Mladinski delovni tabor »Trebča 84«
Zadnja leta opažamo upadanje zanimanja za prostovoljno delo v brigadah. Zato vsi prizadeti pospešeno iščejo nove oblike prostovolj-nega dela, ki bi mlade pritegnilo ter jim nudilo in ontogočalo več ustvarjalnosti, kot jim je je bilo omogočeno v brigadah. V Sloveniji so se začeli pojavljati Ubori: raziskovalni, planinski, mirovni in delovni. Med njimi je bil letos tndi delovni tabor »Trebče 84«.
Mladinsko naselje v Bistrici ob Sotli jegostilo taborjane 21 dni; eni sopriha-jali, drugi odhajali; nekateri so prišli za leden ali dva, nekateri pa za vse tri; ži-veli in delali so vslogi, ki je bila brigadirski disciplini večkrat tuja; nikjer ni bilo nobene parole; ni bilo spuščanja in dviganja zastave ob petju himne za dobro jutro in lahko noč; ludi obvezne telovadbe in obveznih interesnih dejavnosti ni bilo. Pa so se kljub temu našli entuziasti, ki so poskrbeli, da je športna rekrea-cija živela, da je bilo kulturno in izobraževalno delo v naselju živo tako ob po-poldnevih kot ob večerih. Sami so pripravili in izvedli tečaje računalništva, ki-tare, fotografije, ribištva, organizirali pogovore o družboslovju, kulturno-za-bavne večere itd.
Vse to se je pričelo iz neke notranje polrebe taborjanov, uresničujoč geslo: »Dajmo drug drugemu čim več!« in ne zaradi točk ali ocenjevanja, kot se to počne v brigadah. Stab akcije se je prelevil v nekakšno »strokovno službo«, ki je organizacijsko izvrševala sklepe taborjanov, sprejeie na vsakodnevnih se-stankih, kjer so se taborjani dogovarjali o delu naslednjega dne tako na trasi kot v naselju in zunaj njega.
Nekateri taborjani so s seboj pripeljali kar vse člane družine, drugi zopet pri-jatelje izdrugih republik, da bi videli to »slovensko akcijskočudo«, kot sosami temu rekli. Kotzanimivost najnavedemšeenorazlikoodklasičnih akcij: spali so po starostni in spalni slrukturi mešano; prav lako je bilo tudi s tuširanjem; moški so Cistili ženski WC in obratno: čiščenje in pomoč v kuhinji sta bili pro-slovoljni, pa so kljub temu taborjani pustili za sabo lepše sanitanje kot briga-dirji, ki so bili v naselju pred njimi.
Seveda niso bili vsi tako samoiniciativni. Večino je za sabo potegnilo nekaj entuziastov, vendar s prijateljsko besedo in ne z ukazom. Našli so se pa tudi taki, ki jih ni zanirrmlo prav nič in so ves prosti čas posedali po gostilnah. Ven-dai preostale večine to ni motilo, saj ima vsakdo pravico živeti po svoje in tabor naj bi vsakomur omogočil, da najde. kar potrebuje.
Kaj pa je pravzaprav bil pravi namen tabora? Šlo je za eksperiment, kjer so iskali alternativo obstoječi miselnosti in organiziranosti prostovoljnega dela. Iskali so organiziranost. ki bi odgovarjala današnjeiflu času in ne bi odganjala ne mladih. ne starih. saj je prav, da se proslovoljnega dela udeležujemo vsi, ne glede na starosl. Prav iako so želeli dokazati, da se da doseči delovne uspehe tudi brez »prestižnega momenta«, ju-riša na nagrade, pa tudi brez komande.
Letošnji tabor je dokazal. da se da normo tudi 100-odstotno preseči z de-lovno zavestjo. Dokazal pa je tudi. da tc zavesti ne moremo ustvarjati s prisilo ali ukazom, temveč da se la zavest v človeku oblikuje ko vidi, da je odvisen od sebc. da mora premisliti. sc za nckaj odločiti in to postoriti. kajti namesto njega ne bo nihče odločal njemu samemu v prid. V takem položaju so bili taborjani in nazačetku je biloiežko, saj je bila večina navajena le izvrševati odločitve in ne tudi odločati ter kreativno tvoriii svoje življenje in delo. lz tega je izvirala tudi nesamoiniciativnost mnogih taborjanov. Živeti svobodno in uporabljati svo-bodo se mora človek šele naučiti.
Zaradi jzkušenj, ki so jih taborjani dobili na taboru, so se za okroglo mizo o MDA, ki so jo sami pripravili in izvedli, opredelili za tabor kol organizacijsko oblikoprostovoljnega dela in apelirali na republiško mladinsko vodstvo, da na-slednje leto pripravi čimveč laborov. Seveda je težko pričakovati. da bo mla-dinsko vodstvo delovne akcije preleulo v tabore. oziroma da bo poleg njih or-ganiziralo še množico taborov po Sloveniji. Tu pa lahko pomagajo obiinska vodstva ZSMS insvojimi lokalnim akcijamdajovsebino taborov. RK ZSMS pa poskrbi za informaGijsko mrežo, tako da bi vsak lahko vedel. kam vse gre lahko delal in kaj ga tam čaka (podobno kot lurist v turistični agenciji zve, kar želi). Tajco se bodo mnogi udeležili akcij, ki se jih sicer ne bi. saj bo ponudba pe-strejša in zanimivejša.
Seveda jeia miselše nedodelana in bi bilopotrebnoo njej reči še kakobese-do;razentega je vsekakorše večdrugih alierantiv. ki bibile prjvlačne za mlade in stare in bi poživile proslovoljno člelo. l.e najli jih je treba.
BORIS KONONENKO