabilu kar najuljudnejše titulirali s spoštovanim gospodom. Ali taka vaba me ne mika! Tudi tiste lepe stvari ne, ki jih obljtibuje gospod Kregar, če bo izvoljen, ker vem, da so le pesek v oči. Saj vsak razsoden človek danes na Kranjskem ve, da so vsi klerikalni poslanci — razen Šušteršiča seveda — taki možički na vrvici, kakršne kupujemo sedaj otrokom za Miklavža. Šušteršič pocuka, možički se pa razkoračijo, dokler jih drži Šušteršič za vrvico, potem pa zopet lepo zlezejo v hlapčevsko »štelungo«. Sploh se mi pa zdi velikanska predrznost, da ravno S. L. S. berači za železničarske glasove. Kaj mislijo klerikalci, da smo že pozabili na tisto glasovanje v državnem zboru, ko je šlo za 17miljonsko predlogo v prid železničarjem? Takrat so slovenski klerikalni državni poslanci stisnili rep med noge in zbežali iz zbornice, da so še bolj jasno demonstrirali svojo ljubezen do delavstva. Takrat, ko je bil čas, da pokažete dejansko ljubezen do delavstva, ste bili vladni hlapci, danes nas pa pitate s praznimi obljubami in nam slikate paradiž že na tem svetu, če glasujemo za Vas. Prepričan sem, da ne bo noben zaveden železničar volil Kregarja. Klerikalcem diše naši glasovi, »Slovenec« pa blati socialne demokrate ob vsaki priliki. Menda misli gospod Kregar, da je njegov govor, ki ga je imel na nedeljskem shodu v »Unionu« tako fulminan-ten, da se bodo volilci vjeli nanj, ker ga prilaga vabilu. Ampak kaj tako klavrnega še nisem bral! Res škoda papirja. Sladko vabilo in govor vse je zastonj gospod Kregar, ogromna večina železničarjev, ki jih poznate le v sili, je bila socialistična in bo socialistična! — F. T.
— Ljubljanski Nemci so izdali za današnjo ožjo volitev oklic, s katerim poživljajo nemške volilce, da naj ne oddajo svojih glasov ne klerikalnemu ne liberalnemu kandidatu, ampak naj oddajajo prazne glasovnice.
— Z ozirom na tiskarski boi objavlja včerajšnja »Laibacher Zeitung« tendenčno notico, o kateri pravi, da prihaja od organizacije delodajalcev, dočim je nedvomno produkt gospoda Bamberga, ki igra med ljubljanskimi tiskarnarji vlogo podpihovalca in ovira spravo s pomočniki. Konstatirati je treba predvsem, da pri sedanjem boju ne gre toliko za materialna, kolikor za načelna vprašanja. Kajti v plačilnih zadevah so razlike med zahtevami pomočnikov in ponudbami delodajalcev tako majhne, da je treba principalom le malo odnehati, pa le sporazum gotov. Podjetniki so bili pripravljeni zvi«
sati minimalne plače na teden za dve kroni, dočim zahtevajo pomočniki tri krone; akordna cena za tisoč črk stavka naj bi se po zahtevah delavcev zvišala za 5 vin., delodajalci so ponujali 2 vinarja. Že iz tega je razvidno, kako bosa je trditev gospoda Bamberga, da bi bili podjetniki rumirani, Če bi ugodili zahtevam svojih pomočnikov. larnajoči ton Laibacheričine izjave je naravnost smešen, če se ve, da stoji za njo bogati gospod Bamberg, kateremu gotovo m treba misliti na insolvenco. Ali hujska-tem med tiskarji gre v sedanjem boju za neka) di uzega, kar javnosti, ki se ne bavi redno z de-lavskmn vprašanji, ni znano, V omenjeni izjavi se ponavlja stok, da delodajalci niso gospodarji v svojih prostorih, da si ne morejo po svoiih potrebah izbirati delovnih moči. Vse, kar so tiskarji doslej dosegli, je plod njih organizacije, in če nočejo priti ob vse uspehe, morajo pazno skrbeti, da se jim organizacija ne razbije. Dokler so tako organizirani kakor doslej, ni mogoče z njimi jiometati. To pa vedo tudi hujskači med principali, pa bi radi treznejše delodajalce naščuvali, da naskočijo organizacijo. Ta oskrbuje sedaj posredovanje dela in tako imajo tiskarji garancijo, da jih ne morejo podjetniki zaradi organizatoričnega dela pometati na cesto. Zato bi hujskači radi dobili posredovanje dela v svoje roke, in kaj s tem nameravajo, je jasno razvideti iz neke okrožnice, ki jo širijo med delodajalci in v kateri je rečeno:
»Le s posredovanjem dela, ki ga vodijo delodajalci sami, bo mogoče preprečiti gotovim škodljivim elementom vstop v obrate.«
»Gotovi škodljivi elementi« pa ni nihče drugi, kakor seveda zaupniki delavcev. Ako bi se principalom posrečilo spraviti te na cesto in s pomočjo črnih listin jireprečiti njih spreiem po vsej Avstriji, bi nastopila tista blažena doba, o kateri sanja gospod Bamberg in njemu sorodni duhovi. Doslej niso imeli principali nobenega razloga, da bi se bili iz stvarnih razlogov pritoževali zaradi organizacijskega posredovanja. Že zaradi svojega ugleda je organizacija strogo objektivno postopala, in če je bilo kakšnemu pomočniku odpovedano zaradi resničnega pomanjkanja dela ali pa zaradi uie-govega pregreška, ni delala organizacija nikdar težav. Ampak da bodo pomočniki branili edino, na kar se morejo naslanjati, to je ravno njih organizacija, je tako gotovo, da vse Bain-bergove solzave deklamacije o »gospodstvu v lastnih prostorih« ne omehčajo srca. Ako čuti celo gospod Bamberg, da ie gospodarski položaj kritičen, je pač naravno, da čutijo to delavci še bolj. Čudna bi bila ta logik.1, da bi morali delavci opustiti svoje zahteve zato, ker je težko živeti. Odkar imajo tiskarji svojo organizacijo, so vedno upoštevali dejaniske razmere in s svojimi zahtevami so bili vedno zmerni, ker niso hoteli oškodovati industrije; ali delodajalci so dobro vedeli, da so bili pomočniki v preteklosti skromni, ker so od bodočnosti pričakovali stopnjevano zboljšanje. Gospod Bamberg ve marsikaj povedati o tuji konkurenci in o drugih rečeh, ki absolutno ne
Žalost in veselje
veselje do dela in lenoba, vskoraj vse dobro
drže. Modro pa molči o žrtvah, ki jih zahteva tiskarska obrt med delavci, o svinčenem strupu, o nezdravem delu pri strojih, o tuberkulozi, ki išče pluča tiskarjev. Če pa govori gospod Bamberg, da bi bil boj v tiskarski industriji usode-poln, mu pritrjujemo; in pomočniki niti ne za-utevajo boja. Med vrsticami gospoda Bamberga lahko bero drugi delodajalci, da so sami svoji sovražniki, ako slede njegovemu hujskajočemu klicu; kajti ravno za manjše tiskarne bi bil boj usodepoln in če delodajalci nazadnje podležejo, si bo gospod Bamberg vendar zadovoljno gladil brado, če bo videl, koliko bolj ie oškodovana konkurenca. Pomočniki niso iskali boja: toda Če jim bo ifslljen. s,e bodo znali braniti, kajti njih organizacija je še nedotaknjena. hi da je v njej moč, so dokazali pretekli boji.
— Vojno ministrstvo in tiskarski pomočniki. V mornariškem pododseku avstrijskih delegacij je državni poslanec sodrug Leutlmer ostro ožigosal vojno ministrstvo in zborna po-veljnlštva, ki so sedaj ustanovila lastne tiskarne. V teh tiskarnah delajo pomočniki, ki ne upoštevajo tiskarskega tarifa, ali pa nastavljajo vojaške oblasti v teli tiskarnah vojake! Bolj umazane konkurence si ni moglo izmisliti vojno ministrstvo. V času splošne gospodarske krize odjeda kruli brezposelnim tiskarskim po-moohikom.
— Izpor tiskarjev na Tirolskem. Konflikt v tiskarski obrti je doslej najbolj napredoval na Tirolskem in Predarlskem. Kakor smo že poročali, so tiskarski podjetniki v teh dveh deželah že pretečeno soboto odpustili eno petino delavcev. Ker pa ostali delavci tudi niso kazali prevelike vneme do dela, so izprli sedaj podjetniki vse pomočnike na Tirolskem in Predarlskem. Podjetniki si pomagajo z učenci in vzdržujejo Za silo obrat. Časopise napolnjujejo s starimi inserati, nekaj stolpcev je teksta, ki ga postavijo podjetniški podrepniki med stavci z največjim trudom — in listi izhajajo dalje. Ino-moški listi so te dni taki, da zbujajo splošno veselost. Ampak vsi so prinesli enak milo tožeč članek o tarifnem gibanju med tiskarji in o »nezmernih zahtevah pomočnikov«. Se bolj klavrni so pa listi z dežele, po katerih je več napačnih besed kakor pravilnih. Ti listi že na-znanjajo, da ne bodo izhajali redno.
— Belokranjska železnica. Iz Novega mesta poročajo, da je novomeški predor dodelan in da bodo začeli s preddeli za postavitev železniškega mostu čez Krko.
— Mesečni shod ljubljanskih čevljarjev se je vršil 29. novembra zvečer ob 8. pri »Leonu«, pa ni bil tako povoljuo obiskan, kot smo želeli. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal sodrug Hafner, posnemamo, da se organizacija ljubljanskih čevljarjev kljub raznim nasprotnikom, ki se žal nahajajo tudi v naših delavskih vrstah, lepo razvija. Novi člani pristopajo vsak mesec, kar je dobro znamenje, treba bo agitacijo za pridobivanje novih članov, le še bolj poglobiti. K drugi točki je poročal sodr. Sajovic, ki je ostro, ampak upravičeno kritiziral postopanje nekaterih pomočnikov tia-
, prani organizaciji. Obsojal je zlasti tisto zahrbtno blatenje funkcionarjev, ki ima prozoren namen škodovati napredku in postavljati organizacijo pri nezavednih ljudeh v slabo luč. Pečal se je nadalje z načrti, kako organizacijo razširiti v slehrno delavnico, ker je že skrajni čas, da se začno čevljarji baviti z mislijo, kako obnoviti zopet tarif. K tej točki sta govorila še sodruga Kisovec in Zore. Oba sta se bavila z obnovitvijo tarifne pogodbe ter pozivala navzoče na skupno in vztrajno delo za zboljšanje položaja čevljarskih pomočnikov v Ljubljani. Nato Je sodrug Sajovic zaključil lepo uspelo zborovanje ob II. zvečer.
— Občni zbor »Konsunmcga društva za Ljubljano in okolico« se vrši 7. dec. v Ljubljani v salonu restavracije južnega kolodvora (na postaji). Začetek ob 9. dopoldne — točno!
— Ustanovni občni zbor »Splošnega hranilnega in posojilnega društva« v Ljubljani se vrši 7. decembra v Ljubljani v salonu restavracije južnega kolodvora (na postaji). Začetek
in vse slabo, ki se nam pripeti, prihaja od pre-življenja in zato moramo imeti Svoja prebavila vedno v redu. Pri slabem teku, kolcanju, bruhanju, gorečici, tiščanju in 'krčih v želodcu, zapeki in napihovanju jemljimo Fellerjeve odva-
jalne rabarbara - krogljice z znamko »Llza-kregliče«, ker napravljajo tek, odstranjujejo krče, pospešujejo prebavo in urejujejo odvajanje. Tudi pri tolščlci dobro služijo in so popolnoma neškodljive, rahlo, pa gotovo učinkujejo.
6 škatlic za 4 krone pošilja Iranko lekarnar E. V. F e 11 e r, Stubica, Elza trg št. 252, Hr-vatsko, in se lahko obenem naroči tudi Fellef-jev bolečine lajštjoči »F,1za - fluid« 12 steklenic za 5 kron franko.	s	— — — ■
točno ob 2. popoldne. — Kdor bi ne dobil vabila, naj se zglasi ob tej uri v salonu restavracije, kjer dobi vabilo. Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za denarno organizacijo delavstva.
— Slovensko gledališče. V pondeljek (na praznik) 8. t. m. popoldne se igra v deželnem gledališču zadnjikrat v tej sezoni nad vse priljubljena narodna igra s petjem »Brat Martin«.
V	glavnih vlogah so zaposleni gg. Skrbinšek. Povhe, Borštnik, Danilo, Grom, Drenovec in dame Wintrova, Gjorgjevičeva, Bukšekova in Juvanova. Pri predstavi svira Ljubljanski društveni orkester«. — Režiser g. Povhe. Začetek ob 3. — Konec ob četrt na 6. — Zvečer se uprizori izvrstna burka »Ugrabljene Sabinke«. Spisala Fr. in P. Sehotithan. Omenjena burka se je na dunajskem Volkstcatru uprizorila nad lOOkrat s sijajnim uspehom. Glavne vloge so v rokah gospodov Povheta, Skrbinšeka, Groma, Šesta, Danila in dam BukŠckove, \Vlntrove Glorgievičcve in Juvanove. Burko je na novo uprizoril in skrbno naštudiral režiser g. Povhe. —- Začetek ob pol 8. — Konec ob II). uri.
— Mestna zastavljalnica v Ljubljani naznanja, da se vrši tamesečna dražba v mesecu oktobru 1912 zastavljenih dragocenosti (zlatnine, srebrnine in draguljev) in v mesecu decembru 1912 zastavljenih efektov (blaga, perila, strojev in koles itd.) v četrtek dne 11. t. m. od 8. do 12. dopoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica 2.
— Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 2.1. do 29. novembra t. I. Novorojencev je bilo 15, mrtvorojenec 1, umrlo pa jih je 14, in sicer 9 domačinov in 5 tujcev. Štiri osebe So umrle Za jetiko. Za egiptovsko očesno boleznijo je zbolela ena oseba.
— V mestni klavnici so zaklali od 16. do 23. novembra 72 volov, 2 bika, 9 krav, 309 prašičev, 139 telet, 29 koštrunov iu 2 kozliča. Vpeljali so pa 322 kg mesa, 4 zaklane prašiče in 15 zaklanih telet.
— Nezgodi. Pontellov delavec Celestin Borghesc iz Vidma v Italiji je imel opraviti pri vzdigalu, kjer je odpovedala zavora in je vslcd tega padla Borgheseju na nogo ter mu jo močno poškodovala. — Kurjač Ivan Bajc je hotel pred pečjo z Železno ploščo pokriti nek rov, pri tem pa mu je plošča zdrsnila in z osjrim robom padla na palec desne noge ter mu ga predrla.
— Obrtni nadzornik — kje si?! V Šiški imamo tovarno, poznano daleč na okrog. Imenuje se; Keršič Peter, tovarna voz. Lastnina je dedičev P. Keršiča, v najemu jo pa imata brata Orozsy. Opozarjamo nanjo obrtnega nadzornika. Nujno potrebno jc. da si jo ogleda. Nezadostna je v vsakem oziru. N. pr. stranišče je pod vso kritiko. Te dni se je strop podrl v stranišču; ljudje (kakih 40 delavcev) sploh ne morejo kje opravljati svoje potrebe! — Pa tudi spalni prostori nad straniščem naj se pregledajo. In Sploh vse delavnice ter drugo. Kje je umivalnica, soba za preoblačenje itd.? Torej, obrtni nadzornik, na delo!!
— Šiška. Kdor še ni napisal na volilno glasovnico imena kandidatov, naj sc zglasi v konsumnem društvu ali pa v pisarni v I. nadst. konsumske hiše. Treba je napisati oba kandidata. Kdor nima glasovnice, naj se oglasi isto-tam.
— Ustanovni občni zbor moščanske podružnico »Svobode« bo v soboto 21. decembra v gostilni pri »Dimu« v Mostah. Vse moščanske sodruge in sodružicc poživljamo, da pristopijo »Svobodi«, ki bo prirejala poučna predavanja, skrbela za socialistično izobrazbo svojih članov in tudi za prijetno zabavo. Kdor pravi, da jc socialist, mora biti član »Svobode« in mora agitirati zanjo.
— Moste - Novi Vodmat. Poskrbimo, da se ne izgubi noben glas pri torkovi volitvi. Zapisati je treba oba kandidata jasno in razločno. Nič se ne pustite begati od nasprotnikov, češ; Saj je vse eno, koga voliš! Pozor!
— Mož — poštenjak! Kdo ni poznal »Jožeta«, ki jc svoj čas hodil po kranjski deželi s svetim pismom v roki ter pridigoval resnico in pravico. Na soc. dem. shodih se je često oglasil z jedrnatimi govori. Bil je mlinar, delal je
v vseh mlinih kranjske dežele; — vedno je bil brez beliča, ker je vse razdal še bolj potrebnim, kot je bil on sam. Pozneje se je začel Ukvarjati z bicildi. Sprva se je vozil na velikih kolesih, pozneje se je moderniziral in celo začel kupčijo z bicikli. Bil je marljiv in varčen, zase ni skoro nič rabil. Ostal je fant. Ko je letos (nedavno) umrl, je zapustil vse svoje premoženje revežem viške občine. Mož je bil res poštenjak. Reveži viške občine pa se bodo vedno s hvaležnostjo spominjali — Jožefa Pleškota.
— Jesenice - Sava - Koroška Bela. Glasove oddajmo v torek, 9. t. m. pri volitvi v kmečki kuriji na sodr. Antona Kristana, ravnatelja v Sp. Šiški. — Ne pustimo se presle-pariti od nikogar. Preštejmo enkrat čiste naše glasove, da bomo vedeli, kaj in kako. Rezultati sedanjih volitev nam morejo biti podlaga za daljše delo, ki je nujno potrebno v našem okraju.
— Borovnica. Sodrugom se naznanja, da napišejo natančno kandidate na glasovnico za volitev V kmečki kuriji, in sicer;
Anton Krista«, ravnatelj v Spodnji Šiški.
Ivan Mlinar, korektor v Ljubljani.
Naj ne gre noben glas v izgubo.
— Hude ženske. V nedeljo popoldne sta se sprli v Št. Vidu nad Ljubljano dve ženski. Nazadnje sta si skočili v lase in je ena udarila svojo nasprotnico tako močno v obraz, da jej je zbila dva sprednja zoba.
*— Zlobnež. Iz Črnomlja poročajo: V ponedeljek okolo 10. zvečer je začelo goreti na podu posestnika in občinskega predstojnika Mika Cvitkoviča v Tribučah. Ogenj se je tako hitro razširil, da je uničil še druga njegova gospodarska poslopja z vsemi poljskimi pridelki in krmo. Tudi posestnici Katarini Jakšetovi je uničil ogenj hišo. skedenj in hlev z vsem pohištvom in gospodarskim orodjem vred. Škoda znaša blizo 7000 K. Ogenj je zanetil hudoben človek in orožništvo mu je že na sledu.
— Puška se mu je sprožila. 28letni posestnikov sin Rinil Puc na Colu je tako neprevidno ravnal z nabasano puško, da se je puška sprožila in mu je šla kroglja skozi oko v glavo. Poškodba je zelo nevarna.
—- Lahkoživka. 241etua Štefanija Čepekova iz Košane je pred nekaj leti prišla v Trst ter se tam udala pohotnosti. Bila jc v razniii beznicah in je tam tudi policiji dala precej posla. Naposled jc prišla v Ljubljano, kjer jo je policija aretirala in izročila okrajnemu sodišču zaradi delomržja. Dekle je pa pred kazenskim sodnikom trdila, da ne bode nikoli delala, kar ji Je pripomoglo, da je dobila mesec zapora, po prestani kazni so jo pa preselili v prisilno delavnico v Lankovice na Štajerskem.
—- Kinematograf »Ideal«. Kdor se hoče od srca nasmejati, naj gre k novemu sporedu
V	KinO Ideal. Sijajna francoska veseloigra »Vojvodinja Crevetska« ima vse snovi v sebi, da vzbudi nepopisen smeh. Ostale točke so najboljše kakovosti. V torek Asta Nielsen drama »Deklica brez domovine« iz balkanske vojne in tudi velekomičen film »Vihravi soprog«,
2	dela z Moricem.
strašna nezgoda. Kljub prepovedi je zapeljal vlak z materialom na lesen oder, ki se je pod težo vlaka podrl. Trije vagoni so padli v globočino in potegnili s seboj 4 delavce. Delavec Janez Sever je obležat mrtev, ostale tri so prepeljali s koroško železnico v Maribor. Ko je prišel vlak na mariborski kolodvor, je pa bil delavec Janez Dominko že mrtev. Ostala dva so prepeljali z rešilnim vozom v bolnišnico, kjer je pa kmalu nato umrl še tretji delavec Anton Gcralič.
Sodrugi volilci v kmečki kuriji!
Deželno zastopstvo jugoslovanske socialno dem. stranke Vas vabi, da oddastd svoje glasove pri deželuozborski volitvi iz kmečkih občin dne 9. decembra
v ljubljanski okolici
za sodruga; Anton Kristan, ravnatelj v Spodnji Šiški, iu Ivan Mlinar, korektor v LJubljAM
v okraju Radovljlca-Kranjska gora
za sodruga Antona Kristana, ravnatelja v Spodnji šiški;
v okraju Idrija-Vlpava
za sodruga Ivana Štravsa, župana v Idriji.
V	vseh ostalih okrajih Vas poziva, da •• glasujete za klerikalne kandidate.
Koroško.
— Nesreča v rudniku. Iz Bliberka poročal0* da je udarila velika skala, ki se je sprožila v rovu, delavca Kozamurnika in ga smrtno n®' Varno ranila.	-JR
— Otrok je padel na razbeljeno ogni1*5*'
V	soboto je oblačila posestnica Marija Seklrn«-kova pri Sv. Katarini pri Rogatcu otroke P šolo. 16mesečno hčerko je pa pustila med tem časom na robu peči. Poleg peči je pa ognjih' v katerem je gorelo. Otrok je prišel na rob P* či, padel na razbeljeno ploščo ognjišča in s* tako močno opekel, da je prihodnji dan iU>,r'
— Zaplenjene bombe. Iz Celovca pot°-čajo: Policija je zvedela od otrok, da ima delavec Knochove tovarne za usnje SchellaPdcf v Št. Rupertu na svojem stanovanju shrat»i«nJj bombe. Občinski stražnik Hoja in oroŽnisf1 stražmojster Schneider sta šla v stanovanj Schellandrovo in zaplenila tri popolnoma vdelane in napol napolnjene bombe z vžigalnik0'” Schellander, ki so ga izročili deželnemu sodišč-je izpovedal, da je dobil bombe od svoje?* brata.
Žepni koledar
za delavce in prometne uslužbence je izšel.
Štajersko.
— Samomor miijonarja in njegove ljubice. Iz Gradca poročajo: V petek sta se tukaj zastrupila hrvaški baron in večkratni miljonar Pfeifer iz Mitroviče in njegova prijateljica Bo-žajeva. Baje je miljonar izvršil samomor zaradi neozdravljive bolezni. Pfeifer je bil ločen od svoje žene, ki je stanovala na Dunaju.
— Trije delavci smrtno ponesrečili. Iz Maribora poročalo: 3. decembra popoldne se je zgodila pri gradbi električne naprave v Fali
▼ Pošljite naročnino,
če ie še niste!
!
Goriško.
—	Velike tatvine. Na kolodvoru v Gorici je bilo ukradenih iz žepa branjevcu Francu Bel-tini iz Vidma 985 K. lesnemu trgovcu Peto Kavčiču iz Tolmina 6700 K. kmetu Jožefu Furlanu iz Prvačine pa 226 K. Vse to ob prilit sejma sv. Andreja. Tatov še niso zasledili.
Trst.
—	Desetletnica prvega skladišča tržaški delavskih zadrug. V sredo 3. t. m. je poteklo H
let izza ustanovitve prvega skladišča tržašk® delavskih zadrug pri Sv. Jakobu. Ustanovim) delavskih zadrug smejo danes, po desetih letih-pač s ponosom zreti na plodove svojega deb Saj so se morali boriti spočetka s težavami.f katerih nimamo danes niti pojma. In vendar S* zmagali v težavnem boju in pogumnim pijouif jem tržaškega zadružništva se moramo zaliv*; liti, da so dosegle tržaške delavske zadrtflj po desetih letih eno izmed prvih častnih v zadružništvu. Ob ustanovitvi teh zadru? f bilo vsega vkup 127 članov. Ko je šlo za otv*r
Za resnico.
Roman.
Spisal Jožef Laichter.
(Dalje.)
XIVIIL
Mnogo jih je tudi pričakovalo Ivanovega zaslišanja.
»Hruby, le pazite, da se dobro izrežete,« je svetoval Mikyška. »Povedat se dd veliko, toda človek mora pri tem biti diplomat.«
»Tako zavijte, kakor bi storil Janko,« se je utaknil vmes Beneš. »Če bi bil on na vašem mestu, bi gotovo vse spravil v jok. Overjen sem da bi jim razlagal, kako je človek slabotno, pregrešno bitje, da bi jih prepričal, da so vsi tam notri imenitni ljudje: l-senat, i-mi, i-advokati, skratka, da ni vzroka, zaradi katerega bi se preganjali, obdolževali drug drugega in se ne ljubili.«
»Molči, tovariš,« je bruhnil Mikyška. »Norec bi bil Hruby, če bi lezel v past.«
V	takih razmerah se je Ivanovo navdušenje izdatno ohladilo. Naraščala pa Je notranja nezadovoljnost. Dolgotrajno zaslišavanje ga Je tudi izčrpavalo in mu jemalo moči. Edino, kar ga je nekoliko okrepčavalo, je bila misel na Soumarja, o katerem je bil prepričan, da bo govoril nezakrito. Soumarja se je tudi spominjal v nekaterih trenotkih slabosti, 4(i so ga sedaj napadali vedno bolj pogosto.
»Toda. kaj bi Sounrar sam, če ne vsi
drugi?-------------ko	se	vsak	briga	ie zato, da bi
ne bil obsojen?«
Zlasti ga je jezilo mišljenje občinstva, ki je očitno izražalo hrepenenje, da ne bi nihče obtičal v rokah pravice, in s tem po njegovih mislih le podpiralo pojavljajočo sc slabost. Čutil je, da je vse ozračje sodne dvorane napolnjeno s to nevidno tendenco, z željo, da bi se vsak znal osvoboditi in srečno izviti.
XL1X.
V	svečanu je bil on zaslišan. Začel je govoriti moško, odkrito, a zopet se mu je zgodilo kakor popreje že pred preiskovalnim sodnikom. Naenkrat so ga jele begati oči sodnikov in pogledi advokatov, v katerih se je videla osuplost in opomin. Ponos in pogum sta se v njem upirala, ali ob sklep je že zadela neka spodnja struja. In polagoma je začel tajiti, ni se priznaval ponosno gotovih nazorov in namenov, temveč branil se je. In z obrambo Je završil ter na konečna vprašanja predsednika sodnega dvora, katera so ga zadrgovala v mrežo, odgovarjal kratko in zanikujoč.
Ko je po zaslišanju odhajal, je bil pol nezadovoljen, kajti dobro je čutil, da iz sodne dvorane ni vrgel nobene besede v svet, katera bi se bila razletela po vseh kotili.
Nekoliko pa ga je pomirilo, ko so prijatelji splošno njegov govor hvalili, in ko je Miky-ška dejal z navdušenjem:
»Dobro ste se izrezali iz vsega, Hruby, in dosti ste jim tudi povedali.«
»Samo«, je omenil Jenšovsky, tnečkaje
škripec na nosu, »da ste pozabili Scevole. Jaz bi ga jim ne bil daroval.«
Ivan je zagorel v obličju in se razburjeno zasmejal. »Vi, vi?« je vzkliknil. »Vi ste bili prvi, ki je bežal z Žofina.«
Pozneje je i Kačerovsky očital Ivanu nekoliko škodoželjno, češ, da Je pred sodiščem zatisnil oko nad svojim prepričanjem, kakršno je oznanjal v Hodkovičkah.
Ta opazka ga je ostro zadela.
L.
Sploh je bil to čuden položaj, v katerem je živel sedaj. Tla, na katerih je stal, so se začela sumljivo pod njim majati, tiste krepkosti in gotovosti prepričanja ni imel več, kakor poleti. Oživil se je pri začetku procesa in med pripravami za zaslišanje. Toda po tem poletu je že ie nekako potrto in nevoljno pričakoval konca procesa, padca Damoklejevega meča, visečega nad njegovo glavo nekoliko mesecev.
Toda Še več nego štirinajst dni je preteklo, preden je po končanem zaslišanju bila odločena njegova usoda.
Noč pred razglasom obsodbe ni spal mirno. Zbudil se je po polnoči in čul do treh, drugič se je zbudil po petih in ni več zaspal. Premišljal je bodočo svojo usodo. Prepričan je bil, da
obsodbi ne uide, toda »kaj. ko bi vendar ?«
Vedel je, da je popolnoma nemogoč tak »vendar«, in mučil se je in dražil z mislijo, da v njem sploh vstajajo podobna vprašanja. Očital si je, da je to nečastno in babje. V glavi so se mu pa razvijale i druge misli. »Dobro ne-
častno in babje, toda i Mikyška in Jenšov$ bi morala nastopiti in oznaniti, da prihajajo)*
njima cele vrste Scevo!   čemu se tedaj ?
ponudita, da bi imela usodo kakor jaz —-' Saj sedaj vsi molče in so gotovo veseli v du*!fe da niso na našem mestu. Čisto nič mi ni N)*1 naj me pričakuje karkoli, a ko bi človek V** vedel, da to kaj izda, ko bi vsaj navdušeno vj' til, da bo to vse obrodilo sad.« In potenj s** zopet očital, češ, da vendar-le ni govoril Pf polnoma naravnost pri svojem zaslišavanju 8 da pravzaprav odtod izvirajo vse te mučue sli. »To je bilo mizerno od mene, to me bo do smrti. Z nobenim Scevolo mi ni bilo trcw groziti, a dokazati bi bil moral na sebi sart®1:
da znam biti kakor Scevola-----------------— tu “
bilo prav podati vzgled, braniti svojo misel. ^ voliti dobesedno kakor v Hodkovičkah potem bi bil častno odšel iz tega procesa. iK>1 tem bi bil tudi nečemu koristil.«
Ivan kar ni mogel dočakati jutra. T®*"* mu je bilo. zoprne so mu bile misli, ki so P mučile. Najbolj ga je peklo, da je pravzaPr* naenkrat izgubil pogum. Spominjal se je, da * Je že enkrat pojavila pri njem podobna tnak miselnost, takrat, ko se je šlo za izstop Iz kve. Odkod in zakaj? »Ali sem tedaj s# morda malodušnež? Hus je svoje življenje®
za resnico in jaz seni pravzaprav f
sem že zatajil svojo resnico. Ali ima mar Ki čerovsky prav, ali si tedaj nisem jaz svest svo! resnice. Da, zatajil sem jo. Čeprav ne narav nost, vendar sem jo zatalil.«
(Dalje.)
ritev prvega skladišča, so nastale znatne denarne težkoče, a poleg tega še težavno vprašanje, kje naj se prvo skladišče otvori in kje dobiti primeren prostor. Hotelo se Je otvoriti skladišče na trgu pri Sv. Jakobu. Toda zadruga se je morala zadovoljiti, da je dobila v najem store v ulici dell’Istria št. 10, t. j. v hiši, kjet se nahaja še vedno prvo skladišče s pozneje dodano mesnico.
Prvi dan se je razprodalo v skladiscu za 132 K blaga, prvi mesec pa skupaj za 46<3j K. vinarjev. Prvi član zadrug je bil Hugo Austei-litz, ki ga sedaj ni več v '1 rstu. Prvi elan, kj je kupil blago v prvem skladišču, pa je bil Aioj-zij Battistella, naš rajni vztrajni agitator. Ob otvoritvi skladišča je bilo že 170 članov vpisanih, in sicer iz vseh bližnjih in daljših krajev mesta. V to skladišče pri sv. Jakobu so hodili kupovat člani Rajčevič od Sv. Ivana, M. Žigon z Grete, Jernejčič iz Rojana. 1. Škabar z drete. Venuti z Vrdelce, Pitz iz Starega mesta, a-gani iz Carbole itd. Večina trgovcev m hotela izročiti zadrugam potrebnega blaga: oni, ki so ga izročili, so zahtevali takojšnje plačilo. Danes se pa veliki trgovci kar vsiljujejo, da bi sKie-pali z zadrugo pogodbe.
Iz mnogih zapisnikov odborovih sej se razvidi, da so imeli odborniki velike načrte, lo a pomanjkanje denarnih sredstev je ucinkova o na one ideje kakor mrzel tuš. /?e tedaj so nameravali ustanoviti zadružno parno pekarno u veliko zadružno klet v Dalmaciji.
Kako ogromne so morale biti finančne težave, se razvidi iz sledečih izvlečkov sejmi zapisnikov. V zapisniku seje od 21. decembra 1903 čitamo: »V splošnem se sklene nakupiti zal. skladišče uro in se nalaga nakupovalnemu odseku, da to izvrši.« V zapisniku seje meseca januarja 1904 pa čitamo: »Devetak poroča, da le bila ura za skladišče zajamčena za dve leti
kupljena in da stane 21 kron.
Prvi zadružni odbor je bil sestavljen tako. Odborniki: F. Lena, Devetak, Hafner, Jernejčič, Novak, Pippan in Sellan. Nadzorstv°: Bla-sina, Fuso, Kermolj, Mmcus Podgornik, San-tini. Poročevalec: Pittom Valentin.
Prvi uslužbenci prvega skladišča so bili: Grgič Edvard (sedaj član nace stva zadrug), Bradaschia Alojzij (še vedno uslužben, pri zadrugah), Vojvoda Anton, ki ze spi v hladni zemlji. Uradnik »za vse« je bil sodrug Valentin Pit-
!°nf Ponoči pred otvoritvijo prvega skladišča so
vsi delali. Pittoni je pometal skladisce m ureje-
vsi blago v ornHrflli«	f	,
Vsem našim prvim zadružnikom, ustniio\ i* našeza sedanjega velikega zadružnega SSja Smo biti hvaležni, ker bi brez uijh danes ne imeli tega procvitajocega podjetja, ki je delavstvu in stranki v korist m podos.
__ Delegatom nedeljske konference priporočamo prav toplo, naj bodo na zborovalnem Jrostoru v Delavskem domu ze ob pol 9. zju-trS da bo mogoče otvoriti konferenco ob pra-
vem_ nruštvo »Ljudski oder« naznanja, da se s pondeljkom zopet izposojevanje knjig
Sadom in da se z istilu duem otvod Zil0va A{t2ttO,Ca
—*
k«
Tiskovni sklad »Zarje
rmnrsrečenega Zvezarskega shoda v Trstu da-povodom P	e žefezniCe v gostilni „pri Dalmatincu''
•ovali so soarugt	omenjenem	shodu ui sicer: Ba-
v ulici Comerc ale takoj P	R.barič z	{ Zflflič)
hun, Kemc,	u	, £epin Pellian, Pipan, Gomsi,
SUre Fr -/nl^T skupaj 3 K; k tej vsoti so darovali drugi
Milavec, GergoJri. P^J ^ brzovozno blago 1 K: nadalje
dan s°druJ1l!1Vpc M Rožanc, Lavrič, Renar Jos. I„ Kapelj »drugi: Milavec	^	Spetiž jos., Jevšek, Spetič M.,
Jak. fi Trampu •,	Vrenek,	Zupančič Fr„ Oblak,
Cesnik, Skr.ab?j.. ** Lapajne, Mižgur, Bizjak, Biščak. Jenko Feri A., Mele, PjtaceftUPg«.£	^	MikJavcc
p., HUS«, *“ X . p k Marhorčlč, Perhavec, Anžlovar, Gustinčič, Mlač, Cul. K’0*meIj, Škergelj, Božič, Mahnič Pečar, MahničI., Z‘ ’k čcpan> Kolenc, Tomažič, Počkaj Rud., Tavčar Mih;, A Srdoner, Ferjančič, Udovič, Miklavec Mart, lan Hru5ovarj Cotmani jenko Fr., Kozar, Ruzzier, Kariš, Zoi£’ *:x Cerkvenik, Jelen, Pirman, Pevc, Btojkovič, S“5eV^mažU: Pirjevec, Gorišek, Cigoj, Iskra Fr., Veber, Skerk, Tomai b’ AJ [ i okroglič, Zuzzi St. L, Ro-Ban Sittar, Spacal, v	■ Ruckcr, Battistig, Goričnik,
dica, ^runer Mia Antoni AKizzt( ^ ^
Kus, Kandolinl, Kaiser,	Dolenc.	Svab, Kogej, Paitlcr,
Ar’LoSgA U®, Stoka,' Gergič, Slak, Iglič, Valenčič A., Logar A. .,	cmcrdel Mejak, Platnar, Krapež, Iskra
Fr., Humar Jakopič. Smerde	i	Rebec,	Valenčič M.,
Jos Pogorelc Brrziger.^uovg^^^	4Q R 6() yin ;
Vidmar, Klinc, Snide	cri)rcola S. Pietro po s. Cepinu
3*K 20 vUf —V P^°veseli mizi v gostilni ..Aur. fa" po ob-3 K 20 vin. rii	dne 3, okto5ra so darovali
čnem zboru podruŽnice.;lxst	Fatur, Zuzzi
W rZ^f Gospodar Dominesi. dr. 2 K 94 vin.; isti večer' nabral je s Gomsi v kavarni „Fabrls>' od sodrugov TomU ? Rožič Pelan, Lavorator, Pcrhovec, Sagmei-
Kalser Tomšič Bož C, ^eiaA> ^	Stojkovič,
ster, Stopar, Fatur, ' £ , .	7 u Maks, Gomsi, Kocian,
Komotar, Pr'st«YxC’	Marmclj. Sikoranja, Cepin Vid,
Kemč fI%Dodič, Zupan,	^annej.^j ^ ^ ^ _ So_
Germ, Božič, Ličen	SQ	nat,rali: Silič v družbi 4 K
?£u® oV Sv. Križu P?* ' j. j2 vin p, v drušbi 84 vin., •12., Strgovsek v druž ^ Mavef 50 vin_ Sedmak Ivan
2 K 66 v — ’ Sodrug Jelnikar nabral je po pogrebi, umrle Marile Mirt žel čuvaja	soproge v goslllni pri Žibcrti. v
fojhinbuiu' stopaj 6 K 90 vin, - Sodrug^Ambrož na Rakeku 1 K 40 vin. — Neimenovan v Ljubljani 6 K.
STAJ JE RS KO HL1VOVHO
tropinovec, brinjevec, vse vrste likerjev ter
HE©I€iaTAJLMA ZCIAMJA
in sicer štajerski konjak, borovničevec, vinsko žganje, žganje iz šipkovih jagod priporoča
edina Žgan jama v Celju
lastnik ROBERT DIEHL
Zadnfe vesti.
GALIŠK1 DEŽELNI ZBOR.
Lvov, 6. Včeraj opoldne se je otvorilo zasedanje deželnega zbora v navzočnosti gališkega ministra Dlugosza. Namestnik Korytowskl je hvalil objektivnost in stvarnost deželnega maršala Goluchovvskega, ki jo je baje pokazal v zadniem zasedanju in pri pogajanjih zaradi vo-reforme Dež. ,nar5„l Ool»clH,w.U Je nato nrevze! nredsedstvo ter upozarjal, da bo treba poskrbeti pomoči zaradi zadnjih elementarnih katastrof v deželi. Nadalje je nag ašal potrebo, da se povoljno reši vprašanje volilne reforme. Potem se je oglasil *a besedo namestnik Kory-towski in je n daljšem govoru razlagal, kako si misi! svoje razmerje do deželnega zbora. Za svojo dolžnost smatra, da ohrani dosedanjo har-
monijo z avtonomno deželno upravo. V svoji službi bo varoval strogo pravičnost in lojalnost liapram vsem prebivalcem brez razlike narodnosti, vere in političnega prepričanja. Potem je obširno govoril o zadnjih ujmih in dejal, da je žetev na več tisoč hektarjev deloma ali popolnoma uničena. Tudi mestno prebivalstvo je vsled poplav zelo trpelo. Pomaga naj se mu z oddajo javnih stavb. Kar se tiče
volilne reformo,
je nemogoče, da bi izšel od strank tak načrt, da li mogel najti vsestransko odobravanje. Zato je vlada sklenila, da predloži po dobljenih sti-cih z vsemi strankami svoj lastni načrt. Vlada loče omogočiti sodelovanje obeh narodov in povabiti vse pridobivajoče sloje v javno delovanje. Poljska večina je rada prilagodila pogoje za zastopstvo v deželnem zboru številu in razmerju moči rusinskega prebivalstva. Rusini so pokazali razumevanje za to okolščino, kar e jamstvo, da bo delo uspešno.
Naposled predlaga namestnik vladni načrt volilne reforme in prosi za nujno obravnavo.
Posl. dr. Leo predlaga, naj se obravnava načrt formalno kot nujen in naj se voli odsek 25 članov za volilno reformo.
Predlog se označi kot nujen in soglasno sprejme. Nato se izvoli odsek. — Prihodnja seja bo pismeno naznanjena.
ZA ZENSKO VOLILNO PRAVICO.
Lvov, 6. Včeraj po seji deželnega zbora se je oglasila pri deželnem maršalu Goluchowsketu deputacija poljskih in ruslnskih ženskih organizacij in mu je predložila peticijo, ki zahteva politično enakopravnost ter aktlfno in pasivno volilno pravico za ženske.
OBSOJENA VOHUNA.
Krakov, 5. V Czortkowu je bila včeraj obravnava proti posestnikoma gostilne VVeifitnatm v obmejnem kraju Okopy. Pečala sta se s tihotapstvom in vohunjenjem za Rusijo. Obsojena sta bila na deset let ječe.
OGRSKI DRŽAVNI ZBOR. Budimpešta, 6. Včeraj je vložil posl. grof A p p o n y i interpelacijo zaradi preganjanja železniških uradnikov v Aradu, Geza Poloti y i pa zaradi zatiranja časopisja na Hrvaškem. Obe interpelaciji naj bi prišli danes na razpravo. (Ampak druga interpelacija ne spada v ogrski državni zbor, ker je Hrvaška v justičnih rečeh avtonomna.)
Posl. Pop -Csisco (Rumuu) pravi: Po jzpremembali na lialkanu je dvakrat nujno, da se zadovolje narodnosti, da se morejo kulturno ifi gospodarsko prosto razvijati. Govornik kritizira zunanjo politiko i« pravi, da odklanja proračun, ker zasleduje sedanja vlada napram narodnostim enako politiko kakor prejšnje.
Min. preds. grof T i s z a polemizira s predgovornikom in protestira proti mnenju, da vpliva zunanja politika kaj na ogrsko narodnostno politiko.
Generalna debata se zaključuje iu proračunski provizorij se sprejme generalno in v podrobnostih.
Predsednik predlaga, da se postavi nadaljevanje tiskovne reforme 15. t. tu. na dnevni red. T i s z a se pridružuje temu predlogu, pa izjavlja, da vlada nikakor ne mara pokopati tiskovne reforme; nadaljua razprava se prične 15. t. m. in bo trajala, dokler zakon ne bo rešen. — Nato je bila seja zaključena.
ALZAŠKI KONFLIKT.
Berlin, 5. Cesar Viljem je odločil, da se začasno premesti zabernska garnizija na vežba-lišče. Vsa vojaškosodna postopanja, ki so vieku naj se pospeše.
Berlin, C. Od merodajne strani izjavljajo, da ni odpotoval državni kancelar vsled poziva k cesarju, temveč iz lastnega nagiba.
Berlin, 6. »Lokalauzeiger« piše: Po poizvedbah na merodajnem mestu lehko izjavljamo, da državni kancelar nima namena podati cesarju svoje demisije.
StraBburg, 6. Doslej se je odreklo 30 oseb aspiracijam za rezervne oficirje. Proti 36 osebam iz Zaberna so uvedli kazensko postopanje zaradi razžaljen ja oficirjev in moštva 99. infan-terijskega polka. Generalni major Ktihne, ki je prišel semkaj, da preišče zadnje dogodke, je prevzel garnizijsko poveljništvo. Dosedanjemu poveljniku polkovniku Reutherju je začasno odvzeto poveljništvo.
Konferenca v Donaueschingenu.
Berlin, 6. Konferenca kancelarja, namestnika Wedela, zbornega poveljnika Daimlinga pri cesarju je trajala l Vi ure. Cesar je takoj nato odpotoval in zdelo se je„ da je bil dobre volje. O konferenci je izdal komunike, v katerem smatrajo za najpomembnejše besede »viseča vojaškosodna postopanja«. Iz tega je razvidno, da ne gre več le za disciplinarno postopanje. Vojaškosodno postopanje ni naperjeno le zoper lajtnanta Forstnerja, ampak tudi zoper polkovnika Reutheria. Namestnik W e d e 1 je hotel že zadnji teden demisionirati, pa ni bila demisija sprejeta. Upa se, da namestnik sploh ostane. Gornizije mesto Zabern ne izgubi, pač pa bo 99. polk popolnoma premeščen.
MINISTRSKA KRIZA NA FRANCOSKEM. Pariz, 5. Predsednik Poincarč je ponudil Ribotu, naj sestavi novi kabinet. Ribot je odklonil.
Pariz, 6. Ker je Ribot odklonil sestavo novega kabineta, je Poincarč pooblastil Du-puyja s sestavo.
Pariz, 6. Dupuy se bo posvetoval najprej s svojimi strankinimi pristaši, če je mogoče sestavi kabinet levorepublikanske linije, potem bo šele odgovoril Poincareju, če prevzame sestavo novega kabineta. — Dupuy je član demokratične levice in založnik lista »Le Petit Parisien«.
ITALIJA IN AVSTRIJA.
Iz italijanske zbornice.
Rini, 5. Zbornica je razpravljala o adresnem načrtu. Barzilai (republičan) se bavi z razmerjem med Italijo in Avstrijo ter pravi: Politika tega razmerja dela vtisk zgradbe, ki se neprenehoma popravlja. Ce se smatra iredentizem za pustolovsko politiko, ki ni v razmerju s potrebami dežele in z dejanskim položajem v Evropi, ali če se misli na namen, da se izzove velika evropska vojna za oboroženo osvojitev avstrijskih italijanskih pokrajin, tedaj ni kaj takega v programu nobene stranke in nobenega politika. Ce pa se razume iredentizem kot popolna interesna solidarnost in kot dolžnost, da se uspešno pomaga proti vsakemu poizkusu, ki bi bil za tem, da se avstrijski Italijani črtajo iz vrst italijanskega naroda, tedaj bi to moralo biti program vse dežele. Kar se tiče sodelovanja Avstrije in Italije glede na Albanijo, dvomi govornik o takem sodelovanju v hodoč-nosti.
Commandlni (republičan) pravi, da vlada pri zadnjih volitvah ni vedno nepristransko postopala in upozarja na splošno volilno udeležbo katoličanov, ki bi bili liberalni, če bi katoliška stranka nastopila z odprtim vezirjem. Govornik želi, da se izjavijo katoličani o zahtevah Vatikana in o zadnji zahtevi katoličanov, da se podeli garancijskim zakonom mednaroden značaj, kar je Cadour svojčas odklonil. Govornik ne ve, če je med vlado in Vatikanom kakšen pakt. (Ministrski predsednik odkima.) Naposled zahteva govornik, naj se predlože zakoni o raz-poroki in o prednosti civilne poroke.
Cicotti (soc.) napada vlado zaradi pristranosti pri volitvah.
Min. preds. Giolitti pravi, da je bila vlada objektivna.
STAVKA STAVCEV V SRBIJI.
Belgrad, 5. Velika večina belgrajskih stavcev je zastavkala zaradi mezdnih diferenc. Več listov je zaradi tega že prenehalo izhajati.
40 letni uspeh,
tisoče priznanj.
Želodčna === tinktura
learnarja Piccolija v Ljubljani
krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 steklenička velja 20 vin.
!S» 0. Piccoli, Ljubljana.
JNa izbiro pošilja tudi na deželo: Krasna -a	krila, kostume, nočne ha-
I 11	p lje,perilo,plašče, kožuho-
J&aJ 1 v*	vino in vse modno blago.
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg štev. 9. Lastna hiša. - Neprekosljiva v
otroških oblekel in krstni Spravi.
Solidjaa tvrsilca.---------------
PONESREČENA LADJA.
Berlin, 6. Norveški tovorni parnik »Malm-borge« se Je z vsem moštvom potopil. Na ladji
je bilo 46 oseb.
Odgovorni urednik Etbin Kristan. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. _ Tiska Učiteljska tiskarna« v Unbliant.
Minska destilacija JELEN"
=1=11,: Logatec I.v. „:
Priporoča svoje izborne in na več svetovnih razstavah s prvimi darili odlikovane rastlinske destilate, kakor
„LIKER JELEN“ (sladki)
»JELEN GRENČICA"
azlične drugovrstne likerje:
„HRUŠEVEC“
„MALIS0VEC“
„VIŠNJEVEC“
»MALINOVEC«
„KUMNOVEC“
kakor tudi vsakovrstna izborna žganja:
„BRINJEVEC“
»TROPINOVEC«
»SLIVOVKA«
ter vsakovrstni inozemski in tuzemski	na(fincjši
,Č A J" v orig. zavojCkih od 5 kg naprej, ter v zavojih po 10, 20 in 40 vinarjev s primernim popustom.
KISOVA KISLINA po najnižji ceni direktno iz tovarne
Postrežba točna in reolna.
Naročila sprejema rastlinska destilacija »JELENimejitelj
Anton Jelenec v Logatcu.
K’dor „JELENA“ še ni pil, ne ve, kaj vse Je zamudil 1
Ceno posteljno perje!
Najboljši češki nakupni viri
1 kg »ivega, dobrega, .puli enega 2 K; boljšega 2*40 K; primapolbelega280K, belega 4 K; belega puhastega 510 E; velefinoga 8nežnobelega, puljenega, 6‘4Q K, 8 K; pulia sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinojšl prsni puh 12 K- Naročila od 5 kg naprej tranko.
Zgotovijene postelje
ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, z dvema ^glavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm Sir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K: puh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 16 K adavnice 8 K, B-60 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, U0 cm Sir. 18 K, M-70 K, 17-80 K, 21 K, zgtavnioa, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4-B0 K 5'20 K, 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12-80 K, 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej finanko Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovnikt gratis In franko.
S. Benisch, Dešenice štev. 758, Češko.
to 	 „ N		
		
Meiizaciuneluo! Slišite! Čudovito!
SP »a samo K	S
1 krasna erika-srebma-remontirna ura za gospode, 1 amerikansko double verižico od pravega zlata ncrazločljlva, 1 solidni žepni užigalnik iz nikla s 6 rezervnimi vžlgalnlmi kamni, dovelj za več let. Remontirana ura v krasnem guiloširanem okrovju z neporušnim ko-W ‘ ’	-----
lesjem. natančno idoča, 3 letna pismena garancija. Vsi 3 predmeti, 5 krat toliko vredni, za samo K 4‘M>. — Ako naročite 5 takih garnitur, dobite eno parnltnro popolnoma ZH n to n J kot darilo za vaš trud. Ako blago ne ugaja, se zamenja ali pa denar vrne. Naročite takoj, ker ni velika zaloga. Eksportna zaloga švicarskih ur
JURIJ LOHBERGER,
UiiuaJ ¥11/92. KaiscrstraHse At. 8».
faff“
šivalni stroji
priznano najboljši. 10 letna garancija.
Ign.Vok,
Ljubljana, Sodna ulica štev. 7. Ceniki zastonj in poštnine prosto.
f
I Ali hočete ostati zdravi?
Potem se morate ogibati pijač, ki razdražijo živce. Pred vsem zrnate kave! Idealno nadomestilo kave, ki je pravi zrnati kavi po okusu enako, ne da bi zdravju škodljive snovi vsebovalo, Je
„RoggkaffoI“
»Roggkaffol1- Je poceni, zdravju prikladen in se zelo prileže. — En 5 kg paket franko po povzetju K 4-30. — Mesto ničvrednih pridatkov pridenemo v resnici praktične stvari za vsako gospodinjo! — „Roggkaffol“ Lebensmlttel-vveike Trautenau Abt. 10. — Dobro vpeljani zastopniki se iščejo.
koristna božična darila
po že priznano najnižjih cenah dobite v modni trgovini
Peter Šterk, Ljubljana, Stari trg štev. 18. , (
B. totzl
Peter Rozina & Ko.
Tovarna čevljev v Tržiču
(Gorenjsko)
(najmodernejše podjetje monarhije)
Ljubljana, Mestni trg št. 19. -- Stari trg št. d
Krasne novosti jesenskih in zimskih oblek, površnikov domale^a fftdelktt,
  naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga.
Krez konkurence!	(Solidna	postveMm.
.
st f nižje cene,
Otvoril sem lastno prodajalno
LJUBLJANA
na drobno
Varstven* inamfc«.
Breg 20
na debelo
v Cojzovi hiši.
■v
it
&
v.. > aiife* ^
v
v#VV
Najstare ša kroiijska < chikovarsa žganjarna
Lorene Zdešar-ja nasl. J. Tribuč
na Glincah
naznanja sl. občinstvu, da.je otvoril 1. septembra 1.1. prodajalno v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 6.
= Brinjevec s=
garant, pristen, samo ene kvalitete, v zaprtih steklenicah po sledečih cenah: '/« litra K 1 — Vi litra K 190, 1 liter K 3 60.
   _
Kavarna
celo noč odprta
o
*•*
Gostilna
Florljanska ulica Stev. 6. Pristna vina. Domača kuhinja.
Edna posebnost] likerja je
v
Zdravnik
želodca
U
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Dobi se tudi v vsih prodajalnah konsum-nega društva za Ljubi ano in okolico.
■
g
■
B
■
Priporoča se domača najnovejša
“feonfelrcijfsjs:©, trgro-srlas-e,
Maček & Ko m p.
Franca Jožeta cesta št. 3
za nakup jesenskih in zim-= , = kih novosti. -................—
Sprejemajo se naročila po meri ter se izvrše točno in solidno.
Založniki e. kr. privilig, južne železnice Solidna postrežba.	Najnižje cene.
Moderne srajce, bele in barvaste
tenniske, lovske, hribolazke, mrežaste, in vse druge vrste z ovratnikom in brez ovratnika spalne srajce, trdi in mehki ovratniki, zapestnice, na-pranikl, dolge in kratke spodnje hlače, majice, nogavice itd., vse v naj večji izbiri in najboljši kakovosti
po zelo skromnih in stalnih cenah
v modni in športni trgovini
P. MAGDIČ, Ljubljana
v - 4 nasproti glavne pošte.
Ivan Jax in sin Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo >
žiT7-alniIbL stroj ott
in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt.
Mm
Pisalni stroji Adler, f
"V" o z n a, te o 1 e 3 a. Ceniki se dobe zastonj in franfeo. ■ =====
[ Zaloga pohi- S t pn(r„AnJ[r ! Ljubljana, Ma : štva in tapet- } J« rUgdUllK j rije Terizlja
Str A\ di< tei do br; od ki 80 za ste nis ne st\ pr' St£ mt i t po rif po tat po da «e ne
niškega blaga [ mizarstvo. { c. II (Koiizej).
| Zaloga spalnih ter je- j Zaloga otomanov, di-* dilnih sob v različnih j:	vanov, žimnic :
najnovejših slogih. : I in otroških vozičkov.
■
B ■
B • B • B
H...
[Spalnica v amerikanskem orehu
!	350	kron.
bS
g Obstoječa: 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, en J " •*	umivalnik	z	marmornasto	ploščo	in	ogledalom.	»j
IBM
B
tiBBKBBBBEBBBBUBBBHBBBBlEEiBKBBB&BRBHBBBBi.taBBBBRrBS&REBHBBBBEBBBBBMHIISiBaMI*
Trgrc^slfesi, spsd icIjBUfšza, in komisijska elel. di-u.ž"b^
Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta St. 33.	Centrala:	TRST.	Telefon	6t-100
vozne proge Trst-Benetke inobratno' ter Trst-Ancona parabrodne družbe D. Tripcovih & Co, Trst Avstrijskega IJoyda Cunard-Line za I. in II. razred Naročila sprejema tudi blagovni oddelek »Jadranske banke".	Zmerne	cene.	—	Točna,	postieE^
= Potniki ===== v severno in južno AMERIKO
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
AVSTRO AMERIKANA
Trst- Nevvprk, Buenos Aires-Hfo de Janeiro
najnovejšimi brzoparniki z dvema vrtinicama, električno razsvetljavo, brezllčnlm brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno. ■\ttL dobi dovolj domače brsj&t £ Y*n(M!!; sve? Hrilhf posteljej ko**^1.
&	
El	
51	
'B €*».■»	
	
F*1 Z/K4“* —
1 !y$Z'Č4 4
	E5
	SS
	S
	IS
■J*	
Odhod parnikov:
v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni.
Trst-New-York, vsako soboto Trst-Južna Amerike, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesec.
Vsakovrstna pojasnila daje drage velje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško:
SIMON KMETETZ Ljubljana,
-——--------Kolodvorska ulica štev. 26.---------
rei
ba
so
Te
sp
Hi
na
ee
kc
m
sn
or
os
Bi
le
»r
st
oč
ra
vi
ti:
ni
čj
si
ie
v
$2
li
se
p:
Si
H
le
D<
d«
01
ki
z<
b-