VUiiremkl acm Štev. 61 V £}utU)tuU, 13. maecu 1936 leto i. Kako si Nemčija predstavlja »simbolično izpraznitev Počenja" Hcmtšja ustrnn pošiljanfe tet a sanw za iasa pogojaiU o Hitletjevih mitmih predlogih London, 13. inarcn. o. Angleški zua. minister lord Eden je predvčerajšnjim vprašal v imenu svoje vlade nemškega poslanika von Hoescha o nekaterih vprašanjih, ki vznemirjajo angleško vlado. Nemškemu poslaniku je dejal med drugim, da smatra angleška vlada položaj pred konferenco lo-karnskih pogodbenikov za zelo resen in da ima zdaj Nemčija priliko, da pokaže svojo iskrenost. Vprašal je nemškega poslanika ali bi bila Nemčija pripravljena ustaviti pošiljanje čet v Porenje za tisti čas, ko bo zasedala konferenca za pogajanja. V tein času naj bi Nemčija tudi ne utrjevala poreuskega pasu. Eden je pristavil še, če bi Nemčija naredila tako spontano gesto, bi to zelo ugodno vplivalo na položaj. London, 13. marca. o. Z uradne strani izjavljajo, da je nemška vlada oficielno informirala Edena po svojem londonskem poslaniku v. Hoe-schu, da z ozirom na skrb angleške vlade glede nemškega bodočega vedenja lahko obljubi, da bo ustavila pošiljanje čet v Porenje med cventuelnimi pogajanji, ki se bodo vršila na podlagi Hitlerjevih predlogov. Za ta čas bo tudi umaknila čete iz neposredne bližine francoske in belgijske meje. To je nemška misel, da bi se uresničila francoska zahteva po simboličnem izpraznjenju Porenja. Angleško zun. ministrstvo smatra ta nemški odgovor za nezadosten. Nemška vlada je včeraj odgovorila, da ne more biti govora o trajnem ali začasnem omejevanju nemške oblasti v Porenju, da pa bo nemška vlada ustavili pošiljanje čet za nekaj časa samo zaradi tega. da omogoči Franciji sprejem nemških predlogov. Nemški državni kancler Hitler je dejal, da se ^oboroževanje in vojaška zasedba Porenja vrši str6go na podlagi določil, kakršna veljajo za številčno moč nemških garnizij v mirnem času. London, 13. inarca. b. Reuterjev diplomatski sotrudnik je mnenja, da je po včerajšnjem nemškem odgovoru glede simbolične ustavitve pošiljanja čet v Porenje in glede ustavitve oboroževanja položaj ostal enako resen, kakor je bil. Nemški odgovor vsebuje isto odločno in brezkompromisno stališče, kakršno je zavzel že Hitler v svojem prvem govoru. Berlin, 13. inarca. b. Iz uradnih virov poročajo, da sta francoski in angleški vojaški ataše izjavila, da Francija in Belgija ne bosta pošiljali novih čet v neposredno bližino nemške meje. Tudi Francija in Belgija nameravata to obljubo držati za časa pogajanj o rešitvi tega vprašanja. Na abesinskih frontah gredo dogodki mično soojo pol Propaganda z besedo in bombo London, 13. marcu. AA. Reuter poroča. Izvzemši delavnost italijanskega letalstva na severni fronti vlada povsod dozdeven mir. Vendar pa se priprave za italijanski pohod proti jezeru Ašangi vodijo z istim ;.di notranje gnilobe sploh ne more več obstajat' Med svojim bivanjem v Abesiniji je Kelisen ponovno ugotovil, s kakšno sovražnostjo se obrača abesinsko prebivalstvo do tujcev brez razlike narodnosti. Poročevalec je bil satr nc-štetokrat žrtev dejanskih napadov So< ialne razmere v fevdalistični Abesiniji so danes take, da mora priti v najkrajšem času do liotrau.ie revolucije. Hlttec |e oooocil: Ncmtlfn ne bo aikogat napadla Berlin, 15. marca. o. Včeraj je imel nemški državni kancler v mestu Karlsruhe, ki leži sredi demilitariziranega pasu, ki so ga Nemci zavzeli, velik politični govor V tem govoru je dejal, da Nemčija ne namerava napasti nobenega od svojih sosedov: ne Poljske, ne Belgije, ne češkoslovaške, ne Franci ie, kei jo z vsemi temi vežejo pogodbe, katerih se bo držala. Meje so izpremenljive, narodi pa so neizpremenljivi. To je realno politično načelo nemškega narod nega socializma in to načelo je Hitler s svojim hotenjem skušal prenesti tudi v zapadne države. Nemški narod hoče samo mir. mir pa je mogoč le z enakopravnimi narodi. Samo enakopravni narodi se morejo med seboj pogajati. Kot nemški nacionalist je Hitler prepričan, da ftantozi pcauiio: je sovraštvo med Frnncozi in Ntmci zgodovinski nesmisel. Opozoril pa je Evropo, zlasti pn Francijo, na boljševiško nevarnost in je prepričan, da bo gorje tistemu narodu, ki ne bo pripravljen takrat, ko se bo vat boljševizma razlil po vsej Evropi. Boljševizem ima interese, da so narodi med seboj razcepljeni Lokarnska pogodba je bila kršena tudi z druge strani, zaradi tega ne bo Nemčije nihče prisilil, da se bo odrekla pravicam nad vsem svojim ozemljem. Na koncu je Hitler pristavil, da sc je obrnil na svet s ponudbo, ki je jamčila Evropi mir za 25 let. Upa da bo svet razumel to ponudbo, ki je bila stavljena samo enkrat in se ne bo ponovila nikdar več. Hitlesleue obliube so prazne London, 15. marca. AA Reuter poroča: Francoski zunanji minister je iz avil včeraj popoldne časnikarjem, da Hitlerjevi; pojasnilo prejudicira pogajanjem. Kar =e tiče nemškega odgovora, ki je bil dan Kdecu doznava Reuter, da ta odgovor, dasi je sestavljen zrlo vljudno, ne sprejema dveh posebnih pogojev ki jih je postavil Eden, in sicer simbolično evakuacijo Porenja in pa obljubo nemške vlade, da za časa pogajanj lic bo gradila trdnjav v Porenju. To je prav tako važno, kakor je važ/jn nezaupljivi ton nemškega memoranduma ki ;e bil včeraj popoldne objavljen v Berlinu Vse to dokuzire, da ni položaj prav nič izgubil ua napetosti. Francoski krogi so izjavili zvečer, la «o v glavnem zadovoljni s popoldanskim sestankom ve-lesil-podpisuic lokaruskih pogodb la sestanek je bil posvečen predvsem načelnemu vprašanju. ali je kršena lokarnska pogodba ali ne. Francoski krogi so zadovoljni s tem, da je dosežen sporazum v tem vprašanju in da je ugotov I jena ta kršitev, kar v začetku n> bilo tako sigurno. Delegati še zmeraj vztrajajo pri svojem stališču, da se ne morejo začeti pof-„aiuti z Nemčijo, dokler se ne upostavi prejšnje zakonito stanje, in sedaj je treba sami še določiti mere. ki se bodo izvajale proti Nemčn. če Nemčija ne sprejme sklepov londonske konference. Zanimivo je dejstvo, da je zunanji minister Flan-diu podčrtal dejstvo, da se popolone sploh ni govorilo o včerajšnjem Hitlerjevem memorandumu. Francoski delegati poudarjajo da noben sporazum ne more biti odločilen ker pripada zadnja beseda Svetu DN Tako os'ine vprašanje zasedbe Porenja točno v okviru DN, kakor je to Francija zmeraj želela. Uspeli loodoaske konference Spet samo ptouteuaiUc poležala London, 13. marcu. b. P« končanih sestankih, ki so jih zastopniki držav podpisnic lokarnskega pakta imeli včeraj v I.ondonu, )e treba ugotovili, da ni prišlo do nikakih odločilnih sklepov. Tudi lin dno poročilo, ki so ga izdali po teh konfercn-cah, nc prinaša nobene končne jasnosti. Med kon-ferenco je bilo videti, da' je stališče l-rancije vse bolj nepopustljivo, in da je Franciia v.tci svoji nepopustljivosti pripravljena iii do skrainih meja ter spravljati zahlevo po takojšnji izpraznitvi Porenja v zvezo s članstvom v Društvu narodov. Uradno poročilo o poleku konference pravi, da so 7ast0Dniki vseh lokarnskih pogodbenic Dri- šli enoglasno do zaključka, da pomeni zavzetje demilitariziranega pasu v Porenju nedvomno kršitev čl. 42. in 43. lokarnske in versajske pogodbe. Francija in Belgija naj o lem poročala na sestanku svela Zveze narodov. Da se omogoči čim iz-črpnejše in čim natančnejše proučevanje političnega položaja, naj prvi belgijski, francoski, italijanski in nemški delegal sestavijo ožji odbor, ki bo to nalogo izvršil. Ta ožji odbor se bo sestal danes ob 11.30. To dejstvo govori, da konferenca delegatov držav podpisnic ni prišla do enotnih zaključkov. Socialisti v Nem ti ji Praga, 13. marca. AA. »Češke Slovo poroča, da so po Nemčiji krožili zadnji čas številni proti-hitlerjevski letaki, ki jin je izdala socialistična stranka rajha List pravi, da so bili ti letaki tiskani na zelo tenkem papirju in potisnjeni v steklenice. Steklenice so vrgli v Odro in na ta način so priplavale v Nemčijo. Na drugi strani meje so lovili te steklenice pristaši stranke in jih delili med ljudi. Soojetl iščejo denarja Berlin, 15. marca. Včeraj je potoval skozi Berlin sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov, ki potuje v Pari« in London. Po zasebnih informacijah potujp / njin tudi gospodarski strokovnjak Torej bodo sovjeti skusuli zduj, ko postaja njihovo prijateljstvo dragoceno, črpati iz evropske zmede predvsem denarja za svoje gospodarstvo Mussolini testita Belgrad, 15 marca. AA. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr Milan Stojadinovič je prejel od g. Mussolinija naslednjo brzojavko: Nj. ekscelenci dr. Milanu Stojadinoviču, predsedniku ministrskega sveta Belgrad — Blagovolite prejeti izraz mojega^ močnega zadovoljstva, da ste ostali nepoškodovani pri ostudnem atentatu, za katerega sem zvedel z globokim ogorčenjem. — Mussolini. Pakt s soojeti sprejet Pariz, 15. marca. Včeraj je francoski senat na svojem zasedanju sprejel pogodbo s sovjetsko Rusijo. Pogodbo, ki jo je že prej odobrila poslanska zbornica, je senat sprejel z 23t proti 52 glasovom. Da je bila ta pogodba tako ugodno sprejeta v senatu, je pripisovati zadnjim dogodkom. Sumili London, 13. marca. AA. Havas poroča, da * londonskih diplomatskih krogih pripisujejo veliko važnost včerajšnjemu razgovoru med Flandinom in Grandijem. Kakor se izve, se je na tem sestanku govorilo o abesinskem vprašanju in o splošnem položaju. * Hauptmanu bo id Newyork, 13. marca. AA. Iz Trentona poročajo, da je bil včeraj po zakonu zadnji dan, ko bi Hauptmann še lahko zahteval odlok kazni. Guverner je izjavil, da nima namena, da b; mu to odobril. Hauptmannov advokat pa še m izgubil nade, da ne bi rešil Hauptmanne glave lupouski komunisti Tokio, 15, marca. AA. DNB poroča: Policija je prijela II japonskih tolmačev učiteljev jezikov in nameščencev tukajšnjega sovjetskega poslaništvu. Obtoženi so. da so razširjali tajna poročila o uporniškem pokretu ii agitacijske letake. Med preiskavo je policija ugotovila, da so pripadali komunistični organizaciji Pred sodiščem se bodo morali zagovarjati taradi izdaje vojaških tujnosti in zaradi ogražauja javne varnosti. Puiu leuitaeska preiskava Madrid, 15. marca. AA. Havas poroča: Uved- li so preiskavo proti generalu Lopezu, ki je kot glavni inšpektor poveljeval četam ki se zadušili; upor v Asturiji. General je obtožen, da je odredil, da naj ustrele večje število upornikov brez obsodbe prekega sodišča, rteiskavu se , vodi tudi proti obtoženemu poveljniku narodne i garde. Nemčija in EN Berlin, 13. marca. - AA. Havas poročit- V dobro obveščenih krogih izjavljajo, da Nc.nA čija še ni sprejela sklepa, ali bo zastopana nu zasedanju DN v Londonu Nemška vlada bo prej počakala na izid konference velesil, ki so podpisale loeurnsko pogodbo Izredni veleposlanik v. R iljtbeutrop je še v Nemčiji Možno je da bo on odšel v London v vlogi opazovalca Tifus v Rumunili Bukarešta, 13. marca. AA. (Stefani). Ep ide mija trebušnega legarja se v Romuniji vse bolj in bolj širi. Mnogo je smrtnih primerov. Epidemija je zajela tudi kaznilnico v Bukarešti, kjer je zaprtih in popolnoma odrezanih od sveta 1300 jetnikov. Teh jetnikov ne kličejo ne k zasliševanju ne k preiskavi. Proti komunistom London, 12. marca. AA. Kitajsko poslaništvo v Londonu je dobilo tole brzojavko: Po odločilni zmagi čet v pokrajini Sansiji proti komunistom so vladne čete pod poveljstvom generala Lišenga in generala jungsiga ponovno zavzele Tuciko in okoliško pokrajino. Protikomunistična akcija postaja od dne do dne obsežnejša in se širi v predelih, ki so jih doslej obvladali komunisti. Šponsku ttiuuco Pariz, 12. marca. A A. Havas poroča iz Madrida: Cenzura je preprečila objavo incidentov, ki so se ponekod izcimili v kr ve ve poboje po volitvah. List »El Liberalt pravi pri tej priložnosti, da so nepravilnosti, ki se dogajajo v volilni dobi, naravne in da je prebivr-lstvo v raz-I burjenju ponekod prekoračilo nitje, ki so sicer dovoljene, vendar je vlada kar najhitreje obnovila red. List pripominja, da so vesti o dogodkih in o vladnem sklepu o ukinitvi cenzure, pretirane. Nulnost novega obetožeuanja London. 13. marca. AA. Havas poroča te-le podrobnosti iz včerajšnjega govora angleškega vojnega ministra Duffa Cooperja. Vojni minister je govoril o proračunu vojnega ministrstva in najprej podčrtal velike napore, ki jih je morala prestati Anglija, ko je na Sredozemsko morje pošiljala čete, kakor so to zahtevale mednarodne obveze Anglije. Nato je rekel: Ne moremo verjeti, da ne ho noben bodoči spor na kontinentu prisilil angleško vlado, da bo morala poslati v najkrajšem času dobro opremljeno vojsko, ki naj sodeluje v moderni vojni proti silam, ki so boljše opremljene. Ce smo bili kdaj zapleteni v vojno na kontinentu, je to bilo zmeraj v skladu s politiko, ki jo je zagovarjala večina angleškega naroda. Nova taka vojna bo vojna zaradi načel kolektivne varnosti v tova-i rištvu z našimi zavezniki. Dani bi Anglija mogla ! najuspešneje sodelovati samo na morju in v zraku, 1 vendar moramo ohrabriti naše zaveznike na ta način da jim pošljemo tudi svoje čete, ki naj jih | podpro. Nato je vojni minister razložil načrt vlade v vprašanju reorganizacije pehote. Vsaka brigada tankov ali konjenice mora dobiti tri bataljone pehote in en bataljon 6 strojnicami Dosedanje brigade tankov se bodo snoiile z brigado motorizirane konjenice kot nove »mobilne brigade«, nove edi-nice tankov pa se bodo dodale vsaki pehotni diviziji, tako da bo vsaka pehotna divizija imela tudi bataljon tankov. Minister je nadalje izjavil, da je angleška vojska za 40.000 vojakov manjša od predpisanega števila normalnih efektivov. Nadalje je podčrtal, da se morajo modernizirati vojašnice in vojakom povečati plače. Ob koncu je izjavil popolno zaupanje v vso angleško aktivno teritorijalno vojsko. V debati je izzval velik nemir neodvisni socialist VVecdsbood, ki je v svo|em govoru rekel, da sc Anglija po nepotrebnem izpostavlja nevurnosti. Če obstoja samo ena mi žnost od dvajsetih, da bo prišlo do vojne v bedočih petih letih, potem se mora ta možnost resno vzeti v pretres. Vojni svet mora proučiti način, kako bi se Anglija na najboljši način zavarovala pred Nemčijo, in se zato ne bi smela motiti z malenkostmi, kako bo pošiljala vojsko na Malto in kako bo zgradila žične ograje okoli tega otoka. Angleški vojni svet ne sme misliti na vojno proti Ituliji, Japonski ali USA. Anglija mora bdeti nad problemom obrambe Anglije pred Hitlerjem. Parlament planincev Ljubljna, 13. marca. Sinoči ob osmi uri je imela naša največja planinska organizacija svoj redni občni zbor v dvorani Delavske zbornice. Ob lepo na|>olnjeni dvorani it' začel zbor predsednik Osrednjega SPI) dr. Pret-nar in pozdravil navzoče zastopnike oblasti in madov, med njimi zastopnika bana g. dr. Marna, zastopnika ljubljanskega župana inšpektorja goep. Westra ler številne zastopnike sorodnih organizacij. zastopnike podružnic in tovariše. Občni zbor je z navdušenjem sprejel predlog predsednika, naj zbor pošlje udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II. in jiozdravne brzojavke notranjemu ministru g. dr. Korošcu in ministru brez listnice dr. Mihi Kreku, kakor tudi trgovinskemu ministru dr. Vrbaniču ter ministru za telesno vzgojo naroda dr. Rogiču. Istolako so bila sprejeta tudi pozdravna pisma banu dravske banovine g. dr. Marku Natlačenu, podbanu dr. Majcenu in županu dr. Adlešiču ter še nekaterim drugim zaslužnim prijateljem SPD. POROČILA Sledila so poročila predsednika dr. Pretnarja in tajnika dr. Brileja. O teh poročilih je ^Slovenski dom«; v glavnem že pisal. Sliko o gospodarskem položaju društva pa je podal g. Marzel Ivo. Iz njegovega poročila posnemamo, da je kriza zajela tudi gospodarstvo Osrednjega plan. društva, vendar ne tako hudo, kakor druga gostinska podjetja. Največji vir dohodkov za društvo prinaša oskrba v planinskih kočah, ki je dosegla lani 346 tisoč Din, dočirn je znašala predlanskim le 201.000. Številka sama je zelo lepa, vendar je treba upoštevati, da je društvo predlanskim zaradi slabega vremena in zaradi nekaterih nevšečnosti imelo izredno slabe dohodke. Zanimivo je število obiskov, ki so jih doživele posamezne koče Osrednjega društva. Dvajset planinskih koč in domov je obiskalo lansko leto 27.1(51 planincev, d oči m je znašal obisk leta 1934 le 28.921. Kar se tiče obiska, so napredovale skoraj vse koče razen Doma na Krvavcu, ki je zaradi siabe zimske sezije imel skoraj 20% inanj dohodkov kakor lansko leto. Prav tako so nazadovale v Kamniških planinah še koča na Kamniškem sedlu in Cojzova koča, v ostalih planinah pa Krekova koča in Spodnja koča na Golici. Največ obiskovalcev je imel seveda Aljažev dom v Vratih, pod čigar streho se je zateklo lani 3711 planincev, dočim jih je bilo predlanskim le 3024. Da je obisk planincev tako lepo narasel, se mora društvo zahvaliti razmeroma ugodni letni sezoni, ki je dala dokaj lepih dni. Obenem pa je to posledica dobrega oskrbovanja planinskih koč. ČLANSTVO V ŠTEVILKAH Osrednje SPD je imelo koncem leta 1934 8519 članov. Na novo je pristopilo v letu 1935 683 članov, vendar je imelo društvo konce mleta 1935 le 3483 članov, tako da je odstopilo v zadnjem letu 35 članov več. kakor vstopilo. Kader članstva se torej v glavnem ni spremenil in zalo so znašali dohodki iz vpisnine in članarine 95.000 Din. Lep vir dohodkov za društvo so bila tudi darila, med katerimi je treba omeniti podporo banske uprave, ki je poklonila 30.000 Din, in podporo mestne občine ljubljanske v znesku 5000 Din Tiskovine so vrgle 24.000 Din, pri čemer je treba omeniti, da je planinski album sam dal nad 8000 Din. Prispevki podružnic še niso vsi vplačani, izreden dohodek pa jc imelo društvo v višini 18.000 Din kot prebitek pri nakupu in obračunavanju hranilne knjižice zaradi odplačila dolga pri Mestni hranilnici. 160(1 DIN DOBIČKA Med izdatki je največ zahtevala uprava, v kateri so vštete plače treh uslužbencev. Skupna višina teh izdatkov ji' znašala lani 137.(KH) Din. Vzdrževanje koč je zahtevalo skoraj 100.000 Din, obresti dolgov 40.000 Din. popravila i>otov in markacije 47.0(X) Din, prispevek »Plan. vestniku« pa celih 22.000 Din. Drugi izdatki so se v manjših zneskih razdelil za propagando, obvezne prispevke, ekskurzije itd. Celotni dobiček, ki ga zaznamuje društvo v lanskem letu, znaša sicer le 1600 Din, vendar moramo biti veseli, da je društvo preživelo poslovno dobo brez primanjkljaja, zlasti še zato. ker mu je uspelo odplačati precej dolgov. Čisto premoženje društva znaša nekaj nad 1,400.000 Din. Pohvalno poročilo sta dala preglednika Ferlinc Emerih in Lindtner Henrik ter predlagala odboru razrešnico, ki je bila po krajši debati soglasno sprejeta. V preglednem poročilu je nato gospodar društva podal smernice proračuna za prihodnje leto. Ta proračun znaša 452.000 Din. VOLITVE Direktor Špende je nato predlagal za predsednika dr. Pretnarja, dosedanjega zaslužnega predsednika. kar je občni zbor sprejel z velikim odobravanjem. Prav tako soglasno je bila sprejeta predlagana lista ostalih odbornikov in sicer: Batte-lino Angelo, dr. Brecelj Bogdan, dr. Brilej Arnošt, Cesar Jože, Dolinšek Lavoslav, Hudnik Stane, Je-retina Jože, Jeršič Mirko, Knafelc Alojzij, Kveder Janez, Marsel Ivo. dr. Mrak Anton, dr. Vrtačnik Alojzij in /or Vinko. Za namestnike so bili izvoljeni Kam Milan, Deržaj Edo, Rožman Janez in dr. Kajzel Mirko. Za preglednika računov pa Ferlinc Emerik in Lindtner Henrik. Za volitve delegatov je občni zbor pooblastil odbor, ki naj delegate imenuj0 na svoji seji, kjer se bo odbor tudi šele konstituiral. Ker ni bilo nobenih posebnih predlogov, je predsednik dr Pretnar zaključil ta izredno uspeli občni zbor ob 11. V Prevaljah poje boben Poneverbe na račun nerojenih Ljubljana, 13. marca. Na drugem mestu že obširno poročamo o malverzacijah pri zagorski bratovski skladnici. K temu poročilu še dodajamo, da je državni tožilec obtožil Otmarja Peterlina še poneverbe podpor v znesku 990 Din, ki so bile namenjene brezposelnim rudarjem. Te poneverbe pa je soobtožen tudi l>oduradnik bratovske skladnice, 40 letni Avgust Saks. Zasebno udeleženko, bratovsko skladnico. zastopa pri razpravi inž. Biskupsky od TPD. Mali senat tvorijo g. Ivan Kralj kot predsednik in sorodnika gg. Fran Kovač in Fran Gorečan. Prvega obtoženca brani ex offo g. dr. Juro Aglešič, drugega pa dr. Jos Cepuder. Po prečitanju obtožnice je senatni predsednik omenil, da je poslala oprostilna sodba glede zneska 97.000 Din pravomočna. Oprostilna sodba je bila izrečena v smislu g 280 k. p. zaradi pomanjkanja dokazov. Stol sedmorice v Zagrebu je revizijo obtožencev v |>ogledu ponarejanja podpisov zavrnil. Razveljavil pa je, kakor smo že uvodoma omenili, sodbo glede jKmeverbe 990 Din. Pravi čudež se je zgodil z nerojenemi otroci. Dogodilo se je, da je sredi meseca neka rudarjeva žena res porodila otroka, za katerega ji je bilo nakazano 560 Din za dečjo opremo, takoj čez 10 dni pa je prišel na svet drugi otrok v isti rodbini. Prvi obtoženec Otmar Peterlin se je v bistvu zauovarial. kakor pri prejšnjih razpravah. Bil je razburjen in duševno razkrojen. Za sebe ni porabil in vzel niti pare. Predsednik mu je predočil, da jc imel boljšo plačo, kakor kak višji uradnik, kajti poleg prostega stanovanja in proste kurjave in drugih deputatov je imel še 1600 Din mesečnih prejemkov. Obtoženec je dalje omenil, da je kri! primanjkljaje deloma iz prispevkov svojega očeta v znesku 11.000 Din, pa tudi ženin oče mu je dal 7000 Din. Pa šlo je čim dalje tem bolj navzdol. Zaradi napak je bil vedno bolj razrvan. Sodnik Gorečan: -Grenak je bil vaš kruh, -če ste morali vedno doplačevali. Predsednik, je dalje obtožencu predočil, da je živel preko svojih gmotnih razmer. Predsednik: Orožnikom ste rekli, da ste zapravljali." Branilec dr. Adlešič: »Orožniki niso poznali vsega materijala. Marsikaj sloji v orožniških ovadbah. Obtoženec je dalje priznal, da je začel v večjem obsegu s poneverbami od leta 1932 dalje. Glede poneverbe na račun nerojenih je obtoženec v bistvu vse priznal, tudi da je ponaredil podpise Nato je sledilo zaslišanje drugega obtoženca Avgusta Saksa. ki je obtožen, da je poneveril skupno s prvim 990 Din. Kratko je izjavil: >Nisem poneveril. Denar je oslal v blagajni. Natančno je nato opisal svoje poslovanje v bratovski skladnici. Razprava ob zaključku lista še traja. Prevalje, 13. marca. Poročali smo že o propadu prevaljskih rudni-kov, tedaj smo tudi poročali, da pride vse skupaj na dražbo. Ta dražba se je pričela 11. t. m. To je gotovo največja dražba ne samo v Mežiški dolini, marveč verjetno v vsej Sloveniji in najbrž tudi v vsej slovenski zgodovini. Dražbeni objekti so cenjeni skupno na tri in pol milijona dinarjev. Ne bo pa prišlo vse skupaj naenkrat na dražbo, marveč se bo dražba vršila ločeno za posamezne skupine in v etapah. Tako so razdelili vse dražbene objekte na 183 skupin, ki jili bodo slavili na dražbo šestkrat tekom 14 dni. Za prvo dražbo se je zbralo na sodišču dokaj kupcev; zanimali so jih predvsem gozdovi, ker so upali, da bodo lahko poceni kupili posamezne gozdno komplekse. Zanimivo je pri tem, da se posestva niso mogla prodati niti za cenilno vrednost, dočim so cene za gozdove presegle cenilno vrednost po dva ali celo trikrat. Ta okolnost je tem zanimivejša spričo dejstva, da lesna industrija neprestano propada in z njo tudi vrednost lesa. Vendar vse kaže, da je to propadanje lesne vrednosti le začasno in tega se zavedajo tudi kupci. Zborovanje zasebnih nameščencev Ljubljana, 13. marca. V sredo zvečer je imelo svoj redni občni zbor Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Ljubljani. Občni zbor se jc vršil v prisotnosti odposlanstev vseh socialnih ustanov, drugih stanovskih organizacij in številnega članstva. Društveni predsednik Šlamič je v jedrnatem govoru orisal vse delovanje, ki ga je društvo opravilo v preteklem poslovnem letu. Glavno delo jc bilo usmerjeno v zaščito interesov članstva. Nato so govorili zastopniki raznih zavodov in sorodnih društev, nakar je podala tajniško poročilo tajnica Marija Martelančeva. Iz tega poročila je bilo poVzeti, da je pri nas še zelo mnogo name-ščenstvu neorganiziranega Sledila so poročila odsekov ter gospodarsko poročilo, ki izkazuje 21.000 pribitka. Društveno premoženje znaša Din 35.852.-. Pri volitvah jc bil izvolien za predsednika g. Gombač ostali odbor pa jc ostal v glavnem nespremenjen. Pri slučajnostih je predsednik podal izjavo, v kateri poudarja, da se občni zbor D7.AN strinja z delom Zveze društva privatnih nameščencev in z delom nameščenskega odbora v Delavski zbornici. — Samomorilec identificiran Ljubljana, 13. marca. Včeraj sino poročali o strašni najdbi na tračnicah za Dolinarjevim paviljonom, kjer s*o našli na progi truplo mladega fanta z odrezano glavo. Tru- I rva hrv. stedionica jc predlagula dražbene pogoje pruv posrečeno. To zaradi tega, ker je dražbene komplekse razparcelirala že prejšnji lastniki so iskali enega ali več kupcev za celo imetje skupaj. Io pa sc jim ni posrečilo Pri razparcelaciji pa se je zanimanj za te komplekse na mali dvignilo. Posledica lobro obiskane družbe bo najbrž ta da bo Prva hrvatska stedionica prišla morda do celotnega kritja svojih terjatev, kar bi se v nasprotnem primeru prav gotovo ne zgodilo. Kakor smo že poročali jc jveč:ji upnik' # bas I rva hrv. stedionica. Za njo pp so vknji-ženi še številni drugi upniki, med njimi Bratovska skladnica, Pokojninski za\cd, domači trgovci itd. itd. Glede slednjih je več kakor gotovo, da ne bodo prišli dr. kritja, če bo pa zanimanje za dražbo ostalo na viš-ni kakor pri prvi, pa tudi to ni izključeno. Danes, 13. t. m., sc dražba nadaljuje. Tudi k tej dražbi se je zbralo precei interesentov ki so že položili kavcije. Verjetno jc, da bo tudi današnja družba dobro uspela l'o želijo zlasti domači trgovci, ki spričo obiska pri dražbah niso zgubili vsega upanja.. * plo je ležalo na levem tiru, na katerem vozijo vlaki proti Ljubljani. Ker je bilo najdeno truplo ze precej pozno, seveda niso mogli več točno ugo-loviti kateri vlak je fanta povozil. Dejstvo pa, da je tulo Irupto že ]>opolnoma trdo in mrzlo, dokazuje, da je ezalo ob progi že dalje časa. Vse kaže, da je fant legel 6am na tračnice tako, da je vrat na. tlr’ ki n>» je nato odrezal glavo. Ni namreč nobenih znakov, da bi vlak truplo vlekel ali sicer poškodoval. Dasi gre torej očitno za samomor, je čudno le lo, da pri fantu niso našli nobenega pisma. Pač pa je imel v zepu legitimacijo, ki se glasi na Mirka urbca, brivskega vajenca, rojenega leta 1916. Slika v legitimaciji je bila že precej stara in zaradi tega niso mogli ugotoviti identitete po tej sliki Sele ko so obvestili pokojnikove starše, se je izkazalo, da gre res za brivskega vajenca Bogomira urbca z Vodovodne ceste št. 84. Kaj je bil neposreden vzrok za samomor, prav za prav m znano. Ve se le to, da je bi! fant zaljubljen v neko dekle, da pa so mu starši branili sestajanje z dekletom. Verjetno je, da si je to gnal k srcu in da je izvršil usodno dejanje v zvezi s tem. Kdo ima prav? Nemci trdijo in si svojijo, da je bil najstarejšl časopis natisnjen v Nemčiji, namreč leta 1609 v Augsburgu na Bavarskem, ko je jel izhajati list »Aviso«. Angleži pa to trditev izpodbijajo in pravijo, da je bil prvi časopis tiskan na Angleškem. Nathaniel Butter je leta 1622 pričel izdaiati »Wee-kly Newes«. Kdo ima potem prav? Drobiž iz domovine Letošnja žetev Tekme za kraljev pokal Ljubljana, 13. marca. Kakor smo že pred dnevi poročali, je blagovolil Nj. Vel. kralj Peter II. pokloniti Združenju smučarjev Planica krasno darilo, za katerega se bo tekmovalo po posebnih propozicijah |*>d naslovom »Tekmovanje za kraljev pokal . Čim je združenje sprejelo obvestilo o poklonitvi tega pokala, je izdelalo tozadevne propozicije ter jih poslalo v odobritev maršalatu dvora. Sedaj je združenje sprejelo od maršalata obvestilo, da so propozicije odobrene Pravilnik za tekmovanja se glasi: 1. Nj. Vel. kralj Peter II. je blagovolil poklonili pokal |)od imenom »Kraljev pokal Planici za zmagovalca na mednarodnih tekmah, ki jih priredi društvo smučarjev Planica na veliki skakalnici v Planici. 2. Pravico do tega pokala ima tisti zmagova- Za pospeševanje konjereje Ljubljana, 13. marca. Danes se vrši na kmetijskem oddelku banske piave važna konferenca naših kmetijskih strokovnjakov. Konferenca, ki jo vodi načelnik kmetijskega oddelka banske uprave g ing. 'Podgornik, je sklicana radi tega, da določi ^ smernice, po katerih naj zastopajo posebni odposlanci slo-ver.sko konjerejo na veliki konferenci, ki se vrši 16. marca t. 1. v kmetijskem ministrstvu v Belgra-du in na katero so povabljeni zastopniki iz vseh oa »ovin. Belgrajska konferenca se bo bavila z vsemi vprašanji, ki so v zvezi z povzdigo konjereje v naši državi, tako posebno o oplemenitvi žrebcev, o izkoriščanju in oplemenjevanju dobrih kobil, o kastriranju žrebcev, o kontroli pasemske uporabe in ugotovitvi plemenske vrednosti javnih žrebcev. Dalje bo na konferenci govora o konjskih razstavah. o konjskem športu, o notranji in zunanji trgovini s konji in o vseh vprašanjih, ki so s tem v zvezi. Da določi točne smernice za to konferenco, je sklicala banska uprava za danes gori navedeni sestanek, na katerega je povabila najpriznanejše lec, ki doseže prvo mesto na mednarodnih tekmah na veliki skakalnici v Planici trikrat po vrsti ali štirikrat sploh. 3. line vsakega zmagovalca bo vrezljano na pokal vse dotlej, dokler ne pride v last enega samega zmagovalca 4. Vsak zmagovalec sprejme posebno listino, ki dokazuje njegovo pravico do kraljevega pokala pod pogoji, navedenimi pod št. 2 tega pravilnika. O izdani listini se obveste uprava dvora in Nj. Vel. kralj Peter II ler zimsko-športna zveza tiste države, iz katere je zmagovalec, in Jugoslovanska zimsko-športna zveza 5. Združenje smučarjev Planira bo hranilo kraljev pokal vse dotlej, dokler ne preide v dokončno last zmagovalca. 6. Le z najvišjim dovoljenjem Nj. Vel. kralja so možne izpremembo tega pravilnika. slovenske konjerejce, kakor Janžekoviča iz Ter-janccv, Galundra iz Veržeja, Lenčiča iz Mahovccv, Jana iz Podhoma in druge. Službe cestarjev Ljubljana, 12. marca. AA. Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje na osnovi £ 31 zakona o banski upravi v območju sreskega cestnega odbora Črnomelj službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer za banovinsko cesto II. reda št. 16» Črnomelj—Adlešiči. Ljubljana, 12. marca. AA. Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje v območju sreskega cestnega odbora Novo mesto službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer za banovinsko cesto II. reda ši. 306 Novo mesto—Kronovo—Stranje Mrše- ča vas v odseku od km 10.180 do km 14.978, t. j. t km 798 m, banovinsko cesto II. reda št. 314 Mokronog—šmarjeta—Kronovo v odseku od km 15.500 1 do km 17.628, t. j. 2 km 128 m, banovinsko cesto II. reda št. 310 Draga do zveze z drž. cesto št. II v odseku od km 3.500 do km 3.756. t. j. 123 m. skupno torej 7 km 50 n. V naših žitorodnih krajih so slrok6vnjaki že ocenili vrednost bodoče žetve ter pravijo o njej, da bo letos mnogo boljša kot prejšnje leto. S tem so se pa tudi pojavile skrbi, kom bodo spravili tolikšen pridelek, ker so skoro vsi svetovni trgi zaprti za našo pšenico. To vprašanje ni važno samo za pridelovalce, temveč je važno v še večji meri za naše gospodarstvo, ker je izvoz žito ena najvažnejših postavk v naši izvozni trgovini. Gospodarski krogi zahtevajo, da se merodajne oblasti že sedaj vnaprej pobrigajo in preskrbe trge Iztirjevalci z nožem V sv Ivanu v Zelini blizu Zagreba so v noči pred nekaj dnevi videli prebivalci nenavaden dogodek Sredi noči je začel po cestah vpiti neki človek, ki je gol in okrvavljen dirjal ter klical ljudi na pomoč. Ljudje so spočetka mislili, da gre za slaboumnega človeka, ko pa so za njim videli dva bežeča človeka, ki sta ga tepla in mu metala kamenje, so spoznali, da gre za zločin. Pri občinski hiši se je nesrečnik sesedel, a napadalca sta že pobegnila ker so se ta čas že pribežali nesrečniku ljudje. Za silo so ga oblekli, nakar so ga vsega krvavega poslali v zagrebško bolnišnico. Orožniki 60 takoj uvedli preiskavo in dognali, da je postal Jl^srečnik žrtev surovega izterjevanja najemnine. Tisti večer je Turk, tako se nesrečnik piše, sedel s svojim hišnim gospodarjem in njegovim prijate-ijem v gostilni. Nenadno ga je hišni gospodar pozval, naj mu plača najemnino za stanovanje, sicer mu je zagrozil s smrtjo. 1 urk je vrgel na mizo zadnjih svojih dvesto dinarjev in pristavil, da je to ves njegov denar. Hišnemu gospodarju pa to ni bilo dovolj, s prijateljem sta z noži planila na Turka, ga slekla do golega in ga nato še z nožem obdelala. Napadeni se jima je komaj izvil in pobegnil na cesto klicat ljudi na pomoč. Divjaška izterjevalca sta poletela za njim in sta se ustavila šele radi ljudi, ki so se začeli zbirati na cesti. Ko so ljudje nesrečnika našli na cesti, je bil že ves iznemogel, radi izgube krvi. Prav zato visi njegovo življenje na niti. Surova iztirjevalca pa sta romala za zapahe. Smrt pod dvigalom Včeraj se jc v Zagrebu dogodila strašna nesreča, ko je dvigalo strlo glavo mlademu dekletcu. Neka zagrebška trgovka je poslala svojo učenko, mlado 13-letno dekle, po poslu v trgovski dom. Trgovka je učenki izročila ključ za dvigalo da sc z njim popelje v drugo nadstropje, da iz gospeji-nega stanovanja prinese nekatere stvari. Dekletce najbrže ni bilo vajeno ravnanja z dvigalom, pa je potem, ko je prišlo do drugega nadstropja, hotelo stopiti i7. dvigala, a prav tisti hip sc je dvigalo potegnilo zopet naprej tako, da je deklica prišla v precep med robom stopnic in dvigalom. Dvigalo ji je stisnilo glavo med zid in železno dvigalno konstrukcijo ter jo strlo. Deklica je v nekaj trenutkih izdihnila. Podjetna brodolomca Po Srbiji sla zodnjc čase potovala dva Dalmatinca in zbirala milodare za brodolomce, ki se jim jc letos potopila ladja in so brez sredstev ostali bedni in revni. Usmiljena srca sla znala omehčavati z otožnim pripovedovanjem in s knjižico v kateri sto imela zapisane precej visoke darove ljudi, ki sta jih že bila obiskala. V Čupriji sto se zglasila iudi v tamkajšnji sladkorni tovorni ter zaprosila za podporo. Znala sta loko spretno moledovati, da so jima dali tristo dinarjev, vendar pa se tam niso mogli ubraniti utiša, da sta se pri iskanju podpore posluževala tudi trikov, v knjigi so namreč opazili zapisane velike vsote darov in to od ljudi, o katerih niso mogli verjeti, da bi zmogli kljub še tako mehkemu srcu darovati v dobre namene tolike denarje. Uradnik te tovarne se je po telefonu obrnil na enega takih darovalcev in se takoj prepričal, da sta prosilca ponaredila in povečala številko. Ob tem spoznanju pa se je uradniku porodil šc drug sum, spoznal jc v enem od brodolomcev človeka, ki se je že večkrat bavil s takimi posli in pobiral darove za brodolomce, pogorelce in druge vrste nesrečnikov. To spoznanje je iinelo za ubogo brodolomca seveda usodne posledice. Aretirali so ju in odgnali v zapore. Podkupljen davčnt upraviteli Pred nekaj dnevi smo poročali, da so prišli v t nčku na sled podjetnemu načelniku davčne uprave. ki je znal na spreten način izsiljevati od ljudi nagrade, da jim je nato zniževal davčni predpis, V začetku preiskave se je zdelo, da »f* je načelnik loteval le premožnejših ljudi, preiskava pa j(, ,|0. gnala, da se je lotil vsakogar, odkoder ji> le* *|uii| da bo dobil denar. Čim so prišli v javnost njegovi grehi, so se začeli javljati na sodišču tudi kmetje in pripovedovali za načelnika davčne uprave prav enake grehe. Preiskovalnemu sodniku se je javil ,)(,|{j kmet ki je prosil sodnika, naj ga pusti do davčnega načelnika. ker mu je prinesel cigare z., uslnen In mu jo je storil. Sodnik se je seveda ®mat za kmeta in ga začel izpraševati ,io u«lut/i nrišel nrel 'e 1’npovedovai, da o prišel pred časom na davčno upravo in plačal davke. Sodniku je svoje navedbe potrdil z davčno daH^^viSl iatd" 'e l>llC> t0 tU(li Potrieno. Kmet je mi hf - i ' r :,e kliu,) »emu pojavil v nje- hv, ' d,av6t" lzlu?0Vi‘le - ». mu hotel zarubiti ovce. Moral je s svojo davčno knjižico na davčno upravo, da se je ubranil rubeži,i. Po vsem postopanju se mu je zdelo, da je davčni načelnik tako velik gospod da je treba prinesti darov, da se bo v bodoče bolj oziral na ubogega krnela in ga ne rubil veu čeprav Je imel potrdilo, da je vse davke v ledu plačal. Zdaj da se je zglasil na davkariji in mu prinesel cigare v zahvalo in v upanju, da ga bo v prihodnje bolj upošteval in ga obvaroval nadležnih eksekutorjev. ‘j°dntjn je nalo naS|a „„!0g0 kmetov, ki so morali davčnemu načelniku prinašati darove, da so so izognili rubežni, s katerimi je krotil načelnik liste, ki so se mu upirali. Vremenska poročila Kranjska gora; plus ena, barometer pada. dežuje, 20 do 30 cm južnega snega. Rateče: plus ena, barometer pada, 20 do 30 cm južnega snega. VrSič, Tamar: 20 do 30 cm južnega snega. Dom Ilirije: minus ena, 80 cm solnatega snega smuka ugodna. Bistrica Boh. jezer o: plus pet, snega v dolini ni. i Planina na kraju: tri in pol metra zrnatega snega, smuka dobra. Skalaški dom na Voglu: snega 2 do 3 metre temperatura min"* tri. severni veter, sončno, smuka idealna. Ljubljana danes Koledar Danes, petek, 13. marca: Nikefor. Jutri, sobota, 14. marca: Matilda. * Lekarne. No^no službo imajo: mr. Kuralt, Gosposvetska cesta, mr. Sušnik, Marijin trg in mr. Bohinc ded., Rimska cesta. Kaj bo danes Predavalnica mineraloškega instituta: Predavanje prof. dr. M. Roša iz Curiha o »Materijalno-tehnični podlagi švicarskih predpisov za železo-beton iz leta 1935.« Verandna dvorana hotela Union: Ob 20 prosvetni večer. Predava prosvetni inšpektor Ivan Dolenec o Mostarju in njegovi okolici. Filharmonična dvorana: Ob 20 klavirski koncert pianista Pavla Wittgensteina. Salezijanski mladinski dom: Ob 20 sestanek višje fantovske kongregacije. Društvena soba Kodeljevo: Ob 20 sestanek naraščajo fantovskega krožka. Društveni dom Vič: Ob 20 predavanje Vinka Zora o potovanju skozi Dolomite v Švico, REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA Začetek ob 20 Petek, 13. marca: Zaprto. Sobota, 14. marca: »Gosposka dom«. Red C. Nedelja, 15. marca ob 15: »Trije vaški svetniki«. Izven. Cene od 10 din navzdol. — Ob 20: »Pesem s ceste. Izven. Cene od 20 din navzdol. OPERA Začetek ob 20 Petek, 13. marca: »Pot okoli sveta. Red B Sobota, 14. marca: »Saloma. Izven. Cene od 30 din navzdol. Prva repriza Nušičeve komedije »Pot okoli sveta« bo v petek, 13. t. m. ob 20 v opernem gledališču. Na premieri je imelo delo jako lep uspeh. Repriza je za red B. Opozarjamo, da je predstava v opernem gledališču. Opera. Straussova opera »Saloma« z gospo Gjungjenac v naslovni vlogi se ponovi v soboto, kot izven predstava po globoko znižanih cenah od 30 Din navzdol, • Še je čas, da se priglasite za poletni abonma, ki je razpisan za 8 dramskih in 8 opernih predstav. Prvo predstavo imajo poletni abonenti v soboto, 14. t. m. v drami. Vprizori se »Gosposki dom«. Cele so izredno ugodne, zato priporočamo podpis ibonmaja, ki konca koncem junija t. 1. • Abonente opozarjamo na vrstni red današnjih predstajv. Red Četrtek ima drevi predstavo v drami in sicer »Pesem s ceste«, red A pa ima predstavo v operi »A propos, kaj dela Andula? * Nad 900 novih knjig slovenske in nemške literature je v zadnjih mesecih uvrstila med svojo izposojevalno zbirko Ljudska knjižnica na Miklošičevi cesti 7. S tem je spopolnjena velika vrzel, in tako nudi sedaj knjižnica najnovejša dela na polju beletristike in tudi poljudnega znanstva. Knjižnica ima tudi svoj mladinski oddelek. Odprta je od 8— 12 in od 2—7. Najlepšo izbiro iz bogatega svojega sporeda s solistko Reziko Koritnikovo nam bodo dali Trboveljski slavčki na ponedeljkovem koncertu v veliki unionski dvorani. Izvajajo 6e skladbe jugoslovanskih skladateljev. Slavčki «e pripravljajo za koncertni nastop v Pragi, kamor so pozvani, da koncertirajo za časa kongresa, naša dolžnost pa je, da jim z razprodano dvorano omogočimo pot in zastopstvo naše mladinske glasbene literature. — Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Prof. Janko Ravnik priredi s svojimi gojenci Turšič Ivan, Seifert Herta, Gallatia R., Hrašovec Silva in Osterc-Valjalo Marta klavirski večer ruske glasbe v sredo 18. t. m. ob 18.15 v Filharmonični dvorani kot III. javno produkcijo gojencev Državnega konservatorija. Banovinska kmetijska šola na Grmu pri Norem mestu priredi v torek dne 17. marca enodnevni vrtnarski tečaj. Pouk bo teoretičen in praktičen in se bo vršil od 8. do 12. ure in od 14. (2) do 17. ure (5). Pozor pred hranilnimi knjižicami! V Ljubljani že dalje časa nismo imeli tatvin hranilnih knjižic. Pred dvema dnevoma pa je bila zabciležena zopet večja tatvina, ko sta bili neki 6tranki ukradeni dve hranilni knjižici Ljudske posojilnice z vlogama 36.000 Din in 5500 din. Prva se glasi na ime Jenko Albina in nosi tekočo številko 68.964, druga pa se glasi na ime Jenko Pavla in ima tek. štev, 79.557. Verjetno je, da bo tat hotel knjižici prodati ali na kakršenkoli način spraviti v denar. Zato je potrebna pri tem skrajna previdnost. Kajti oškodovan bo samo tisti, ki bo knjižici kupil, če bo komu ponujena katera od gori navedenih knjižic v nakup, naj dotičnik takoj javi prodaialca najbližjemu varnostnemu organu, • Radio Programi Radio Ljubljana: Petrič, 13. maral. 11 Šolska ura: Stara Kata, f/iv-nr*>J'sk'H slika (tfosp. Mirko Kugler). — 12 Operne fa.n lazijo (plošče). — 12.4.1 Vremenska naftovod, poročila. — 18 N»poved časa, objava sporeda, obvestila. — 1.1.16 Po Si rn e m s voiu (glasbene slike na ploščah). — 14 Vremensko poro&iilo, borzni tečaji. ■— 18 Ženska ura: O ženski pol-iciji (go»pa kteln-Pleško). — J8.2« H. Rabami: N orna procesija (simfonična pesnitev na ploščah). — IfMft Staromt.nn preskrba nafiega delavstva (go&p. Slavko Oešnovar). — 39 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. — 19.,% Nacionalna ara. — 20 Akademija ob 100 letnioi rojntva Josipa Stri-tnrja. (Pesmi, recitacijo, prizori, predavanje in orkestralna koncert. Sodelujejo: Aikademsiki pevski kvintet, elani Nar. glotl., gosp. prof. France Vodnik in Rodij-*ki orkester. — 22 Napoved čaisa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 32.30 Angleške plošče. — Konec ob 2.3. Drugi programi! Petek, Ut. marca. Helgrad: 10..r>0 Dueti. — 20.40 Tamburaški orkester. - 21.10 Prenos iz Zagreb«. — 22.30 Puccinijeve skladbe. — Zagreb: 20 Širolovo suito Idilični iutermozzo« izvaja orkester Drž. glasbene akademije (iz Hrvatskega glasbenega zavoda). — 22.13 Jaaz. — Dunaj: 19.80 Dunajski otroški zbor. — 20.(K> urneknerjeve skladbe. — 21.40 Glasim za dva klavirja. 77 23 Zabavni koncert. — Budimpešta: 19 90 Prenos *z opore. — 22.33 Ciganska glasba. — 23.20 plesna glasba. Ati pride Amerika na olimpijske igre v Berlin V zvezi z zahtevo posameznih držav naj radi kršitve ki jo je zagrešil Hitler nad Lokarnskim paktom, odgovori z bojkotom berlinskih olimpijskih iger je izjavil predsdnik ameriškega olimpijskega odbora Avery Brundlage, da se morajo letošnje olimpijske igre vršiti za vsako ceno, tudi v slučaju, da izbruhne nova evropska vojna. Nadalje je izjavil, da ima Nemčija toliko časa, dokler ne krši mednarodnih olimpijskih obveznosti pravico, da izvede olimpijske igre v Berlinu, pa tudi če bo prišel en sam udeleženec. Zastopstvo združenih držav se bo tekem prav gotovo udeležilo, j kajti šport nima s politiko prav nobene zveze. Skoraj ne morem verjeti, trdi nadalje, da bi kaka država radi političnih razprtij odgovorila s sankcijami v športu. Zanimiva je pa ugotovitev, da bi leta 1916 morala tudi Nemčija izvesti organizacijo olimpijskih iger v Berlinu, ki 6e pa radi vojne ni mogla vršiti. Nemčija je dosedaj za vsa pripravljalna dela izdala okoli 80 milijonov mark, to je v našem denarju okoli 1 milijardo in 200 milijonov dinarjev. To je ogromna številka ki, ko je bil vprašan dr. Mcngen predsednik odbora za tisk državne zveze za telesno kulturo, čemu tolikšni izdatki, jc odgovoril: »Zdi sc nam pametnejše, da izdamo ta denar v športne namene, kakor, da bi v bodočih dvajstih letih gradili bolnice in senatorje. Zdravstveno stanje nemške mladine sc je, kot se vidi iz statističnih podatkov izredno izboljšalo. Po statistiki iz leta 1922-1924 jc bilo 17% jetičnih učencev, 20% rahitičnih in komaj 20% popolnoma zdravih. Do danes pa se jc zdravstveno stanje sijajno popravilo in kol kažejo statistike, je odstotek v boleznih neprimerno manjši. Ta ogromni denar dokazuje, kako zelo resno jemlje nemška država vprašanje o telesni vzgoji naroda in kako zelo je Nemčija zainteresirana na izvedbo olimpijskih iger. Vendar so zadnji mednarodni politični dogodki močno odmevali tudi v športnih organizacijah. Župan mesta Philadelphije je poslal predsedniku mednarodnega olimpijskega odbora pismo, v katerem ga poziva, da naj se letošnje olimpijske igre ne vrše v Berlinu ampak v Philadelphiji. Pismo spremlja več resolucij ameriških športnih organizacij, ki žele, da naj se po dogodkih v Nemčiji, olimpijske igre ne vrše na nemških tleh. ★ Koliko preteče sodnik pri nogometni tekmi. Večkrat je rekel že marsikateri nogometni sodnik, da mora prav tako trenirati kot igralci, kajti uradna dolžnost moža s piščalko zahteva precej telesne odpornosti. Mr. Fogg znani angleški sodnik, ko vodi vse važnejše nogometne tekme na Angleškem m ko je sodil tudi lansko leto finalno tekmo za Mitra-cup v Pragi, je poizkušal izračunati, koliko preteče v 90 minutah pri ne preveč težki nogometni tekmi. Izmerjena proga, ki jo je približno pretekel je znašala v eni uri in pol malo manj kol 12 km Hitler\evci zopet bežijo čez mejo rišča ali pa pred sodišče, kjer jim je večletna ječa zasigurana Vsi pa beže Pez mejo v neki naivni misli da iili menda pri na« že komaj čakamo in da jih bomo kar z obratno pošlo poslali v Nemčijo. Med begunci, ki so zadnje dni prispeli čez mejo, je gotovo najbolj zanimiva skupina 17 letnih dijakov iz benediktinske gimnazije v Št. Pavlu na Koroškem. Fantički so za zidovi stroge gimnazije organizirali celo liitlerjansko skupino, ko so jim prišli na sled. V zavodu se je vršila stroga preiskava, zaslišanja je vodila politična policija in štirje najboli vneti organizatorji vsega pokreta si niso obetali ničesar dobrega. S pomočjo somišlje-| nikov izven zavoda se jim je beg posrečil. Ti mla-j ilj boguni so Hans Mario, Maks Korčak, Ervin ; Krajnc in Gerhard Vauke. Maribor, 12. marca. V Mariboru imamo zopet večje število političnih beguncev iz Avstrije. Skoro vsak dan prihajajo posamezniki na enrivnih ineslih č^z mejo. Največ jih pride v predelu od Radia do Dravograda, kjer imajo najbrž na avstrijski strani urejeno pomožno službo ler jih domačini spravljajo po varnih neza-straženih potih do naših obmejnih straž, katerim se begunci sami prijavljajo. Naši obmejni organi spravijo potem begunce v ozadje in nato v Maribor, kjer se jih jc v nekaj tednih nabrala že lepa skupina, tako da že ugibajo, kam bi jih zopet spravili v taborišče. Vsi begunci pripovedujejo, da se je v Avstriji začelo hitlerjanstvo zopet živahno gibati. Pobegnili so zaradi tega, ker so jim oblasti prišle na sled ter bi jih vtaknili v prisilna tabo- Malverzacija pri bratovski skladnici v Z ogorju Nerojeni otroci bi dobili 16.000 Din Pomislitel Za 35 nerojenih otrok pobasati na račun dečje opreme 19.600 Din, je kaj čuden problem. To se je primerilo pri krajevni bratovski skladnici v Zagorju. Jedro tvorijo nečedne manipulacije, ki jih je 1. 1933 novembra ugotovila glavna bratovska skladnica z revizijo. Knjigovodja Mirko Benedikt je izvršil pregled poslovanja zagorske skladnice in ugotovil primankljaj 27.219 Din. Revizijsko poroiilo je pripisovalo ta primankljaj v breme blagajnika Otmarja Peterlina in uradnika Avgusta Saksa. Oba sta bila naposled od ljubljanskega državnega tožilstva obtožena zločina uradne poneverbe, češ, da sta več mesecev nepošteno manipulirala z denarjem bratovske skladnice, da sta vodila nepravilno denarno knjigo, da sta nepravilno izvršila vpise prejemkov in izdatkov in da je drugi obtoženec Saks ponarejal pobotnice, kakor da sta brezposelnim rudarjem izplačala podporo. Obtožnica je njima očitala, da sta si ponarejeni denar med seboj razdelila. Pri dveh razpravah pred okrožnim sodiščem v Ljubljani sta lani zanikala vsako krivdo. Primankljaj je moral nastati vsled pomote pri izplačilih, blagajnik je bil obremenjen s posli in je tudi živčno razkrojen. Ni bil kos svoji službi. Niti dinarja si nista prilastila. Lan 9. septembra je okrožno sodišče izdalo sodbo, s katero sta bila oba obtoženca oproščena od obtožbe zarad' poneverbe zneska 27.219 Din, Obsojena pa sta bila zaradi poneverbe zneska 990 Din, prvi na 2 meseca zapora, drugi na 3 mesece. Oba obtoženca sta vložila po svojih zastopnikih proti sodbi revizijo in priziv na stol sedmorice v Zagrebu. V pritožbah sta navajala, da je sodba nepravilno izrečena, ker ju je državni tožilec tožil poneverbe zneska 27.219 Din, ne pa zneska 990 Din, kajti glede tega zneska ni bila dvignjena obtožba. Zato tudi ne more slediti sodba. Stol sedmorice v Zagrebu je ugodil reviziji obtožencev in popolnoma razveljavil sodbo prvega sodišča. Po razveljavljenju sodbe je krenila zadeva v drugo smer. Prišli so na sled drugim manipulacijam blagajnika Otmarja Peterlina. Ta je bil od 1. 1918 nastavljen kot poduradnik pri krajevni bratovski skladnici v Zagorju. Od leta 1927 dalje je vodil tudi blagajno. To svojo funkcijo pa je zlorabil tako, da je začel od januarja 1932 dalje zaračunavali bratovski skladnici dečjo opremo za otroke, ki sploh niso bili rojeni. Ponaredil je podpise staršev, večinoma očetov na prijavah in na podlagi lažnih vpisov o rojstvu otrok izplačeval sebi v 35 primerih za vsakega otroka po 560 Din na račun dečje opreme. Na ta način je od januarja 1932 do konca marca 1933 dvignil za 35 dejansko nerojenih, a v matične liste lažno vpisanih otrok znesek 19.600 Din in poleg tega je poneveril znesek 84 Din, ki naj bi ga bil rudarju Bašu Josipu izplačal kot porodniški prispevek. V vseh 35 primerih so župni uradi, v katerih okolišu stanujejo člani bratovske skladnice s fingiranimi otroki, potrdili na zadevno vlogo bratovske skladnice, da otroci, za katere je naznačen prispevek za dečjo opremo, sploh niso bili rojeni. Teh manipulacij z nerojenimi otroki osumljeni Otmar Peterlin je v nadaljni kazenski preiskavi priznal poneverbe in ponarejanje podpisov. Državno tožilstvo v Ljubljani je zato sedaj dvignilo le proti Otmarju Peterlinu, rojenemu dne 26. septembra 1901 v Kisovcu, pristojnemu v Zagorje, obtožbo zaradi zločinstva uradne poneverbe in zaradi zločinstva zoper službeno dolžnost. Danes ob 8.30 dopoldne se je v sobi štev. 79 pričela glavna kazenska razprava, Sodi mali senat pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Kralja. Obtožbo zastopa drž. tožilec g. Branko Goslar. Za razpravo vlada preoejšnje zanimanje, Maribor Lekarne. Lekarniško nočno službo vršita Al-banežejeva lekarna »Pri sv. Antonu« in Konigova lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Aleksandrovi cesti. * Kaj bo danes. SKAS. V klubu Slov. kat. starešinstva nada-ijuje vseuč. prof. dr. Andrej Gosar svoje predavanje o socijalnih preblemih sodobnosti. Drevi sc vrši predavanje v mali dvorani na Aleksandrovi 6. V ljudski univerzi predava drevi znani naravoslovec prof. Viktor Petkovšek o »Planinskem cvetličnem raju«. Predavanje spremljajo skioptične slike. * 70-letnico rojstva dr. Jsn. Ev. Kreka proslavi Jugoslovanska strokovna zveza v nedeljo 15. t. m. z igro »Boštjan iz predmestja«. Vprtzorilcv se vrši ob pol 5 popoldne v dvorani na Aleksandrovi 6. Katoliška mladina proslavi delavski praznik. Na predvečer praznika sv. Jožefa bo v dvorani na Aleksandrovi 6, socijalno predavanje. Na praznik bo zvečei ob 8 prireditev z izrazito delavskim programom. Med drugim se bo igrala prvič v Mariboru delavska igra »Zasuli«, ki prikazuje življenje ludarjev v zasutem rovu. Pevski zbor Slovenskega trgovskega društva slavi svojo 10-letnico v soboto dne 21. marca. V prostorih Narodnega doma priredi koncert s prijateljskim večerom, MARIBORSKO GLEDALIŠKE Petek, 18. ma^ca: Zaprto. Sobota, 14. marca: Ob 20 »Kariera kanclista Win- ziga«. Globoko znižane cene od Din 15.— navzdol. Zadnjič. Nedelja, 15. marca: Ob 15 iPrincezka in pastirček'!:. Znižane cene. — Ob 20 »Cigan baron r.. »Kariera kanclista Winziga« — zadnjič. Privlačno satirično komedijo Kariera kanclista Win-ziga«, ki je zaradi aktualne vsebine splošno ugajala, ponove v soboto 14. t. in. zadnjič v sezoni in po globoko znižanih cenah od 15 Din navzdol. »Siromakovo jagnje« bo poleg »liratov Karn-nmzoviht najmočnejše letošnje dramsko delo. Ni samo delo velike literarne vrednosti, temveč jo poleg tega tudi zelo dramatično. Režija je Kovičeva, večje vloge igrajo Rasbergerjeva, P Kovič, Grom, J. Kovič, Furijan, Nakret in Gorinšek. Vse je zgorelo, le sinha je rešil Maribor, 12. marca. Tragična nesreča jc zadela viničaja Petra Goloba v Žici. Zgorelo mu je vse poslopje z živino vred. Požar se je pripetil zjutraj, ko sta z ženo odhajala na delo z doma. V hiši sta pustila samo 5-letnega sinčka zaklenjenega, da bi počakal na njun povratek. Ker nista imela nikogar, ki bi pazil na otroka, sta vedno tako delala, da sta zaklepala otroka samega doma. Tako sta napravila tudi sedaj, komai pa sta bila od hiše kakih 500 korakov, se je Peter Golob ozrl nazaj in v nepopisno grozo opazil, da je hiša zavita v plamene. Planil je nazaj, naglo odklenil hišo ter v poslednjem trenutku rešil sinčka iz gorečega poslopja. Otrok je bil že nezavesten od dima Vse ostalo je potem postalo žrtev plamenov, med drugim tudi edina kravica in 2 svinji. Celjske novice Zopet občinska seja. Danes, v petek, ima mestni svet celjski zopet redno sejo v mestni posvetovalnici ob (i zvečer. Na dnevnem redu so poročila odsekov. Praznik katoliške mladine je poleg praznika Brezmadežnega spočetja tudi praznik sv. Jožefa. Letos bo celjsko katoliško dijaštvo vprizorilo ta dan ob 4 popoldne v dvorani Ljudske posojilnice Welser-Jagodičevo igro »Luč z gora". Zelo ljubezniv sin. Ojstruh Ivan je napadel na Zg. Hudinji doma svojega očeta 60 letnega cin-karniškega delavca v p. Ojstruha Antona, ga pretepel in poškodoval po desni strani prs. Žrtvi napada in nesreče. Inkreta Alojzija, 20 letnega dninarja iz CreSnjic, so pred dnevi napadli z noži 4 moški iri ga večkrat zabodli. — Delavka Fidler Franja od Sv. Primoža pri Sv. Juriju si je doma pri sekanju drv odsekala desni prstanec. Zanimivo trgovsko predavanje v Celju. V torek, dne 10. t. in., je v okvirju Trgovskega društva v veliki dvorani Obrtnega doma v Celju predaval g. Megušar Stane iz Ljubljane O prodajni umetnosti«. Da je bilo predavanje za današnje čase zelo potrebno, priča ogromen obisk od strani trg, nameščencev. Predavanje je bilo vseskozi nazorno in je vsebovalo vsa navodila za pravilno — Trst—Mi In n: 2(1..To Pestra trias Itn. — 21 Simfonični koncert. - Him Hari: 17 Prenos koncerta iz Akademije sv. Cecilije. — ;io.35 Silycstryjevn komedija. — 21.15 Plesna _j?]a.sbn. — prana: tO.ltu Cetiovljera dranin 'Zgodovina življenja nepotrebnemu Človeka-'. — 21 Orkestralni In pevski koncert. - 22.20 Ploščo. - Urno: 31 Salonski trio. — 21.4(1 (Muslm iz zvočnih filmov. — Braiinlavai lli.lfl Slovaške narodne. — lli.Iti Komedija illaillijev zet . au.K Pihnili. — 21.0.) Stare francoske imsini iz dobe Marije Anloniette. — 21.25 Godalni kvintet. - 22.45 Plošče. - I arSava: 20.10 Hizetova opora Cnnnon.. — 1'nu Nmuislia (razen Herlina); 20.15 do I Tekma plesnih orkestrov. —■ Hrrlin: 20.1(1 Selili-rioht dirigira svoje skladbe. - 22,10 Kakor ostfihi \Vin-‘■ijri. Ilrnmiiin*trr: llt..Vr Švir.itr-.k: p|ewi — 241 1(1 Švi- carske narodne. — 21.10 Poster voCcr. občevanje prodajalca s kupcem in pridobivanje strank v trgovino. Zanimivo je bilo poslušati mladega simpatičnega predavatelja, ki je znal vžgati zanimanje vseh poslušalcev. Kako moraš prodajati blago in si pridobiti zaupanje in prikupljivost samega sebe in posebej še kupca, kako moraš spoznavati dušo kupca, da ga pridobiš za nakup itd., vse to je bilo zanimivo. Predavatelj je žel vsestransko odobravanje in se mu je društveni |ired-sednik g. Fazariiu: zahvalil za njegov trud, pri čemer je še apeliral na trgovski naraščaj, ki da naj stremi vsak v svoji stroki po nadaljni izobrazbi. Delovanje SK Jugoslavije v Celju Celje, 12. marca Ob številni udeležbi članstva, se je vršil nocoj^ redni Iclrn občni zbor SK jugošlavijc Klub je še zelo mlad, pa je kljub temu zbral v kratki dobi‘lepo število celjskih športnikov. Občni zbor je vodil predsednik g. Prelog. Iz poročil posameznih funkcionarjev in predsednika samega je pa razvidno vse delo, ki jc bilo opravljeno v preteklem lefti. — Lani se jc mnogo storilo I ahko-atletska sekcija je oživel« ter izpeljala nekaj prav srečno uspelih prireditev. Na novo se je poživila težkoatlctska sekcija Nogometna sekcija ni izpolnila vsega, kar ic bilo pričakovati, prav lako tudi ne table-tenis sekcija. Največ uspehov ima pokazati lahkoatletska sekcija. Da se delo čim bolj poživi, je klub posvečal največ pažnje juriior-jem. Tudi v bodoče bo treba posvetili tej panogi športa še mnogo več pozornosti. 2e spomladi je sekcija priredila lepo uspeli crosscountrv za državno prvenstvo, pred vsem s sodelovanjem Pri-rnorjašev. Dalje je bil gozdni tek na Mrzlici ter crosscountrv za prvenstvo Celja. Pred kratkim se je pa mudil v Celju znani lahkoatletski trener g. Klein, ki jc priredil tečaj za celjske lahkoatlete v Celju, — Table-tenis sekcija ie v tem letu delovala na zunaj bolj malo. Sekcija se jc po svojih Akademija prostovoljcev Ljubljana. 13. marca Prihodnji torek, dne 17. marca priredi okrajna organizacija Zveze vojnih invalidov dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani veliko spominsko akademijo, ki bo posvečena spominu na 20-lct-nico I srbske dobrovoljske divizije v Dobrudži. Akademija bo v veliki dvorani »Zvezde« in sc začne točno ob 20. uri. Vstopnine za to prireditev sicer ne bo, pobirali pa se bodo prostovoljni prispevki za podporni i sklad za obubožane dobrovoljce. Po kademjji je v 1 restavraciji »Zvezda« neobvezni družabni sestanek. Spored akademije je prav pester. Otvorda jo bo vojaška godba z Jenkovo uverturo »Kosovo«, nakar sledi pozdravna beseda predsednika Josipa Jerasa. Slede točke: Marinkovič: »Na Adriju«, Fr. Marolt; »Vojaški boben« (poje slovenski vo-kolni kvintet), Slavnostni govor (dr Ernest Turk), A. Borodin: Arija Jaroslavnc iz opere Knez Igor, O. Dev: Mak, Iv, Zajc: »Moja dika« (poje gospa Pavla Lovšetova, pri klavirju kapelnik A Neffat). Po odmoru zaigra vojaška godba Dvorakov Slovanski ples, nakar slede: Gradnik- »Mrtvi zidarji«, Endlicherju (deklamira osmošolec Cvenkel Marijan), R, Savin: Gosposvetski sen, monolog Dušana (poje Tome Petrovčič) s sprcmljevaniem orkestra), Dve slovenski narodni pesmi (poj* slovenski vokalni kvintet) Vso prireditev zaključi državna himna, ki jo na koncu odigra vojaška godba. Že spored sani kaže, da bo prireditev prvovrsten glasbeni užitek. Če pa se upošteva še namen prireditve, moremo opravičene pričakovati, da bodo Ljubljančani vedeli, kaj ie njihova dolžnost. Zlato nada soviefov Porast zlata zadnja leta v sovjetski Rusiji hitro napreduje, dasi nimamo zanj točnih statističnih podatkov Po nemških poročilih je znašala vrednost ruskega zlata leta 1913 51.6 milijona rubliev, leta 1932 78.9 milijona in leta 1935 že 235.9 mil- ona rubljev, na podlagi, da je en rubelj enak vrednosti 0.77 grama zlata. Po teh navedbah je današnja produkcija zlata v Rusiji štirikrat večja od predvojne. V zlatokopih je ta čas zaposlenih 600 000 rud^iev, a z nadaljnjim raziskovanjem zemeljskih plasti do 8000 geologov. Pri zobozdravniku. Zobozdravnik: »Vaš zob je ves piškav, a'i na) ga plombiram ali izrujem?« »Kaj!« vzklikne nervozno občutljivi klijent, »plombirati ali izruti. vrtati ali dreti Ali ni drugega sredstva?« >No,» odvrne zobozdravnik, lahko vam ga najprej plombiram, potem pa izderem, če hočete.« članih udeležila turnirja v Poljčanah ter raznih medklubskih prireditev — Nogometna sekcija je bila zelo delavna na znotraj, a zunanji usjtcIu so zaostali za pričakovanji. Upajo, da bo ta sekcija žela šc lepe uspehe. Klub ima svoje nogometno igrišče, ki ie po svoji legi med najboljšimi v Celju. Nogometna sekcija ima 53 članov ter 30 naraščajnikov. Prvo moštvo je igralo 27 tekem, rezerva 16 tekem, mladina pa 6. - Število članov SK jugoslavije znaša danes 140. — Vsem prijateljem, ki so klub podpirali gmotno in moralno, bodi na tem inestu izrečena najtoplejša zahvala Japonska se prenavlja Cesar Ponovno zopet so uprte oči vseh prebivalcev otoka Nippona na prestol. Kraljevska hiša je brez dvorna magnetno središče japonskega naroda. Ime kralj je prav za prav netočna označba za sina neba, kajti on je istočasno najvišji svečenik svojega naroda, zastopnik boga na zemlji, božansko človeško bitje. Če gledamo njegovo osebnost z evropskimi očmi, je on za Japonce to, kar papež za katolike, povrh tega pa je on še kralj in sin božji. Cesar Hirohito sc naziva kot božanstvo z naslovom Ara Hito Kami. Kot 124. cesar obišče vsakega 1., 11. in 21. v mesecu žare svojih umrlih ne da bi poskusili osvežilno pijačo, ki je na mizi. Zvočniki javijo, da sta cesar in cesarica zapustila palačo. Iz daljave zazveni državna himna. ,V hipu popoln molk. Cesar se pojavi. Z dvignjeno glavo hiti preko drevoreda. Tri korake za njim stopa evropsko oblečena cesarica s smehljajem na ustih. Ko prideta do paviljona, se vsedeta v njem. Toda že nekaj trenutkov za tem se cesar ponovno dvigne. Od daleč je mogoče videti, kako se dvorjaniki in princi z globokim poklonom poslavljajo od cesarja, ki se vsede v avtomobil in izgine v spremstvu dolge vrste drugih avtomobilov. g- -»v f- • V»JV.-•<:*' -*-j skega in mestnega prebivalstva. Zahtevajo tudi reformo družbe v smislu samoodpovedi. Narod mora sloneti na gospodarskem patriotizmu, Podvigi posameznikov se morajo pospeševati, vendar ne smejo priti v nasprotje z narodnimi interesi. Vojska mora nadzorovati narodno gospodarstvo, da more od naroda dobiti to, kar potrebuje in zahteva. Mlajši častniki, ki so zrasli z narodom, sanjajo o pravični družinski socialistični državi, del starejših častnikov pa sanja o cesarskem socializmu, ki naj bi ga kronal uspeli japonskega imperializma. Mladi častniki so pred leti ubili ministrskega predsednika Inukaja in poleg njega tudi voditelje gospodarskega in javnega življenja. Ti mladi čast- niki so tudi na cesti oklufotali milijonarje. Ko so stali pred sodiščem in se zagovarjali za svoje dejanje, so njihovi tovariši pošiljali na sodišče svoje odrezane prste v dokaz simpatije in solidarnosti. Dan na dan so iz istih rzalogov prihajala poročila o neštevilnih harakirijih. To je imelo tudi svoj uspeh. Nobeden od morilcev ni bil obsojen na smrt. Rastoči vpliv vojske govori za zmago njene misli. Istočasno pa_ doživlja japonski kapitalizem svoje zmagoslavje. Toda v trenutku, ko bo na Japonskem nastopila še ostrejša gospodarska kriza, utegne armada doseči svoj cilj. Sen častnikov se bo izpolnil. In prav v tej notranji sili, ki jo jasno kaže armada, je največja prednost Japonske pred ostalim svetom. Opij in kokain — iek in pogin Kaj pravi opij... Zdravniški veščaki so pred nekaj leti sestavili statistiko pet in dvajsetih držav, iz katere'je razvidno, da vsak bolnik porabi letno povprečno 450 miligramov opija, bodisi v zmesi morfina, kodeina ali heroina. Ako bi recimo vsi ljudje na zemlji — moški, ženske in otroci — oboleli za kako boleznijo, ki bi zahtevala od njih uživanje opijskih zdravil, bi morali imeti na razpolago letno 786 ton opija. Sedem sto šest in osemdeset ton! Koliko pa pridelajo tega strupa v resnici? Po uradnih podatkih, .ki pa seveda zaostajajo daleč za dejanskim stanjem, kajti opij in kokain sta pravi eldorado za tihotapce in prekupčevalce, ga pridelajo okoli osem tisoč ton, torej desetkrat več, kakor ga potrebujemo. Ako tem osmim tisočem dodamo še dvakrat osem tisoč ton —- kar nedvomno še 'ne presega tihotapske statistike, dobimo količino, ki je pet 'in dvajsetkrat večja od količine, ki jo rabi zdravniška veda . .. In kam gre vsa la ogromna gmota strupa? Odgovor ni težak. A kokain O kokainu pa pravijo zdravniki, da ga rabijo za svoje namene bore, bore malo. Samo letnih sedem miligramov na osebo. Po tej navedbi bi vsa človeška družina porabila samo dvajset ton kokaina na leto. V resnici pa ga proizvajata samo obe Nizozemski Indiji letnih dvanajst ton za izvoz. Peru in Bolivija ga izvažata pet ton, v Nemčiji ga proizvajajo nadaljnjih pet ton, a Švica poldrugo tono. To pa še ni vse. Na svetovnem trgu je po mnenju vešča-kov do petdeset tisoč ton kokaina! Uživalcem opija in kokaina se potemtakem obetajo še lepi časi, pravi jokohamski list »Spelt Goods Reporter«. Nov Zepclin grade v Nemčiji ko se je Z 129 komaj vrnil s poskusnega poleta dedov na vrtu svoje palače zalo, ker so vsi njegovi predniki bogovi. Na tak način navezuje duhovno vez na svoje prednike. Pri tem stremi, da vse napake iz samoljublja in kriva nagnjenja prežene iz svojih misli, da se njegova zavest dvigne na stopnjo nadzemske sproščenosti. Vesfen delavec Japonski cesar Hirohito ni nikak pasiven vladar, kakor se pogostokrat misli, temveč je najbolj aktiven vladar, kar jih pozna današnji svet. Cesar sicer ne nosi nikake osebne odgovornosti za di-icktno vodstvo politike, vendar ima kot oče svojega naroda vedno pred očmi njegov blagor in se ves posveča službi naroda. Razen mnogih verskih obredov podpiše cesar letno več kot 6000 državnih aktov. Noč in dan imajo njegovi svetovalci odprto pot do njega. Ministre in generale sprejme cesar več stokrat na leto. Njegove osebne avdience, ki jih dovoljuje diplomatom in drugim osebnostim, presegajo število 2000. Razen tega pa posluša 35-letni cesar redno predavanja o politiki, gospodarstvu, pravu, literaturi in umetnosti. Cesar obiskuje tvornice in se zanima za vsak napredek v javnem življenju. Znano je, da je japonski cesar tudi športnik, a zasebno se največ bavi z biologijo. Poosebljena ideja naroda Prisotnost živečega boga v sredi svojega naroda daje Japoncu živo zvezo z onostranstvom. Ta zveza ga dviga iz tvornega sveta v duhovni. Častniki, s katerimi človek govori o cesarju, govore s spoštljivim glasom. Prav kakor pobožni govore o bogu. Tudi liberalci, demokrati in socialisti goje veliko spoštovanje do cesarjeve osebe. Tudi pri njih velja za višje bitje, čigar božanstvo jih sploh ne sili k razmišljanju. Njihova ljubezen do cesarja ie prav za prav ljubezen do rodu, do domovine, do slavne preteklosti. Navzočnost tega božanstva na zemlji izključuje diktaturo katerekoli druge osebe. Slika z dvora O enem izmed prizorov dvorskega obrednika piše očividec sledeče: V hotelu, kjer je stanoval, mu je vratar izročil veliko belo kuverto, ki je bila v njej druga. V tej drugi je bil majhen bel listič z japonskimi črkami, na katerem je bil odtisnjen grb solnčnega kralja, zlata šestnajstperesna krizantema. S tem vabilom |e prišel do cesarjeve palače. Najprej v ogromen vrt. Pri vhodu stoje evropsko livrirani dvorski lakaji. Pred bambusovimi paviljani stoje obiskovalci. Med njimi so admirali, generali, ministri, 12 belo pokritih miz je postavljenih. Vsedemo se k mizam, Nova doba Doba prevzemanja zapadne kulture je na Japonskem končana. Danes doživlja Japonska rojstvo nove dobe. Japonska si začenja ustvarjati novo podobo sveta, ustvarja nove nazore. Najmočnejša gonilna sila je japonska vojska. Častniki armade so dediči fanatičnih varovalcev japonske veličine. V nasprotju z vojskami drugih dežel je Japonska zelo revolucionarna. V njihovem srcu se združuje evropski ideal z idealom japonske veličine. Iz te združitve se rodi težnja po socialni državi, ki je obeležena s pojmom »cesarski socializem«. Pred nedavnim so mogočni fevdni' gospodje zaradi nevarnosti invazije tujcev svoje fevde vrnili v cesarjeve roke. Svojo samostojnost so zamenjali s podaništvom. To je bila tako zvana vzpostavitev Meiji. Japonska pa živi sedaj v 11. letu Showa dobe, kar pomeni vil. letu vlade cesarja Hirohito. Njegova vlada se namreč imenuje doba Showa. Zdaj naj bi nasledniki največjih fevdalnih gospodov, gospodarske veličine, veliki kapitalisti položili svoje imetje v roke cesarja, ki je vendar božanski in stoji nad vsemi ljudmi. In Japonska naj bo idealna družinska država pod božanskim družinskim očetom. Vojska in javno življenje Osemdeset odstotkov japonske vojske prihaja iz vrst kmetstva. Vojaki prelivajo svojo pri na bojnih poljanah v Mandžuriji in Mongoliji. Njihovi očetje pa v stiski jedo lubje dreves, njih sestre pa se prodajajo. Na drugi strani pa se pojavljajo korupcijski škandali, v katere so mnogokrat zapleteni tudi ministri. Dalje je v Sibiriji sovjetska nevarnost, ki utegne s svojim novim družabnim redom spraviti v nevarnost tudi njihov red in izzvati notranje razprtije. Zaradi tega hoče vojska vodstvo države dobiti v svoje roke. Prav zaradi tega tudi vodi vojska močno agitacijo za povrnitev naroda v staro strogo moralo. Vojska po cesarjevem ukazu sicer ne sme politikovati, vendar izide vsak mesec iz tiskovnega oddelka vojnega ministrstva letak, ki ostro napada korumpirane voditelje političnega življenja na Japonskem. V njih napadajo kapitaliste, ki izžemajo delavstvo, napadajo prenizke cene poljedelskih proizvodov, se ostro izjav-, ljajo proti nepravični razdelitvi dobrin in še bolj nad bremeni, ki se zvračajo na ramena kmetskemu stanu. Mlajši častniki so uroti Društvu narodov, ki ga ne smatrajo za nič drugega, kakor za institucijo dežel izžemalk. Struje v armadi Letaki, ki prihajajo na dan nekako v imenu cele vojske, zahtevajo tudi preosnovo gospodarskega sistema na osnovi skupnega procvita podežel- Poljski raziskovalec zatemnuje italijanskega Dr. Zagiell je zapustil zemljepisne skice, na katerih so čisto jasno zaznamovani izvirki tako Belega kakor tudi Modrega Nila. Po njegovi ugotovitvi izvira Nil iz jezera Viktorije v kraljestvu Šoa, Modri Nil pa iz jezera Tana, oziroma njegov drugi tok iz gorovja Mangalata, oba Nila pa se nato pri mestu Chartumu zlivata. Leta 1884 je italijanski učenjak Gessi ugotovil, da sta jezeri Alberta in Viktorija spojeni po struji. Toda že dvajset let pred njim je isto dokazal dr. Zagiell, ki je celo s čolnom prepluDiz prvega jezera v drugo. To je bilo še pred časom slavnega Livingstona, ko še ni bilo Sueškega prekopa in je bil zemljevid Afrike še tabula rasa. Kakor znano, je blaginja Egipta odvisna od svojega hranitelja Nila, ki mu prinaša iz svojih podzemskih jam plodonosno blato ter ga odlaga na obrežnem nižavju, zlasti pa ob ustju svojih del-tastih izlivov. Zagiell je marljivo preiskoval količine vsakoletnih naplavin in se prepričal, da vsakih sto let zaradi teh naplavin obrežje za 4—4 in pol centimetra naraste. Leta 1870 je bilo v nilski delti že 66 m naplavin. Po skrbnem opazovanju in izračunavanju je Zagiell ugotovil, da so nilski izlivi že 185.000 let stari. ...,. ■' 'hf mm mm Hitler povsod. Ilitlerjanski stenski časopis v južnoameriški Columbii. Rešilna deska, »Ali je res, da misliš vzeti tisto Prekljanovo Jero? Kako moreš neki ljubiti žensko, ki je suha kot deska?« »Zato pa ima denar, vidiš.« »Oho, zdaj razumem. To je torej rešilna deska.« * Otroci so preveč radovedni. »Povej mi, očka. zakaj pa imajo avti številke?« vpraša Stanko očeta na izprehodu. »Zato, da vemo, čigavi so.« »Ali bi mogel prebrati številko onegale avta?« »Da, 325.« »Povej mi tedaj, očka, čigav je.« * Lisičja natura. , Gospod ravnatelj je kupil ženi plašč z ovratnikom iz lisičje kože. »Ampak, Mate,« vzklikne žena, »ta koža je potvorjena.« No, saj je to lisičja natura,« se odreže mož 26 Metin in dim žitm Čudovit®, v toni zamotanem in na zamotanosti tako bogatem svetu, se od časa do časa zares dogajajo čudeži. Ne sicer tako, kakor mi to pričakujemo. Tako se čudež tudi Bergerju ni razodel. Toda dogodil se je vendarle. Prišel je tako, kakor si tega nikdar ni mislil, z veliko močjo in presenetljivo, pretresujoče in nasilno. Pred tem so minila dolga in enolična leta. Večkrat Je bil nepotrpežljiv in boječ. Toda celo v takih trenotkih slabosti je vedel, da se bo zgodilo. To je imelo posledice zn ves red sveta, za pravico samo. Kaj je torej bil on, bi se torej na njegovi majhni, od vseh prezrti usodi lahko razbile, tako mogočne ustanove? V tretjem letu je umrla njegova mati. To ga je globoko bolelo, pač ne najmanj zato, ker ne bo nikdar več mogel stopiti pred njo in reči: Glej, mama, in vendar sem imel prav. Zdaj se me ni treba več sramovati. Obenem z bolečino pa je prišlo tudi nekaj pomirjujočega: Njegova nepolrpežljivost je postala krotkejša, kakor da se več ne mudi tako. Tako so minevali njegovi dnevi, nekaj v uradu, nekaj doma, ne. da bi se le količkaj postaral. Občudovanje, sovraštvo in pričakovanje so ga mladili. Obdržali so njegovemu bistvu deško pravilnost. Zagrenjenosti nikdar ni delala sile njegovi življenjski toplini. Nekoč ga je Helena vprašala, ali ne bi morda še enkrat puskusil prositi za povišanje. Boječ je odbil in rekel, da itak ne bi nič pomagalo. Tedaj ga je vprašala, ali ne bi šel naravnost na upravitelja pošte in povpra- šal, ali še vedno ni postal »vreden . Toda tudi to je odbil. Zato pa se je iz gospodarskih ozirov potegoval za mesto na kolodvoru. Tam sta lahko tudi stanovala in s tem prihranila okrog tisoč kron i«a letni plači. Ves ta čas ni imel pravih prijateljev. Imel je sicer tovariše, ki je bil z njimi družno povezan, toda nikdar ni šel k njim, niti jih ni vabil k sebi. Kajti nobeden od njih ni bil Quisthus. a tudi nek strah pred tesnejšimi odnosi mu je ostal po tragični smrti prijateljevi in po vlogi, ki jo jo v njej bil igral. Sleherno bližje znanstvo prinese kaj hitro zaupnejši ton, zaupnost pa mu je rada vsiljevala nesmiselna vprašanja, ki so cikala drugam. Tudi Helena je bila zadovoljna. Našla si je par prijateljic, od katerih niti ena ni bila v neposredni zvezi z moževim poklicem, tako da ni bilo pričakovati, da bi katera kaj zvedela o nesrečnem dogodku. Preden sta se selila, je še parkrat obiskala gospo Quisthus, loda starega, neprisiljenega načina nista Več našli. Od takrat nista bili več skupaj, razen bežnega obiska tisti dan pri materini smrti. Tak je bil torej položaj, ko se je Berger v sedmem letu svojega bivanja v Oslo seznanil z nekim človekom. Bilo je jesenskega večera, ko se je Helena odpeljala s sinčkom, ki tri dni ni imel šole, k svojim staršem. Berger se je vrnil s poštnim vozom z glavnega kolodvora in utrujen ter lačen odšel v avtomat, da povžije malenkost. Notri je bilo vse polno, moral je iti skozi ves lokal, da je našel v kotu prazno mizico. Naročil si je zrezek in vrček piva, in začel jesti nekoliko zbit, tako da ni mislil na nič posebnega. Nemir okrog njega je deloval blažilno nanj; ko je bil končal, si je prižgal pipico. Sedel je napol odsoten, napol zatopljen v premišljevanje o vseh teh ljudeh, k iso sedeli krog njega, prihajali in odhajali. Nikogar ni poznal, in vendar jim je bil vsem blizu. Vsi so bili na istem kakor on, opravili so svoje dnevno opravilo in nikdo mu ni želel hudo. V tem blažilnem razpoloženju je opazil moža svojih lot, ki sc je v prepolnem lokalu ogledoval nekam negotovo in iskal prostora. Ko ga je Berger zagledal, je tujec stal že blizu njega in ga v misli opazoval Prav gotovo hoče sesti k moji mizi, si je inisil Berger. Samo ne ve, ali bi ali ne bi. I o ga je nekoliko zanimalo. Na tujčev pogled je odgovoril s svojim, vendar vanj ni položil kakega posebnega poziva. Tujec se je nekaj časa obotavljal. Zdelo se je, kakoi da preudarja in da je malce zmeden. Potem se. je počasi približal in z nedoločnim smehljajem obstal pred Bergerjevo mizo. Povsod je tako polno, ali dovolite?« Berger ga jo prijazno pogledal: »Prosim samo.« 'Hvala lepa.« Tujcu kakor da je odleglo, z rahlim priklonom je sedel Bergerju nasproti, ki je prijazno pospravil svoje stvari, da je lahko dal prostora. Tedaj je prišla natakarica in novi gost je naročil. Hotel je le nekaj popiti. Ko je dobil naročeno, je pozorno pogledal Bergerja, ki ga je ves čas opazoval s skritim zanimanjem. Radi tega sta prišla oba v majhno zadrego, tujec se je nasmehljal, kakor da bi prosil oproščenja. To je moja majhna navada,« je spregovoril. P redno ležem, moram popiti skodelico močne kave.« Ali to ne škoduje vašemu spanju?« »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 in 2996. Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.