Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejemali, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta G gld., za četrt leta S gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na lato. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg .Katoliške Bukvama". ! Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */,6. uri popoludne. IŠtev. 133. 7 Ljubljani, v ponedeljek 15. junija 1891. Letiiil* XIX. Državni zbor. Z Dunaja, 13. junija. Pogodba med vlado in Lloydom. Gospodarski odsek, kateremu se je vladni predlog o pogodbi med vlado in Lloydom izročil v obravnavo, razpravljal je o tej važni zadevi včeraj v dveh sejah, ter je odobril to novo pogodbo, po kateri bo od novega leta naprej Lloyd le avstrijski in ne več, kakor dosedaj, avstro-ogerski. Po novi pogodbi bo predsednik Lloydov imenovan od Nj. Veličanstva, trgovinsko ministerstvo pa bo imenovalo dva upravna svetnika iz vrste trgovine ali obratne uprave. Upravni svžt, ki bo štel poleg teh dveh od vlade imenovanih še šest od delničarjev izvoljenih, bo razdeljen v dva pododbora s štirimi člani, kojih jeden bo imel sedež v Trstu, drugi na Dunaju. Po novi pogodbi imela bo torej vlada jako velik vpliv na upravo Lloydovo, ki bo moral otvoriti nove trgovinske proge, premeniti tarife itd. Zato pa bo dobival na leto 3,400.000 gld. subvencije; ob jed-nem pa mu bo vlada dala poldrugi milijon goldinarjev brezobrestnega posojila za napravo novih parnikov-ladij, da bo mogel zadostovati pomnoženim zahtevam. To posojilo bo imel v petih letih po obrokih 300.000 gld. na leto državi vrniti. O pogodbi sami govorilo je več poslancev, osobito v imenu slovensko-hrvatske skupine poslanec Povše, ki je vladi naročal, da naj vpliva pri Lloydovi upravi na to, da bodeta vsaj dvakrat paro-broda iz Trsta odhajala v Dalmacijo, ker sedaj je za to določeno, da odpluje v Kotor le jeden sam parobrod v tednu. Pomisliti vendar treba, da je Dalmacija krono-vina našega cesarstva, ter da je pač umestno, da bi to deželo bolj vezali na državo in ondotnim pre- bivalcem dali priliko, da bi laglje prihajali v Trst in odtod nadalje v središče države. Trgovinski minister je odgovoril, da bode deloma tej želji ustreženo s tem, da bo iz Reke direktno v Kotor odhajal drug parobrod v tednu, torej da bodo imeli vsaj dvakratno zvezo med Kotorom in Trstom, oziroma z Reko, v tednu. K članu II. omenjal je poslanec Povše, da ne bo mogel Lloyd zadostiti pomnoženim zahtevam, ker ima jako stare, že jako poškodovane ladije, brez čvrstih ladij pa ne bo mogel ustrezati n. pr. hitrejši vožnji. Izreka se za posojilo poldrugega milijona, ker brez novih parobrodov je zaman pričakovati, da bi se Lloydovo parobrodovje zboljšalo. Priporoča pa trgovinskemu ministru, da strogo pazi na to, da bode Lloyd dobre ladije kupil in te po mogočosti naročil pri domačih avstrijskih tovarnah. K članu VII. odobrava poslanec Povše, da zahteva vlada od Lloydove uprave, da mora na leto najmanj 2000 ton premoga (to je, 2000 vagonov premoga) kupiti v domači državi, ter priporoča trgovinskemu ministru, da vpliva na to, da bode Lloyd tudi jeden del premoga kupoval in dobival iz naših premogokopov na Dolenjsbem-Kočevskem, ker s tem bo ob jednem pomagano novi železnici dolenjski, da bo imela več zaslužka, oziroma dohodkov, s tem pa vsa uprava pospešena in skrb kranjski deželi, ki je morala prevzeti jeden del garancije za obresti od prijoritetnih delnic, olajšana. K XXVII. članu pa pohvali odločnost vlade, ki zahteva od Lloydove uprave, da namešča v službe jedino ali izključljivo le avstrijske podanike, ter da mora stalno nameščeni uradnik Lloydov dobiti po-trjenje od vlade. A prav tako živo pa obžaluje, da je vlada temu pristavila drugi odstavek, po katerem imajo pred-pravico do Lloydovih služb dosluženi vojaki. Že se je slišalo v zbornici, kolika krivica se godi civilnem pomočnim uradnikom, ki — skoro bi smel reči — pol življenja, celo po dvajset let pisarijo kot diur-nisti, a vzlic marljivosti in veliki sposobnosti ne morejo dospeti do stalne službe, ker do takih imajo dosluženi vojaki povsod prednost. Če že ta velika prednost, ki je mnogokrat pa ne le huda krivica civilnim pomočnim uradnikom, ampak tudi nikakor posebno v prospeh uradovanju, ima le veljati za eivilne urade, naj bi pač vlada ne zahtevala tega pri pomorskih službah, kjer se ravnd, da je mornar, rekel bi, od doma že in po celi svoji naravi za to rojen in poklican, in kdo bi pač mogel odrekati osobito Dalmatincem in istrskim Primorcem sploh, da so čili pravi mornarski narod, ki daje tudi najboljši materijal za našo cesarsko mornarico. Kakor drugod iščejo sinovi raznih dežel svojo karijero, ali v kupčiji, ali pri obrtuijah itd., tako je običajno v Dalmaciji in v Primorju, da se mladina posveti mornarskemu poklicu. V Dalmaciji obstoje štiri višje mornarske učilnice v Dubrovniku, Kotoru itd., in dve ljudski mornarski šoli, v katerih se izuče domači sinovi za mornarski poklic. Ako bodo pa dosluženi vojaki imeli prednost do služb, bo zaprta pot domačinom; zato naj ali ta odstavek izostane iz postave, ali, ker vlada zahtevB, da se cela postava nespremenjena sprejme, nasvetuje resolucija, po kateri se poživlja vlada, da vpliva po vsej moči na to, da se bode na rojene Dalmatince in avstrijske Primorce sploh, ki so dovršili preskušnjo za mornarstvo na jedni domačih mornarskih šol, v prvi vrsti oziralo pri oddaji mornarskih služb pri Lloydu. Za to resolucijo glasovala je večina odseka in bo tedaj poročevalec imel priporočati to resolucijo tudi državnemu zboru. LISTEK. Ponočni kralj. Francoski spisal A. de Lamothe. (Dalje.) Redarstvo se polasti Jurija in njegovega sina. Dala sta si zvezati roke, v tem, ko so njih prijatelji nevoljno mrmrali, a iz bojazni se niso upali krivičnega sodnika preklinjati. Coroner se z nekaterimi redarji podi proti gozdu, kjer so našli krvavo palico. .Tukaj smo jo dobili — milost!" .Tukaj so jo dobili", ponavlja coroner in s svojo palčico kaže Pressmannu omenjeni kraj. .Morilec tu ni mogel mimo; niti lističa ni tu odtrganega in sled palice kaže, da je bila od daleč sem zagnana. .Tako je", pritrdi coroner. — .Dobro bi bilo, dalje iskati!" .Da, prav dobro!" — Redarji stikujejo nekaj minut neprestano okoli. .Ali ne najdete nič sumljivega?" kliče agent, ki si je polagoma prisvojil — pravico preiskovalca. .Nič, kakor zeleni hrast, okoli katerega je trava pohojena." .Ta ,nič' nam pa lebko veliko pove", vpije agent. .Bomo videli! Ničesa se ne dotaknite, pustite pri miru drevo — vsako mladiko!" Deset korakov oddaljen obstoji in pričakuje coronerja, katerega pa ni kaj veselilo hoditi po mokri travi; tudi se je bolj bal prehlajenja, nego se veselil videti smrt obsojenega Irca. Pressmann ni bil njegovih misli; da bi dosegel svoj namen, šel bi bil z bosimi nogami čez žrjavico. .Vidite tu", kaže agent, „še-le odrezano vejo — poglejte tu, ali niso to dovolj pojasnjiva zua-menja? Kaj mislite o tem?" .Zelo pojasnjiva znamenja, da, da!" hiti coroner. Za-te gotovo ne, debeluh, misli si Pressmann. Tepec, ki bi lastne sence ne našel! Potem reče glasno: .Vaša milost! Jaz menim, da je palica bila odrezana od te-le veje." .Gotovo!" .In da je morilec zelo previdno svoje orožje pripravljal." .Gotovo!" .In da bi sled, ko bi se zasledovati mogel, peljal do kraja moritve iu potem . . ." „Gotovo; žal le, da nimamo zasledovalca, ki bi bil zmožen —" .Mislite?" *Da!" .Ali mi dovolite poskusiti?" .Kaj boste skusili?" .Nekaj malega, vidite s tem-le psom!" .Lep pes!" .Prav lep — a tudi zelo dober; slediti zn4 bolj, nego vsi lovski psi vseh treh kraljestev 1" .0, čudovito!" .Dovolite li?" .Da, prav rad!" — Agent prime psa ter ga pelje k deblu drevesa, potisne mu glavo v sveže stopinje ter ga sili, da je povoha. „Black" voha in voha, naposled spoznd, da mu je slediti Irce, za kojimi ga je tolikrat že naščuval njegov gospodar. .Forward!" ukaže mu agent. Hrt glasno zalaja ter plane tako hitro naprej, kakor daleč je segal konopec, na katerem ga je držal njegov gospodar. .0, o, moti se!" vpije coroner; .obrnil se je proti Glengariffu!" .Le pustite ga, on že ve, kaj dela, našel ga bo, to vem." Zopet se je začel lov. Pes se je obrnil proti cromvvellovemu mostu — ne da bi gozd zapustil ter za trenotek postoji za drevesom, pod katerim je bila ruševina močno pohojena; — na mahu poznal se je sled pepela iz prstene pipice. .Tu je stal morilec, preže na svojo žrtev", ' pravi agent ter zopet zapodi psa dalje. „Black" se Odpis davkov. Interpelacija poslanca Viljema pfeiferja in tovarišev do ekscelence gospoda finančnega ministra. Že več let se dohodki kmetijstva, obrtnije jn drugih podjetij vedno manjšajo, kar $e mora obžalovati ; s tem so pridobjtvene in gospodarske razmere prebivalstva vedno težavneje, posebno ondu, kjer so se dosedaj pečali izključno z vinstvom. Dohodki od vinstva se neprestano manjšajo in so v mnogih krajih že popolnoma prenehali, ker se strašno razširjata trtna uš in strupena rosa (pero-nospora). Po uradnih poizvedbah, koliko je naredila škode že trtna uš v kranjskih vinogradih, se je konstato-valo, da je iz 10.609 ha vinogradov že 6023-5, torej nad" polovico že okuženih po trtni uši ali pa vsaj sumljivih. Največ škode napravila je trtna uš v sodnijskih okrajih Metlika, Kostanjevica in Krško; v poslednjih U.eh okrajih so se pa neugodne razmere še s tem poostrile, da so zaradi koz, te najhujše ljudske bolezni, bili 1889. leta vstavljeni vsi sejmi več mesecev, cela sela bila so kontumacirana, kupci neso mogli po vino in so ga drugje nakupili, neprodano vino se je spridilo v primitivnih kletih v velikih množinah. Prebivalcem so se bila zaprla vsa pota, po katerih bi mogli dobiti gotovega denarja. To notorično shujšanje gospodarskega stanja pa menda politična oblast popolnoma prezira, da, celo kaže se, da politična oblast misli, kakor da bi se bilo zboljšalo stanje prebivalstva, čeravno mora vedno bolj omejevati svoje potrebščine v obleki in hrani. V tem napačnem mnenju pa oblastvo potrjujejo tako imenovani zaupni možje. Od mnogobrojnih slučajev naj tu le nekatere omenim. Tako se je n. pr. cenilo, da so se dohodki notarju povekšali od 1000 na 2000, nekemu usnjarju od 200 na 300, nekemu oštirju in mesarju pa od 510 na 975 gld. Da, jednemu posestniku žage se je letni dobiček, ki je bi! poprej preračunjen na 180 gld., kar cenil na 600 gld. Zaupni možje so se izjavili, da se je promet nekaterim trgovcem v Krškem in Kostanjevici po-vekŠ3l za 50—80°/o- Trgovcem poleg železniške postaje zaračunili so ti zaupniki neprimeren dobiček 6 °/0> kukeršnega še dosedaj ni bilo, da, nekaterim trgovcem po jedno ali več ur oddaljenim od železniške postaje so dobiček zaračunili celo po 8 % t dasi morajo zaradi velike konkurence blago za isto ceno prodajati, kakor trgovci pri železnicah, četudi imajo velike stroške za prevažanje. Podobne, če tudi manj kričeče pritožbe prihajajo tudi iz druzih dolenjskih okrajev, kajti povsod so se povekšale podlage za davek 1891. leta. Ker na Dolenjskem ni tovaren niti druzih ve-licih obrtnih podjetij, morejo trgovci in obrtniki spečavati svoje blago le kmetom. Kmetje pa vedno bolj gospodarski propadajo, zatorej bi bilo pričakovati, da se bode davčno oblastvo oziralo na obubo- obrne okoli drevesa ter se spusti na nasprotno stran proti mestu, kjer je bil najden mrtvec. „To je dobro, a pomaga nam ne", pravi co-roner; „vrtimo se v napačnem krogu — v circulo vitioso." „Le počakajte, ,Black' še ni zadnje besede govoril" pravi agent, „zopet se vrača." „In to ni najprijetnejše", zdihuje coroner, ves spehan in truden. „Komaj, da bi človek jezdil za to živaljo in trava je tako mokra." „Vaša milost naj ukaže le svojim služabnikom, — in vi nas počakajte tu! Kmalu se vrnemo; gotovo zagotovilo so mi preplašeni obrazi teh lenuhov, ki dobro poznajo morilca in vedo, da smo na pravem sledu." Irci so od daleč gledali in godrnjali zoper psa. „Gotovo je ta pot, po kateri je odšel morilec in srečen bo, ako se umakne vislicam. Ti nesrečni pes, ako te dobimo samega, po tebi bo!" Block je v tem letal okrog, kakor znorel. Vse vprek je je vodil skozi gozd za vasjo, naprej in zopet nazaj, po večjih in manjših ovinkih. Naenkrat obstoji, obrne se dvakrat okoli — izgubil je sled. Jan je klel, kakor nevernik, a pomagalo ni. Redarji iskali so na vse pretege kake sledi, a vse zaman. (Dalje sledi.) žanje, da bode torej pri odmerjanju davkov se oziralo na to, da se plačilna zmožnost manjša, torej tfliujše .davščine predpisalo, da davkoplačevalcem že tako težavnih pogojev za življenje ne naredi popolnoma neznosnih. Zaradi takega postopanja zaupnikov imajo davkoplačevalci pričakovati, da se jim davki še povek-šajo, ko bi se jim morali znižati. Poleg tega so pa zgubljali čas in tratili denar, ker so morali vkladati pismene pritožbe proti izjavi zaupnikov. To vznemirjanje in nadlegovanje bi se bilo davkoplačevalcem lahko privarovalo, če bi davčno oblastvo bilo v poštev jemalo slabo gospodarsko stanje iu bi bilo malo previdneje pri izbiranju tako imenovanih zaupnikov, katerih imena se sicer trdovratno prikrivajo, ali se vendar domneva, da so mej njimi ljudje najnižjih družbenih razredov, mej njimi celo jeden z omadeževanim značajem. Ne moremo, da bi ne omenili uradnega poročila o stanju setev, po katerem je minola nenavadno huda zima škodljivo vplivala na ozimino, da sta ozimna rž in pšenica le na nekaterih njivah dobro prezimili, drugod sta pa, zlasti pšenica, deloma po-zebli iu sta se morali preorati, da se je posejalo jaro žito. Tudi Kranjsko je zadela ta nadloga, Stanje dolenjskih okrajev, v katerih že napravlja trtna uš toliko škode, je zatorej še težavneje. Davkoplačevalcu ! ni mogoče plačati davkov in še kupiti koleka za i 50 kr. za prošnjo, da ga počakajo za davke. ; Ker tudi v Avstriji prodira prepričanje, da emi-nentne državne koristi nujno zahtevajo, da se ohrani trden kmetski in obrtni stan, gori opisane razmere pa mu obstanek otežujejo, v mnogih krajih pa celo onemogočujejo, vprašajo podpisani gospoda finančnega ministra: 1. Ali misli minister ukazati davčnim uradom, j da naj se v onih krajih na Dolenjskem, v katerih i so se očitno poslabšale gospodarske razmere v zad- i njem času, pri odmerjevanju dohodninskega in pri- j dobitvenega davka primerno ozirajo na spremenjene j razmere? I 2. Ali misli minister v potrebnih slučajih od- i ložiti plačevanje davkov do prihodnje žetve, ako ga | zato prosijo poškodovane občine? Politični pregled. V Ljubljani, 15. juuija. Motranle dežele, Budgetna debata začne se jutri. V generalni debati bode od Slovencev govoril Šuklje, od Mladočehov dr. Gregr, dr. Kaizl in dr. Herold, od j Poljakov Jaworski in Szczebanowski, od Hrvatov • Peric, od nemških konservativcev Ebenhoch, od čeških i veleposestnikov Karol Schwarzenberg, od Rusinov i Romančuk, od zjedinjene levice Plener, Chlumecki, j od protisemitov Liechtenstein. Kedo govori od nemških j nacijonalcev, ne vemo. Seveda ni gotovo, da bi vsi j govorniki prišli na vrsto. Govori se, da bode, ko se sklene konec debate, kot generalni govornik v imenu vseh opozicijskih strank, govoril dr. Herold. Ce bode to res, ne vemo, ali zanimivo bi pa bilo, ko bi kak Mladočeh govoril tudi v imenu nemških nacijonalcev. Nemogoče to ni, kajti razmere v državnem zboru postajajo od dne do dne bolj čudne in nenaravne. Mladočehi, „Kuryer Poznanski" obsoja odločno politiko Mladočehov, ki v državnem zboru le zanikavajo in demonstrujejo, pozitivnega pa nič ne store. Narod češki ne bode imel ničesa od take politike. Ostra, ali pravičnaje sodba tega poljskega lista o mladočeški politiki. Levica in Poljaki. „Gazeta Narodova", ki ima zveze z vplivnimi poljskimi poslanci, ve povedati, da se bode sporazumenje mej Poljaki in levičarji pokazalo ne le pri budgetu, temveč tudi pri mnogih drugih važnih gospodarskih in finančnih vprašanjih. Poljaki so se preverili, da levica ne hrepeni po hegemoniji in je pripravljena se ozirati na Galicijo. Poslednjih dvanajst let so se poljski poslanci vračali prazni z Dunaja, ker je levica jim nasprotovala; sedaj pa imajo upanje, več doseči, ker jih levica podpira. — Ce je ta list prav poučen, bodemo kmalu imeli poljsko-nemško večino. Za nas Slovence gotovo ni to nič veselega, kajti potem nimajo naši poslanci nobenega upanja, da bi kaj dosegli na Dunaju. — „Gazeta Poljska" pa piše, da vlada in levica greste po potu, ki pelje do popolne premembe političnih razmer. Ta list pa pristavlja, da desničarji morajo gledati, da vlada po tej poti tako daleč ne pride, da bi bilo v škodo deželam in narodom avstrijske države. Vnaiij« državo. Trodržavna zveza. V Italijanski zbornici je grof Negri nazivljal trodržavno zvezo politiko pustolovstva, ki deželi naklada velika bremena. Ministerski predsednik mu je pa odgovoril, da se jako moti, kajti trodržavska zveza deželi ne naklada prav nobenih žrtev. Zvezna politika je politika narodne neodvisnosti. Brez trodržavne tv6ze bi tadi dobra gospodarska politika ne bila mogoča. Predsednik je s častno besedo zagotovil, da zastran ofofGževanja trodržavna zveza ne naklada Italiji nobene dožnosti in da je namen tej zvezi le obrabiti mfr. V željo, da bi se pogodba objavila, p i predseduik ni hotel privoliti, pripomnil je le že, da bi razoraijtii se Italija poginila, kakor beneška driava, Bolj« je poginiti z orožjem v roci, nego pa umreti SSa pomanjkanjem krvi. Srbija in Bolgarija. Vesele vesti prihajajo s slovanskega juga. Odnošaji mej Srbijo in Bolgarijo se boljšajo. Ristič je nedavno se" izjavil, da Srbi ne mislijo na vojno z Bolgari, in kmalu za tem se je izjavil Stambulov, da Bolgari tudi ne žele vojne s Srbi. Opustil se ie v Belem gradu banket društva sv. Save na čast Trikupisu, da bi se ne žalili Bolgari. Sedaj bode pa srbska vlada imenovala vojaškega atašeja za Sofijo, bolgarska pa za Belgrad. Srbski atašej se bo predstavil knezu Ferdinandu kot načelniku bolgarske vojske. S tem bode Srbija nekako priznala bolgarskega kneza. Pričakovati je v kratkem najboljših razmer mej Srbijo in Bolgarijo. Ruski židje. Vsi ruski listi zagotavljajo, da bode ruska vlada pa tudi rusko občinstvo podpiralo barona Hirscha v njegovem podjetju zastran izseljevanja Židov iz Rusije. To je tudi verojetno, kajti Rusi bi se že davno radi znebili Židov, ki Ie izmol-zavajo narod. S tem narodu še ni dosti pomagano, če se Židom le prepove bivati v nekaterih mestih temveč le s tem, če se jih odpravi čez mejo. Anglija in Rusija. Ko je potoval ruski carjevič po Indiji, so angleška oblastva jako pazila, da se ni preveč razgovarjal z domačimi knezi. Videla se je povsod velika nezaupnost proti Rusiji. Tako postopanje je napravilo v Peterburgu kaj neugoden vtis. Seveda angleškim oblastvom se je previdnost zdela potrebna, ko se po ruskih listih kaj pogosto čita, da bi Rusiji ne bilo težko, indijske kneze dobiti na svojo stran, ko bi prišlo do boja mej Rusi in Angleži. Do tega boja bode pa gotovo prišlo, kajti vedno ožje je ozemlje, katero loči angleško in rusko ozemlje v Aziji. Nemške trdnjave. Francoski general izjavil se je proti dopisniku časopisa „Hamburgischer Oor-respondent", da je Nemčija svoje meje proti Rusiji in Franciji mnogo slabše zavarovala, nego sta pa Francija in Rusija svoje meje. Ce bi Rusija nepričakovano vojno napovedala, bi lahko ruska konjiča vdrla daleč v deželo. Posebno bi lahko razdrla ma-rienburški most, kateri ni dobro zavarovan, in s tem si prisvojila poldrugo provincijo. Brazilija. Po poročilu iz Rio-de-Janeira je v Belemu, glavnem mestu zvezne države Pare buknil ustanek, katerega so pa hitro zatrli. Uzroki ustankn so bili baje lokalni. Ta vstanek pa vsekako kaže, da v brazilijskih zjedinjenih državah ne bode vladal mir in red, temveč se bodo vedno ponavljale razne vstaje, kakor je že navada v srednje- in južnoameriških republikah. Ko se je v Braziliji zatrlo cesarstvo, naredil se je konec rednim razmeram v tej velikanski državi. Sedaj se bode le počasi razvijalo blagostanje v Braziliji. Izvirni dopisi. S Štajerskega, 13. junija. (Izlet akad. društva »Triglav"-a v Ljutomer.) Lepa navada se je udomačila med slovenskimi vseučilišč-niki v Gradcu, med „Triglavani", da prirejajo vsako leto izlet na domača slovenska tla, da pokažejo svojim rojakom, kako so si ohranili iste ideale, katere so preblagi roditelji vcepili v mlada srca. Pre-prijetne ure so preživeli „Triglavani" lansko leto v Središču ob priliki razvitja svoje zastave, toda nebo ni se jim kazalo v prazniški obleki, kajti deževalo je od zgodnjega jutra do pozne noči. A na letošnjem izletu dn4 7. in 8. junija v vinorodni Ljutomer nismo videli samo prijaznih obrazov gosto-jubnih Ljutomeržanov, prijazno bilo je tudi nebo, — dan, kakor si ga človek lepšega misliti ne more. Izleta udeležilo se je okoli petdeset graških vseučiliščnikov, Slovencev, Hrvatov in Poljakov v spremstvu s tamburaškim zborom akad. društva „Hrvatska". Ko dospemo v Spielfeldu na slovenska tla, udarijo tamburači krepko „Lepa naša domovina", nekaj rojakov se nam pridruži in skupno odpeljemo se na radgonsko-Ijutomerski železnici proti zaželenemu cilju. Vsprejem na ljutomerskem kolodvoru bil je veličasten. Gromoviti „živio"-klici zadone iz grl neštete množine, ko se ustavi vlak, ko razvijejo „Tri-glavani" svojo krasno zastavo, ko pripenjajo došlim rodoljubne ljutomerske gospice lepe šopke. Po kratkem nazdravu predsednika ljutomerske Čitalnice, gospoda notarja Šlambergerja, odidemo z vihrajočo zastavo v spremstvu domače godbe v prijazni trg. Nekoliko korakov pred trgom bil je postavljen lep slavolok z napisom: „Dobro došli!", na drugi strani »Bratski pozdrav". Dospevši v trg, ki je bil deloma s trobojnicami okrašen, usipalo se je na došle na stotine šopkov iz hiš slovenskih rodoljubov. Pred okrašenim poslopjem ljutomerske čitalnice pozdravi gosp. notar š'amberger došle slovanske vseučiliščnike s sledečimi besedami: „Predragi ,Tri-glavani'! Hvale vredna je Vaša navada, da obiščete vsako leto kak kraj na domači zemlji, a to je tem lepše, ker storite to vedno skupno z brati Hrvati, katerih čakajo enkrat v domovini enake ueugodne razmere, kakor Vas ,Triglavane'. Če boste nadaljevali delo, katero smo mi pričeli, potem se narodu slovenskemu ni treba bati pogina. Veselega srca Vam torej zakličem prisrčen ,dobro došli!' v našem trgu." Na te navduševalne bosede se predsednik »Tri- glav"-a g. drd. med. Jenko prisrčno zahvali v imeuu Triglavauov in Hrvatov za preprijazen vsprejem ter obljubi, da hočejo tudi Triglavani nekdaj hoditi po istih potih, po katerih so hodili in še hodijo naj-vzglednejši slovenski rodoljubi. Od čitalnice podali smo se v gosp. Vavpotiča gostilno, iznad katere so vihrale slovenske troboj-uice. Na odru, ki je bil postavljen na vrtu in okrašen s podobami presvetlega cesarja in cesarice, pričakovale so nas ljutomerske gospice, da navežejo na našo zastavo krasno izdelan rudeč svilnat trak z napisom: »Ljutomerčaui — Triglavanom." Gdč. Prešern-ova spregovori v imenu nežuega spola prelepe besede, opominjajoč Triglavane, naj nikdar ne usahne njih ljubezen do premile slovenske domovine in zatirauega naroda, kajti kakor skrbna mati gleda vedno slovensko ljudstvo ua slovenske dijake — na svojo nado. Predsednik g. drd. Jenko se hvaležnim srcem zahvali za prelep dar, poudarjaje, da bodo treuutki, katere so preživeli v njihovi sredini, vsem Triglavanom vedno ostali v najlepšem spominu ter prosi gospice, naj blagovolijo v zuak hvaležnosti in kot nekako protidarilce sprejet1 fotografijo letošnjih Triglavauov. K banketu, ki se je zatem pričel, došlo je mnogo gostov iz bližnjih krajev, posebno dosti iz Ormoža, kakor g. dr. Gršak s svojo blagorodno soprogo, kumico naše zastave, dr. Omulec, dr. Lemež, Kapus, Miki; iz Ljutomera: g. Kukovec, g. Pahor; železniški uradniki iz Spielfelda, Čeha: Knop in Kril, g. notar Globočnik iz Velikih Lašč itd. Preobširno bi bilo napisati vse govore in na-pitnice, ki so se vršile med banketom, ampak hočem jih samo omeniti: Predsednik »Triglava" g. drd. Jenko pozdravi vse navzoče, zahvaljevaje se jim na obilnej udeležbi. Gosp. cand. iur. Krapčič napije uežnemu spolu; g. drd. Kartiu ljutomerskim narodnjakom ; g. drd. Jenko kumici društvene zastave blagorednej gospej Geršakovi; g. caud. med. Domicelj akad. društvu »Hrvatska"; g. stud. iur. Pavletič Poljakom; g. drd. med. Šuklje tamburašem iz Ovena; g. drd. Fon g. Kukovcu, veleposestniku in predsedniku okrajnega zastopa; g. nadučitelj Vavda kmetskemu stanu. Bazveu teh so še govorili izmed Slovencev gosp. Kukovec, izmed Hrvatov g. drd. med. Zetolo, izmed Poljakov gosp. Kozlowsky. (Dalje sledi.) Dnevne novice. (Zaupnica in imenovanje preč. g. Gregorija Einspielerja častnim občanom.) S Koroškega se nam poroča: Občinski zastop občine Tolsti Vrh je v svoji seji dnč 3. junija t. I. enoglasno sklenil sledeče: Priznavamo Vam, visokočastiti gospod, da se popolnoma zlagamo z Vašim delovaujem v koroškem deželuem zboru. — Akoravno imate toliko nasprotnikov, vendar morate resnica in pravica prej ali slej zmagati. Izrekamo Vam po svojem prepričanju priznanje popolnega zadovoljstva in Vas zagotavljamo svojega neomejenega zaupanja in vedhe udanosti ter Vas imenujemo častnim občanom naše srenje. Bog Vas živi! (Občni zbor obrtnega pomožnega društva) vršil se je včeraj ob 11. uri v magistratni dvorani ob navzočnosti mnogih članov. Vodja in ustanovitelj društva gosp. J. N. Horak pravi, da je to petintrideseti letni občni zbor, odkar društvo obstoji. Kakor računski sklep za I. 1890 kaže, je bilo prometa 658.883 gld. 35 kr. Bezervni zaklad pa znaša 24.180 gld. 93 kr. Udov je štelo društvo koncem 1890. 1. 150. Vodja g. Horik se potem hvaležno spominja mnogoletnega člana ravnateljstva umrlega g. Henrik Ničman-a in društveniki vstanejo raz se- deie. Za škrutinatorja imenuje ravnatelj gg. P i f k o t a in Petrina in za poverjevalce zapisnika današnjega občnega zbora gg.: Predoviča in Čamernika. Gospod Zor poroča za pregledovalni odsek o računskem sklepu in naglaša, da so knjige in blagajnica v najlepšem redu, ter nasvetuje, da se ravnateljstvu izreče absolutorij, čemur zbor pritrdi. V ravnateljstvo so izvoljeni gg.: Gustav G a r i c h , Srečko N o 11 i, J. Žitnik in J. Petrin. V pregledovalni odsek gg.: J. Zor, P. Kaj zel iu Fr. P i 1 k o. Ravnatelj g. Horak naznani, da se je pretečeno leto rezervni zaklad pomnožil za 1000 gld. Od teh nasvetuje, naj se 100 obrne za občnokoristue uamene in sicer: za ustanovo, katero ustanoviti hoče kup-čijska zbornica v prid ubožnim obrtnikom in za katero sta nabrala gg. Čamernik in Blaž že dokaj prostovoljnih darov, 40 gl., za »Narodno šolo" 10 gld., za družbo sv. Cirila in Metoda 10 gold., za vajence, ki so v katoliškem rokodelskem društvu 10 gld. in za uboge obrtnike iu njih vdove 30 gl. Zbor enoglasno pritrdi temu uasvetu. Konečno izreka g. Nolli srčno željo, naj bi vrli g. ravnatelj Horak še dolgo let uačeloval društvu in mu za-kliče trikrat „Siava", komur zborovalci navdušeno pritrde. Gosp. Horak se zahvali in obljubi, da bode prej kakor slej deloval v prospeh društva. (Živinski semnji v novomeškem in kočevskem okraju prepovedani.) Zaradi nalezljive živinske bolezni v gobcu in parkljih so vsi živinski semnji v novomeškem in kočevskem okraju do preklica prepovedani. (Javne tombole), katero je včeraj ua kongresnem trgu uprizorilo patrijotično gospej no društvo »Budečega križa", udeležilo se je kakih 7000 oseb. Prvo tombolo je dobil polir Matija Mariek, drugo je zadel mesar Martin Cimerman. (»Slavec".) Pri kegljanji, katero je priredilo »Delavsko pevsko društvo Slavec" so dobili dobitke gospodje: 1. J. Podlesnik, 2. A. Leve, 3. V. Pregelj, 4. S. Francot, 5. F. S. Rojnik, 6.(za največ serij) V. Pregelj, 7. Šaljivi dobitek: (jagnje) Pertot. (Cerkvena umetnost.) V prodajalnici g. F. Koll-mauna na glavnem trgu razstavljen je kip Matere Božje čistega spočetja za cerkev na Šutni v Kamniku, katerega je za uzorec v 1jl prave velikosti napravil g. Alojzij Progar, akademičen podobar v Celovcu, rodom Kranjec. Kip kaže nam Mater Božjo v sredi skupine peterih angeljev, katerih troji na podnožju pojo. Nad temi dviguje se Marija stoje na zemeljski kroglji in luni. Glavna ta podoba je posebno lepo pogojena in ima neko vzvišeno lepoto v obličju in celi postavi. Na desno in levo vspenjata se angelja, katerih jeden drži ua blazini krono z žezlom, drugi lilijo in venec. Nad kipom Matere Božje pa so v polu-krogu preljubeznjive glavice amoretov. Cela skupina kaže nam veliko nadarjenost umetnika. Kip bode baje v naravni velikosti rezljan iz lesa in potem po-lihromiran, ter bo po uzoru soditi pravi umotvor prelepi farui cerkvi v Kamniku, v kinč in spodbudo češčenja, mojstru pa v čast. (Akad. društvo »Slovenija") priredi v sredo 17. junija svojo peto redno zborov*) sejo v letnem tečaju 1891 sč sledečim vsporedom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Berilo: »Spomini starega fanta", spisal stud. jur. I. Toporiš. 3. Slučajnosti. Local: Kastner's Bestauration »zum Magistrat", I. Liohtenfelsstrasse 3. Začetek ob 8. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor. (Iz Radovice) se nam piše: V petek nekaj po polnoči zbudil nas je zvon, naznanjujoč žalostno vest, da gori. Nedaleč od vasi sta dva visoka hrama pogorela; zažgala je neznana zlobna roka. (Vozni red.) Cerkniški pritožbi zoper sedanji vozni, red južne železnice se pridružijo tudi Pivčani. Vže dosedaj se je čestokrat izrekla želja, da bi brzo-vlak, ki je došel v Ljubljano ob 11. uri dopoldan, vozil vsaj za eno uro prej. Zdaj so naredili ravno narobe in vlak pride v Ljubljano skoro opoldne. Za poto-valce je to kaj neprimerno, ker se mnoga opravila dado opraviti samo od 11. do 12. ure. Tudi to srečo imamo, da zdaj po znižani cem na brzovlaku nekaj več plačamo in vrhu tega je kombinacija z voznimi listki tako komplicirana, da ni čuda, da se marsikomu vsled tega sitnosti napravljajo. (Drugo učiteljsko službeno mesto v Šentvidu nad Ljubljano) dobila je vzgledna učiteljica in pridna slovenska pisateljica gspdč. Janja Miklav-čič-eva, ki je dosedaj ondi delovala ua tretjem službenem mestu. (Učiteljsko (lrnštvo v Črnomlju) imelo bode svoj občni zbor dne 2. julija 1891 v šolskem poslopju 1 l ob 10. uri dopoldne. Vspored: 1. Poročilo odborovo. 2. Volitev novega odbora. 3. Petje. 4. Lavtarjeva rač. metoda. 5. Pristop k Zavezi. 6. Razgovor o spominkih pokojnih tovarišev. 7. Nasveti. K udeležbi vabi odbor. (Svetinjice sv. Alojzija.) Nove in lepo izvršene svetinjice s podobama sv. Alojzija in sv. Stanislava Kostka s slovenskim napisom dobiti je v „Katoliški Bukvami" in sicer velja na debelo 144 svetinj ic 2 gld. 40 kr. (Na Koroškem) porodilo se je 1890. I. 11.167 otrok. Na 1000 prebivalcev pride 32 porodov. Izmed i rojenih je zakonskih 55 97 odstotkov, nezakonskih 44 03 odst. Mrtvo rojenih je bilo 3 odst. Največ nezakonsko rojenih ima mesto Celovec (71-93°/0.) ! Tudi te številke govore dosti jasno, ter pojasni marsikaj v »liberalnem" Korotanu, kazoč zlasti s kakšnim »blagrom" (??) »laži-liberalizem osrečuje" (??) ljudstvo! rn. (Katoliško vseučiliščno društvo v Solnogradu.) Dne 18. okt. 1884. I. sklenil je deželni zbor solno-graški, da naj se začenjajo nabirati pomočki in sredstva, ki bi omogočila ustanovitev katoliškega vseučilišča v Solnogradu. Dne 28. dec. istega leta ustanovilo se je v Solnogradu katoliško vseučiliščno društvo z namenom pripravljati sredstva, da se misel katoliške univerze prej ko mogoče uresniči. Sv. oče Leo XIII. priporočali so novo podjetje v posebnem pismu od dnč 4. marca 1885. 1. ter so mu podelili blagoslov. I mnogi avstrijski škofje so v pastirskih listih priporočali za kat. cerkev prevažno podjetje. — Na veselje vseh zavednih katolikov vseučiliščno društvo od leta do leta bolj prospeva, zlasti odkar ga vodi sedanji nadškof solnograški, premil. g. J. E. Haller. Društvo šteje okoli 60 podružnic z blizu 4100 udi. Osrednji odbor imel je dne 21. jan. t. 1. nabranih 87.824 gld. 36 kr. Razun tega hranijo razne podružnice precejšne svote, tako da znaša vse društveno premoženje nad 103.000 gld. — Pomenljiva za društvo bode letošnja tristoletnica smrti angeljskega mladeniča, sv. Alojzija. Linški bogoslovci poslali so namreč vsem avstrijskim duh. semeniščem poziv, naj se v trajni spomin te tristoletnice v vsakem duh. semenišču avstrijskem ustanovi akademična podružnica kat. vseučiliščnega društva. Vse te podružnice se združijo v veliko aka-demično združbo („Vereinigung"), ki ima namen združevati raztrošene moči in unemati duhovno mladež za prekoristno društvo. Zato so se dn<* 19. m. m. vršila v Soluogradu posvetovanja zastopnikov več semenišč o tej združbi, in so se določila pravila združbe. Doslej so se k pristopu oglasila duh. semenišča: Line, Solnograd, Ljubljana, Litome-rice, Budejevice, št. Florijan, št. Polten, Celovec, Sv. Križ, Maribor, Trident, Briksen, Gradec, Olomuc in Tarnov. Kolikega pomena je to veselo gibanje med duhovno mladežjo, vsakdo lahko uvidi. Dal le Bog, da bi nova združba po vsem dosegla svoj vzvišeni namen v prospeh in korist sv. kat. stvari, zlasti pa kat. vede! —z_ (»Dolenjske Novice" o graškem katoliškem shodu) pišejo te-le vrstice: »Prelepo se je vršil drugi katoliški shod. Udeležilo se ga je tudi jako mnogo Slovencev s Spodnjega Štajerskega. Prekrasno sta govorila na tem shodu mariborski mil. g. knezo-škof Napotnik pa advokat dr. Sernec iz Celja. Kazal je prvi, kako potrebna je medsebojna ljubezen med narodi, kako složno delovanje; g. Sernec pa je poudarjal med drugim, da se med pravimi Slovenci vera kar ue dii ločiti od narodnosti, da, kdor zataji vero, postane prava propalica, nezvest tudi svojej narodnosti in narobe. Komur jedna svetinja ni draga, tudi druge ne mara. Kazal je. kako so ravno duhovniki ohranili slovensko narodnost itd. čudno; pri nas na Kranjskem so pa gospodje, ki hočejo Slovence osrečiti s tem, da jim izpodkopa-vajo vero, vcepljajo mržnjo, srd do duhovniškega, stanu, govorč namreč po svojih listih, da so duhovniki brezdomovinski, da so verni It« še za srednjeveško dobo; pišejo: ,prej ko se uniči ta. klerikalno-jezuitski zmaj, boljše za nas!' Kdo pa je ta zmaj? Katoliški duhovniki, kajti mi smo si vsi jednaki, — vsi jezuitsko-verno prepričani. — Dolenjci, prepričani smo, da ste še verno-katoliški, da Vas vero uči jedino le katoliški duhovnik, ne pa kakov gospodič ali ceio vaški krčmar, naj ima še tako namazan jezik ; zato smo prepričani, da bodete ostali pri naših »Novicah", ki bodo vselej katoliške in slovenske, — da bodete pa vselej pokazali vrata vsakemu, ki bi Vas hotel osrečiti s kakim liberal- nim listom. — Ob tej priliki vzlasti Dolenjcem prav iskreno priporočamo ^Dolenjske Novice" v i obilno naročbo. Telegrami. Dunaj. 15. junija. ,,Presseli se poroča ,. iz Dolenje Tuzle, da je z Najvišjim sklepom . odstavljen zaradi simonije metropolit Dioni-zij in se je arhimandritu Simiču v Tavni(?) ! izročilo upravništvo vladikovine. Ta naredba • napravila je najboljši vtis na pravoslavno i prebivalstvo. Dunaj, 15. junija. Budgetni odsek vspre- j. jel je po daljši debati z 21 proti 5 glasom i članov konserv. kluba Plenerjev predlog, da se odpravijo priklade na dobitkarino za najnižji razred obdačencev. Vsprejela se je resolucija Šukljejeva poživljajoča, naj vlada, če le mogoče, že v jesenskem zasedanju predloži reformo direktnih davkov. j Praga, 14. junija .Od avtentične strani 1 se poroča: Potovanje cesarjevo v Prago, J ki je bilo s prva določeno na 9. dan julija, i odloži se do druge polovice septembra, ker ' je namestnik Thun zbolel in bode dlje časa treba, da okreva, Reka, 14. junija. Mej bivanjem Njega veličastva cesarja se ustavi v tukajšnjem pristanišču osem angleških vojnih ladij. Cesar jih bode ogledal dne 23. t. m. Pariz, 14. junija. Državno podtajništvo za kolonije dobilo je iz Brazze telegram, da je izmišljena novica, da so domačini pobili ekspedicijo Craemplovo. Rim, 15. junija. „Popolo Romano" piše: Pogajanja o sklepu trgovske pogodbe v mej Italijo, Nemčijo, Avstro-ogersk o in Švico začno se v Bernu dne 27. julija. Italijo bodo pri pogajanjih zastopali Malvano in drugi visoki uradniki. Carigrad, 14. junija. Najmočnejši rod Asircev v Yemenu se je spuntal. Vojaki, ki so se odposlali, da zatro ustajo, bili so te-peni in so zgubili 100 mož. — Yemenski guverner je poročal, da so Asirci oboroženi i s hitro streljajočimi puškami in topovi. Ministerski svet je sklenil v Yemen odposlati 10.000 vojakov. BuenOs--Ayres, 14. junija. Misli se, da se stranke sporazuinijo o kandidaturi generala Mitra za predsedništvo. Zahvala. Za mnoge dokaze srčnega sočutja o priliki zadnje bolezni in smrti našega nepozabnega va® je za obile krasne vence in šopke, poslane dragemu pokojniku, za mnogobrojno udeleženje pri spremljevanju k zadnjemu pokoju in za prelepo in ginljivo petje pri grobu izrekamo vsem najsrčnejšo zahvalo. ti) Rodbina Petričič-Suyer. DnnajHka borza. (Telegrafično poročilo.) 15. junija. Papirna renta 5% po 100 gl. (g 16% davka) 92 gld. Srebrna „ 50 „ 100 „ „ 16* , 92 „ 5% avstr. zlata renta, davka prosta . 110 „ Papirna renta, davka prosta..... 102 „ Akcije avstr.-ogerske banke.....1012 „ Kreditne akcije .............300 „ London ...........117 „ Srebro .... . . . — » Francoski napoleond. . . 9 „ Cesarski cekini........ . . 5 „ Nemške marke 57 „ 50 kr. 40 „ 80 „ 45 „ 50 „ 30'/," 53",. 57 Vj. Tržne cene v Ljubljani dne 13. junija. Piccoli-jeva tinktura za želodec a«- , . atf je rahlo delujoče, vspešno učinkujoče, prebavne "Sflt organe vrejujoče zdravilno sredstvo. — Cena "£XK aor Steklenici 10 kr. (300-114) -£tt Tujci. 12. junija. Pri Maliču: Vitez Vessel, e. in kr. ženijski stotnik, z rodbino, iz Sarajeva. — Hoffinan, uradnik, iz Trsta. — Wi-tanwas iz Gradca. — German, Laad, Forschner, trgovci, z Dunaja. — Huttner, mornarski nadinženčr, iz Trsta. — Brilzj z Vrhnike. — Brugger iz Dun. Novega Mesta. — Steindorfez s Koroškega. Pri Sion u: Geisl, Pregel, Gruber, Zeller, trgovci, Weinel, potovalec, z Dunaja. — Miiller iz Liberca. — Schiiffer, c. in kr. polkovnik, s Tirolskega. — Dubokovic, posestnik, z Jelš. — dr. Potz, knjižničar, in Allinger, duhovnik, iz Ro-rove. — Riihrtl, potovalec, iz Prage. — Klein, trgovec, z Bavarskega. — Schiilter, potovalee, iz Gradca. Pri avstrijskem caru; Seršen, poštni oficijal, z Dunaja. Pri bavarskem dvoril: Mlinaric, Miiller, zasebniki, Natale, kavarnar, iz Trsta. — čižek s soprogo iz Gradišča na Moravskem. Pri Južnem, kolodvoru: Gadrnar, zasebnik, s soprogo, z Reke. — čop, trgovec z lesom, iz Istre. — Schuller iz Rateč. — Grohar Marija iz Florence. — Schalba, tehnik, jz Monakovega. Vremensko »poročilo. t Tužnega srca naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest. da je naša najstarejša, prisrčno ljubljena hči, oziroma sestra po štiridnevni bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, stara 11 let, danes po 8. uri zvečer mirno zaspala v Gospodu, zapustivši nas v nepopisni britkosti. Sv. Križ Dri Kostanjevici, due 12. junija 1891. (i) Karol Kaligar, oče. — Hedvika Kaligar, mati. — Leonora, Ici, Milica in Justina, sestre. o & Cai Stanje Valer Vreme • Z ■s 5 opazovanja zr&kom.r. T mm toplom.ra po Caliijn ■g 3 i S a a 13 7. u. zjut. 2. n. po]3. 9. u. »vec. 7397 73 91 7409 122 17-8 116 si. svzh. del. jasn. n 000 14 7. u. zjut. 2. u. pop. 9 u. zvee. 734 0 7337 7337 10 4 20-6 136 brezv. mz. jzapad si. zap. oblačno del. jasno o-oo arednja temperatura obeh dni 13 9°, in 14 9°, oziroma za •t'5° in 3'5° nad normalom. (D Janez Ažman, župnik v Gorjah. Isja^ra« Domača c. kr. privilegovana avstrijska zavarovalna družba gl.j kr. gl- ur. Pšenica, hktl. . . . 8 12 Špeh povojen, kgr. . — 64 Rež..... 5 69 Surovo maslo, „ — 68 Ječmen, „ ... 4 55 Jajce, jedno „ — 2 Oves, , ... 3 25 Mleko, liter .... — 10 Ajda. „ ... 5 69 Goveje meso, kgr. . — 60 Proso, „ ... 5 69 Telečje „ , . — 50; Koruza, „ ... 5 80 Svinjsko „ „ . — 66 Krompir, „ ... 2 59 Koštrunovo „ „ . — 40' Leča, , ... 10 — Pišanec..... — 44! Grah, „ ... 9 — Golob ..... — 18 | Fižol..... 9 — Seno, 100 kgr. . . 1 5lj Maslo. kgr. . — 85 Slama, „ „ . . 2 23 Mast, — 68 Drva trda, 4 □ mtr. 6 40 Špeh svež, , 54 „ mehka. „ 4 40 m\ na Dunaju, ki zavaruje proti pozam, na življenje, prevažanje, in vsakovrstna zrcalna stekla, mi je točno poravnala vsled po-. žara premičnin na mojem posestvu v Friesach-Hollein navstalo škodo ter koulantno izplačala dotično zavarovano svoto, kar jaz javno in hvaležno tem potom objavim. Friesach-Hollein na Koroškem, dne 10. junija 1891. (1) Alojzij Mayer. Iščem za svojo notarsko pisarno v Litiji koncipijenta, ki je notarski kandidat, ali drugač izurjen v zemljeknjižnih in zapuščinskih rečeh. Vstop od I. julija t. I. naprej. (3_1} L. Svetec. Podpisani bi rad vedel, če slika'r Matija Bradaška še živi in kje zdaj biva? po Jako znižani oeni, za vse evropejike železnioe, in od 300 kilometrov naprej za vsako daljavo, priporoča ter s proipektl in vsakoršnimi pojasnili o potovanju rado- i >yi....... .voljno in brezplačno služi (Pahrscheinhefte)^^^« Zvezki rabljivejših prog so vselej v zalogi. ftfiflpg SM šk Mili Ravnokar je izšel prvi zvezek lične knjižice z naslovom: Povesti slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Sestavil in uredil A. Kalan, urednik »Domoljuba«. —o Ponatis lz »Domoljuba" o— I. zvezek. — Cena 20 kr. Obseg: Zlati lasje. — Dedščhia. — V zametih pokopan. — Veronika. — Sama smola! — Trojni sveti večer. — Božič na sv. Oothardu. — V valovili življenja. — Lovski tat. — Luč na oknu. — Po viharju svetlo sobice. — Požar. — Lepi pirhi. — Marušnik. — Ob- hajilo v ječi. J£S~ Dobiva se v „Katol. Bukvami" in pri H. Ničmanu v Ljubljani.