posamezna Številka 20 Trtttaitfeto
Šlev. 127.	V Mm t čemet, fine l Ma m
Lelo JLVL
b Velja po pošti: e« oelo leto upre).. te en mesec »t • ■ ie Nemčijo oeloietno. na ostalo inozemstvo.
V	Ljabljani na ta oelo leto naprej.. n en meeeo „ ..
V	opravi prejeman metečno „ 2-M
ss Sobotna izdaja:
Ks oe o leto.....K 8-
ga Nemčijo oeloietno. „ 10 — ■eoetalo Inozemstvo.
Inserati: ~
Enostolpna potttvrsta (72 um Siroma in 3 mm visoka ali ote
prostor) ca enkrat . . . . po 501 sa dTa- ln večkrat . „ ,, prt v«č|ih naročilih primeren popnst po dopovoro. Ob sobotah dvojni tarif.
—---Poslano:
Enostolpna potltvrsta K 1-— Uhaja vsait dan Izvzemal n» del|3 in praznike ob 3. uri pop Bedna letna priloga voxni red
MT Urednico Je t Kopitarjevi nlloi itev. 6/!H. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana plsm' se so aa sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 50. *«
foMrn ilsf za slovenski narod.
Upravništvo j« v Kopitarjevi ullol it. 6. — IUčnn poštne hranilnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 2B.b11, bosn.-hero. št. 7563. — Upr-.vrlSltega teletona št 30.
Pogajanja.
Na Dunaju se ministrski predsednik rlter Seidler pogaja s parlamentarnimi strankami zaradi sklicanja parlamenta. To se pravi: dr. Seidler išče večine, katero je že pri zadnjem državnozborskem zasedanju dobil le z največjo težavo in za katero ima sedaj, po svojih famoznih ukrepih proti Čehom in Jugoslovanom ter po skrivnostni igri s poljskim vprašanjem, še veliko manj upanja. Kako bo to večino slednjič dobil, je njegova stvar; on bo storil vse, k§r bo mogel, da se obdrži — saj smo celo doživeli, da je izrabil suvereno moč krone v potrdilo svoje brezglave politike.
Nas zanima pri tem druga, načelna stran teh pogajanj, ne vprašanje, kako se bodo končala. Nas zanila zlasti dejstvo, da se ministrski predsednik pogaja s strankami, ali bi sklical državni zbor ali ne, in zlasti nas zanima možnost, da se državni zbor sploh ne snide, če ministrski predsednik za svojo vlado, ki ima ne samo izrazito nemško, marveč po zadnjih dogodkih celo očitno protislovansko obi-ležje, ne zbaranta večine glasov. Reči moramo, da je to dejstvo unikum v konsti-tucionalni dobi in sramota za ustroj, ki kaj takega omogočuje.
Tega, mislimo, tudi Seidlerjeva vlada ne bo zanikala, da vsa teža razmer počiva na širokih ln potrpežljivih plečih ljudstva, da izključno ta pleča žuli breme vojske. Seidler sedi v svoji pisarni in »vlada.« Ljudstvo pa, ki ga on vlada, pada na bojiščih pod kroglo, se duši s plinom, medli po mestih od lakote, se trudi in ubada po poljih do zadnje kapljice potu, ki ga ie more iztisniti usehlo mišičevje, omaguje v tovarnah. Kakor strašna usoda so prišli dogodki zadnjih dni nad državo. In kdo je ta država? To vendar ni ministrski predsednik, ki se sedaj pogaja z zastopniki ljudstva, ali bi jim dal besedo, da rečejo, kaj ljudstvo misli in hoče, ali pa bi jim morda zopet zavezal usta. Kogar v dvajsetem stoletju sprele-tavajo poželjenja po absolutizmu, spada v muzej, med zgodovinske spomenike fevdalne preteklosti, ne na sjedež ministrskega predsednika. Kdor bi pa celo sedaj, po štirih letih vojske, katere žgoči bič je padal le po telesu ljudstva, dasi se ni moglo braniti, ko se je zavihtel nad njim, hotel vladati brez ljudstva, ne krši le ustavo, ampak je. škodljivec države: on vzdržuje nezadovoljnost, jo neti in pospešuje stremljenja, ki so vse prej nego državi v korist V nobeni drugi izmed zapadno-evrop-
skih držav ni prišlo vodečim državnikom na misel, da bi vladali brez parlamenta, nikjer se niso šele pogajali s strankami, ali bi sklicali parlament, ali bi bili brez njega. Tam to ni več vprašanje. Ententa doživlja katastrofo za katastrofo, a da bi izzvala državno katastrofo, da bi si sama namerila nož na srce, tega se skrbno izogiba: svoj parlament čuva. Po zadnjem vojaškem polomu na Francoskem so mnogi poslanci v francoskem parlamentu zahtevali, da se prične razprava o vojaškem položaju; Clemenceau je menil, da bi to državi škodovalo in je dne 4. t. m. končal svoj govor z besedami: »Če nisem spolnil svoje dolžnosti, potem me spodite s tega mesta; če mi zaupate, mi dopustite, da izvedem delo mrtvih do konca.« In je dobil zase 377 glasov izmed 487 oddanih. Tako govori državnik, ki čuti ustavno. On se ne pogaja, ali bi sklical parlament, ne tipa, ali ima večino, marveč moško stopi pred sodni stol ljudstva, pripravljen, da izvaja posledice, če ga obsodijo. Tu ima Seidler lep zgled. A ti zgledi ga ne mikajo. Pri nas je vprašanje parlamenta vprašanje ministrskega predsednika, ne vprašanje ustave; Seidler sc pogaja, da reši sebe, in rajši žrtvuje ustavo, nego sebe —
Na vse take opazke dobivamo vedno isti odgovor: Naš parlament je za delo nezmožen; v njem ne vlada državna misel, ampak separatistične težnje razbitih strank. Priznajmo, da naš državni zbor ni ravno vzoren, da bi marsikaj bilo lahko drugače. Toda kdo je kriv, da je tako? Kdo )». kriv, da državna misel nima nobene moči do duhov? Ali je čudno, da se razkraja parlament države, ki je izrazito narodnostna, ki ima slovansko večino, in ki jo kljub temu silijo pod nemške be-lange in mažarsko nasilje? Ali je čudno, da odrekajo slovanski poslanci glasove ministrskemu predsedniku, ki vodi pred prestol prečudne deputacije in uganja sam politiko »Štajerca« na način, kakršen se pred prestolom ne spodobi? Kdo je kriv? Naša stranka jc vedno stala na stališču, da je Avstriji-Ogrski vtelešena velika misel sprave med narodi, da je ravno ta država prva poklicana, da praktično reši narodnostno vprašanje ter tako izvrši apostolsko misijo v človeštvu. Ves svet teži za spravo, vse išče formule, ki bi omogočila miroljubno »zvezo narodov.« Pogoji zanjo so dani sami v naravi naše države. A tisti, ki to najmanj vedo, so naši državniki. Oni se pogajajo, ne kako bi državo rešili, ne kako bi dali državni misli trajno moč, da bi združila duhove in jih organizirala k skupnemu delu, ampak kako bi
rešila sebe in organizirala enodnevno večino zase. Kdor gre z njimi, gre zoper državo.
HrsKi porlanseni v zvezi i
V seji ogrske poslanske zbornice dne 5. t. m. je govoril grof Tisza o poglobljeni zvezi z Nemčijo: Prepričan je, da ta poglobljena zveza ne more biti nič drugega, nego občevanje neodvisnih vlasti pod mednarodnimi oblikami. Tudi na političnem poprišču bi govornik z veseljem pritrdil bistveni okrepitvi, posebno trdnejši sestavi casus foederis. Le-ta more tudi v bodočnosti izgubiti svoj defenzivni značaj, ki ga jc imel v preteklosti. Veliko več se da v konkretnih vprašanjih storiti na vojaškem poprišču. Bogato vsebino pa more ta zveza doseči na gospodarskem poprišču, ne da bi izdali eksistenčne pogoje produkcije posameznih držav. Z vzajemno zajamčenimi olajšavami moremo drug za drugega veliko storiti. Vendar pa mora govornik povdariti, da tudi ta gospodarska zveza ne more imeli agresivnega značaja in tudi ne pomenja zapore nasproti drugim vlastem. Najodločnejše moramo izjaviti, da je naša gospodarska zveza z Nemčijo le tedaj koristna in da jo moremo sprejeti le tedaj, čc ne bo istočasno zvezana s spojitvijo tako obsežnega gospodarskega ozemlja, ki ima surovin v preobilju, kajti v tem slučaju bi žrtvovali poljedelstvo zavezniških velesil temu zavezniku. Radi b oni o dovolili gospodarske ugodnosti takim ozemljem, katerih zveza more biti za nas koristna. Toda v to zvezo, ki temelji na dovolitvi posebnih koristi, moremo sprejeti le taka ozemlja, katerih pridružitev uvoznega značaja celega zavezniškega ozemlja nc bo predrugačila. Že danes moramo najodločnejše povdariti, cla tudi Nemčija danes ne more želeti, cla bi sc dalo ogrsko kmetijstvo „ izkoriščati na primer na ljubo Rumuniji.
Ministrski predsednik dr. Wekerle je odgovoril: V prvi vrsti izražam -svoje veselje nad besedami predgovornika, ki je našo zvezo z Nemčijo moralno podkrepil s tem, da je izjavil, da ogrsko javno mnenje stoji za to zvezo. Značaj te zveze je, kakor je bil vedno, deferziven. Težišče vprašanja jc v tem, da je tu govor o defenzivni zvezi in ravno zato jc seveda v interesu okrepitve obrambe, da skušamo obrambna sredstva, ki jih vsebuje oborožena moč, ojačiti in povišati. — Tretja točka bi bila okrepitev zveze potom gospodarskih pogodb. Naše kmetiske interese
moramo z eno besedo na vsak način varo* vati tudi v novih razmerah. Mislim, da se visoke agrarne carine ne dado vzdržati, vendar se moramo z varnostnega stališča vedno držati tiste meje, ki našo produktivno sposobnost brezpogojno zavaruje. Zato ne more biti govora o priključitvi, ki bi dražila naše interese. Ob sebi se ume, da moremo skleniti samo tako zvezo, v kateri bo naša suvereniteta pod vsemi okolišči-nami zagotovljena: a ne le našo suvereni-teto, marveč tudi našo pravico razpolaganja moramo zavarovati. Končujem torej z izjavo, da moramo istočasno, ko sklepamo z Nemčijo političen dogovor, skrbeti tudi za sporazumno ureditev naših blagovnih razmer in skleniti obenem narodnogospo. darsko pogodbo.
Zbornica sc je nato na nedoločen čai odgodila.
Vprašije Poljske.
»Neues Wiener Tagblatt«, katerega zveze s krogi vlade so splošno znane, ja objavil z ozirom na vprašanje Poljske in o nameravanem potovanju avstrijskega in ogrskega zunanjega ministra barona' Bu-riana članek, ki izvaja med drugim: »Ob nastopnem posetu grofa Buriana pri kanclerju Hertlingu v Berlinu bodo razpravljali pač v prvi vrsti o vprašanju Poljske, fo vpraša ni e ic oač najbolj trnievo v vrsti vprašanj, ki jih jc sprožila vojska. Prej ko slej zagrinja razvoj vprašanja neprcdorljl-va tema. Lahko rečemo, da odkar je izšlo lastnoročno pismo cesarja Franca Jožefa 4. novembra 1916, nista zvezni sili izjavili ničesar o svojih ciljih. Omenjeno lastnoročno pismo jc, kakor znano, na-znanjevalo, da se bo ustanovila samostojna država iz ruskega gospodstva iztrganih ozemelj in sicer dedna monarhija z ustavo^ istočasno se je izrazila kot cesarjeva volja: »V tistem trenutku, ko vstane nova država, se podeli tudi deželi Galiciji roko v roki s tem razvojem pravica, da samostojno ureja svoje deželne zadeve v popolni meri, v kolikor to soglaša z njeno pripadnostjo k skupnosti države in njenim procvitanjem, da se nudi prebivalstvu Galicije jamstvo njegovega narodnega in gospodarskega razvoja.«
Čim bolj so se merodajne oblasti od takrat izogibale podajati izjave, tem bolj so poganjale legende. Časopisje v Nemčiji, kateremu so, kakor je to navada, uzde zrahljali, je bilo tudi v tem slučaju, ko gre za naša življenjska vprašanja, izvrsten in-formacijski vir avstrijskemu javnemu mnenju, kar v resnici ni koristilo stvari. Javno
Večeri ob Lemasm
Spisal vseuč. prof. Maryan Moravvski, S. J. Po tretji izdaji prestavil Francc Fr. Stelfc.
(Dalje.)
D e v i 11 e.
Znanost res lahko postavlja hipoteze tudi izven polja dosedanjih svojih preiskovanj, toda vedno le v področju izkustva ali v sferi, ki se da preiskati z znanstvenimi sredstvi. Hipoteza je v toliko znanstvena in znanosti koristna, v kolikor sega z mislijo za že pridobljene meje, toda v smeri, pokazani po dosedanjem izkustvu, in v nadi, da jo bodo nova izkustva podprla. S to nado hipoteza živi, v njej ima tudi pravo svojega obstoja; toda kadar kdo uganja pustolovstvo izven sfere izkustva, že ne moremo več govoriti o znanstveni hipotezi. O načinu, kako se je razvil iz kaosa planetni sistem, napravimo lahko različne hipoteze: ker to vse je še v področju izkustva; marsikaj v tem oziru lahko opazujemo na sedanjem obnebju in marsikaj sc lahko poskusi v laboratoriju. Toda ali je materija svetovne megle absolutno bitje ali je odvisna od Stvarnika, o tem ni mogoče postaviti nobene znanstvene hipoteze, ker je tu izkustvo izključeno. O razmestitvi raznih psihičnih fun-
kcij v raznih delih možganov se dado narediti hipoteze, ker tu lahko pričakujemo odločilnih opazovanj, mnenja pa, da zavest ni nič drugega, kot ena stran možganskih gibanj, ne morsmo vzeti za znanstveno hipotezo, saj si niti misliti nc moremo izkustva, ki bi kaj podobnega lahko potrdilo.
Gospodična W i 1 s o n.
Samo eno moram očitati tem izvajanjem: da so grozno abstraktna. Ali bi ne mogli, gospod Deville, malo bolj konkretno pokazati, kako iz tega sledi soglasje, ali kakor Vi pravite, oddelitev obeh nazorov o svetu, verskega in znanstvenega?
Deville.
Če želite, gospodična, bom poskusil narisati konkretnejšo sliko sveta, kot nam jo nudi znanost, in prepričali se bomo, da o sporu z vero ne more biti govora. Ne bom vas dolgočasil s prodrobnostmi, samo glavne poteze bom poudaril.
Sedanja znanost sploh skuša razumeti materialni kakor tudi moralni svet s stališča evolucije — kar že v osnovi prija religiji, saj nič tako ne vodi duha k iskanju začetka in Stvarnika, kakor misel evolucije: kjer je evolucija, razvoj, tam ni kaosa, ni slučajnosti, ampak stremljenje k nekemu cilju, ki se je nahajal potencialno v začetku.
Materijalni svet predstavlja znanosti evolucijo neomejene materije od svetovne megle Da do tvorbe sedanjega našega pla-
netnega sistema s pomočjo mehaničnih sil, ki spe v materiji. Tu ni nobena teza ali hipoteza v nasprotju z verskim svetovnim naziranjem. Religija, kakor sem dejal, trdi samo to, da izhaja materija od Stvarnika, da je on rezultat evolucije, ki so jo izvršile naravne sile, nameraval. To pa je, kakor vemo, že izven kompetence znanosti.
Dalje išče znanost tudi razlage za množino oblik, ki jo vidimo v živečem svetu, v razvojni genezi. Malo je še v tej smeri dognala, na mnogo težav jc zadela in do sedaj šc plava večinoma v hipotezah. Toda v teh hipotezah in njihovih mogočih zaključkih ni nič takega, kar bi nasprotovalo verskemu pojmovanju sveta. Le ena hipoteza, ki so jo darvinisli večkrat izrekli, bi bila s tem pojmovanjem v nasprotju, namreč: da se vrši evolucija po samih slepih slučajih, brez misli Stvarnika — toda ravno ta hipoteza ni znanstvena, ampak le filozofična, vzeta iz metafizike materiali-zma.
Duhovnik.
Le na eno si dovoljujem opozoriti. Iz splošne evolucije življenja na zemlji bi brezpogojno izvzel človeka. V tem tudi ni nobenega protislovja ali disharmonije. Prav dobro lahko razumemo, da kakor se je najprvo počasi razvijal neurganyki svet, tako se je tudi pozneje živeči svet razvijal s pomočjo sil, ki mu jih jc dal Stvarnik, do gotove stopnje dovršenosti; takrat pa je bil človek, stvar višjega reda, uveden v sebi odločeno gospodstvo«.
Dejstvo, ki je pustilo globoko sled v spominu človeštva, da je bilo prvotno stanje človeka najvišje in najbolj srečno _ in
ne divje, ki bi mejilo na živalstvo, se mi zdi, da zelo za to govori.
Deville.
Tudi jaz, velečastiti, nimam nič proti temu, da človeka izvzamemo iz splošne evolucije; vendar čc bi prav kdo imel evolucijski začetek človeka za pridobitev
znanosti — do česar jc pa šc daleč _ bi
to še ne oškodovalo religije v obče. Na kakršenkoli način naj jc že človek nastal, iz prsti, je on stvar božja, ker jc Bog ve3 ta razvoj v vseh podrobnostih naprej določil. Na kakršenkoli način naj je že človek dobil svoje moralno, estetično in versko pojmovanje, mora on, ko je prišel clo spoznanja samega sebe, narave in Boga, dajati čast Bogu in moralni zakon, ki ga ima v svojem srcu, izpolnjevati kot božji zakon — v tem pa je bistvo religije. No, pa naj povem šc to, da tudi med katoličani nc manjka znamenitih evolucijonistov. Spominjam se, da misli sv. Avguštin v svoji knjigi De Gene si ad litteram, da je Bog ob začetku ustvaril v stanu potencialnem in kali« vse, kar naj bi sc potem stopnjema razvijalo in pojavljalo. In to hipotezo raztegne Avguštin celo na človeško dušo, ne v tem smislu, kakor da bi dušo istovetil z materijo, ampak smatra dušo za prine:p, ki jc lahko obstojal najprvo potencijalno in se potem razvil v aktualni smeri.
mnenje se je oprijelo v tem slučaju, kakor vselej, kadar ga ne vodijo, gesla in sicer se glasi v našem slučaju »avstrijsko-polj-ska rešitev«, beseda, ki obsega lahko tisočere možnosti in konstrukcije in dopušča prosto polje nasprotnim ugibanjem. In zgodilo se je, da je nastal pri nas cel kompleks predstav in — odkrito recimo — skrbi, o katerih bi bili boljše storili, če bi jih bili pravočasno preprečili. Najresnejša skrb, ki odtehtuje pri končni rešitvi razmer diplomatske in vojaške interese, ie seveda gospodarskega pomena.
Kadar se uredi vprašanje Poljske, se mora seveda odločiti tudi usoda Galicije. Elementarna zahteva našega gospodarskega življenja je pa, da se z odločitvijo ne oslabi trajno naše gospodarsko telo. Galicija predstavlja več kakor četrtino prostora in prebivalcev Avstrije, nad tretjino naših polja in vrtov, govedo- in pre-šičoreje; skoraj polovico pridelanega krompirja in sočivia, naših konj in skoraj dve tretjini našega lanenega pridelka. Zahodni Avstr" dobavlja sol in petrolej, V mirnih časih je izdelovalo okroglo 2000 industrijskih podjetij v Nižji Avstriji in v Sudetskih deželah z nad 100.000 delavci le tekstilne izdelke Galiciji. Dalje so se dobavljali Galiciji izdelki železne indu-gtriie ':i, perilo: nad pol tisoč milijonov |	šala vsaj vrednost navedenega
li finančno vprašanje bi delalo se loči Galicija od ostale Av-
Najnujnejše želimo, naj vzame grof Burian žeto veliko gospodarske prtljage seboj v Berlin. Gospodarsko vprašanje ne sme biti pastorka pri pogajanjih o razmerah na vzhodu, kar gotovo ne odgovarja tudi željam Nemčije, ki si mora želeti močnega zaveznika, kar pa ne more biti, čc ie mu odreže možnost gospodarskega pro-cvita. Uradno obvestilo, da se v Berlinu vprašanja še ne bodo končno rešila, nas v gotovi meri pomirjuje, ker pripušča možnost, da bodo govorili besede tudi poklicani gospodarski krogi in da se ne zagrne Rastor le v odgovornost diplomacije in da bi celo prezrli pri nad vse resni odločitvi gospodarska življenjska vprašanja.
Z ozirom na Burianov poset v Berlinu pravi »Zeit«: Burian je zelo premišljen diplomat in najprevidnejši jurist. Sedemkrat Si bo premislil celo vse vejice, predno podpiše, pogodbo ali celo predpogodbo. Dalje izvaja: »Politični in vojaški del dr-fcave ne bosta lahka, a ložja, kakor gospodarski del, V gospodarskem oziru ne vemo, če ne bo pogodba z Nemčijo nam tkoefovala. Ne bi radi videli, ker tvorimo most na Orient, da nas prezro ali celo popazijo. Potrebno je že zdaj v tem oziru »variti in opozarjati, ker dobri gospodarski temelj najbolje zavaruje politične po-fedbe.
Mariborsko pismo.
Maribor, dne 3. junija.
Ptujski Ornig si bržkone misli, da »Štajerca« ni treba več izdajati v slovenskem jeziku, Čitajo ga itak le Nemci, ki razumejo slovenski, ali nemčurji, ki jim je
Tu imate primer krščanske trditve, ki e izven znanstvenega polja, ne le tedanjega, ampak — kar je vredno povdariti — '.udi sedanjega, Znanost preiskuje, ali so (e in kako so se iz principov razvile raz-ične oblike; krščanstvo trdi po Avguštinu e, da je te principe, ki so tako plodoviti, »osejala božja roka.
H a i n b e r g.
Priznam, g. Deville, da mi ta nazor prav ugaja. Tudi jaz sem se že večkrat jedi nad tem, da se metafizika vmešava v Jospodstvo znanosti; Vi ste pa dobro po-(tavili mejo: na eni strani polje izkustva, Jospodstvo znanosti, — na drugi d a s Jing an sich, gospodstvo metafizike n religije. Zelo dobro.
Končno se mi zdi iz več ozirov blestela misel Taineova o dveh slikah (da ranim proti njemu njegov lastni izraz) fan-azmagorija. Res, učenjaki ne ustvarjajo ilike celega sveta, ampak obdeluje-
0	le posameznosti in to izključno na em-jirični površini; filozofi pa izdelujejo celoto — toda ne delajo, kakor pravi Taine, •po naravi«, ampak po misli: ker se la :elota, za katero jim je, ne da opazovati, 'ridobitve znanosti, ki temelje na zadost-tih raziskavanjih, si ne nasprotujejo, sm->ak se skladajo; sestavi filozofov pa ramo v našem veku bolj kakor kdaj drug Irugemu nasprotujejo in se pobijajo prav lo temeljev. Splošno pojmovanje sveta, ki » se v glavnih obrisih ohranjalo od mi-julega veka, je le Taineov p i u m d e s i-
1	e r i u m. Ničesar nam bolj ne majka, ka-cot ravno teh osnovnih črt. Nazadnje pa »e datirajo začetki moderne znanosti od conca minulega stoletja, od Herschela, „aplacea in Volta, ampak segajo nazaj v 7, in 16, stoletje. ?.p Kopernik, Keppler, Cartezij in Newton so Napravili tista velita in plodovita odkritja, ki so privedla .nanost na moderna pota.
(DalieJ
vseeno, ako Ust tudi izhaja v nemškem jeziku. Ti razlogi so bili pač merodajni, da je Ornig naročil »Schriftleiterju« Linhartu, da mora prinesti poročilo o avdijenci nem-škutarjev v nemškem jeziku. Zato je »Šta-jerc« prinesel velik nemSki napis: »Kai-sertreue Slovenen gegen ihre Volksver-fiihrer« in podnapis: »Biirgermeister und Bezirksobmann und »Štajerc« SchriRlcApr Linhart beim Kaiser.« Potem sledi slovenski : »Cesarju zvesti Slovenci proti svojim zapeljivcem«. — »Župan in okrajni načelnik Ornig in urednik »Štajerca« Linhart pri cesarju.« Nato sledi nemško poročilo o sprejemu na Dunaju.
Čemu to nemško poročilo v slovenskem listu, je res uganka, ako nima veljati kot poskus, če nc bi šlo v bodoče tudi samo z nemškim listom. Kot zanimivost naj navedemo še, da je »Marburgerca« do-tično številko »Štajerca« razstavila v svojem izložbenem oknu.
Te dni so bili pri prehranjevalnem uradu na Dunaju mariborski župan dr. Schmiederer ter mestna svetovalca dr. Orosel in Pfrimer, da se pritožijo radi slabih prehranjevalnih razmer. Ker je bil predsednik prehranjevalnega urada Paul odsoten, je odposlanstvo sprejel neki polkovnik generalnega štaba. Pritoževali so se, da se mestu nakazuje premalo moke ter zahtevali nujne odpomoči. Zahtevali so, da se nakaže več krompirja, masti in mesa? Namestnika predsednik prehranjevalnega urada je dal gospodom lepe obljube. Pol vagona ukrajinskega špeha je baje že na poti. Če se le ne bo izgubil vagon s špehom vred. Morda bo to kaj uplivalo vsaj na znižanje cen špeha, ki se danes prodaja že po 50 K za kg, dočim se prodaja suho svinsko meso po 60 K.f
V zadnji seji občinske aprovizacijske komisije so sklenili, da se letoviščarjem ne bo izdajalo nikakih kart za živila.Go-stilne ne smejo imeti tujcev na hrani več nego tri dni. Podaljšanje tega roka sme dovoliti le aprovizacijska komisija.
Pekom se je dovolilo, da bodo smeli imeti ob nedeljah zaprto. Zato pa bodo morali oddajati v soboto kruh za nedeljo. Dosedaj smo sploh že od Božiča sem bili ob nedeljah brez kruha. Morda b o sedaj boljše. Ta teden je letos prvikrat, da dobimo kruh vsak dan.
Neki pobalini so zopet poškodovali Jahnov spomenik v mestnem parku. Po j stari navadi obdolžuje »Marburgerca« tu- j di to pot Slovence, da so to zagrešili, dasi se je nedavno temu izkazalo, da so to bili nemški dijaki, ki so spomenik poškodovali, samo da bi očrnili svoje slovenske tovariše.
Za slovensko šolo v Mariboru prihajajo prav pridno darovi od vseh strani slovenske domovine. Ako bodo darovi prihajali še nadalje v taki meri, je upanje, da bo mogoče otvoriti šolo že prihodnjo jesen.
Slovenci! Jugoslovani! Ne zabite slovenske šole v Mariboru!
Bilka bo Francoskem.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 5. junija. Uradno.
Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a.
Z uspešnih sunkov na Flanderskem so se vračali z ujetruki. Na celi fronti se je živahno poizvedovalo. Topovski boj je od časa do časa oživel.
Bojna skupina nemškega česa r j e v i č a.
Svoje uspehe na južnem bregu Aisne smo razširili in vrgli sovražnika proti Am-blenyju Cutnyju in vzeli njegove postojanke severno od Dommiersa. Krajni boji se bijejo na obeh bregovih reke Ourcq, Sicer se položaj ni spremenil.
Poročnik Lowenhardt je priboril svojo 26. zračno zmago.
Berlin, 5. zvečer. Na bojišču se položaj ni spremenil.
Odločilni trenutek.
Reuterjev dopisnik pričakuje, da se pričenja v Franciji biti odločilna bitka. — »Journal de Geneve« tudi pričakuje v kratkem odločitve in trdi, da znaša nemška premoč 50 divizij. — »Frankf. Ztg.« beleži, da sc francosko časopisje ne peča toliko z boji, ki se zdaj bijejo, marveč z vprašanjem, kje sc bo bila velika bitka; če jo bo bil geperal pocli ob Marni ali na črti Chateau t Thierry - Soissons - Oulchy-Chateau. Večina francoskih vojaških strokovnjakov napoveduje, da se bo bila odločilna bitka v štirikotniku s črtami Corn-pičgne - Soissons - Oulchy - Chateau - Vil-lers - CotleTet.
Kaj je povzročilo poraz Francozov?
Berlin, 5. Wolff: Ob težkih porazih Angležev v Flandrski je hitela Francija z močnimi silami angleškim zaveznikom na pomoč; 16 francoskih divizij je nastopilo v flandrskih bojih, druge so bile tam v rezervi. V vročih bojih, posebno ko so ponavljali protinapade, so Francozi najhujše krvaveli za Anglijo. Fochova podpora pre-
maganim Angležem je pa resno oslabila lastno fronto. Posledica je bil krvavi poraz Francozov med Aisno in Marno. Zdaj, ko so prebite francoske postojanke v široki fronti, ni Se posegla v boj na pomoč Francozom niti ena angleška divizija. Francoske čete, ki so se žrtvovale na angleški fronti, morajo same nositi vso težo bojev in krvavih žrtev.
Francoske rezerv«.
Berlin, 4. junija. Wolff: General Hum-bert je pošiljal že v bitki med Noyonom in Royejem svoje rezerve prenagljeno in v kapljicah v beg, toda Francozi so se borili takrat še vedno v strjenih četah. Padec fronte Choniur des Dames je pa učinkoval tako silno, da je redni nastop slabih francoskih rezerv nemško zasledovanje zagrabilo in razbilo. Ujetniki ne zvračujejo krivde poraza na svoje generale, kar dela vedno Anglež, marveč pripoznavajo, dp. je povzročila nesrečo le nečuvena naglica nemškega zasledovanja.
Položaj na francoskcm bojišču.
Haag, 5. junija. Angleški listi poročajo, da se na bojišču položaj ustavlja. Francozi so izgubili pri Soissonsu zemljo, ker jim je grozila obkolitev. Popolnoma se nemško prodiranje še ni ustavilo, posebno grozi še vedno nevarnost Compifeg-nu. S tem, da se spreminja fronta v stoječo, nevarnost še ni odstranjena; položaj postane marveč lahko kritičen na ostalih delih fronte, če jim odvzamejo čete. Gre za to, če morejo Nemci kje drugod precej pričeti z ofenzivo.
Cfcmenceauova izjava o položaju na bojišču.
Pariz, 4. junija. (K. u.) »Agence Havas«: Zbornica se je zbrala polnoštevilno, tudi galerije so zelo zasedene. Ministrski predsednik Clemenceau je izjavil, da ne more odgovarjati na interpelacije o vojaškem položaju, ker je poročal o njem v ar-madni komisiji. Več v javni seji ne more povedati. Ministrski predsednik je ugovarjal predlogu, naj se konstituira zbornica v tajni odbor. Poslanec Cachin je naprosil Clemenceaua v imenu socialistov za pojasnila; tega ne zahteva iz sovražnosti proti vladi, marveč gre za dobrobit domovine. Clemenceau je odgovoril, da mu ni mogoče govoriti koncem Šestega dne bitke o vojaškem položaju. Uvedel je preiskavo o odgovornosti. Noče biti tak bojazljivec, da nastopi proti vojskovodjem, ki so si pridobili zaslug za domovino. Ministrski predsednik je opozarjal na odpad Rusije, ki je dovolil Nemcem, da so vrgli 200 divizij proti zaveznikom na zahodu .Sedanji trenutek je strašen, toda srčnost in junaštvo vojakov sta kos položaju. »Naši vojaki,« je zaklical Clemenceau, »so se bili eden s petimi.« Ministrski predsednik je hvalil nato vojskovodje, posebno Focha in Petaina. Zavezniki Fochu zaupajo. Vojni svet v Versaillesu je sklenil, da ga javno počasti. (Odobravanje.) Nemci so se vrgli v novo pustolovstvo, umikamo se, kar pri-poznavam, a udali se o? bomo nikoli. Če ste odločeni, da greste do konca, potem je zmaga naša. Nemci poskušajo taktiko nas terorizirati, ki se jim ne bo posrečila Američani prihajajo, Francoske in angleške čete se izčrpavajo, a tudi nemške. Gre se zdaj za sodelovanje Američanov. Naši zavezniki so se odločili, da nadaljujejo voj sko do konca. Zmaga bo naša, če sta vla da in prebivalstvo na višku položaja. Cle menceau je končal svoj govor sledeče: »Če nisem spolnil svoje dolžnosti, potem me spodite s tega mesta; če mi zaupate, mi dopustite, da izvedem delo'mrtvih do konca.« — Zbornica je priredila ministrske mu predsedniku ovacijo.
Več poslancev je zahtevalo, naj se kmalu določi dan, ko bodo razpravljali o ^foroel.icijah glede na vojaški položaj ''t-vsh <!:• predsednik je pa odklanjal vsa ki stavljeni rok in je zahteval zaupnico Konccm koncev so odgodili razoravo o interpelacijah na nedoločen čas, kakor je želela vlada: sklenili so to s 377 proti 110 glasovom.
Angleško mnenje.
»Westminster Gazette«: Trdno priča kujemo pomoči, ki bo koncem koncev pri šla. Ofenziva leta 1916. proti Francozom se je izjalovila, ko je prišla angleška ar mada. Izjalovila se bo tudi ofenziva leta 1918., kadar bodo vzravnavali Američani položaj. Za Američani na zahodu leži ve lika obrambna črta zveznih čet, ki se mo ra prebiti, predno se izoolnijo v Nemčiji sanjave sanje o osvojitvah na vzhodu in na zahodu. Nemški listi, ki pišejo, da se na obeh straneh čakajo, ne sodijo pravilno, koliko se tiče nas. Nikdar niso bili pojmi zaveznikov jasnejši in določnejši, kakor odkar so sc pričele izvajati letošnje operacije. Jasnejše kakor kdajkoli vidimo, kaj pomenja nemški mir, Razprave v Brestu-Litovskem so nas naučile, kaj se zgodi, če prinašajo nemški vojaki olikine veje in napovedujejo zmerne predloge. Svet ne more ničesar upati, nobenega jamstva trajnemu miru ne bo zajamčenega, če se ne spremeni stari mednarodni sistem.
Seslo zosedonje volneoo sveti sporazuma.
Pariz, 4. junija. (Kor. ur.) »Agence lavas«: Vrhovni vojni svet je izdal izjavo, ci izvaja: Vrhovni vojni svet je zboroval v šestem zasedanju v okolnostih, ki so resne zvezi svobodnih narodov. Nemška vlada, ki i je osvobojena na vzhodni bojni črti vsake nevarnosti, ker sta odpovedala ruska armada in ruski narod, osredotočuje vse svoje napore proti zahodni bojni črti. doseči namerava zdaj odločitev v Evropi z dragocenimi in obupnimi napadi na zvezne armade, predno morejo ameriške Združene države uveljaviti vso pezo svojih sil. Sovražnik je dosegel začetkoma gotovih uspehov, za kar se mora zahvaliti svojemu strategičnemu položaju in železnicam, s katerimi razpolaga. Ne dvomi se, da bo ponavljal svfije napade in da so lahko zvez. i narodi še izpostavljeni kritičnim dnem.
Vrhovni vojni svet je premotrival ve«
položaj in se prepričal, da prenesejo pre-skušnjo s trdno srčnostjo, ki so jo vedno pokazali v obrambi pravice. V šahu bomo držali sovražnika in pravočasno udarilL Storimo vse, kar le moremo, da pomagamo svojim armadam na bojišču in jih podpiramo. Uvedba vrhovnega poveljstva j« močno izboljšala položaj zveznih armad in učinkuje dobro ter brez pretresljajev. Vrhovni vojni svet popolnoma zaupa generalu Fochu in občuduje ter je ponosen na hrabre zvezne Čete. Vsled hitrega in prisrčnega sodelovanja predsednika Združenih držav bodo pogodbe, ki so se sklenil« pred dvema mesecema glede na prevoz in vkrcanje ameriških čet, sovražniku onemogočile, da doseže z lago s tem, da izrabi naše rezerve, predno izčrpa svoj« lastne rezerVe.
Vrhovni vojni svet pričakuje zaupljivo končnega uspeha. Z vsemi narodi so •• odločili, da ne prepuste niti enega svobodnega naroda na svetu despotizmu v Berlinu. Niih armade kažejo srčnost in vztrajnost, ki sta jim omogočili že večkrat, da so zadržale nemški napad. Njih srčnost zadošča, da prenašajo preskušnjo do konca vztrajno in z zaupanjem, da zagotove svobodi pot. Svobodni narodi bodo zopet rešili kulturo s svojimi vojaki, ki jih moramo občudovati.
Bojizlialljofli.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dnnaj, 5. junija. Uradno. Delovalo je le topništvo, sicer nobenih posebnih važnih bojev.
Politične novice,
-f Seidler za poletno zasedanje parlamenta. 5. t. m. je sprejel dr, vitez pl. Seidler med drugimi prelata Hauserja, posl. Schurffa, Wedro in Kittingerja. Opoldne je prišel k ministrskemu predsedniku zbornični predsednik dr. Gross in ga vprašal, če je pričakovati poletnega zasedanja zbornice. Seidler je zagotovil, da je prej ko slej za to in da gre njegovo prizadevanje za tem, da se skliče zbornica kakor hitro mogoče. Nemški parlamentarci, ki so govorili z dr. pl. Seidlerjem, zagotavljajo, da ima resno voljo, sklicati parlament in da upa, da bodo stranke kot predpogoj zajam-čile, da rešijo najnujnejše državne potrebe, 'predvsem proračunski provizorij.
+ Čehi in parlament Z Dunaja poročajo 5. t. m.: Poslanec Klofač je imel kot poslovodni načelnik Češkega svaza pogovor z zborničnim predsednikom dr, Gros-som glede takojšnjega sklicanja posvetova-vanja načelnikov. Med drugim sta govorila tudi o poletnem zasedanju parlamenta, pri čemer je dr. Gross izjavil, da je treba v to svrho še pogajanj z vlado in medsebojnih pogajanj s strankami. Poslanec Klofač je iz tega pogovora dobil vtis, da bi predsednik sicer rad videl, da bi poslanska zbornica zopet začela delovati, da pa doslej niti še ni gotovo, ali se prihodnji teden skliče seja načelnikov, ker se neprestano dobe stranke, ki sklicanje poslanske zbornice tačas ne smatrajo kot času primerno. Končno ni jasnosti o vladnem stališču. Poslanec Klofač je izjavil, da hočejo češki poslanci, četudi svojega ostrega opozicio-nalnega stalUča ne bodo opustili, svojo dolžnost nasproti lastnemu narodu na parlamentarnih tleh izpolnovati. Svojo taktiko bodo uredili po lastnih potrebah, ne da bi si dali od koga svojo pot predpisovati. — Z druge strani poročajo, da je poslanec Klofač dr. Grossu izjavil, da Čehi ne nameravajo preprečiti delavnosti parlamenta i obstrukcijo.
-f Stališče Čehov. Z ozirom na nameravani pogovor čeških članov delegacije z zunanjim ministrom se vrši v nedeljo v Pragi posvetovanje Češkega svaza. Ne manjka glasov, ki so za to, da se Čehi udeleže posvetovanja in naznanijo grefu Burianu kot prvo zahtevo, da se skliče parlament če tekom tega meseca.
-j- Čehi pri zunanjem ministru. Dne 5. t. m. so imeli dr. Stransky, Klofač in Tomašek z zunanjim ministrom »žrofom
Burianom tričetrturcn pogovor, v katerem so v prvi vrsti razpravljali o sklicanju delegacij in parlamenta. Češki delegati so izjavili, da žele sklicanja obeh korporacij, in sicer tako, da bi se sklical najprej državni zbor in šele potem tudi delegacije. Grof Burian je bil enakega mnenja.
-f Nemški krščansko-socialni poslanci so imeli te dni posvetovanje. Načelnik Hauser je poročal, da namerava ministrski predsednik še meseca junija sklicati državni zbor. Sklenili so pri vladi z vso odločnostjo nastopiti, da se aktivira definitivna preosnova plač državnih uradnikov in pa uslužbencev in da se s 1. julijem izvede neobhodno zvišanje draginjskih doklad vsem državnim nastavljencem. — Deputa-cija krščansko-socialnih poslancev se je pod vodstvom poslanca Hauserja oglasila pri vojnem ministru baronu pl. Stoger-Stei-nerju in zahtevala, naj se kmetovalcem preskrbi usnje in prepuste kože v sili zaklani!) goved. Drugo zahtevo je minister odbi1 a izjavil, da je zahteva kmetovalcev, . da se jim nakaže usnje v razmerju in po odstotnem razmerju oddaje, opravičena in praktična; pripravljen je pomanjkanju usnja v tej smeri kolikor mogoče odpomoči. Nato je prosila deputacija, naj se iz Rusije vračajočim se vojakom dovoli več nego štiritedenski dopust, če mogoče trimesečni, kakor na Nemškem. Vojni minister je rekel, da teko o tej stvari pogajanja, da pa že danes lahko reče, da se bo vojnim ujetnikom iz Rusije dovolil znatno daljši dopust, na splošno po osem tednov. Deputacija se je končno zavzela za pravočasen dopust kmetijskim strojnikom in za preskrbo delavnih moči za žetev.
-f Stališče nemško-nacionalnih strank. V zadnji seji zveze nemško-narodnih strank so zavzeli stališče, da naj se parlament čim preje skliče, toda pod pogojem, da se zagotovi zanesljiva večina ne le za rešitev nujnih državnih potreb, marveč tudi za odpor proti vsaki zavlčjfujoči opoziciji s češke in jugoslovanske strani, Nem-ško-narodne skupine morajo zapostaviti vse razlike, da se doseže krepko enotno delovanje. V to svrho se skliče zborovanje zveze za 14. t. m.
-(- Karel Linhart — umrl. Iz Ptuja prihaja vest, da je tam nenadoma umrl urednik Ornigovega glasila »Štajerca«. Pokojni Linhart je bil pač ena najbolj žalostnih prikazni v političnem življenju Slovencev. Prvotno v službi liberalnih Slovencev, je postal pozneje socialni demokrat, dokler ni konečno našel zavetišča pri ptujskem Ornigu, oziroma njegovem glasilu »Štajerc«. Ko bi rekli, da je Linhart osebno imel kak znaten vpliv na politično življenje, bi ga pač precenjevali. Bil je edino-le zvest sluga svojega gospodarja in je v smislu njegovih intencij urejeval list, ki je postal pod njegovim uredništvom pač najbolj nesnažen l"st, kar se jih je kdaj tiskalo v slovenskem jeziku. Seveda na tem listu ni bilo slovenskega drugo kakor jezik, a še ta jc bil popačen in pokvarjen,
-f »Ogrsko - avstrijska monarhija.« Ogrski uradni list prinaša v neki naredbi trgovinskega ministrstva prvič označbo Ogrsko-avstrijska monarhija!!!
+ Jugoslavije ne bo. Zakaj? Zato, ker se je najodločnejše izjavila proti nji zveza koroških nemških požarnih bramb, kakor poročajo vsenemške »Freie Stimmen«. Že pred časom je »Tagespost« napovedala, da na našem jugu gori--in koroški nemški strumni gasilci so se koj odzvali temu klicu in prišli gasit s svojimi brizgalnicami.
-j- »Več Mahničev!« Pod tem naslovom prinaša češki katoliško-nar. »Čech« z dne 4. t, m. uvodnik, v katerem povdarja, da sta se na jugu posebno škofa dr. Jeglič ln dr. Mahnič izjavila odločno za deklaracijo. »Čech« zaključuje: Toda tudi pri Čehih je potreba Mahničev, da se razjasni v čeških glavah. Treba je, da bodo ti Mah-niči predvsem rojeni, — sedaj sicer žive med nami, toda niso se oglasili, a če so se oglasili, to ne s tribune, da bi si dobili posluha in razumevanja in korakali z bak-Ijo krščanske kulture in slovanskega idealizma na čelu svoiega naroda
Naj
Vam poročam Se o našem zastopstvu. Tudi nas je zastopal usnjar, bivši župan Fr. Potočnik; ta se zdaj piše za Pototschnigga, seve nikakor ne izbriše njegovega slovenskega pokoljenja. Saj se ga še rad zaveda, kadar treba dobivati od slovenskih kmetov raznih živil in potrebščin. Med vojake mu ni bilo treba iti, kakor Slovencem *-raje v zaledju v veliki armadi »Krie winner«-jev«. Ž njim je šel še naš zna po mnogih pravdah prosluli lekarnar, ški renegat Karol Rebol. Tudi on raje doma v svoji dragi lekarni, tedaj v prav varnem zaledju, vojuje boj za mater Ger-manijo ter hodi pred cesarja tožit Jugoslovane, ki tako pridno nosijo svoje beliče v njegovo lekarno. Taki so možje, ki so nas šli tožit na Dunaj in popivat v fo-tovško klet.
+ Čehi v vojski. Nemški poslanec Schiirff je svoječasno interpeliral domobranskega ministra radi zadržanja posameznih čeških polkov na fronti. Na podlagi podatkov, ki jih je dobil od vrhovnega armadnega poveljstva, je domobranski minister sedaj na to interpelacijo odgovoril pismeno, V svojem odgovoru omenja minister češko-slovaški kongres v Kijevu, na katerem so sklenili, da hočejo trdno vztrajati na delitvi avstrijsko-ogrske monarhije in na zahtevi po ustanovitvi popolnoma neodvisne češko-slovaške države. Pod češko-slovaško armado razumejo v Rusiji češko-slovaške divizije, katerih štirje polki so se v poletju 1917 v Galiciji proti nam borili in jih je tudi uradno rusko poročilo od dne 3. julija 1917 pohvalilo. Glede pešpolka 36 pravi minister, da ni res, da bi se polk med mobilizacijo uprl. V prvih bojih se je polk dobro držal. Pozneje pa, ko vsled velikih zgub ni bilo več aktivnih častnikov in zanesljivega starega moštva in so morali v polk vtakniti drugačne elemente, je polk odpovedal in je bil s cesarsko odredbo od dne 16. junija 1915 razpuščen. Pešpolki 11, 88 in 102 so se dobro držali, Glede pešpolka 35 (Plzen) pravi minister, da je čast polka v celoti nedotakrier.a, čeprav odpor posameznih delov ni bil zgleden. O pešpolku 28 (Praga) poroča minister: Iz izjav polkovnega poveljnika o bojih dne 3. in 4. aprila 1915 na zgornjem Ogrskem je dokazano, da je te čete, ne da bi oddale le en strel, približno en sovražni bataljon ujel ali pravzaprav iz postojanke odpeljal. Polk so takoj razpustili, vendar pa radi izvrstnega zadržanja nekega njegovega pohodnega bataljona v bojih ra dobrdobski planoti v poletju 1915 zopet ustanovili. —
-f- Nase gospodarstvo. »Grazer Tag-blatt« je zapisal kratek članek, ki pravi med drugim: Država in Nemci so v nevarnosti po slabem gospodarstvu na političnem, kakor tudi na gospodarskem polju. Če se tudi cenzura, posebno vojaška, z rokami in nogami brani kritike, moramo vedno gledati, da pripomoremo resnici do zmage. Povedati se že mora, da je prehrana naših vojakov v primeri s častniki in njih svojci slaba. Stanje naše živine je padlo za 62 odstotkov; rekvizicije majnika so pobrale 6 do 7 odstotkov, nič čudnega ni, da koprneče gledajo naši kmetje na Hrvatsko in Ogrsko, kjer.se je stanje živine prej povišalo, kakor padlo, In oddaja kovin? Vse se mora oddati, na bojiščih ob Soči pa vidimo še danes cele vagone bakra, medi in brona; v zaledju, n. pr. v Stu-denčičih leži še danes 8 do 10 rekvirira-nih bakrenih kotlov in čakajo, kam jih bodo poslali. Na stotine vagonov svinca je nakopičenega; industriji pa ne dajo niti enega vagona.
-f- Občinstve volitve namerava razpisati bosanska vlada v Bosni in Hercegovini. Prve občinske volitve bodo razpisane te dni v Banjaluki. Po bosenskem občinskem redu se morajo razpisati volitve mesec dni poprej. V bosensko-herce-govskih mestih so povsodi župani moha-medanci, ker so ti v absolutni ali relativni večini v vseh mestih, V komunalnem volilnem boju v Bosni doslej politika ni igrala vloge; izjema so le sarajevske volitve iz 1. 1913.
-f Češka publicistika »Našinec« poroča. da bo pričel izhajati list »Češky so-
cialista«, ki je dosedaj izhajal dvakrat na teden, sedaj kot dnevnik. »Narodni Listv« menda ne bodo še tako hitro izšli, ker noče uredništvo dati garancij, katere zahteva vlada.
-f Lainmaschevo delo o miru. Iz Ber-lina poročajo, da izda prof. Lammasch v najbližjih dneh knjigo pod naslovom »Enajsta ura Evrope«, kjer bo razvil svoje nazore za dosego trajhega miru.
+ Naše javno gospodarstvo. »Karn-tner Tagblatt« (št. 125) se pritožuje, keko imajo veliki dunajski listi, seve židovski, vedno dosti papirja na razpolago, da na široko poročajo o najničevnejših stvareh, kakor o umoru v hotelu Bristol, in objavljajo neskončne vrste inseratov. Vlada pa da jih podpira še z milijoni, samo da jo podpirajo in hvalijo. Ogorčeno vzklika list: »ochlamperwirtschaft, v/ohin man schaut!« Celovški cenzor je to milostno potrdil. — Kaj naj rečemo o vladnem gospodarstvu pri nas, ko to beremo, zlasti še, ko gledamo na neštete bele lise ljubljanskih listov!
+ Sto miljard vojnega dolga bomo imeli po vojni, kakor nam obetajo naši finančniki. To znači, cla bomo morali plačevati letno skoraj 5—6 miljard samih obresti; več kakor je znašal cel naš proračun pred voj-o. Zopet nam obetajo, cla bosta železiica in pešta podražena, istotako tobi> in cigarete ter zvišan davek na sladkor, premog, vino, pivo, žganje itd, + Bavarci za carinsko varstvo pioii Avstriji-Ogrski. Trgovinsko-politična zveza poljedelskih korporacij v Bavarski jc sklenila na shodu v Norimbergu sklep, s katerim zahteva, naj se ohrani carinsko varstvo nasproti Avstriji-Ogrski,
H- Iz nemškega državnega zbora. Nacionalni liberalni poslanec pl. Richthofen je govoril v seji nemškrga državnega zbora 4. t. m. o neumnosti, ker se dela za to, da se za vsako ceno utrde politične in gospodarske razmere med Nemčijo in Avstrijo, oblasti, ki izdajajo popotne liste, pa store vse, da omejujejo promet med Av-strijo-Ogrsko in Nemčijo. Sosedni promet se tudi omejuje, ker še vedno ni telefon prost. — V seji dne 5. t. m. je odobril nemški državni zbor v vseh branjih postnvo, s katero se povišajo dijete poslancev na letnih 5000 mark.
-j- Italija in Vatikan. »Osservatorc Romano« je objavil članek, ki ga je cenzura deloma skrčila, proti »Giornale d'Italia«, ki je pisal iz Pariza, da če se obnove zveze med Francijo in Vatikanom, vodi pot k temu skozi italijansko vlado. »Osservato-re Romano« protestira proti zahtevi italijanske vlade, da bi dobila veto pravico proti akreditiranju inozemskih diplomatskih zastopstev pri Vatikanu in bi s kontrolami, pridržki in s prepovedaujem poslabšala že itak neugodni položaj.
-f Samoupravna republika Sibirija je pričela poslovati v Harbinu. V prvi seji je razpravljal kabinet o likvidaciji sovjetske vlade na Daljnjem Vzhodu. Admiral Kola-šev je opozarjal, da more računati nova vlada na popolno podporo Amerike, ker se je ustanovila na željo Amerike. Notranji minister Ustrugov je izjavil, da bo podpirala nova vlada tudi Japonsko. Novo sibirska vlada je sklenila naprositi za podporo severno Ameriko.
-f- Neodvisnost Belorusije je razglasila rada bele Rusije, ki je pozvala Mohi-lev in Minsk, naj pristopita Belorusiji.
-j- Žensko poljedelsko armado v Angliji namerava uvesti angleški delavski minister Roberts.
+ Karakteristika vodstva frankov-cev. Stjepan Radič, načelnik »Hrvatske seljačke stranke«, karakterizira v »Domu« z dne 1. junija vodstvo frankovcev sledeče: Frankovsko vodstvo misli, da je tudi sedaj v svetovni vojni dovolj, če ima kako zvezo s tem ali onim generalom ali časnikarjem na Dunaju, da je dovolj prijazna beseda ali obljuba kakega bivšega avstrijskega ministra ali ministrskega kandidata, da se oživotvori pravaški program. K vsemu temu misli to frankovsko vodstvo, da je ta pravaški program tudi danes po štirih letih svetovne vojske ne samo dober, ampak naravnost popoln tako, da ga ni treba ne spremeniti ne spo-polniti. Posebno frankovski voditelji mislijo, da je dobra njihova politična praksa, po kateri smatrajo ti tudi še danes naše Vlahe, kakor ti pravijo, tudi prave Srbe v Srbiji za največje sovražnike hrvatskega naroda. Zato, vidite, to vodstvo, ako Bog da, ne bo kmalu nobenega vodilo, ker taka politika nasprotuje zdravi pameti in vsem našim vojnim skušnjam.«
-j- Clara pacta. Prejeli smo od svojega zaupnika naslednje pismo: »Tu se ustanavlja Jugoslovanska demokratska stranka. Agitatorji navajajo v svojih govorih: »Smo vsi edini za jugoslovansko državo, za deklaracijo, za Jugoslovanski klub« itd. To je zlorabljanje položaja in prosim navodila, kaj naj ukrenem.« — Na to pismo smo odgovorili svojemu zaupniku, naj našim somišljenikom pojasni, da je Jugoslovanska demokratska stranka nadaljevanje dosedanje Narodno napredne stranke, ki je razširila svoj delokrog tudi na slovenske obmejne pokrajine. A po-
trebno je, da se to tudi javno pove, ker smo iz verodostojnih virov zvedeli, da ta slučaj ni prvi in ne edini. Dvomimo, da bi vodstvo sedanje narodno-napredne stranke odobravalo agitacijo take vrste, a uspešno ni nastopilo proti njej. Njegovi zaup* nilci slepomišijo dalje. Lojalno bi bilo, da vodstvo opozori svoje zaupnike na nedo-pustnost take agitacije in da jo tudi pre-preči. Clara pacta! Svoje zaupnike pa pozivamo, naj proti taki agitaciji odločno nastopijo ter nam sporoče vse enake slučaje,

—	Cesar in 8. vojno posojilo. Dunaj, 5. junija. (K or, u.) Cesar je danes sprejel finančnega ministra barona \Vimmerja, ki mu je poročal o pogojih 8. avstrijskega vojnega posojila. S toolim priznanjem sa je monarh spominjal kreditnih zavodov, časopisja in številnih oseb, ki delujejo za vojno posojilo, »Upam«, jc pripomnil cesar, »da mi boste julija spet poročali o si. jajnem uspehu. Če bo vsak storil svojo sveto dolžnost, je usneli zagotovljen.' Čira močneiše se bomo izkazali, tem bližje bo mir.« Končno jc cesar sporočil finančnemu ministru, da je podpisal 12 milijonov kron 8. avstrijskega vrvnega posojila,
—	Občina Mošnje pri Radovljici jo imenoval v slavnostni seji kneza in škofa dr. A. B, Jegliča za svojega častnega č^ana m rfcilne zasluge v dvajsetletnem vladikovanju.
—	Črtan. Občina Mošnje je Msgr. dr. E. L a m n e t a črtala iz števila svojih častnih občanov.
—	Krekova slavnost na Brcznici. V nedeljo, dne 2. junija je priredilo Katoliško slovensko izobraževalno društvo v, društveni dvorani Krekovo slavnost. Naj-prvo pozdravi g. predsednik župnik La-vrič vse navzoče, ki so se v tako obilnem številu odzvali povabilu ter razloži pomen slavnosti. Nato prične slavnostni govornik svoja izvajanja. Povdarja, kako ja dr. Krek plodonosno deloval na vseh poljih javnega življenja. Neprecenljive zasluge ima radi ustanavljanj- posojilnic in go-spodarskih zadrug po Slovenskem. V dr-žavnem zboru se je neustrašeno boril za pravice kmetskega in delavskega ljudstva. Preide k njegovemu izobraževalnemu delu. Ko omenja, da je dr. Krek večkrat prihajal na Breznico in predaval v društvu, tedaj se dvigne na odru zavesa in pokaže se lepa slika dr. Krekova, obdana z vencem in zastavami. Po govoru se vrše deklamacije S. Gregorčičeve pesmi »Domovini« in »V pepclnični noči«. Obe deklamaciji sta bili dobri. Živa slika »Vstajenje« je zelo ugajala vsled lepe in za sedanje čase primerne vsebine. Veseloigra »Prisiljen stan je zaničevan« je pa spravila navzoče v veselo razpoloženje.
—	Manifestacije pri drugem koncerto čeških umetnikov v Splitu. »Naše Jedin-stvo« poroča: »Tudi drugi koncert čeških umetnikov Valouškova - Jeremiaš jp na polnil gledišče. Umetnikoma so poklonili veliko darov, mnogo šopkov z narodnimi trobojnicami, glediški oder pa je bil pokrit s cvetjem. Na koncu umetniškega sporeda je navzoče občinstvo zapelo »Gde domov muj« in »Hej Slovani«, nakar je za-povedal vladni komisar, da se razide zbrano občinstvo in poklical v gledišču državno policijo in vojake. Občinstvo se ju mirno razšlo.«
—	Kardinalski kolegij šteje sedaj 61 članov, in siccr 34 Italijanov in 30 Neita-lijanov. Med zadnjimi je 9 Francozov, 5 Spancev, 3 Avstrijci, 3 Severoameričani, 2 Angleža, 2 Portugalca, po 1 Belgijec, Bra-ziljec, Nemec iz Nemčije, Nizozemec, Irc, Kanadčan in Mažar, Dekan je kardinal V, Vanutelli,
—	Oproslifcv preskrbljevalcev krme,
Domobransko ministrstvo je odredilo, da se letos preskrbljevalci krme, to so: nepo-grešljivi komisarji, podkomisarji, nakupo-valci, stiskalci in strojniki do 31. avgusta oproste črnovojniške službe. Prošnje je vlagati potom svoje občine in politične oblasti na c. in kr. vojaško poveljstvo.
—	V Zagrebu jlanuje po najnovejših podatkih 95.000 ljudi,
—	Na prehrano na Hrvatsko pride te dni 50 slovenskih otrok iz okolice Trsta.
—	Novo hrvatsko šolo v Istri v občini Velivrh, okraj Pulj, ustanove s šolskim letom 1918/19.
—	Prepoved dalmatinske vlade. »Naše Jedinstvo« poroča: Gospej Valcuški in g. Jeremiašu je dalmatinska vlada prepovedala prirejati še nadalje koncerte po Dalmaciji.
—	Trgovsko obrtna zadruga v Gorici, r. z. n. z. v likvidaciji namerava sklicati v najbližnjem času občni zbor, ki ima sklepati o nadaljni usodi zadruge, zlasti njenih nepremičnin. Da sc omogoči sklepčnost tega izredno^ važnega občnega zbora, pozivajo se vsi člani v njih lastnem interesu, da nemudoma javijo po dopisnici ali usirt svoj sedpnji naslov »Zver.i slovenskih ze-drutf« v Ljubljani, Janez Trdinova ulica 8.
Tja naj se naznanijo tudi morebitni predlogi in nasveti za občni zbor.
—	Obrt. Rudolf Terčelj, absolvent c. kr. drž. obrtne šole v Ljubljani, je napravil pri deželni vladi z dobrim uspehom izpit za zidarskega mojstra.
—	Redni občni zbor zadruge gostilničarjev za ljubljansko okolico se vrši dne 12. junija ob 10. uri dopoldne v zadružni pisarni na Marije Terezije cesti št. 16 v Ljubljani.
—	Katoliške cerkve in samostani na Ukrajini. »Dziennik Kijowski« poroča, da je napravilo ministrstvo za poljske zadeve v Kijevi vse potrebne korake za vrnitev katoliških cerkev in samostanov, ki so bili od ruske carske vlade svoječasno kon-fiscirani. Seznam teh samostanov in cerkva v škofiji Luck-Žitomir je že dovršen, In sicer so našteli 26 takih cerkva in 84 samostanov, izmed katerih je pripadlo do-minikancem 28, kapucinom 9, trinitorijan-cem 8, frančiškanom 12, Bernardinom 3, karmelitom 13 in avguštincem 6. Minister za poljske zadeve, Mickiewicz, se je nedavno mudil v Žitomiru, da se dogovori vse potrebno s tamošnjim škofom.
—	Zaseženi so vratni nakovi in je v tem oziru že izšla tozadevna naredba; priobčimo jo jutri.
—	Kam gredo zvonovi? Dunajski list »Sonntagsglocke«, št. 25, in za njim drugi porcčajo: Pred kratkim so na Dunaju otvorili zabavališče za lahkoživce »Cesarski vrt«. Obiskovalci so tam našli zvon, ki naznanja policijsko uro. Kakor so obiskovalci razvideli iz podob in napisov na zvonu, je prišel taisti iz neke cerkve na Tirolskem in se je gotovo moral oddati za (vojaške namene. Kako pride zvon, ki se 'je baje moral oddati za brambo domovine, na to čedno mesto? Sme-li žid Manfred JJC^eiss, ki »oskrbuje« rekvirirane zvonove, početi že prav vse? So-li zato zbirali in zlagali naši verni predniki za zvonove v katoliških cerkvah?
—	Komenda. Dne 2. t. m. je vprizori-1o Izobraževalno društvo v Komendi Krekovo zadnje delo igro: »Ob vojski«. Obisk je bil take sijajen, da je bila dvorana nabito polna, medtem ko je ljudstvo še vedno prihajalo od blizu in daleč; iz tega lahko povzamemo, kako si želi ljudstvo treznega razvedrila in izobrazbe. Uvodoma prireditve je g. kaplan Janez Černilec v čuvstvenem govoru obrazložil pomen in vsebino predstave ter narisal poslušalcem Kreka kot delavca na izobraževalnem polju. Besede so segale poslušalcem globoko v srce. Govoru je sledila igra, katera je povzeta iz domačega življenja v času svetovne vojne. Vloge so bile srečno razdeljene in vsak posamezni je govoril iz srca vseh gledalcev. Režija je bila hvalevredna, ako vpoštevamo izredne vojne razmere; nastopili so večinoma novinci. Izobraževalno društvo je lahko ponosno na svoj uspeh, zlasti ker je s svojo prvo prireditvijo v kamniškem okraju za črsa vojne dalo ognja in spodbude k narodnemu in izobraževalnemu delu.
—	Kranjsko deželno drušlvo c. kr. avstr. zaklada za vojaške vdove in sirote ter varstvo otrok in oskrbo mladine. V Fužinah št. 6 (davčni okraj Škofia Loka) sedaj obstoječa tobačna trafika se bode oddala koncesijskim potom. Invalidi iz sedanje vojske ter vdove in sirote po tistih, ki so v tej Vojni padli ali umrli, imajo pod gotovimi pogoji pred vsakim drugim prosilcem prednost. Natančnejše podatke daje c. kr. finančno ravnateljstvo v Ljub-Ijani ali pa vodstvo finančne straže v Kranju. Na to se opozarja s pristavkom, da je prošnje za podelitev koncesije vlagati pri c. kr, finančnem ravnateljstvu v Ljubljani do 17. junija t. 1.
•— Kuga. »Nieuwc Ccurant« poroča iz Londona, da sta se na neki bdji pri Gra-vesendu pojavila dva sir ji !,uge. Ladja se ne sme vkrcati. Nr so podgane prenesle bolezen.
—	Preradovičeva prcMr.va r.i Dunaju, dne 13. maja je prinesk- • .' 1K čistega dobička. Od Lega se je < • 1000 K za Krekov spomenik, 3000 i . <>' j iz Dalmacije, Istre, Bosne in Hc,^ ■■,>\ ne, 1000 kron za obnovitev Gorice, 1 . •> K za nadarjena dijaka na Dunaj in iior .no 116 K podporo neki siromašni deci na Dunaju,
—	Podpore za preživljanje. Nekatere družine dobivajo od vpoklicanega očeta po 12 kron podpore na dan, pa še nadlegujejo komisije s prošnjami za zvišanje podpore in županstva jim prošnje podpirajo. To je prazno delo. Četudi bi jim šlo glede na število družinskih članov po 14 in še več kron, ne dobi se nad 12 kron za vse skupaj. — Za eno osebo, ako niso izredne razmere, se ne dobi nad 1 K 60 v podpore. Pravico do dvojnega zneska ima le oseba, ki je živela z vpoklicancem popolnoma sama v skupnem gospodarstvu in je za delo trajno nezmožna, kar naj se dokaže z zdravniškim spričevalom, katero napravi c. kr. okrajni zdravnik. — Svojci vojaških beguncev izgube podporo in je nimajo več, četudi ae je begunec sain povrnil k svojemu polltu, — Prav pravilna in pravična ni določba, da naj podpora nikdar nc znaša več kakor 12 kron na dan. Žena vpoklicanca inu rediti 8 matih otrok in 80
let staro mater. Podpora za vseh deset oseb bi znašala 16 kron dnevno. Pri hiši je revščina. Kako pride žena, ki mora vse, zlasti obleko in obuvalo, drago kupovati, do tega, da ji je odtrgana podpora za 4 K na dan? Svojcem vpoklicanih častnikov ali aktivno služečih podčastnikov po zakonu ne pristoja podpora. Ako je mož v vojni padel in dobiva vdova s sirotami pokojnino, se ji pokojninski znesek odtegne od podpore. Ker itak zdaj skoraj vse žene vpoklicanih mož dobivajo polno podporo, nakazanje pokojnine za zdaj nič ne koristi. Dobivala se bo pa pozneje še pokojnina, ko bo podpora že odpadla.
—	Prevoz kos in srpov je uvedlo ministrstvo transportno dovoljenje, ki ga sme izstaviti gospodarska zveza izdelovalcev kos in srpov v Kirchdorffu na Zgornjem Avstrijskem.
—	Stoletnica žganja. Žganje kuhati iz žita je bilo nekdaj prepovedano. Dne 7. aprila 1818 je pa cesar dovolil, da naj se prepoved kuhanja žganja iz raznih vrst žita v c. kr. ilirskem guberniju ljubljanskem odpravi.
—	Slovenska korenina. Janez Hudo-bivnik v Dvorjah pri Cerkljah ima -še 7 sinov v vojni, osmi sin je obležal na bojnem polju. Trije sinovi so že poženjeni, drugih pet sinov je prej pomagalo staremu očetu doma na kmetiji. Sedaj mu pomaga le še en 15letni sin. Slovenci cesarju dajemo fantov, pa veliko fantov!
—	Prošnja. Kdo izmed ujetnikov, ki se vračajo iz Rusije, bi vedel kaj povedati o Francetu Dolinšku, ki je služil pri 27. dom. polku, 3. stotnija? Zadnjič je pisal 15. junija 1915. Poročila prosi njegova žena Terezija Dolinšek, vas Orle št. 17 pri Ljubljani.
—	Cena kavi in sladkorju. Dne 18. maja 1818 je šest funtov fine zelene kave stalo 6 gld. 18 kr. in šest funtov finega sladkorja 5 gld. 17 kr.
—	Zanimivost pri nakupovanju prešičev na štajerskem. »Tagespošta« priob-čuje dopis nekega veleposestnika iz okraja Radgona, da je »Prometna družba za meso in živino« predpisovala nakupovalnem za kilogram svinjskega mesa 10 kron in merjaščevega 9 kron. Ta cena se ne sme prekoračiti in velja baje za celo deželo. V resnici pa plačujejo nakupovalci živine v sosednih okrajih Hariberg in pa Feldbach po 16 kron kilogram, vsled česar jim je tudi mogoče, da morejo prešiče tudi res kupiti, dočim v radgonskem okraju posestniki ne prodajo niti enega pre-šiča za maksimalno ceno, temveč gre vse potom tihotapske trgovine v sosedne okraje. Posestniki, posebno tisti, ki nočejo te trgovine podpirati, pričakujejo, da se končno napravi red.
—	Nemška planinska koča v Kamniških planinah (Logarjeva dolina) je tudi letos otvorjena. Samo koča na Ojstrici ostane zaprta. Nemci se šopirijo povsod po naših planinah, da bi tako dokazali tudi s tem svoje namišljene pravice do naše zemlje. Umevno je, da so vsi napisi v teh kočah samo nemški. Nasprotno pa so napisi po kočah »Slovenskega planinskega društva« povsod dvojezični, oziroma slo-vensko-nemško-italijanski. Čemu ta usluž-nost napram tujcem. Ako Nemci nimajo napram nam nikakih obzirov, dasi so le gostje, čemu bi imeli mi obzire do njih.
—	Vojaška straža aretirana radi vloma, Orožništvo v Gostingu je aretiralo vso vz 6 mož pod vodstvom desetnika sesto-ječo stražo na kolodvoru za sestavljanje vlakov v Gostingu pri Gradcu. Straža je imela nalogo varovati kolodvor in skladišča, a je sama vlomila v neki tovorni voz in vzela iz njega 17 kartonov sladkorja, nože, vino itd. To »stražo« so izročili gar-nizijskemu zaporu v Gradcu.
KireSke novice. ~~
k Duhovniške vesti. Povodom birme v Paternijonu dne 25. maja sta bila imenovana za kn. šk. duhovna svetovalca ta-mošnji župnik g. Jos. Wilhelmer in g. Al. Prosen, župnik na Bistrici.
k Osebne novice. Vpokojen je tajnik deželne vlade v Celovcu Walter Rauscher pl. Stainberg. — Premeščene so učiteljice: M. Čarf iz Smiklavža na Vrata; El. Schei-cher iz Št. Salvatorja v Velikovec; Jos. Skočir iz Šmartna na Dholici v Prevalje; A. Schwanda iz Grebinja v Zammelsdorf, — Piemeščen je g. nadučiteli Jos. Aich-holzer iz Loč v Št. Jakob v Rožu. — Za notarja v Staremdvoru jc imenovan notarski kandidat dr. Hartvig Fresacher.
k Celovški župan pl. Wetzler, ki je bil dne 25. maja tudi šel gledat, koliko je na Dunaju ura in kakšno gratis-vino v ro-tovški kleti, je poročal v zadnji seji občin-i skim očancem, kako je bilo na Dunaju, in da so udeleženci »mogli dobiti upanje, da se bo krenilo na boljše«. On, župan, da je opozoril cesarja na vedno težjo prehrano mesta z živili in da je omenil zlasti pomanjkanja mleka. Odkritosrčno je naznanil Veličanstvu, da so vsled pomanjkanja mleka že umrli starci pa oiroci, na kar jc odgovorilo Nj. Veličanstvo; »To je pač strašno!«
k Celovške novice. »Fr. St.« poročajo: Dne 31, maja zvečer je naznanilo štiri strelov s stolpa mestne župnijske cerkve, da se bližajo sovražni letalci, kar so naznanili iz Beljaka. Prišli pa niso in kmalu je naznanilo troje strelov, da ni nevarnosti. Prišli so baje samo do Trbiža. — Isti list se huduje, da je jugoslovansko in češko moštvo puljske mornarice naklonilo 23.000 K puljskemu narodnemu šolstvu. -=» Na dan 10. junija napovedano zasedanje tukajšnjega porotnega sodišča je višje sodišče v Gradcu zopet odpovedalo,
k Tako! Tako! Koroški dnevnik poroča; Koncem januarja je bilo nekemu kmetu v Zgornji Ziljski dolini ukradene precej masti in ovca. Naznanil je to orožnikom, ki so stikali povsod okrog, obdol-ževali zlasti ruske ujetnike, a ničesar našli. Okrajno glavarstvo šmohorsko je zalo kmetu prizaneslo, da mu ni bilo treba oddati predpisane množine maščobe, Pred kratkim so otroci, ko so bili sami doma, odprli materino omaro in tam našli za perilom dobro skrito veliko množino masti, sladkorja, vojaških konzerv (!) itd itd. Po drugih otrocih se je novica hitro razširila po vsej okolici. — Tako se je zgodilo i^ed Memci v Zgornji Ziljski dolini. Kaj se je kmetu, ki je vse vodil za nos, zgodilo, ne poročajo, — a na svojih shodih in po listih trobijo Nemci eno in isto lajno, da ne oddajajo ničesar — Slovenci pa Čehi!
k Mi pa Ogri. »Gladujemo samo vsled nemarnosti (Schlamperei) in brezvestno-sti naših uradov. Odločno zahtevamo, da se nam dajo živila, določena nam na karte, ker od kart samih se ne more živeti; če je za nekatere vsega dovolj, mora biti tudi za splošnost.« — Tako »K. T.« v svoji štev. 105, V štev. 119 poroča isti list, da se nahaja v vili »Excelsior« pri Vrbi ob jezeru nad 1000 kg najfinejše moke in mnogo masti. To se je naznanilo beljaškemu okrajnemu glavarstvu, kateremu je pa — ministrstvo zabranilo vsako rekvizicijo, češ, da se mora zaloga prihraniti za leto-viščarje, — posestnik vile je pa ogrski žid. Brez komentarja!
k Kako se dela z živili. Na nekem shodu v Beljaku so dognali, da je minulo zimo stalo na beljaškem kolodvoru skozi 22 dni 36 železniških voz krompirja v hudem mrazu! Toliko časa namreč niso mogli dognati, da spada v beljaško vojaško oskrbovališče! In potem tožijo, da primanjkuje krompirja in seve tudi — vagonov.
k Nezgode. Na 58letnega drvarja Jan. Šušu pri p. d. Potočniku ^ Hodišah je padlo dne 29. maja v gozdu drevo. Prepeljali so ga v dež. bolnišnico, kjer je drugi dan umrl. — Pri Zgornjem Milštatu je strela ubila na planini kmeta J. Gatterer, ko je vedril v svoji planinski koči. — V žagi F. Brodnika v Št, Rupertu pod Celovcem je dne 1. junija smrtno ponesrečil 52 let stari oženjeni Žagar M. Supan. Udarila ga je pri delu latva tako močno na sence, da je bil takoj mrtev, — V Št. Vidu je hotel dne 2. junija skočiti še na vlak, ko se je ta žc premikal. Padel je pod vlak, ki mu je odrezal obedve nogi. Ponesrečenega so prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov. — Pri Doleh, obč, Vernberg, je dne 25. maja padel v Dravo ter utonil sedemletni O. ScheiBl. Trupla niso našli. — Dne 27. maja so potegnili pri Podravljah iz Drave truplo 13 do 14 let starega neznanega fanta. Smrt je storil po zločinu.
k Kaznovano bratoljubje. Koroški dnevnik poroča: V Šmarju v Labudski dolini je pomagalo nekaj kmetov svojemu sosedu, ki mu je bil pogorel skedenj z vso žetvijo, in ki je dobil od okr, glavarstva dovoljenje za zbirko, z žitom, Zdaj zahteva okr. glavarstvo, da morajo zahtevati podarjeno žito nazaj ali plačati globe do 500 K. Drug je bil kaznovan s 100 K, ker je dal sosedu nekaj sena, da mu živina ni poginila. List dostavlja: Mnogo konj je konjederec že zakopal, uradnega šimeljčka žal še ne!
k Kaj vse kradejo. »Fr, St.« št. 124 naznanjajo, da romana, ki zdaj izhaja v listu, ne morejo redno nadaljevati, ker je v nedeljo izginil rokopis iz dvorane za stavce, Niti plitvi romani, kakor jih objavlja ta list, torej niso več varni pred modernimi uzmoviči!
k Zgorelo je na beljaškem kolodvoru dne 1, jun. troje vagonov s senom in slamo. Večjo škodo so odvrnili. Bili so last vojaščine. — Pri Osojah je dne 31. maja začel goreti vagon brzovlaka. Vlak so morali ustaviti, da so ogenj zadušili. — Strela je udarila binkoštni ponedeljek v gospodarsko poslopje posestnice M. Radlacher v
Krasnici in je vpepelila. Ko je gorelo In uničevalo revni vdovi malone vse, pa so v bližnji gostilni godli in plesali.
Primorske novgce.
p Državni poslanec Josip Fon bo v Gorici dne 14., 15. in morda tudi 16, junija v hotelu pri »Zlatem Jelenu«. Kdor bi hotel ž njim govoriti, naj se tam oglasi.
p Velika nesreča se je dogodila 3. t. m, v Rukavcu blizu postaje Matulje. Gospa Alojzija Brnčič, sooroga notarskega kandidata v Podgradu, Matije Brnčiča, brata g. dr. Brnčiča, odvetnika v Trstu, je postala žrtev ročne granate. Granata je padla z omare na tla, ko je gospa odpirala omaro, eksplodirala in ji odtrgala obe nogi in levo roko ter spodnji del života razmesarila. Po 2 urnem trpljenju je izdihnila v velikih bolečinah, ni jej bilo več pomoči, ker je izkrvavela. Zapušča soproga na tirolski fronti in dva sinčka v starosti 4—6 let. Pokojna gospa je iz znane družine Kraigher v Postojni, Težko Izkušeni družini naše sožalje,
p Razpisano je mesto ravnatelja na gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Gorici. Prošnje se morajo vložiti do 20. junija pri naučnem ministrstvu.
Uubfliairasik® novice.-
lj Vpokojeno učiteljstvo ter učiteljske vdove (stanujoče v Ljubljani) se opozarjajo v lastnem interesu, da se brez odloga zgla-se pri g. Simonu Punčuhu, nadučitelju v pok., Manr.ontovi ulici št, 18.
lj Za posestnike travnikov v Ljubljani. Vsi ljubljanski posestniki travnikov, ki žele dobiti vojaške kosce, naj se vsaj do sobote zglasijo pri mestnem gospodarskem uradu.
S
pr Slovenke! Boj za našo narodno samostojnost, za našo troedino Jugoslavijo pod žezlom habsburško-lorenske dinastije je jasno dokazal, da so naše slovenske žene, naše slovenske matere, naša slovenska dekleta vedno in povsod pripravljene stopiti v prve vrste bojevnikov za našo staro pravdo. Ko njihovi sinovi, očetje, bratje prelivajo svojo kri tam zunaj, se bore slovenske žene, da ohranijo svojo lastno grudo.
Treba je pa, da se te množice našiJi slovenskih žen strnejo, organizirajo, združijo,. da pojdejo vse za eno, ena za vse. V ta namen je pa treba skupne vezi — in ta naj bo časopis »Slovenska žena«, ki bo začel izhajati v najkrajšem času. Lisi bo organiziral, združeval. Prinašal bo pa tudi zabavno in poučno čtivo izpod peres naših najboljših pisateljic in pisateljev. 2e prva številka objavi članke naših prvobo-riteljev, načelnika »Jugoslovanskega kluba« dr. Korošca, voditelja tržaških Slovencev, držav, poslanca dr. Rybafa, drž. poslanca J. Gostinčarja, gdč. Cilke Kre-ve, povesti naših najboljših pisateljic in mnogo poučnega čtiva.
Pozivljemo vse slovensko ženstvo, naj se oklene tega našega glasila, naj ga naroča ter razširja od vasi do vasi, od hiše do hiše. Naj ne bo slovenske hiše, ki bi ne imela naročene »Slovenske žene«.
»Slovenska žena« bo izhajala enkrat mesečno in bo veljala za celo leto 14 K. Naročnino in rokopise pošiljajte na uprav-■ ništvo oziroma uredništvo »Slovenske žene«, Ljubljana 7. — V Ljubljani, dne 30. maja 1918. Konzorcij.
pr Šole na Reki pred 100 leti Reko so si Madjari prigoljufali od Hrvatov. Pred 100 leti pa Reka ni bila niti hrvatska, marveč je spadala pod c. kr. ilirsko-pri-morski gubernij v Trstu. Šol je bilo tačas še malo. Dne 27, decembra 1817 je cesar dovolil, da se je na glavni šoli na Reki ctvoril četrti razred z dvema oddelkoma. Določeno je bilo, da naj imajo učitelji normalne glavne šole na Reki nastopne plače: ravnatelj, ako je duhoven 500 gld, in ako je svetni 600 gld. na leto, ter za nemški in italijanski pripravniški tečaj nagrade 100 gld. Po 400 gld. plače dobival je katehet ter oba učitelja četrtega razreda, od katerih je prvi učil risanje in računstvo, drugi pa ostale predmete. Učitelj tretjega razreda je imel 35 gld., učitelja drugega in prvega razreda 300 gld,, pomožni učitelj pa 250 gld. plače. Učitelji, ki so prosili za te službe so morali napra-
Denarja imate
vojsko in boste sokrivi nadaljnih žrtev na blagu in krvi.
da ga posodite domovini. Če tega ne storite, podaljšujete
viti izpite, ki so se delali isti dan na normalnih g'avnih šolah; na Dunaju, v Pragi, v Ljubljani, v Gradcu, v Celovcu, v Trstu in na Reki. Kdor se je hotel tega izpita udeležiti, je moral prej obiskovati pripravniški tečaj.
pr UmetniSka izložba na Reki. »Zagrebška korespondenca« poroča: V nedeljo dne 9. t. m. se otvori na Reki v »Hrvatski čitalnici« umetniška izložba, katero urejata umetniški društvi »Lada« in »Pro-ljetni salon«. Na tej izložbi bo sodelovalo 40 umetnikov s slikami, skulpturami in grafičnimi deli. Izložba bo na slovesen način otvorjena v navzočnosti nekoliko hrvatskih umetnikov, čisti dobiček je namenjen v dobrodelne namene.
pr Narodna galerija. Tisti, ki so pisali o sedanjem slovenskem kulturnem položaju, so večkrat opozarjali na dejstvo, da nimamo centralnega zbirališča za našo upodabljajočo umetnost. Naše umetnine, stare in nove, so raztresene v deželni zbirki muzejski, v mestni galeriji ljubljanski in pri mnogih zasebnikih. Ti prostori niso niti dovolj obsežni, niti primerni za galerija Posledica je, da dela naše upodabljajoče umetnosti malokdo pozna in da se tistemu, ki slučajno zaide k njim, slabo prezentirajo, zlasti ker je med njimi mnogo manj vrednega blaga. Sama od sebe se ponuja misel, da bi se vse, kar je slovenska upodabljajoča umetnost doslej ustvarila dobreg- zbralo v Narodno galerijo, ki naj bi se edno dopolnjevala z nakupovanjem starih in novih umetnin. Tak zavod bi bil izrednega kulturnega pomena. Bil bi slika naše umetnostne preteklosti in sedanjih umetniških teženj, pritegnil bi občinstvo v krog umetnosti, ki mu je doslej le še preveč tuja, izobraževal bi oko in čut za lepoto, podpiral bi tvorno silo umetnikov, V času, ki je mnogo pripomogel, da se je slovenstvo zavedelo samega sebe, se je vodila tudi misel, naj se osnuje Narodna galerija v Ljubljani. Kakor slišimo, se je sestavil pripravljalni odbor za društvo »Narodna galerija«, ki bo sestavil pravila novega zavoda, izdal oklic na narod in začel zbirati prispevke za bodoči dom slovenske umetnosti.
Ljubljanska aprovizacija.
a Čevlji z lesenimi podplati za posle.
Mestna aprovizacija bo oddajala čevlje z lesenimi podplati za posle v petek, dne 7. t. m. popoldne od 2. do 4. ure na Poljanski cesti št. 13. Stranke naj prinesejo s seboj potrdilo gospodarja, da res nimajo čevljev.
Spominska cerkev v Celovca.
Pišejo nam iz Celovca:
Na spodbudo celovškega kneza in škofa nameravajo sezidati v Celovcu voj-niško ali spominsko cerkev, v kateri naj bi se opravljale sv. maše za padle koroške vojake. V ta namen se je že začela pobirati miloščina po vseh cerkvah celovške ikofije. Cerkev bo seveda stala več sto-tisoč kron, katere pa bodo sčasoma gotovo tudi nabrali.
Čemu pa se zidajo cerkve? Ljudem v dušnozveličavno korist in v čast Bogu, torej iz ljubezni do Boga in bližnjega. Toda človeku se stori milo, ako pogleda po goriški deželi, kjer leži premnogo krasnih cerkva v prahu in razvalinah, druge pa so hudo poškodovane. Od Koroške meje pa do Trsta so ob obeh bivših frontah z malimi izjemami vse cerkve porušene ali pa močno poškodovane. Stotisoči vernikov ne bodo imeli dolgo, dolgo vrsto let cerkva, kakor so jih imeli pred vojsko, kjer bi dajali Bogu čast in prejemali dušno zveličavne milosti. Tod so cerkve krvavo in nujno potrebne. Ali pa je potrebna nova cerkev v Celovcu? Celovec ima dovolj cerkva, popolnoma dovolj, a so le preveč prazne, kadar bi morali biti ljudje notri. Nova cerkev je torej popolnoma brezpotrebna potrata. Sv. maše zadušnice za padle koroške vojake pa bi se prav lahko opravljale v katerikoli cerkvi v Celovcu in ni prav nič potreba šele zidati v ta namen novo cerkev. Kako neprimerno večje zasluženje pri Bogu bi imela n. pr. celovška škofija, ako bi se Cerkve, ki jo namerjajo zidati v Celovcu, sezidala kje na Goriškem, kjer je nimajo in jo nujno potrebujejo, in sicer iz hvaležne ljubezni do Boga, da je Koroška dežela bila obvarovana tako strašne nesreče, v kakršno je pahnila vojska Goriško! Taka cerkev bi res bila Bogu v čast in bližnjemu v zveličanje. Če že hoče kdo zidati novo cerkev, naravnost zahteva krščanska ljubezen, da jo zida tam, kjer je nujno potrebna in kjer doseže svoj namen! To bi bilo veliko delo krščanske ljubezni, pravo misijonsko delo. Nova cerkev v Cclovcu pa ostane 1* mrtev spomenik na svetovno vojsko. Tako divja in barbarska vojska, ki je v •erskem in dušnem oziru storila nepre-edno škodo, neprimerno več kot vse k dan je turške vojske skupaj, pač ne za-ži spomenika, še naimani na v obliki -l/v*
Ako bi tako hotela celovška škofija sezidati eno cerkev v porušeni Goriški, bi morda sledile tudi druge škofije njenemu zgledu.
Treba pa je od naše strani imeti še en pomislek proti nameravani spominski cerkvi v Celovcu. Kdor namreč pozna koroške razmere, ve, da nameravana spominska cerkev v Celovcu ne bo katoliška, ampak nemška. To se pravi, slovenski jezik ne bo imel v njej nobene pravice, ako-ravno naj bi za njo zbirali tisočake koroški Slovenci. Ko je treba za kaj denarja, pomoči itd., takrkt poznajo Slovence tudi na Koroškem, ko pa je treba deliti pravico, takrat na Koroškem Slovencev ni, ali pa je samo nekaj zdražbarjev, ki so tako predrzni in nesramni, da nočejo biti zadovoljni z nemško komando.
Dober svet Gorite!
Prijatelj nas prosi, da po »Zlati Dobi« posnamemo naslednji članek:
Z globokim sočutjem smo spremljali vsi Slovenci trpljenje svojih goriških so-rojakov med italijanskim vpadom. Tudi pomagali smo po svoji moči tistim, ki so k nam pribežali. Ako jim nismo skazali toliko pomoči, kakor so si želeli, je treba pomniti, da smo sami zdihovali in zdihuje-mo pod pritiskom vojske, da smo sami izčrpani in izmozgani, da vlada pri nas samih pomanjkanje in marsikje tudi lakota. Ako so naleteli begunci kje na trda srca, slišali kako zaničljivo besedo, je to pripisovati deloma pomanjkanju krščanske olike, še bolj pa pomanjkanju vsega za življenje potrebnega. To je gotovo, da je večje število ljudi, ki se je s primorskimi begunci pomnožilo, ceno živilom povišalo. Da to tistim, ki jim samim vsega manjka in tudi denarja nimajo, ni hilo prijetno, to je čisto naravno in razumljivo, To se jim ne sme preveč v zlo šteti. — Splošno pa menda smemo reči, da so domačini že pokazali trpinom-beguncem nekaj sočutja in ljubezni ne samo v besedah, ampak tudi v dejanju.
Istotako spremljamo begunce z zanimanjem in sočutjem ob njih f>ovratku na svoja domovja. Tudi zdaj bi jim bolj pomagali, ko bi ne bili sami od vojske in vojaštva tako do golega oskubljeni kakor smo. A kljub temu se vendar nekaj še stori v pomoč vračajočim se beguncem. Poleg pomoči zasebnikov se je ustanovil tudi »Kranjski pomožni odbor za obnovitev Goriške«, čegar začetno delovanje kaže, da ima prav resno voljo pomagati — kolikor je pri sedanjih razmerah mogoče — v velikem slogu, da se razdejana Goriška zopet dvigne iz razvalin.
Ravno zato, ker jim želimo pomagati, kar bi največ mogli, zato jim pa smemo dati tudi dober svet. Kakšen pa?
Za obnovo goriških vinogradov, tako je menda preračunjano, bi bilo treba svojih 30 miljonov kron. — Vprašanje je torej: Ali se morajo v s i opustošeni vinogradi obnoviti? Znano je, da je obdelovanje vinogradov najnapornejše in najdražje kmetijsko delo. Seveda je tudi pridelek najdragocenejši, Toda ravno tako je pa tudi znano, da mnogi kmetovalci pri prodaji svojih pridelkov vidijo in upoštevajo samo to, kar na roke dobe; nič pa ne odštejejo tega, kar jih je pridelovanje stalo: časa, truda, stroškov in tega, kar so pridelka sami použili. Nobenega drugega pridelka namreč producent sam toliko ne použije kakor pijače — v svojo škodo. Ko bi se torej vse to upoštevalo in od skupička odštelo, potem ni gotovo, da bi bilo ravno vinogradništvo vedno in povsod najbolj dobi-čkanosna panoga kmetijstva. Nasprotno: gotovo je, da ponekod ni najbolj dobička-nosna, da marveč včasih stroški presegajo skupiček. Vsaj na Dolenjskem je marsikje in marsikdaj tako, kakor je »Zlata doba« — izpod peresa izobraženega vinogradnika samega — že dokazala. Če je na Goriškem tudi tako, je nam Kranjcem bolj težko dokazati. S tem problemom bi se morali pečati kmetijski veščaki in ga rešiti. Gotovo je, da »Zlata doba« nikomur ne želi škodovati. Če se pa Izkaže, da je obdelovanje vinogradov sempatje (povsod gotovo ne) pasivno, ali če se kakšna druga vrsta pridelkov bolje obnaša, potem bi bilo nespametno, če bi hoteli za vsako ceno samo zaradi stare navade pri vinogradništvu ostati.
Gotovo je tudi, da ima Goriška premalo žita in živil sploh, in ravnotako gotovo, da bo pomanjkanje živil po vojski še dolgo trajalo. In vojska nam je, še bolj očividno kakor je bila že prej, dokazala, da se brez pijače že da živeti, brez jedi pa ne gre, Skrbite torej najprej, da bo kaj jesti, potem šele za pijačo. Primum vivere, deln philosophari. Najprej živeti, potem šele veseljačiti!
Nekaj pridelkov bi bilo treba za lastno preživljanje, nekaj pa za kupčijo, Med temi zadnjimi mislimo zlasti sadje in zelenjavo. Da, sadjarstvo in zelenjadarslvo, to sta dve vrsti kulture, ki bi bili ponekod možni in uspešni namesto dosedanje trto-reje. Da ta naš nasvet ni tako neumen, nam dokazuje mestna občina dunajska, ki
je v najem vzela velik kompleks zemlje na Goriškem, da tam pridelava zelenjavo za potrebe svojega prebivalstva. Tudi smo brali med vojsko — ne vem, kje že — razpravo nekega strokovnjaka-tujca, kaj bi se dalo na Goriškem napraviti z zele-njadarstvom. Spominjamo se tudi, da se je dotični tujec nekako rogal »nazadnja-štvu« našega ljudstva, ki si ne zna v tem oziru pomagati. — Da bi se tudi sadjarstvo lahko še mnogo povzdignilo in razširilo, o tem ni dvoma. Češnje, hruške, breskve, marelice in drugo južno sadje gre dobro v denar. In koliko miljonov bi še lahko prišlo v deželo, ko bi se sadju posvečala večja skrb, kupčija pa bolje uredila. A ljudje mislijo, da sadno drevje mora sa-moobsebi roditi, vsa skrb in trud pa se mora posvetiti le trti. V novejšem času goje ponekod — n. pr. v bližini Budimpešte — v veliki meri rdeče jagode, ki se jim izvrstno obnašajo in znašajo. Pri nas pa velja še vedno stara vera, da kar ne teče, to nima nič veljave.
Gotovo je, da se na slovenskem pro-ducira preveč vina, in to za nas ni dobro, ne v materijalnem ,še manj pa v moralnem oziru. Prav bi bilo torej, če bi proti-alkoholna misel našla pot tudi na Goriško, vsaj zdaj, ko se ima dežela docela obnoviti. Kajti prav bi bilo, če bi se obnovila ne samo materijalno, ampak tudi moralno, čemur pa je preveč alkohola največja ovira. Zato lepi pastirski list goriškega kne-zonadškofa ob vrniti Goričanov omenja tudi ljudske napake, ki so bile razširjene po Goriškem in naj bi se zdaj, ko se začne novo življenje, ne »obnavljale«, ampak pokopale za vedno. Med te napake spada zlasti ples, posebe še primorska specijali-teta: javni plesi, in kar je s tem v zvezi: popivanje. Nočemo Goričanom posebe kaj očitati; saj ljudstvo ima svoje napake povsod, posebno pijančevanja ne manjka nikjer. A zdaj, ko se dežela in ž njo vse življenje obnavlja, je morda lažje kako napako odstraniti kakor sicer. — Vsaj inteligenca naj bi imela smisel za pravo in ne le navidezno blaginjo ljudstva; pripro-sti človek si bo seveda dal težko dopovedati, da naj se zemlja obdeluje drugače, kakor je bilo od nekdaj v navadi, posebno pa da bi opustil trto, ki mu je zapopadek vsega dobrega, koristnega, sladkega in vzvišnega,
Vsaj v nizkih legah, po ravninah in dolinah hi se moglo zelenjadarstvo uspešno gojiti, dočim bodo brda in bregovi najbrž ostali pri trti, — ako morda tudi tam ne kaže kje trte zamenjati s sadjem. Ne pustimo, da bi se nam tujci rogali, da si ne znamo nič pomagati, da smo staroko-pitneži, ali da bi celo oni našo zemljo sebi v korist in nam v škodo izrabljali bolje kakor jo znamo mi.
Ta nasvet blagovolite sprejeti in po možnosti uvaževati, dragi goriški rojaki, od strani, ki vam želi samo dobro in najboljše.	Po »Zlati dobi.«
Narodno gospodarstvo.
g Za poljedelce. C. kr. poljedelsko ministrstvo je, kakor lansko leto, tudi letos zagotovilo poljedelcem, da dobe pravočasno v svrho obdelovanja polja in mlačvc za stroje gorljive tekočine. Zaradi težkoč pridelovanja mineralnih olj, pa ne bodo mogli dobiti čistega bencina, marveč le težki becin (teža čez 0.745), v glavnem le mešan bencin (teža 0.760 do 0.770) in bencolova mešanica (iz bencola in pe-trolejskega bencina) in še to v manjši meri. To se bode pa oddajalo neposredno poljedelcem. V poštev pridejo le motorji, ki se rabijo za mlačev in obdelovanje polja. Kdor hoče te tekočine dobiti, mora v smislu tozadevne min. naredbe natančno izpolniti predpisane rumene tiskovine ter jih potrjene po občinskem uradu poslati neposredno na poljedelsko ministrstvo (An das Departement XXVI. des k. k. Acker-bauministeriums), ki bode potem nakazalo poslovalnicam, da dopošljejo zaprošeni bencin. Do preklica bodo odpošiljale bencin sledeče tvrdke: Teerag - Aktiengesell-schaft fur Teerfabrikatc, Dunaj III., Mark-sergasse 25 in te podružnica v Pragi (Ka-rolinenthal, Ulferstrasse 215) — Gerson, B6hm u. Rosenthal, Benzin u. 01werke, G. m. b. H.. Dunaj XX., Donauschingasse 20; Sohon u. Kreidl, Dunaj III., Dietrichgasse 5; Alois Brey, Praga II, Florenz 17 ter inženir Jožef Bareš v Budjevicah. Glede plinovih in surovih olj za mazanje motorjev se imajo interesenti obračati v smislu tozadevne ministrske naredbe na trgovsko ministrstvo (Mineralolabteilung des k. k. Handels-ministeriums).
g Zglasitev zaloge posekanega lesa domačega kostanja. Deželna vlada razglaša: Vsled § t ministrskega ukaza z dne 13. maja 1918, drž. zak. št. 179 jc vsak, ki Ima v zalogi več kot 5 kubičnih metrov posekanega lesa domačega kostanja ali ki ga hrani v zalogi za koga drugega, pri-moran zglasiti te zaloge po stanju z dne 25. maja 1918 z navedbo množine v kubičnih metrih in označbo skladišča, c. in kr. vojnemu ministrstvu, oddelek za usnje
(Dunaj I„ Kolovratrlng 14) do 15. ju. nija 1918, Prepis te zglasitve se mora istodobno vposlati onemu okrajnemu političnemu oblastvu, ki je z ozirom na skladišče lesa pristojno. — Pozneje morajo gori navedeni obvezanci c. in kr. vojnemu ministrstvu (oddelek za usnje) podati 1, dne vsakega meseca naznanilo o prirastku, nastalem nasproti nazadnje naznanjenemu stanju, o od tedaj prodani ali pode. lani množini in o končnem stanju zaloge, — Kdor ravna zoper ta določila, bo kazno-< van na denarju do 20.000 K ali z zaporom do 6 mesecev. Izventega more se zaplenit/ zaloga lesa.
g Kavina nadomestila. Vsled naredbt c. kr. urada za ljudsko prehrano se smejo prodajati samo naslednje vrste kavinih nadomestil. Cene, ki so označene, veljajo za prodajo nadrobno. Da ne bode nesporazuma, bodmo navedli znamko, kakor se glasi, ker bi s prevajanjem lahko kdo prišel v zmoto. »Brigittenmauer Sparkaffeezusatz« 3 K 80 vin. »Kaffeemischung« (Meinl) 4 K 60 vin. -Kaifeemischung« tvrdke »Eripo-ra« 4 K 60 v. »Dr. Glettlers Fruchtkaffee« 3 K 40vin. »Kaffeesurogat mit Feigen« 3 K 40 vin. »»Carova« 3 K. »Hclla« 3 K 40 vin. »Teplitzer Kaffeewiirze 3 K 40 vin. »Kaffee extra« 2 K. »Schwertkaffee-Zu-satz« 3 K 20 vin. »Johann Konstany vor-ziiglichster Kaffee-Ersatz« 3 K 40 vin. »Amador Kaffee-Ersatz« 3 K 40 vin.»Fei-genkaffee mit Zusatz« 3 K 40 vin. »Sluka-fin« 4 K. »Sonne« 3 K 20 vin. »Maria Plain Kaffee-Zusatz« 3 K 40 vin. »IdeaJ Kaffeezusatz« 3 K 40 vin, »Bachmayers Kaffeeersatz« 3 K 40 vin. »Eurilo« in Hy« dropatiseher Kaffeersatz« 2 K 65 K. »Dr, v. Gugenbergs Ersatz-Kaffee« 2 K 65 vin, »Korona Kaffeersatz« 3 K 80 vin. »Kuna Kaffee-Ersatz« 2 K 60 vin. »Miropa Kaffee' Ersatz« 3 K 80 vin.*Nahkaffee« 3 K 72 v, »Zivna kava« 3 K 72 vin. »Cehaka« 3 K
0	vin. »Kaffee-Ersatz Gloria« 3 K 40 vin, »Kolbon-< 2 K. »Eichelkaffee mit Zusatz« 2 K 20 vin. »Althammers Fruchtkaffee* 2 K 60 vin. >Hiniberger Sparkaffee« 2 K, »Himberger Konsumkaffee-! 2 K. »Kosmos« 2 K »»Industriekonsum« 4 K. »Aromasan<*
1	K 80 vin, »Fruchtkaffee Vita nova<' 3 K 20 vin. »Reindorf Kaffee-Ersatz« 2 K 80 vin. »Kraftkaffee« v papirnatih zavitkih
2	K, v lesenih zabojih 2 K 20 vin. »Hcrku-les Kaffee-Zusatz 3 K 40 vin. »Prager Mi« schung« 3 K 40 vin. »Karvara« 3 K 40 vin »Zichorie mit Feigenkaffce« 3 K 40 vin, »Era« 4 K. »Manker Kaffeesurogat« 2 K
vin. >Kaffeesurogat Aichelberg« 3 K 40 vin. »Ambrosia« 3 K. »Kaffeesurogal aus Gerstenkaffee und Zichorie« 2 K tei »Bohnienvalderkaffee« 3 K 40 vin. — Kdoi bi hotel prodajati kaka druga nadomestila brez dovoljenja, bode strogo kaznovan, Istotako zadene kazen onega, ki bi zgora' navedena nadomestila dražje prodajal, ka> kor po označenih cenah.
Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja tekom dolge bolezni in ob smrti našega predragega soproga oziroma očeta, brata i. t. d. gospoda
Ivana Marc
posestnika
ki so nam bili v dneh žalosti v veliko uteho, izrekamo vsem sorodnikom in prijateljem ter znancem najiskrenejšo zahvalo. Zahvaljujemo vse, ki so v tako izrednem številu spremili pre-biagega pokojnika k večnemu počitku, zlasti prečastito duhovščino, p. n. odbornike »Slapenske posojilnice«, učiteljstvo in šolsko mladino planinske šole, p. n. uradništvo ter vse, ki so nam povodom te bridke izgube osebno ali pismeno tako blažilno izražali svoje sožalje.
Planina pri Vipavi, dne 2. 6. 1918.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI.
Brez posebnega obvestila.
f
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša iskrenoljubljena mali oziroma hčerka, sestra, tašča, svakinja in teta, gospa
Jasfpjsa žmssjrš*
trgovka, gostilničarka in posestnica (z Gorice
v sredo, dne 5. t. m. po dolgem, mu-kcpolncm trpljenju, previdena s tolažili sv. vere boguvdano preminula.
Truplo nepozabne pokojnice se bode v petek, dne 7. junija 1918 ob 2. uri popoldne v mrtvaški veži deželne bolnice svečano blagoslovilo, nato prepeljalo na pokopališče pri sv. Križu in pozneje prepeljalo v Gorico in tam položilo v lastni grobnici k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice sc bodo darovale v več cerkvah.
V Ljubljani, dne 6. junija 1918.
ŽALUJOČI OSTALI.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
| Zanesljivega
strejjaja k motorju
t
sprejme takoj
^ i Katoliška tiskarna v Ljubljani.
Zahvala.
Za vse blage dokaze srčnega sočutja povodom smrti nepozabne, iskreno ljubljene soproge, mamice, stare mamice in tašče, go^pc
kakor tudi za mnogobrojno, predrago pokojnico časteče spremstvo na poslednji poti izrekamo vsem prisrčno zahvalo. V Krškem, 31. majnika 1918.
ir."7
ŽALUJOČI OSTALI.
Naša nad vse ljubljena soproga, sestra in teta, gospn
HM MMI ml. Loir
c. kr. notarja soproga,
je umrla dne 5. t. m. po kratki, jako mučni belezni.
Pogreb predrage rajnice bo dne 6. junija ob 4. uri popoldne na trži-ško pokopal šče.
ZadaSrie maše sc bodo brale v župni cerkvi.
Prosimo tihega sožalja. V Tržiču, dne 5. junija 1918. Matija Marinčck, soprog. Matilda Dolenc, Lori, sestri.
Ivan. Riliard, brata. Ciril P. ' ravnatelj, svak.
1922
BKBP
K.-pi se dobro ohranjen
holesell aH
T.-nudbe pod št. 1939 na upravništvo »Slovenca Na prodaj sta dve dobro ohranjeni
Kie pove iz prijaznosti uprava lista pod št, 1940.
1 Sr ■. nr^.t me. MCVV.tire r.T.-.^i^-ieiOlB.BBSU^^^t
rečni are®. mini
Naši
originalni
s preddrobilmkom, z regulacijo za lino mletje in grcLo drobljenje vsakega sadeža z izmerljivimi specialno trjenimi stanovitnimi mlet nuni ploščami, prekašajo vso dratjs izdelke. 8CF" Za vsak mlin se jamči.

Model I z zatnahnjakoui, pppnjemalcem, lijem in ročico, zinehe na uro okoli 25 kg K 160-—.
Model II s polžem (.namesto popriernalca) lijem in ročico, zmelje na uro okuli 20 kg K 120 —
Model III z ročnim zamahnjakom brez polža, zmelje ua uro okoli 15 kg b 95'—. Poštnine prosto ako se pošlie denar na-prei (pri povzetiu se zaračuna poštnina) pošilja razpačevalnica kmetijskih s rojev
GUSTAV TiNTNER, Dunaj III.,
Venlinggasse 26 130. - Zastopniki se iščejo.
Restavracija
ar
le prav toplo priporoča vsem cenjenim gostom za mnogobrojni obisk.
Trgovsko pomočnico
■prejme tvTdka
JOS. ERRATH, Mokronog, Dolenjsko.
prod. se bernardliishl pes
poldrago leto star, zelo dober za stražo. BELGIJSKA VOJAŠNICA, OBJEKT 14/1.
SLOVENKA — vešča nemškega jezika v pisavi In govora, s čedno pisavo, vešča strojepisja (vendarle ne pogoj), vesele narave — se sprejme proti dobri plači, hrani In s prostim stanovanjem.	Gospice, katere ne volijo mestnega trušča, empak prijetno samotno življenje (ob obali Jadranskega morja na nekem polotoku) imajo prednost I Cenjene ponudbe, če mogoče s sliko, katera se v slučaju vsprejema za popotnico potrebuje, naj se dopošljejo na upravo »Slovenca« pod * Dalmacija«.
SLOVENKA, vešča nemškega jezika, IMF* štedljiva in vešča v svojem poslu,	vesele
narave, se sprejme proti dobri plači, hrani in s prostim stanovanjem. — Ponudbe s sliko, katera se v slučaju vsprejema za popotnico potrebuje, jc poslati na upravo »Slovenca« pod »Dalmacija«.
Kaj varuje Vas in Vaše pred stisko v bodočnosti? To Vam pove naš prospekt o vojno-posojilnem zavarovanju, ki se radevolje dopošilja. Glavna poslovalnica »Anker«, Gradec, Raubergasse 20.
Ira slovartsha tovarna igrali tiri
se priporoča vsem cenjenim trgovccm za nakup

Zahtevajte cenik in vzorce istih ! 1923 Slovenci, segajte pridno po domačem izdelkn I
Naročila in korespondenco na
pro^ažo pr m s!o-oaras&e touarne Igralnih harf.
IŠČE se Invalid kot
laa
o w
ki je obenem čevljar ali k-ojač. Stanovanje prosto.
Kje, pove upravništvo tega lista pod št, 1924,
Fmshil »li mri '
9e vljudno vabijo, da prigkse svoj naslov društvu
jsrtaarsfra gola o Rrangn,
IŠČE se kot
!
iivalid z dobrimi spričevali, vajen konjem In
lžnji. — Kje, pove upravništvo »SLOVENCA« pod iiev. 1926.
BTM
G'
ttef iS
•run
tn &
N
36
BMUi
(M
b
m u o
BP
r. uii
i mn io« cpii!
Nudim Vam edino zajamčeno dobro, trpežno in blagu neškodljivo
B U sSSS RS
tfll ss
fcs
iz najstarejše in največje tovarne za barve. Na stotine priznalnih pisem vsakemu na razpolago.
itep53?i2'M S&!!9D I. CB-SfE
v sledečih barvah: črna, modra, temno zelena, rdeča, temno rdeča, vijolčasta, siva, rujava in rumena. — Da se napravi temno modra, se dd polovico črne, polovico modre.
Na zahtevo slovensko navodilc. 100 zavojev SO kron.
500 zavojev po 45 kron za 100 zavojev. <000 zavojev po 40 kron za 100 zavojev.
Poštnine prosto pošilja 1921

Imam približno
katerega bi dala vsega ali deloma pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji na prvo vknjižbo bodisi na hišo v mestu ali posestvo na deželi. — Naslov se poizve v upravništvu »Slovenca« pod štev. 1941.
m-
aurrr mt**ur .^tjo
mvmrjmmMKM
~ PRIJAVE m s=
8, AVSTRIJSKO VOJNO POSOJILO
5DREJEMfl PO ORIGINALNIH POGOJIH m DJVJE RADEVOLJE VSfl TOZADEVNA POJRSNILfl
ILIRSKA BPMKfl VLJUBLJHMI
ŠELEf1B(JRQOVP. (JLICR ŠT. 1.	1928
'C m MMMMMBMaMMMMBMM
Dragoceno arondirano, na Dolenjskem ležečo
W pesestuo
v izmeri več kot 130 oralov (sestoječe iz gozdov, njiv, travnikov in pašnikov) z
SHiiFlOSIi ^m
drugimi poslopji in enim posebnim vrednostnim objektom se proda.
Vpraša se pri Dr« Otonu Vallentscha^u, odvetniku t Ljubljani, Franc-Jožela cesta itev. 5.
sfasiTOaiisie "
obstoječe Iz ene sobe in kuhinje. Kot nagrado di
živila. Ponudbe na upravo pod: »Junij«. 1902
Išče se
za vsa domača opravila proti mesečni plači do 60 kron in ccli oskrbi ter	samska -^bC
proti dobri plači in s prostim stanovanjem brez oskrbe. Povprašati je v trgovini A. ZANKL SINOVI, Ljubljana, Reslicva cesta št. 1.	1899
Ženitna ponudba.
Izobražen, mlad gospod, velike, lepe posta-
ve, boljšega, stalnega poklica, se želi v svrho poroke seznaniti z inteligentno, dobrosrčno gospodično (blage in premožne vdove niso izključene). Resne ponudbe sprejema iz prijaznosti upravništvo »Slovenca« pod šitro »Vesna 1909«. Ponudba mora obsegati popoln naslov, osebni in omike opis, fotografijo ter družinske in premoženjske razmere. Na ponudbe brez navedenih podatkov se ne bo oziralo. Tajnost se najstrožje jamči.
kakor tudi
za prodajo pohištva sprejme J. ČERNE, LJubljana, Dunajska cesta.
Nadomestilo mila
za pranje perila, izborno peneče in prekaša vse doslej v prometu sc nahajajoče izdelke. 1 zavoj
t. j. 5 kg 12.—, 1 zavoj z 10 kg K 23.—. Preprodajalci dobe popust pii naročbi celcga zaboja z 250 kosi. Belo mineralno milo za čiščenje rok in finejšega perila, 1 zavoj 32 kosov K 14.—. Nadomestek za toaletno milo v taznih barvah, lepo dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18.—. Toaletno milo s finim vonjem, roza barve, 1 zavoj 24 vel. kosov K 18.—. Razpošilja po povzetju. Pri večjem naročilu naj sc pošlje polovica zneska naprej. Najmanj sc more naročiti cn zavoj vsake vrste. Izvozno podjetje M. Jiinker v Zagrebu štev. 39, Pctrinjska ulica 3., III., telefon 23-27.
IŠČEM nujno
IluiHlIjl
z 2 sobama, ev. s kuhinjo ln s posebnim vhodom.
Ponudbe na upravo »SLOVENCA« pod: »G. B.«
sprejme
Pojasnila daje lastnik podjetja br. Čeme, Ljubljana, Dunajska cesta.
in
razpošilja
A. OSET, pošta GUSTANJ, Koroško.
rom
L V0J1
C. kr. »smisli zsiui sa tUotb ii siri
(Zavarovalni oddelek)
defelna poslovalnica o LJnUISanl Fran£eno nabrežje fl
sprejema
rovanjc
pod najugodnejšimi pogoji.
Tako zavarovanje olajša vsakomur zajetje VIII. vojnega posojila z malimi delnimi vplačili v daljši ali krajS. dobi. Premije sc morejo plačati tudi i vojnii.. posojilom osme in prejšnjih izdan). Pojasnila dajejo naše okrajne poslovalnice
v Črnomlju, Kamniku, Kočevju, Kranju, Krškem, Litiji, Ljubljani (Frančevo nabrežje l/I), Logatcu, Postojni, Radovljici in Rudoliovem in naši pooblaščeni zastopniki.	1915
svetovno kopališče zdravi zanesljivo
(Slavonija) / prebavo, otroške bolezni, notranje bolezni s kopaljl, blatnimi masažami, p tjsm, iolnčniml In oloktrlEnlml kopeljl.
Oakrba od strani ravnateljstva združena s kopel)!. Restavracija, kavarna. slaS ičarna v lautnrm "bratu Glodišha godba. Iiborna ouloba. Stanovamo in kopoli v isti hisi. i*ro. spekte posilia kopališko ravnateljstvo.
Radioaktivni, aftallčno-murlatiškl, Jod vsebujoči tormulnl vrelci.
Zdravljenje i vodo. Za vsako avstr. kronovlno )« r»-
iei vlranlh 50 prosiorov.
K®
o Celjn
kupuje vedno:
žagasi las, mehak fin trsi, tesan (stao&eni} okrogel les, les
za farne, EtostasiSeo in brasioo les
in naj se mu pošljejo tozadevne ponudbe. SKHSaraOBfiii
Ljudska posojilnica reg. zsdroga z neon. zavezo ? Ljubljani
sprsjesma prija»e na
55 osmo S112 0j0 avstrijsko vojno posojilo
po ablaoljenih piigajjJlJ, ča&o da sfane nominalnih H 100'—:
I. dav.sa proslo 0*1= amartizacijsKo držbvno posojilo R 9f54. II. iIovHa predle 5'U^U lino 1. septemiira 1323 odpovedljive državne zakladnico R 95*50.
Lastniki osmega voine-a posoj-Ia bodo Imeli prednost pred vsemi drnglml pri naknpn preduieiov, «tl jm lio vojna-uprava"ioncem votne prodala. Plačalo se bode e tem vojnim "	posojilom po podpisnt ceni.
&str V BiR05'.Bi pMirll cvstrisliflM vojmga pesolila s» spreimslo v brezplačno slirambo In spran. mansaa
Ut!&nov2ieftO a.	Usfianovijeno I. 1893.
MMI POB
l
resisfrovavia zoeSmga z omelen!on jamstvom.
Dovolim® cSaa©^ posojila proti poroštvu,, zastavi poiic, posestev^ vrednostnih papirjev ali zazm&m&i na siuzbene prejemke.
VraSaio se posojSfa v 7>/a, IS ali 22>/i letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor Se!l posojila, naj se obrne na pisarno v tjubijani, Kongresni trg žt. ki daje vsa potrebna pojasnita. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge In jih obrestuje po 4</«%.
Druitveno issino premoženje zna£a koncem leia 1915 519.848-40 kron. DeleZ^lkov ja bi o koncem leta 1S1S s15.61S riateii, ki repreientujejo Jamstvene glavnic«
za 6,089.859 kron.
£lublianska kreditna banka v £jubljani
in njene podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju kot olicijelno subskrlpcijsko mesto sprejema prijave na
VIII. n«3siriiskn uolno pošalilo
po originalnih pogojih:
I. davka prosto 5 '/s % amort. dri. posojilo 4 9154%. II. davka proste 5 'h % odpovedljive dri. zakladnice i 95.50 %.
Tiskovine za prijavo in pojasnila so strankam brezplačno na razpolago pri naših blagajnah.