IL U "T JL oJJ S M. 1L JE28514
DECEMBER 1981 - ŠT. 23 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA	LETO XXII
Konstituiranje delavskega sveta
V ponedeljek, 23. 11. 1981 so se prvič sestali novoizvoljeni delegati delavskega sveta. Za svojega predsednika so izvolili Mirka Lovšeta. za podpredsednika pa Danila Cvetežarja. Imenovali so člane izvršilnih organov in komisij delavskega sveta.Ti so:
IZVRŠILNI ODBOR:
1.	Stane Sevljak — predsednik
2.	Ivica Dernovšek
3.	Martina Požek
4.	Marija Penčur
5.	Franc Potisek
6.	Vojko Bizjak
7.	Vera Grom
ODBOR ZA DELOVNA RAZMERJA:
1.	Leon Škerbina predsednik
2.	Mirko Bučar
3.	Franc Šepec
4.	Dušan Babič
5.	Rafaela Mele
6.	Regina Hauptman
7.	Vilma Gorišek
KOMISIJA ZA OBLIKOVANJE IN DELITEV SREDSTEV ZA OD
1.	Vinko Keržan — predsednik
2.	Andrej Štritof
3.	Franc Lesjak ml.
4.	Vera Bric
5.	Anton Požek
6.	Janez Bric
7.	Marjan Šušteršič
8.	Leon Škerbina
9.	Marjan Sonc
KOMISIJA ZA LETOVANJE IN DRUŽBENO PREHRANO:
1.	Niko Stamatovski — predsednik
2.	Anton Primožič
3.	Veno Pajer
4.	Nada Komljanc
5.	Marjan Sonc
6.	Vlasta Grom
7.	Ani Povše
8.	Pavla Perc
9.	Hedvika Zupan
KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA:
1.	Darko Primožič, predsednik
2.	Janko Kos
3.	Vera Bric
4.	Robert Bizjak
5.	Ivan Ocepek
ODBOR ZA
STANOVANJSKA
VPRAŠANJA:
1.	Marjan Juvančič — predsednik
2.	Marija Šmid
3.	Jože Nejedlv
4.	Franc Stopar
5.	Rajka Sabljič
6.	Viktor Semec
7.	Jože Poznajelšek
KOMISIJA ZA OSNOVNA SREDSTVA:
1.	Mirko Dobravec, predsednik
2.	Franc Lesjak st.
3.	Veno Pajer ml.
KOMISIJA ZA INOVACIJE:
1.	Andrej Štritof — predsednik
2.	-Janez Konjar
3.	Lojze Koprivnikar
4.	Ivan Markelc
5.	-Janja Stopar
6.	Drago Kovič
7.	Demeter Nastran
KOMISIJA ZA STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE:
1.	Janez Bric — predsednik
2.	Mira Pavlica
3.	Branko Bizjak
4.	Zlato Zlabravec
5.	Lidija Skubic
KOMISIJA ZA VARSTVO PRI DELU:
1.	Franc Lesjak st. — predsednik
2.	Andrej Krhlikar
3.	Jolanda Konrad
4.	Vera Bric
5.	Andrej Štritof
6.	Lojze Koprivnikar
7.	Karel Mandelj
8.	Borut Komotar
9.	Lojzka Vehovec
10.	Fani Vidmar
11.	Antonija Avbelj
KOMISIJA ZA REKLAMACIJE:
1.	Lojze Pavliha — predsednik
2.	Eli Škoberne
3.	Anton Primožič
4.	Franc Cenkar
5.	Leon Škerbina
v
KOMISIJA ZA PLAN IN
PROGRAMIRANJE
RAZVOJA:
1.	Jože Mirtič — predsednik
2.	Anton Primožič
3.	Andrej Kralj
4.	Lojze Pavliha
5.	Niko Stamatovski
6.	Darko Primožič
7.	Branko Peterca
8.	Vinko Keržan
9.	Andrej Krhlikar
10.	Franc Lesjak ml.
ODBOR ZA OBVEŠČANJE: L Andrej Krhlikar, predsednik
2.. Marjan Jug
3.	Branko Poljšak
4.	Martina Kralj
5.	Mojca Stritar
6.	Matic Malenšek
7.	Ani Prosenc
UREDNIŠTVO LITIJSKEGA PREDILCA:
1.	Matic Malenšek, odgovorni urednik
2.	Martina Kralj
3.	Vinko Keržan
4.	Mirko Dolinšek
5.	Niko Stamatovski
vili v prejšnji številki Predilca.
* *s
2 LWSUma$
8
Korak
k izboljšanju obveščanja
Akcijski dogovor o obveščanju v združenem delu, ki so ga sprejeli organizatorji obveščanja v OZD na svojem 3. srečanju v Krškem je dobil pri republiškem svetu ZSS, 24. septembra, močno podporo. Takrat so obravnavali obveščanje v združenem delu in sprejeli STALIŠČA O RAZVOJU IN DOGOVARJANJU SISTEMA OBVEŠČANJA V ZDRUŽENEM DELU TER O VLOGI IN NALOGAH ORGANIZACIJ IN ORGANOV ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE.
Ta stališča presegajo dosedanjo normativno ureditev obveščanja, saj je zakon o javnem obveščanju iz leta 1973, za sedanji čas postal pomanjkljiv glede obveščanja v združenem delu. Ta stališča namreč upoštevajo še druga zakonska določila o obveščanju, ki jih predpisuje zakon o združenem delu. Pred izidom sta dva zakona, ki posegata na področje obveščanja v združenem delu: zakon o družbenem sistemu informiranja in zakon o javnem obveščanju, in pričakujemo, da bodo predlagane rešitve odbora za obveščanje in politično propagando pri RS ZSS našle mesto v novih zakonih.
Tudi v naši delovni organizaciji smo upoštevali ta stališča. Že ko smo sprejeli prečiščeno besedilo statuta spomladi letos, smo zamenjali uredniški odbor z odborom za obveščanje, uredniški odbor pa s tem postane uredništvo, se pravi — izvršilni organ odbora za obveščanje — urejevalec sredstev za obveščanje kot so časopis, Informacije itd. Odbor za obveščanje je za sedaj še izvršilni organ delavskega sveta, vendar težimo (stališča sindikata), da bo v novem zakonu o javnem obveščanju imel podoben status kot npr.: samoupravna delavska kontrola, in bo neposredno voljen.
Odbor za obveščanje sestavljajo delavci — delegati samoupravnih organov, družbenopolitičnih skupnosti in uredništva. V ponedeljek, 23. 11. 1981, so jih na 1. seji izvolili delegati DS, po predlogu konference sindikata.
Odbor za obveščanje, poleg tega, da kot družbeni organ usmerja politiko obveščanja v delovni organizaciji: obravnava letni plan informiranja; trimesečno pregleduje izvajanje programa dela (spremlja uresničevanje politike); predlaga izpopolnjevanje sistema in oblik samoupravnega obveščanja; — še predlaga delavskemu svetu finančni načrt obveščanja in ga seznanja z načinom porabe sredstev, predvidene za informiranje.
Uredništvo je strokovno sestavljeno — delavec iz službe za informiranje, delavka iz službe samoupravljanja :n strokovni sodelavci, ki najlaže pomagajo pri urejanju časopisa. Uresničuje delo odbora za obveščanje, urejuje glasilo, ga analizira, predlaga nove rubrike, določa avtorske honorarje na predlog odgovornega urednika itd.
Truditi se moramo, da bo to delo zaživelo, kljub bojazni nekaterih, ki vidijo v tej novi organiziranosti le »razširjanje« nalog obveščanja na več ljudi (kar je navsezadnje prav), ki pa bo nazadnje le odlaganje odgovornosti drug na drugega. Ne sme biti tako. Prav je, da postane celotno informiranje pri nas družbeno nadzorovano (odbor za obveščanje), in prav je, da to delo opravljajo tisti, ki ga morejo (uredništvo). Nismo pa preveč razširili številnosti članov odbora. Z uredništvom skupaj štejejo le 10 ljudi, dosedanji uredniški odbor je štel 9 ljudi.
Pri prihodnji številki bo že delovalo novo sestavljeno uredništvo in tudi odbor za obveščanje bo pričel z delom. Vsekakor pa velja še dodati, da je potrebno, poleg vsega, tudi sodelovanje pri obveščanju vseh zaposlenih, zato sodelujte in dopisujte v naše glasilo.
M. M.
Novi predsednik delavskega sveta Mirko Lovše prevzema dolžnosti od dosedanje predsednice Marije Penčur.
( PREDSEDNIKI POROČAJO }
Komisija za plan in programiranje razvoja
Vsa pomembnejša vprašanja iz dela in razvoja je pred obravnavo na izvršilnem odboru in delavskem svetu Predilnice Litija obravnavala tudi komisija delavskega sveta za planiranje in programiranje razvoja. Sestavljajo jo predvsem vodje posameznih služb oz. sektorjev, ki lahko v medsebojnem soočenju in s pomočjo svojih strokovnih služb pripravijo najodgovornejše in strokovne predloge za dokončno odločanje na višjih samoupravnih organih naše delovne organizacije. Delo komisije je torej strokovno in svetovalno.
Komisaja je imela v preteklem mandatu 8 samostojnih sej in eno skupno z izvršilnim odborom delavskega sveta. Pred izdelavo predloga dogovora o temeljih plana občine Litija in predlogov samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti ter krajevnih skupnostih pa je bila sklicana v Predilnici Litija seja komisije skupaj s predstavniki samoupravnih teles in družbeno-političnih organizacij našega kolektiva z udeležbo predsednika SO Litija, tov. Jožeta Drnovška, sekretarja OSZSS tov. Karla Lemuta in vodjo skupnih strokovnih služb SIS, tov. Mari Mrzel. Poslušali smo tolmačenje njihovih predlogov in naših stališč do teh predlogov. V mnogih primerih so bile naše pripombe v izdelavi omenjenih predlogov. Vidimo, torej, da je bilo težišče dela v pripravi in obravnavi smernic in temeljev
srednjeročnih programov za obdobje 1981—85. leta, na osnovi podanih analiz preteklega srednjeročnega obdobja, in sicer vseh udeležencev iz svobodne menjave dela, t. j. samoupravnih	interesnih
skupnosti družbene dejavnosti občinske in republiške ravni, ter obravnave ostalih samoupravnih sporazumov gospodarske in negospodarske strukture. Tako kot naš srednjeročni plan, smo po tem sprejemali tudi srednjeročne plane vseh tistih samoupravnih organizacij in skupnosti, s katerimi se samoupravno dogovarjamo oz. sporazumevamo. teh pa je preko 40. Delo je bilo obsežno in zahtevno. Poleg tega pa je komisija obravnavala in pripravljala letne plane naše delovne organizacije za obravnave na zborih in sprejeme na delavskem svetu.
Na zadnji seji naše komisije pa smo sprejeli zadolžitev za izdelavo programa dela za pripravo plana za naslednje leto z rokovnikom, ki je že realiziran. Obravnavali smo še konkretnejšo varianto pričetka uresničevanja sprejetega srednjeročnega investicijskega programa, kjer računamo na denarno soudeležbo naših glavnih poslovnih partnerjev. Zaradi negotovosti ob težki gospodarski situaciji celotnega našega gospodarstva in novih investicijskih naložb, kjer bo potrebno programirati zelo realno in z zagotovljenimi vsemi denarnimi sredstvi bo potrebno še enkrat pregledati vse pogoje in možnosti, preden se vsi skupaj odločimo za začetek del. Predlog za dokup dvo-jilke in dveh česalnih strojev
Komisija za izobraževanje
Komisija za izobraževanje se je v pretekli mandatni dobi sestala 15-krat in tekoče obravnavala vsa vprašanja povezana z izobraževanjem.
Obravnavala je predvsem: letni plan izobraževanja, plan sprejemanja pripravnikov, plan šolanja ob delu. predloge za razpis štipendij, razpis štipendij iz Titovega sklada, okvirni program družbenopolitičnega	usposabljanja,
programe pripravništva, imenovanje mentorjev in komisij za strokovne izpite pripravnikov, organizacijo predavanj za mojstre in vodje izmen, organizacijo intenzivnega tečaja tujega jezika v delovni organizaciji, izbiro kandidatov za štipendiranje, polletne in letne uspehe naših štipendistov, prošnje za opravljanje obveznega počitniškega dela in dela med počitnicami, raz-
poreditev praktikantov na prakso, nagrade za obvezno počitniško prakso, prošnje za šolanje ob delu in za kritje stroškov in prošnje za koriščenje študijskega dopusta.
Mimo navedene problematike je komisija obravnavala tudi nomenklaturo poklicev za dejavnost tekstilne industrije SRS in ostalo gradivo s sej Posebne izobraževalne skupnosti ter vso ostalo izobraževalno problematiko. Novoizvoljena komisija bo morala še bolj upoštevati ugotovitve, da je izobraževanje v delovni organizaciji trajen, nepretrgan proces, kar velja tako za posameznika kot za delovno organizacijo. To pomeni, da moramo nenehno skrbeti za izobraževanje vsakega člana kolektiva, ki bo produktivno sposoben le tedaj, če bo za svoje delo ustrezno izobražen in usposobljen. Janez Bric
Komisija za letovanja in družbeno prehrano
pa bo šel v obravnavo samoupravnim delovnim skupinam in delavskemu svetu.
To so le globalni povzetki dela komisije za planiranje in programiranje razvoja Predilnice Litija.
Predsednik komisije:
Jože Mirtič
Uredniški
odbor
Pred dvema letoma smo zamenjali nekatere dolgoletne člane uredniškega odbora z novimi, da bi malo predahnili od odgovornih dolgoletnih obveznosti. Nekateri, ki s svojim sistematiziranim delom v delovni organizaciji lahko največ pripomorejo k vsebini glasila, pa so ostali.
Ugotavljamo, da se je tudi nov uredniški odbor zavzeto lotil svoje naloge, čeprav se vsebina našega lista zato ni spremenila. Prizadeva si. da bi bilo glasilo poučno, informativno, privlačno, aktulano itd. Z njim smo želeli zadovoljiti tako zaposlene delavce kot naše upokojence in ostale zveste bralce. Zavedamo se, da s to željo nismo vedno uspeli, zato pa nam bi morali pomagati s svojimi prispevki vsi tisti, ki bi to mogli, le če bi bilo malo več volje oz. poguma. Predvsem pa smo imeli vedno pred očmi potrebo, da bi glasilo pripomoglo k pravočasnemu in razumljivemu obveščanju za potrebe kvalitetnejšega samoupravnega odločanja pri vseh vrstah in ravneh delegacij. S to namero smo tudi prešli na štirinajstdnevnik.
Druga naloga uredniškega odbora v teh dveh letih je bila pridobivanje dopisnikov. Tudi akcija republiških sindikatov »Tisoč delavcev, sodelavcev«, je bila v pomoč. Zal pa moramo v isti sapi zapisati, da uspeh tega dela ni bil tolikšen, da bi bili lahko zadovoljni.
Dopisnikov, sodelavcev ni dovolj. Nikoli jih ni dovolj. Letno zabeležimo do deset novih soustvarjalcev, vendar število njih vseh skupaj, v enem letu ne preseže številke 80. Časopis izhaja že 23. leto. zato bi po prejšnjih ugotovitvah morali imeti že 230 dopisnikov, čeprav vemo, da je vsak začetek težak. Težko je bilo tudi rojstvo našega glasila. Prva leta je bilo le nekaj več kot 5 (pet) piscev, avtorjev, danes pa nas je le dosti več, zato bo ena od bodočih nalog uredništva tudi pridobiti še več sodelavcev. Vsi vse vemo — pa povejmo to še drugim!
V tem času ustanavljamo odbor za obveščanje. V našem statutu je do sedaj to delo, ki ga bo prevzel nov odbor, vodil uredniški odbor. Ne gre pa 1e za spremembo imena, ampak dobi novi odbor tudi nove naloge. Usmerjal bo celotno obveščanje v naši tovarni, ne le s Predilcem. Ta bo predstavljal le člen v verigi tega sistema. Odbor za obveščanje bo skrbel, da bomo delavci predilnice Litija obveščeni o vsem potrebnem za kvalitetnejše samoupravno odločanje, čeprav se to sliši še malo utopistično. Zavedati se moramo, da bodo člani odbora za obveščanje nosili veliko odgovornost. zato bo brez najširšega sodelovanja, ves trud zaman.
Kako sodelovati? Dovolj je že, da nas večina prebere vse Informacije, vzame v roke Predilca in se udeležuje ter tvorno sodeluje na sestankih SDS. To zmore vsak!
Pa še to. Novi odbor za obveščanje se ne bo, v svoji razširjeni sestavi, mogel ukvarjati z vsako številko Predilca posebej. Za to bomo imenovali uredništvo. Članov tega ne bomo volili, ampak bodo člani tega odbora tisti, ki lahko največ pripomorejo k dobremu obveščanju z vseh potrebnih področij.
Predsednik: V. Keržan
Člani komisije za letovanje in družbeno prehrano so se v mandatnem obdobju 1979/1981 sestali 15 krat. LTdeležba je bila 66 %.
Obravnavali smo:
—	cena kosil in malic;
—	pripombe glede toplih in hladnih obrokov;
—	poslovanje v obratu družbene prehrane;
—	vse v zvezi z letovalno sezono 1980 in 1981;
—	dodatna določila k pravilniku o letovanju v počitniških domovih;
—	razpored letovanj v počitniške domove v skladu s pravilnikom o letovanju.
V zvezi z letovalno sezono 1980 in 1981 je imela komisija naslednje naloge:
—	določiti cene penzionskih storitev v počitniških domovih:
—	v sodelovanju s kadro-vikom zagotoviti kadre za počitniški dom;
—	določiti nagrajevanje delavcev v Novigradu;
—	razporediti letovanje.
Za plačilo penzionskih uslug je bila določena enotna cena za člane kolektiva ter kooperante s tem. da je razliko med kalkulativno ceno penziona in ceno, ki so jo plačali člani kolektiva, upokojenci in njihovi najožji družinski člani, krila delovna organizacija iz sredstev sklada skupne porabe.
Delavski svet in kooperanti so potrdili dokončne cene penzionskih in drugih storitev. Potrjen je bil tudi cenik točilnice v Novigradu.
Pri kadrovanju za počitniški dom pa je komisija v letošnjem letu imela težave. Sklep
komisije je bil. da je potrebno celotni kader za delo v počitniškem domu pridobiti iz zunanjih virov. Personal je bil sicer številčno zagotovljen, sprejeti so bili vsi prijavljeni kandidati. Možnosti za izbiro boljših ni bilo. ker se je večina prijavljala za dela in naloge upravnika in administratorja. Povsem nova skupina se je srečevala z raznimi problemi od neupoštevanja discipline do nepoznavanja dela v počitniškem domu. Najhujša težava pa je bila samovoljno prekinjanje delovnega razmerja za določen čas. Zato bo potrebno v bodoče zagotoviti večino delavcev za delo v počitniškem domu iz Predilnice.
Na predlog sindikata smo sklenili pogodbo o najetju dveh dvoposteljnih sob v Ča-teških Toplicah in jo za najetje ene dvoposteljne sobe podaljšali za leto 1982.
Skupno s konferenco sindikata je komisija obravnavala način delitve regresa za letni dopust in posredovala predlog DS, ki je bil sprejet v predlagani obliki. Regres smo delili v obratnem sorazmerju z višino OD. Članom kolektiva je bilo v letu 1980 izplačanega 3.451.578,85 din v letu 1981 pa 3,584.097,90 din regresa.
Nadalje je komisija obravnavala dodatna določila pravilnika o letovanju v počitniških domovih in posredovala predlog DS, ki ga je sprejel. Bistvena sprememba je podaljšanje regresiranega letovanja v počitniških domovih z
10.	na 14 dni.
Predsednik komisije:
Niko Stamatovski
Delegati delavskega sveta na svoji prvi seji.
Komisija za varstvo pri delu
V letu 1980 je komisija na treh sejah obravnavala:
—	ureditev delovnih razmer po odločbi inšpekcije dela;
—	izobraževanje iz varstva pri delu;
—	obravnava poročila za DS delovne organizacije;
—	obravnava poročila o varstvu pri delu v 1. 1980;
—	obravnava letnega programa varstva pri delu;
—	obravnava metodologije varnostnih periodičnih pregledov delovnih priprav in naprav;
—	obravnava poročila varstva pri delu za sindikalno konferenco;
—	imenovanje komisije za periodične preglede in preizkuse delov — priprav in naprav: Alojz Koprivnikar, Franc Lesjak, Andrej Krhlikar, Niko Stamatov-ski, Franc Lesjak ml., Andrej Štritof, Marjan Sonc, Darko Primožič, Janez Konjar in Mirko Dobravec.
Komisija je bilo zelo aktivna in je do 31. 10. 1981 pregledala delovne priprave in naprave (vključno zgradbe, požarno opremo in instalacije, transportna pota in vozila) delovne organizacije razen predilnic, ki bodo pregledane v mesecu novembru in decembru. Komisija za VD je tudi sodelovala s predlogom DS, za organizacijo zdravstvenega pregleda sluha zaposlenih v predilnicah in sukalnici. Obravnavala je poročilo o rezultatih zdravstvenega pregleda in rezultatih ekoloških meritev v delovni organizaciji.
Podano je bilo tudi poročilo DS o rezultatih zdravstvenega
pregleda. Dan je bil predlog DS za odobritev ortopedske obutve.
Komisija je obravnavala še zdravstveno varstvo, zaposlovanje invalidov, organizacijo preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev, ki delajo na izmeni ali pri delih s povečano nevarnostjo za poškodbe in zdravstvene okvare.
Komisija je v sedanjem sestavu obravnavala poleg varstva pri delu še požarno varstvo in varstvo v notranjem in zunanjem transportu. Po drugih delovnih organizacijah so namesto komisij organizirani odbori za varstvo pri delu. Sindikati so v program dela dali prioritetno nalogo, da odbori za varstvo pri delu (pri nas komisija za varstvo pri delu) delujejo strokovno in zajemajo celotno varstvo pri delu (tehnično, zdravstveno, pravno, socialno varstvo s poudarkom na humanizaciji dela). V komisijo za varstvo pri delu je potrebno imenovati strokovne službe iz delovne organizacije (tako službo za varstvo pri delu, socialno in kadrovsko službo, če obravnava zdravstvene preglede in tehnično varstvo).
Zastopane morajo biti tudi delavke iz same proizvodnje in sicer one, ki se bodo sej tudi udeleževale.
Komisija za varstvo pri delu je v letu 1980 sodelovala tudi z delovnimi skupinami, posebno pri obravnavi poročila o zdravstvenih pregledih, uporabi osebnih zaščitnih sredstev in glede vzdrževanja čistoče v sanitarnih prostorih.
Predsednik:
Alojz Koprivnikar
Komisija za odlikovanja
Komisija za odlikovanja je bila v tem mandatnem obdobju pred zahtevno nalogo, da ob praznovanju 95-Ietnice obstoja in dela Predilnice Litija izbere izmed nas tiste zaslužne sodelavce, ki bi jim ob praznovanju podelili državna odlikovanja. Postopek je dolg in zahteven. S prvimi pripravami je komisija pričela že v začetku leta 1980. Izoblikovala je dva osnovna kriterija:
—	starost delavca — (50 let za delavke in 55 let za delavce) in
—	dolžina delovne dobe — (30 let za delavke in 35 let za delavce).
Kadrovska služba delovne organizacije je izdelala obsežen seznam (94 delavcev), ki so izpolnjevali navedena kriterija. Po proučitvi zakona o odlikovanjih SFRJ, se je komisija odločila za dvoje vrst odlikovanj:
—	medaljo dela in
— red dela s srebrnim vencem.
Predlagali smo, da bi odlikovali 3 delavce z redom dela s srebrnim vencem in 12 delavcev z medaljo dela.
Pripravili smo obsežne obrazložitve in jih posredovali občinski komisiji za odlikovanja, ki jih je pregledala in s svojimi pripombami posredovala na republiško komisijo za odlikovanja in le-ta na zvezno komisijo za odlikovanja. Šele na tej stopnji se predlogi za odlikovanja dokončno sprejmejo.
Nobenega od naših predlogov nam niso zavrnili, nasprotno, naše predloge za odlikovanja so glede na raz-vrstitveno stopnjo teže odlikovanja še zvišali. Kakšna odlikovanja in kdo jih je prejel pa smo že obširno poročali.
Odločili smo se tudi za podelitev internih priznanj v obliki plakete in knjige. Kriteriji pri izbiri so bili podobni kot pri državnih odlikovanjih.
Kdo je prejel interna priznanja na slavnostnem zasedanju delavskega sveta ste lahko prebrali v praznični številki Predilca.
Dosedanja praksa komisije za odlikovanja je bila, da se državna odlikovanja podeljujejo vsakih 5 let, ob praznovanju tovarniškega praznika. Strokovna delavka republiške komisije za odlikovanja nam
je v razgovoru očitala, da tak način dela komisije ni pravilen. Komisija bi morala ves čas spremljati posebne zasluge in prizadevnost posameznih članov delovne organizacije in jih sproti predlagati za odlikovanja.
O tem bo razmišljala novoizvoljena komisija za odlikovanja.
V. B.
Komisija za osnovna sredstva
Komisija za osnovna sredstva se je v dvoletnem mandatnem obdobju sestala petkrat in obravnavala predloge za odpis osnovnih sredstev, ki so jih dali posamezni odgovorni vodje oddelkov ali ekon. enot.
Pri tej obravnavi je upoštevala predpise, ki določajo, da se mora neamortizirana vrednost predlaganih osnovnih sredstev za odpis nadomestiti iz rezervnih sredstev ali celotnega prihodka, tako je ugotavljala kakšno je knjigovodsko stanje neamortizirane vrednosti. Takih primerov v tem obdobju ni bilo.
Ker smo v tem času izvajali rekonstrukcijo tehnološkega procesa,, je komisija za osnovna sredstva obravnavala tudi predloge za izločitev nekaterih
strojev, (raztezalke, flayer), ki ne ustrezajo zahtevam proizvodnje, iz uporabe in jih dali v evidenco osnovnih sredstev »izven uporabe« in začasno skladiščenje.
Komisija za osnovna sredstva je na predlog komisije za plan in programiranje razvoja obravnavala tudi predlog za odpis upravnega poslopja in računovodstva zaradi dotrajanosti.
Na podlagi predlogov odgovornih oseb je komisija nato sestavila pismeni predlog odpisa delavskemu svetu za končno sklepanje in odločitev za izvršitev odpisa, kakor to določajo splošni predpisi in načela upravljanja.
Predsednik Demeter Nastran
Komite za splošni ljudski odpor, družbeno samozaščito in štab civilne zaščite
Komite za SLO in DS v naši delovni organizaciji je imel več sej in delovnih sestankov na katerih je dopolnjeval obrambni načrt, načrt delovanja civilne zaščite in narodne zaščite, na podlagi navodil in naših samoupravnih aktov.
Komite za SLO in DS je načrtoval praktične in teoretične vaje v soglasju z nadrejenimi organi v občini in na podlagi obrambnih načrtov predilnice Litija.
V dveletnem delu je komite sprejel in pripravil program in druge potrebne dokumente, da smo se lahko s svojimi enotami in organi vključili v skupne vaje »Nič nas ne sme presenetiti«. Poleg teh nalog je izdelal programe izobraževanja za vse komponente SLO po našem obrambnem načrtu, upoštevajoč izkušnje in ugotovitve iz vaj.
Komite je po vsaki praktični vaji analiziral delovanje tako vodstva kot enot. Analize so pokazale, da so delovni ljudje več ali manj pripravljeni delovati na vseh področjih obrambe, vedno pa se je izkazalo, da imamo vsi skupaj premalo znanja za dobro in strokovno izvajanje nalog iz področja obrambe. Posebno pri zadnji vaji NNNP smo ugotovili nekaj pomembnih napak in to v
enotah TO in NZ. Kljub dobri organiziranosti in pripravljenosti naših enot so nas diverzanti z dobro zamišljeno zvijačo presenetili z diverzijo.
Komite za SLO in DS tudi ugotavlja, da ni štab civilne zaščite dovolj aktiven in samoiniciativen, kar verjetno izhaja iz premalo poznanih pomembnih nalog, ki bi jih civilna zaščita morala izvajati v elementarnih nesrečah in morebitni vojni.
Enote civilne zaščite so po načrtu popolneje in tudi delno opremljene. Komite za SLO je skupaj s štabom civilne zaščite načrtoval vrste tečajev in predavanj za pripadnike teh enot, zavedajoč se, da je strokovno znanje pogoj za dobro delovanje enot civilne zaščite.
V tem obdobju je 162 pripadnikov civilne zaščite obiskalo različne tečaje. Pri izobraževanju pripadnikov pa naletimo na težave, predvsem te, da se posamezniki poskušajo izmakniti tem tečajem. To verjetno ni krivda v tem, da ne bi hoteli sodelovati v obrambnih pripravah temveč, da se vse premalo zavedajo kako je pomembno strokovno znanje za opravljanje obrambnih nalog, da bi lahko pomagali predvsem sami sebi, svojim sodelavcem in celotni skupnosti.
Zato bo naša osnovna naloga, da bomo vložili več truda, da bodo naši delovni ljudje spoznali vse strahote, ki bi jih povzročilo sodobno orožje v morebitni vojni.
Komite za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito in štab civilne zaščite je na podlagi sedanjih ugotovitev sklenil, da bodo morale vse družbenopolitične organizacije
v delovni organizaciji v bodoče posvetiti vso skrb za bolj strokovno izvajanje obrambnih priprav.
Zato bomo v naši delovni organizaciji organizirali vrsto praktičnih in teoretičnih vaj po našem obrambnem načrtu in to predvsem ob sobotah in nedeljah, da čim bolj usposobimo vodstva in enote ter pripadnike posameznih enot. p ]yj
Ob koncu letne sezone v počitniškem domu Novigrad
V Novigradu je letos letovalo 1579 oseb s 11263 penzioni, od tega 1180 odraslih in 399 otrok. Od teh je koristilo letovanje 21,3 % naših delavcev, kar je za 1,3 % več kot lansko leto. Naši delavci so v domu letovali povprečno 7,7 dni. Po regresirani ceni je letovalo v domu 537 oseb (člani in svojci), ostali pa predstavljajo drugi nečlani 535 oseb in kooperanti (Slovenijales in Tosama) 507 oseb.
Člani kolektiva s svojci so izkoristili 4133 penzionov ah 36,7 %>, kooperanti 3822 penzionov ah 33,9 % in nečlani in drugi prehodni gostje 3308 penzionov ah 29,4 %.
Za sezono 1981 je bilo planiranih 11500 penzionov. Izkoriščenost kapacitet počitniškega doma na podlagi plana je bila 97,9 %,
toda izkoriščenost možnih kapacitet (pred, po sezona, glavna sezona) pa je bila 62,6%.
Finančni rezultat poslovanja počitniškega doma je bil ugoden, še predvsem na podlagi primerjave preteklih let, seveda je na finančni rezultat vplivala delno tudi struktura gostov. Do konca leta bo potrebno na račun počitniškega doma izplačati OD čuvaju Petru Žiganteju, zadnje pogodbe o delu in morebitne račune, ki še niso prispeli. Kljub temu pa se predvideva, da bo po končanem računu, pri obračunu poslovanja počitniškega doma 150.000 din dohodka.
Dosežen dohodek se bo uporabil za nabavo drobnega inventarja v počitniškem domu.
Vlasta Grom
PRIŠLI - ODŠLI
PRIŠLI - ODŠLI V MESECU OKTOBRU 1981 Prišli:
1.	11. 1981 Irena KERŠIČ, Zagorje, U"l. talcev 38, S/l. izmena:
2.	11. 1981 Danica PAJK, Litija, Trg na Stavbah 11, S /1. izmena.
Odšli:
14. 11. 1981 Franc BAŠ, Litija, C. kom. Staneta 17, či-
stilnica odpadkov — izključili. 11. 1981 Dojčin BRANKOVIČ, Litija, C. Zas. bat. 5, transport — pismeni sporazum — odpoved delavca.
V naši delovni organizaciji je bilo na dan 30. 11. 1981 zaposlenih 1034 delavcev, od tega 704 žensk in 330 moških.
F. V.
POŠKODBE
1.	Ciril Hauptman, vzdrževalec strojev v predpredilnici, je na flajerju Platt dvigoval uteži, ki so se odtrgale. Sodelavec mu je hotel pomagati, pri tem pa se je utež sprožila in mu padla na sredinec in prstanec leve roke in mu jih poškodovala.
2.	Dušan Žlahtič, ključavničar pri remontu, je menjaval membrane na OE predilnem
stroju. Pri iztopu s stroja si je poškodoval ligimente kolena leve noge.
3. Ivan Žičkar, zbiralec cevk, je hotel odstraniti niti, ki so se nabrale ob robu transportnega traku na stroju za zbiranje cevk. Pri tem mu je komolec desne roke stisnilo med trak in ohišje stroja in mu ga poškodovalo.
A. K.
Osnutek prednostne liste za stanovanja, za prvo polletje 1982
Objavljamo osnutek prednostne liste, ki ga je odbor za stanovanjska vprašanja, po obravnavi pripomb na predosnutek te liste, objavil v Informacijah, 4. decembra 1981.
Na osnutek se prosilci lahko pritožijo na delavski svet v 30 dneh od objave v Informacijah. Zahtevke za varstvo pravic oddajte v kadrovsko splošnem sektorju tov. Vlasti Grom, torej najkasneje do vključno 4. JANUARJA 1982. Odbor bo po obravnavi pripomb izdal prednostno listo, ki bo veljala do 30. junija 1982. Če na prednostni listi ne bo sprememb, je ne bomo ponovno objavljali, zato shranite ta časopis!
Osnutek prednostne liste:
Za enosobna stanovanja
6.	Danica KLARIČ	/77
točk
1.	Jožefa TOMŠE	261
2.	Ljudmila
RAZPOTNIK	242
S.	Zorica OLIVEROVIČ	238
4.	Bojan MAJERIČ	234
5.	Marija BRAČIČ	233
6.	Ani SKODA	227
7.	Bogdan JOSIPOVIČ	215
8.	Marta MALIČ	215
9.	Fikret ORAŠČANIN	206
10.	Nada
HANDANAGIČ	201
11.	Bojan TIŠLER	200
12.	Anton KOS	196
13.	Emsuda KR UPIČ	196
14.	Ivana KAPLJA	195
15.	Mara DŽIGAL	190
16.	Nada TODOROVIČ	187
17.	Danica TOMAŽIČ	187
18.	Anica NOVAK	185
19.	Dragica RADIČ	183
20.	Vasilije TODOROVIČ	160
21.	Magda ŠRAJ	155
22.	Mileva JOSIPOVIČ	154
23.	Nada JOLIČ	153
24.	Damijan PODLOG AR	147
25.	Branka LAJEVEC	135
26.	Egon VOVK	121
27.	Marina ZUPAN	117
Soba ali garsoniera:
točk
1.	Ifeta DOMBIČ	243
2.	Vukica RAILIČ	223
3.	Senija SINANOVIČ	192
4.	Mara MATIJEVIČ	188
5.	Sadika KALTAK	183
7.	Bojan DIMEČ	177
8.	Ana KAJIŠIČ	169
9.	Radojka ČULIBRK	166
10.	Kata TOPALOVIČ	157
11.	Saida KALTAK	150
12.	Nada ROGELJ	130
Dvosobno in trisobno stanovanje:
točk
1.	ALOJZ KOLESA	320
2.	Magda Zupan	293
3.	Cvetka Coz	278
4.	Cvetka Končina	264
5.	Desa Josipovič	208
6.	SLAVA BUČAR	203
7.	Ana Kelava	198
8.	JANEZ ČERNE	191
9.	Rezka Primc	191
10.	Ivana Lovše	188
11.	Marija Perič	171
12.	Anda Mihajlovič	170
13.	Stanojka Djekič	168
14.	Marjan Klemenčič	160
15.	Asima Rekič	152
16.	Anica Tomas	149
17.	Jela Lazič	133
18.	Stana Gajič	128
19.	Nada Antonič	11
Opomba: Prosilci, ki so na prednostni listi za dvosobna in trisobna stanovanja pisani z velikimi tiskanimi črkami, imajo prednost pri dodelitvi trisobnega stanovanja.
Vlasta Grom
Nova streha na bivšem zdravstvenem domu, ki bo
naša poslovna hiša, že dobiva svojo obliko.
Bolniški stalež v tričetrtletju letos
Bolniški stalež v naši tovarni znaša za obdobje od 1. —9. meseca 1981 9 %. V primerjavi z istim obdobjem lani se je zmanjšal za 1,9 %. Bolniški stalež je v upadanju zaradi:	bolezni,
nesreč na in izven dela, porodniškega dopusta ter nege in spremstva družinskega člana.
Zaradi bolezni je bilo v omenjenem obdobju odsotnih z dela povprečno 129 delavcev mesečno in pri tem je bilo zamujenih 10.421 delovnih dni ali 4,2 %. Odstotek odsotnosti z dela se poveča tudi zaradi porodniškega dopusta, ki je že nekaj časa na drugem mestu po številu zamujenih delovnih dni (glej tabelo 1).
Število zamujenih delovnih dni je največje v oddelku predilnice bombaža in sintetike (6.057 delovnih dni ali 9,4%). Ker pa moramo upoštevati tudi število zaposlenih delavcev v posameznem oddelku je na prvem mestu po številu zamujenih delovnih dni od-
delek sukalnice (10,2%). Rezerve oddelkov niso zajete, vendar je bolniški stalež tudi v teh oddelkih, v primerjavi z drugimi, visok. Vzrok je v strukturi zaposlenih (predvsem delovni invalidi in delavci z zmanjšano možnostjo za opravljanje del in nalog).
Obolenja, ki se v proizvodnih oddelkih glede na število zamujenih delovnih dni najpogosteje pojavljajo so:
I.	— obolenja gibalnega sistema in vezivnega tkiva, bolezni dihalnega sistema:
II.	— bolezni obtočil:
III.	— bolezni gibalnega sistema in vezivnega tkiva ter komplikacije nosečnosti;
IV.	— bolezni gibalnega sistema, vezivnega tkiva in bolezni urogenitalnega sistema (obolenja genitalij);
V.	— endokrine bolezni, duševne bolezni, bolezni gibalnega sistema in vezivnega tkiva.
Pri pregledu bolniškega sta-leža po posameznih mesecih ugotavljamo, da je bil ta
TABELA l
		Št.	II.	Št.	III.	Št	IV.	Št	v.	Št	«1.	Št.	VII.	št.	Skupaj št.zam.	*	SKIjpaj	\
B	1556	185	181	12	2479	515	932	64	2515	291	847	89	1913	210	10421	71.9	14835	70
.	148	.5	9	1	92	12		i	110	8	29	3	152	n	538	3.7	617	87
-	356		,0	2	2V,	28	,00	8	227	22	258	18	686		1881	L3.0	2231	84
■*	308	16		2	634	no	69	,6		71	89	18	150	22		11.4	2052	80
SKUPAJ	2568		2=1		3449		1119		5276		1223		2861		14497	100	19735	
*	6.1		6,4		5,3		12.8		6,4		7,3		4.3		5,8		7,4	
	1331	8	180	2	2608	12	227	2	1920	10	667	2	1171	8	7884		8739	.90
B.N.K.NSNP	*”		381		605,		1566		5196		1670		4032		22381		28474	78
•	9.5		12,2		9.6		15.6		10.2		9.9		6.1		9-0		10,7	
I.	predpredilnica in čistilnica
II.	rezerva predpredilnice
III.	predilnica bombaža in sintetike
IV.	rezerva predilnice
V. sukalnica
VI.	rezerva sukalnice
VII.	pisarniški delavci, pomožno osebje remont, čistilne kolone, zunanji t: in obrat družbene
TABELA
največji v mesecu septembru, 2.676 delovnih dni ali 9,9%. Hkrati je bilo tudi največ odsotnih delavcev (25,4 % — tabela 3).
Glavni vzrok povečanju bolniškega staleža v mesecu septembru so izostanki zaradi bolezni (1.330 delovnih dni), največ od vseh devetih mesecev. Večje število zamujenih delovnih dni je bilo tudi v mesecu marcu, vendar pa je bilo takrat manjše število odsotnih delavcev 22,1 %.
Tabela 4 prikazuje število zamujenih delovnih dni oddelka sukalnice za mesec avgust in september leta 1981. v primerjavi z istim obdobjem leta 1980.
Iz tabele je razvidno, da se je povečalo število zamujenih dni zaradi bolezni iz 231 (3.1 % mes. avgusta), na 404 dni (ali 5,5 % mes. septembra) in hkrati s tem se je povečalo tudi število izostalih delavcev.
Število zamujenih delovnih dni v mesecu septembru 1981. je celo večje od števila zamujenih delovnih dni v mesecu septembru 1980. Števi-
lo odsotnih delavcev pa je v letošnjem letu manjše.
Sklepamo lahko, da so posamezni delavci ostali doma povprečno dalj časa zaradi določenega obolenja kot pa preteklo leto v istem obdobju (sept./81 — 46 delavcev, sep./ 80 — 53 delavcev).
Seveda se je število odsotnih delavcev pri nekaterih obolenjih (avg., sept./81) zmanjšalo, pri drugih pa povečalo. Porast števila zamujenih dni zasledimo pri obolenjih gibalnega sistema in vezivnega tkiva, obolenjih dihalnega sistema. komplikacijah nosečnosti in poroda, boleznih obtočil. Zaradi omenjenih obolenj je izostalo tudi večje število delavcev v mesecu septembru, v primerjavi z mesecem avgustom leta 1981. V odstotkih to pomeni, da je bilo število odsotnih delavcev v mesecu avgustu 9,3 %, v mesecu septembru pa že 16,0%, kar je lahko povzročilo težave pri delu v sukalnici.
soc. delavka: Jolanda Konrad
TABELA 5
\^Meseci	Januar	?ebruai	Marec	April	Maj	Junij	Julij	Avgust	Septem-	štfzamfdni 1-9/1981	Povprečno št.ods.deL na mesec
B	95»	998	1459	1060	1063	1255	1205	1119	1330	10421	129
N	65	79	45	23	41	78	115	55	39	538	5
*	167	258	164	198	276	205	239	133	263	1881	17
	987	842	870	875	927	661	802	851	869	7884	38
NS	266	241	135	161	203	147	183	146	175	1657	31
Skupaj	2459	2598	2651	2317	2510	2542	2544	2,0,	2676	22381	222
%	8,5	9,0	9,6	8,4	9,1	9,3	8,8	8,3	9,9	9,0	
Število odsotnih delavcev	252	196	254	205	217	258	211	202	265		
Skup^ne^boTezni''	I.	=•	m.		v-	,1.	VII.	bkupaj st.zam.dni 1-9/1981	%
1. Infekcijske in parazit.b.	25	-	53	-	59	1?	57	207	2,0
2. Novotvorbe maligne in benig	65	-	105	-	24?	12	-	429	4,1
3- Endokrine bolezni	157	-	-	-	19	178	29	383	3,7
4. B.krvi in krvotvornih org.	20	-	37	-	26	-	6	89	0,8
5. Duševne bolezni	11	-	27	47	38	163	86	372	3,5
6. Bolezni obtočil	91	15	23	-	28	26	153	336	3,2
7. B.živčnega sist. in čutil	85	124	32		80	65	203	755	7,2
3. B.dihalnega sistema	266		363	218	235	68	208	1363	13,1
9. Bolezni prebavil		-	192	76	150	19	75	662	6,5
20. B. urogenitalnega sistema	m	-	134	153	445	47	125	1015	9,7
1L Komplikacija noseč.in porodi	118	27	632		182	35	24	1041	10,0
12. B.kože in podkožnega tkiva	90	-	99	22	142	45	105	503	4,8
13. B.gibal.sistema in veziv.t.	341	10	704	219	688	156	767	2885	27,7
14. Neopredeljena stanja bolezni	H	-	49	-	112	-	36	208	2,0
Y. Ponovni pregledi	15	-	29	8	62	20	39	173	1,7
SK-PA J	1556	181	2,79	93 2	2513	84?	1913	10121	100
*	0,6	0,1	1.0	0,4	1,0	0,3	0,8	4,2	
I %	. 21,7	18,5 ; 22,1 ; 19,3 , 20,& j g?,? x 19,6 , 18,9 j 25,» [
TABELA k	1 9 8 1	1980
			 Oddelek sukalnice Skupina bolezni	.		avgustu	avgustu	št.zam.dni v septembru	septem.	SKUPAJ	št.zam. avgustu	|	št .zam	Si:	
1. Infekcijske in parazitske bolezni	6	1	6	1	12			8	1	8
2. Novotvorbe maligne in benigne	26	1	36	=	62				.	
?. Endokrine bolezni	6	1			6			3	2	3
4. Bolezni krvi in krvotvornih organov			13	!		61	,	44	?	108
5. Duševne bolezni	-		5	2	5	-		29	4	
6. B. živčnega sistema in čutil	13	1	7	!	20		!			9
7. Bolezni obtočil	10	2	14	2	24	33	3	10	2	43
8. Bolezni dihalnega sistema	5	1	76	7	81	42	7	20	4	62
9. Bolezni prebavil	40	4	14	2	54	37	6	11	1	48
10.Bolezni urogenitalnega sistema		4	39	4	62	37	5	26	5	63
11.Komplikacije nosečnosti in poroda		-	30	3	30	11	2		2	41
12.Bolezni kože in podkožnega tkiva	7	1	43	3	50	30	4	4	1	34
13.B. gibalnega sistema in veziv.tkiva	58	5	112	9	170		22	182	16	395
14.Neopredeljena stanja bolezni	34	3	-		34	9	2	7	l	16
Y. Ponovni pregledi	3	3	9	9	12	12	9	12	12	24
SKUPAJ	231	27	»A	46	635	494	64	386	88	880
	3,1	9,3	5,5	16,0		6,3	21,1	5,0		
Aktivnost komisije za pregled delovnih priprav in naprav
z vidika varstva pri delu
Že v začetku leta je z delom pričela komisija za periodične preglede delovnih naprav in priprav z vidika varstva pri delu. V komisiji so strokovni delavci s posameznih področij (strojništvo, elektro, varstvo pri delu itd.)
Obveznost pregledovanja oz. preizkušanja delovnih naprav in priprav izhaja iz 5., 16. in 26. člena zakona o varstvu pri delu (Ur. list SRS št. 32/74). Ta obveznost pa je konkretizirana v pravilniku o periodičnih ekoloških razmerah na delovnih mestih in v delovnih prostorih, ter o pregledih in preizkusih delovnih naprav in priprav (Ur. list SRS št. 16/75), delovna organizacija pa je dolžna, da določi delovna mesta in delovne prostore, ki jih je treba pregledovati, delovne priprave in naprave, ki se morajo pregle-
dovati, in roke in metodologijo periodičnih pregledov in preizkusov. Metodologijo nam je preizkusil in potrdil republiški inšpektorat za delo 11. 2. 1981.
Tudi v pravilniku o varstvu pri delu imamo program pregledov in preizkusov delovnih naprav in priprav z vidika varstva pri delu, kjer je opredeljeno katere delovne priprave in naprave v naši delovni organizaciji se morajo periodično pregledovati.
Tako je komisija opravila svoj prvi pregled v sukalnici in sicer 18. in 20. 11. 1980. Ugotovljene so bile manjše pomanjkljivosti, ki so se nato odpravile.
Naslednji pregled in sicer 30. 12. 1980 je bil opravljen v delavnicah, gasilskem domu, garaži viličarjev, skladišču CZ. Tudi tu so ugotovili manjše pomanjkljivosti.
Tretji in četrti pregled sta bila v oddelku predpredilnice. Največ pomanjkljivosti je bilo ugotovljenih na raztezalkah VOUK.
Peti pregled (5. 3. 1981) je bil opravljen v oddelku čistilnice bombaža. Predvsem je bilo ugotovljeno, da v prizidku (stopničasti čistilnih Ingolstadt) ni proti česalnici požarnovarnostnega zidu, ki je bil nato zgrajen, kot tudi oder na predalčnem mešalniku Hergeth.
Pri tem pregledu so pregledovali delovne naprave in priprave v predpredilnici bombaža, čistilnici odpadkov in skladišču odpadkov. Ugotovljeno je, da bi bilo nujno popraviti nadstrešek pri skladišču odpadkov, nadalje tla v predprostoru čistilnice bombaža itd.
Kot vidimo je komisija pri svojem delu opozorila na na-
pake in pomanjkljivosti, ki bi potencialno lahko ogrozile varnost na delovnem mestu. Vsekakor sugestije in ugotovitve, ki izvirajo iz teh pregledov pripomorejo k boljšemu stanju varstva pri delu in varnejšem delu. Ža odpravo pomanjkljivosti je služba za varstvo pri delu izdala tudi varnostne ukrepe.
Po odpravi pomanjkljivosti izdajo za pregledane delovne naprave in priprave certifikat, da je delovna priprava oz. naprava v skladu s predpisanimi oz. splošno veljavnimi podpisi, kar potrdijo tudi člani komisije s svojimi podpisi, torej tudi odgovarjajo za to. Delo komisije je odgovorno, člani pa preglede opravljajo poleg svojega rednega dela.
Andrej Krhlikar
S posvetovanja varnostnih inženirjev in tehnikov v Novi Gorici
Posvetovanje, ki ga je organizirala 29. in 30. oktobra, zveza društev varnostnih inženirjev in tehnikov Slovenije sva se udeležila s predsednikom komisije za varstvo pri delu predilnice Litija, tov. Alojzem Koprivnikarjem.
Po pozdravnih govorih predsednika skupščine občine Nova Gorica Stojana Vodopivca, podpredsednika zveze sindikatov Slovenije Martina Mlinarja in predsednika zveze društev varnostnih inženirjev in tehnikov Petra Petkovška, je Viški kvintet zapel nekaj narodnih pesmi.
V strokovnih referatih so bile podane teme:
1.	Analiza stanja na področju varstva pri delu v SRS Sloveniji;
2.	nevarnosti električnega toka;
3.	humanizacija dela;
4.	proste teme.
Z višje tehniške varnostne šole Ljubljana je magr. stroj. Vladimir Drusany obrazložil programsko zasnovo za oblikovanje vzgojnoizobraže-valnih programov za visokošolski študij varstva pra delu. Dipl. varn. ing. Aleksander Kavs je podal pregled poučevanja predmeta varstva pri delu v srednjih strokovnih šolah.
Jernej Mlakar, dipl. ing.
je v posebnem referatu orisal stanje in predloge v zvezi s predpisi o varstvu pri delu.
Magr. Jože Tavčar je
podal referat o sodobni tehnologiji, varstvu pri delu in samoupravljanju. Poudaril je, da popolna avtomatizacija delovnih postopkov prinaša določene nevarnosti in monotonijo pri delu, saj delavec pri opravilih opravlja ponavljajoče gibe telesa, ki povzročajo psihične motnje in zdravstvene okvare.
Zdravstveno varstvo delavcev je obravnaval dr. Martin Toth. Poudaril je, da le od fizično in psihično zdravih delavcev, ki se dobro počutijo
v svojem okolju, lahko pričakujemo dobro in učinkovito opravljanje delovnih nalog in uresničevanje razvojnih planov v delovnih organizacijah.
Dipl. iur. Miran Kalčič in dipl. iur. Igor Rendla sta orisala v posebnem referatu dejavnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja na področju invalidskega varstva.
Dipl. psih. Andrej Frančeškin je obrazložil izkušnje pri zaposlovanju invalidov. Glede na delovno zmožnost in zdravstveno stanje se ivalidne osebe lahko zaposlijo kjerkoli na ustreznih delovnih mestih, katere je pogosto potrebno ustrezno prirediti. Na žalost prepogosto samo fizično prilagodimo delovno mesto in pri tem pozabljamo na socialno pnpravo okolja, ki je najpogosteje odločilno za končno namestitev invalida. Pri zaposlovanju, rehabilitaciji moramo invalidne osebe stalno spremljati in pomagati, da se vključijo v novo delovno okolje in da upoštevajoč zmožnosti dosegajo pri delu predvidene delovne rezultate. Doseči moramo, da bodo inva-
lidne osebe v teh prizadevanjih tudi sodelovale.
Pri vključevanju invalidov na ustrezna delovna mesta ne smemo pozabiti, da invalidi ne potrebujejo usmiljenja, ampak enakopraven odnos, delo, uspehe in osebno srečo.
Sam sem na simpoziju o varstvu pri delu, podal nekaj misli o humanizaciji dela v tekstilni industriji.
V delovnih organizacijah tekstilne industrije je bil v zadnjem desetletju narejen ogromen napredek; v tehnološke postopke in delovne procese so bile vključene sodobne delovne priprave in naprave na katerih je bilo omogočeno povečati storilnost dela. Zgrajeni so bili številni novi oddelki in obrati, ki ustrezajo normativom varstva pri delu.
Kljub temu zdravstveno stanje zaposlenih v tekstilni industriji še ni zadovoljivo, saj je vsaki drugi delavec v tej panogi invalidsko upokojen in delavke ob upokojitvi težje dosežejo delovne in starostne normative.
Neprimerni klimatski pogoji, prekomeren hrup in zahtevnost dela pri posluževanju strojev pogojujejo nastanek invalidnosti. V tekstilni industriji delajo zaposleni zlasti v predilnicah v nočni izmeni. V predilnici se zavedamo, da je potrebno ženam, mladini in invalidom zagotavljati posebno varstvo.
Samo za ekološke meritve delovnega okolja in zdravstvene preglede sluha za delavce in
delavke v hrupnem okolju je bilo v Predilnici Litija v letu 1980 porabljeno 290.000 dinarjev. Iz analize rezultatov pregledov spoznavamo, da nas ekonomski razlogi vodijo v sanacijske programe izboljšanja delovnih razmer v delovnih organizacijah. Žal imamo v tekstilni industriji v te namene omejena finančna sredstva. V letu 1980/81 je bilo med službami varstva pri delu tekstilne industrije Slovenije doseženo koristno sodelovanje pri izdelavi metodologije pregledov in preizkusov delovnih priprav in naprav, ureditvi in vgrajevanju varnosti v nove delovne npra-ve in priprave, pri uporabi osebnih varstvenih sredstvih proti hrupu, dosežene^ sodelovanje z organi inšpekcije dela in drugimi strokovnimi institucijami.
Upamo, da bo to sodelovanje v bodoče doseženo v polnejši meri z ustanovitvijo sekcij po posameznih panogah industrije in to v Zvezi društev varnostnih inženirjev in tehnikov Slovenije.
Na posvetovanju o varstvu pri delu je bilo doseženo poglobljeno medsebojno sodelovanje med službami varstva pri delu iz posameznih delovnih organizacij. Sprejeti so bili tudi ustrezni sklepi za izboljšanje delovnih razmer in humanizacijo dela, katere upamo, da bomo v sodelovanju s sindikati in drugimi strokovnimi institucijami ter republiško inšpekcijo dela tudi uresničili.
Franc Lesjak var. ing.
REDNA LETNA KNJIŽNA ZBIRKA PREŠERNOVE DRUŽBE
Pred obletnico rojstva dr. Franceta Prešerna, ki jo slavimo 3. decembra, je Prešernova družba spet izdala svojo redno letno knjižno zbirko.
Ta. gotovo najcenejša zbirka na Slovenskem, vezana v platno, z večbarvnim ščitnim ovitkom (broširan je le koledar) in tiskana na brezlesnem papirju, stane vsega 450 dinarjev. Če ne potrebujete trdih platnic in boljšega papirja, se lahko odločite za broširano izdajo, ki stane le 350 dinarjev.
Naročnino lahko plačate tudi v dveh obrokih. Vendar to ni vse. zaradi česar na izid zbirke opozarjamo tudi člane našega kolektiva. Skrbno izbrano in mikavno branje je vredno, da bi ga imeli v vsaki družini.
4.	Po jamborni cesti ... v
mesto na peklu — na bogatih pričevanjih osnovan kulturnozgodovinski zapis dr. Miroslava Pahorja ob sodelovanju Ilonke Hajnal. Knjige pripoveduje o stari rimski cest pod Nanosom, po kateri so oc nekdaj prevažali les prot Trstu.
5.	Hitro pripravljanje jedi — priročnik, ki daje sodobnim mladim kuharicam in kuharjem v roke napotilo za hitro pripravljanje okusnih jedi. Napisala ga je priznana avtorica tovrstnih del Andreja Grum.
I		\			Er		'O**			E'	7Z			sni			zz
			►D	E.	v	E	T	i	N	D	V	A	J	S	E	l	1
			Lnrfirm	?	E	Z		—		i	H	£	A	L	A	2	A
				o	v	B	M	l	š	V.	--	3>	K	O	z	J	A
—	3^	R		V	E	M	I	K	A	N				Gr	L		
	A	E	Z/°	E	R	1	k		S.	!	A	k	0	mOffMrz	Sr	v~	"fi
	N	?	Ji	j	/	T			N	E	H	A	L	K	A	SSK	K«
mtn		v	Er	A	c	-Es	D	I	O	Z	I	I		H	A	L	o T
	A	&	C	=E	A	12	i	J	E	c	'V/*/*	A	V	Z	EE	v<	
£5š	K	L	A	hi	r.,r	7	s			R	A	s	r		A	A	i
	N	/	H	A	=~3	V	k			l	N	7	E	G-	Z		L
	A	K	0	t	V		'iZ.0	I	H	E?"* r.;--	J	E		ET	N	k	0
El	i	E	N	A		K	0	k	G	š	A	R		M	0	o	N
| Ugankarski slovarček: PEMIKAN —- Posušeno. nasckli.mo mesu pri liuliiancih
Rešitev in izid žrebanja nagradne križanke »29. november«
1.	Prešernov koledar za leto 1982 — knjiga velikega formata z okrog 200 stranmi prinaša poleg koledarskega dela, opremljenega z barvnimi reprodukcijami slik Maksima Gasparija, vrsto aktualnih člankov, ki bodo prav gotovo pritegnili vsakega bralca: Vekoslav Grmič razpravlja o mestu kristjanov v naši samoupravni socialistični družbi. Jože Smole nam razgrinja podobo današnjega nemirnega sveta, Anton Trstenjak kritično razmišlja o grozeči sili porabniške družbe in samomoru, Ivan Sedej pa primerja staro in novokmečko in sodobno ljudsko arhitekturo. Tu so še: Jože Dolenc Ob štiristoletnici Gregorijanskega koledarja, Janez Gregorv — Tudi pri nas je živalstvo ogroženo, France Adamič — Spomini na brata Louisa Adamiča, pa še pesmi in kratka proza sodobnih slovenskih ustvarjalcev — Vladimirja Kavčiča, Miška Kranjca, Pavleta Zidarja, Karla Grabeljška, Toneta Svetine, Miloša Mikelna in drugih.
2.	Ta glavna Urša — privlačna lahkotna pripoved znanega slovenskega romanopisca Smiljana Rozmana, napisana v obliki dnevnika predstavnice sodobne šolske mladine.
3.	Ljudje pod Osojnikom
— delo v katerem nam pisatelj France Bevk z enkratnim mojstrstvom in umetniško tenkočutnostjo prikaže usodo svojih rojakov, kmetov, dninarjev in drugih hribovskih prebivalcev.
Če se še niste odločili za nakup, vam priporočamo, da poiščete poverjenika Prešernove družbe in zbirke pri njem naročite. Lahko pa naročilo pošljete naravnost Prešernovi družbi, Ljubljana, Borsetova 27.
Do roka je v uredništvo prišlo 24 rešenih križank. Pri žrebanju so sodelovali: predsednica konference sindikata Ani Povše, Viktor Semec, Lidija Skubic ter Matic Malenšek.
Izžrebani so bili: LEOPOLDA PINTAR, upokojenka, ZLATA BIZJAK, biro, JOŽE CAJHEN, upokojenec, NUŠA ROZMAN in JOŽA CEGLAR, obe iz računovodstva. Vsi izžrebani dobijo enako nagrado, 50,00 din.
Rekreacija naših delavcev v šolski telovadnici na Graški Dobravi je vsak torek ob 18.30.
Litijski predilec izhaja dvakrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Vinko Keržan (predsednik in odgovorni urednik), Branko Bizjak Martina Kralj, Alojzija Vehovec, Niko Stamatovski, Marija Zore, Janez Tišler, Rafaela Mele in Matic Malenšek (urednik). List dobijo člani kolektiva in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj. Naklada 1600 izvodov.