ji/ 72532 dGtulsbz- aTprayica GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE Poštnina plačana v gotovini. Z globokim prepričanjem, da bomo zgradili našo državo po planu, da bomo zgradili socializem in dosegli srečnejšo bodočnost naših narodov, želim vsemu delovnemu ljudstvu po mestih in vaseh srečno novo 1948. leto ! TIT o Leto IX. - št. 1 Ljubljana, četrtek, 1. januarja 1948 Izhaja vsak dan razen ob petkih I Mesečna naročnina Din 45.- Cena Din 2.— Mi! Tito mm siaroiom ob novem lem Beograd, 1. januarja. (Tanjug.) Predsednik vlade FLRJ maršal Jugoslavije Josiip Broz - Tito je imel snoči ob 10 ob pričetku novega leta po radiu tale govor: Državljani in državljanke Jugoslavije! Minilo je leto 194?. in nastopa novo leto 1948. Za našo deželo ima preteklo leto 1947. poseben pomen zaradi tega, ker je bilo to prvo leto našega petletnega plana, prvo leto planskega gospodarstva v novi Jugoslaviji. V tem letu so prišle do izraza ogromne ustvarjalne sile, ki so bile latentne v naših narodih. Do izraza so pa lahko prišle edino pod novimi pogoji našega notranjega razvoja, tako gospodarsko, kakor tudi politično in kulturno, to je v novi družbeni strukturi naše dežele. Samo zato, ker so te ustvarjalne sile naših narodov osvobojene kapitalističnih izkoriščevalskih okovov, so mogle dati v tako kratkem razdobju po pretekli vojni v naši deželi, ki jo je okupator tako opustošil — doslej nevidene rezultate pri graditvi. Toda na drugi strani so se pokazale tudi nekatere slabosti in negativne strani v raznih panogah naše gospodarske delavnosti. Te slabosti so imele tudi objektiven značaj, vendar lahko mirno trdim, da je pri premagovanju večine teh pomanjkljivosti in slabosti igral objektivni činitelj prehodno vlogo. Vendar so kljub vsemu uspehi, ki so bili doseženi v tem zares kratkem razdobju, t. j. v letu dni na vseh področjih gospodarske, politične in kulturne dejavnosti tako veliki, da je to zares najboljše jamstvo naših uspehov pri nadaljnjih naporih za uresničenje vsega, kar smo si zastavili kot osnovno nalogo, za dosego boljše ter srečnejše prihodnosti naših narodov. Tu bom najprej govoril o mnogih pomanjkljivostih in slabostih, zakaj uspehi govorijo sami zase; ko pa govorimo o naših slabostih pred javnostjo, delamo to zaradi tega, ker je io prav tako, če ne bolj potrebno, kakor če govorimo o naših uspehih. Ce je mogoče popraviti in odpraviti pomanjkljivosti in napake, jih je treba odkrivati in vedeti, da je to potrebno ne le tistim, ki jih delajo, temveč tudi vsemu delovnemu ljudstvu, zakaj s pravočasnim odkrivanjem raznih slabosti in pomanjkljivosti dosežemo vzgojni namen: s tem se želi doseči ne le, da se poboljšajo tisti, ki delajo napake in pomanjkljivosti, temveč, da posvarimo druge, da jih ne delajo. Napake in razne pomanjkljivosti imajo dandanes drugačen značaj, kakor je bilo to prej v kapitalističnem sistemu. Le-te _ dandanes škodujejo ne le posameznikom, ampak vsej skupnosti, to je, škodujejo ljudstvu sploh, ker gre za pomembno ljudsko imetje. Vzemimo n. pr.: razmetavanje ali poškodovanje imetja kakršne koli vrste: bodisi transportnih sredstev ali raznih strojev v tovarnah: bodisi tratenje raznega materiala pri graditvah ali surovin v tovarnah; bodisi nevarčevanje ali razmetavanje finančnih sredstev ali raznih življenjskih potrebščin, bodisi da se izogibajo delovne dolžnosti, odnosno lenarijo ali brezvestni odnos, odnosno malobrižnost do ljudi — vse to zlasti pod dandanašnjimi pogoji prizadeva vso skupnost našega ljudstva. Vzemimo n. pr. brezvestni odnos do raznih transportnih sredstev, kakršni so avtomobili itd. Naša država te avtomobile kupuje v tujini za zelo drag denar, za devize, ki jih težko dobimo, ker moramo zato izvažati najbolj dragocene surovine in življenjske potrebščine, a vendar s temi avtomobili, s tem državnim odnosno ljudskim imetjem tisti, ki jim je zaupano, po-Rosto ravnajo zločinsko in malomarno. Brezvestni odnos in uničevanje tega imetja ograža vso našo skupnost in pomeni pravi zločin proti ljuustvu. Nadalje je zelo pomembno vprašanje, kako se ravna z raznim stavbnim gradivom in stroji. V tem pogledu so bilo v preteklem letu velike pomanjkljivosti, tako (i(l so v mnogih primerih dobile saboterski značaj. V mnogih primerih so ravnali s stavbnim Sradivom, cementom, lesom itd. skrajno potratno. Razmetavali so cement in drugo gradivo brezobzirno, kakor da Je t« material pri nas neizčrpen. Ce upoštevamo, da je zavzela gradbena delavnost pri nas ogromen obseg v vsen naših republikah, tedaj je škoda, ki je bila povzročena s takšnim razmetavanjem stavbnega gradiva, zavze- res. Y°lik obseg, zakaj potratno so Uporabljali gradivo v vseh republikah in mnogih krajih, ponekod bolj. drugje man j. Še slabše je bilo z raznimi gradbenimi stroji, kj jih pri nas v državi še niti ne izdelujemo, marveč jih moramo 'ivnžati iz inozemstva za devize. S temi stroji se ravna skrajno malomarno 1,1 brezvestno. Pogosto so bili ti stroji na dežju in snegu ne samo tedne, marveč cele mesece in So se zaradi vremenskih neprilik kvarili in postali nesposobni za delo. Pri tem je država v dvojni meri oškodovana: 1. zaradi tega, ker so bili ti stroji drago plačani, a niso mogli biti izkoriščani, in 2. zato. ker imamo teh strojev malo in se določena dela niso mogla pravočasno izvršiti ali pa se niso mogla pričeti nova dela. Vprašanje nemarnega odnosa do dolžnosti je za nas nemalega pomena. Od tega je odvisno, ali bomo hitreje ali počasneje uresničili naš petletni plan. ali bomo laže ali teže izpolnili naše naloge. Če pravim laže ali teže, mislim s tem reči, da se vse naše ogromno breme dela porazdeli enakomerno po sposobnosti in fizični zmožnosti na čim večje število državljanov, to je na vse državljane, ki so sposobni za delo. Pri nas se je pokazalo, da je pr] ogromni večini naših državljanov visoka delovna zavest, tako pri delavcih, kakor pri kmetih, prav posebno pa pri naši prekrasni mladini. Je pa del naših državljanov, ki jim manjka državljanska zavest do delovne dolžnosti. Dele se na več kategorij. Eni delajo zato, da bi zaslužili toliko, kolikor jim je potrebno, da se nekako preživljajo v brezdelju. Tem ljudem je to mogoče zaradi tega, ker so dobro služili in so bili oskrbovani z racioni-ranim kruhom in drugim živežem ne glede na to, ali delajo ali ne. Tega je sedaj konec: ti ljudje ne bodo dobivali racioniranega kruha in živeža v času, ko ne bodo nič delali, a so fizično sposobni za delo. Drugi zopet pretirano mnogo praznujejo razne praznike ali zapuščajo rudnike, tovarne in druga podjetja zaradi kakih malenkostnih proslav doma. Razume se, da vse to povzroča ogromno škodo ljudski skupnosti in resno ovira izpolnjevanje plana. Poleg tega pa že en sam dan, ki se praznuje, stane državo več sto milijonov dinarjev. V tem letu so bili primeri, da prav zaradj tega nekateri rudniki in tovarne niso izpolnili proizvodnega plana, zaradi česar je moral najbolj zaveden del delavcev napeti vse sile, da se je plan izpolnil. Nadalje so tudi taki, ki nikakor nočejo delati za skupnost, marveč s špekulacijo ali najclrug neproduktiven način dobivajo življenjska sredstva, seveda na škodo skupnosti, že s tem postajajo ti ljudje sovražniki nove Jugoslavije, kajti že po pravilu taki ljudje ne žele. da bi uspeli pri zgraditvi naše države, naše boljše bodočnosti. Mnogi med nami pozabljajo, da so ljudje, kadri najdragocenejše, kar imamo, in pogosto ravnajo z ljudmi brezvestno. Ne posvečajo zadostne in pogosto sploh nobene skrbi ljudem. Že iz našega jietletnega plana je razvidno, kako težavno je za nas vprašanje usposabljanja novih kadrov na raznih sektorjih našega gospodarstva. Vendar pa mnogi našili voditeljev in ustanov ravnajo povsem malomarno z delavci in uradniki, ne da bi skrbeli zanje. Najhujša pa je lahko malomarnost v vpra- šanju stanovanj za delavce in druge uslužbence. Teinu posvečajo zelo malo skrbi, čeprav je od dne do dne večji pritok delovnih ljudi v industrijska in druga podjetja. Grade se nove ogromne tovarne, a pogosto se popolnoma pozablja na to, da je za delavce in nameščence teh tovarn treba zgraditi tudi stanovanja. To je zlasti značilno za ustanove in podjetja v večjih mestih. Prav tako je mnogo pomanjkljivosti glede preskrbe delavstva z raznimi živili, čeprav je teh živil pri nas dovolj. Dalje se ne računa dovolj s tem, da bi se primerno nagradili tisti, ki delajo neutrudno, ne da bi varčevali s silami, da bi tako čim več prispevali k zgraditvi države odnosno za skupnost. Takih in mnogo podobnih pomanjkljivosti in napak je nemalo in razume se, da jih moramo likvidirati vsaj na splošno, in sicer čim prej, ker je politika zvezne vlade povsem drugačna: stremi za tem, da že zdaj, v procesu ustvarjanja petletnega plana, življenjski standard delovnih ljudi rase, ne pa pada. Že zdaj je treba storiti vse, da tisti, ki največ delajo in največ prispevajo, vsaj nekoliko občutijo, da se zanje skrbi. Prav tako se ponekod ne gleda dovolj na varnost pri delu. Gleda se na to, da se doseže čim večji uspeh pri delu, pozablja pa se na to, ali je življenje tistih, ki delajo, dovolj zavarovano. Vendar pa tega ni težko doseči, in sicer brez posebne škode za uspeh dela. Vse te napake in pomanjkljivosti, ki sem jih navedel, so pogosto subjektivnega značaja in bi se jih lahko ne le delno izognili, marveč tudi popolnoma likvidirali, če bi imeli vse to stalno pred očmi. Tu ne mislim govoriti o objektivnih težavah, čeprav so tudi te zelo velike. Mitjih poznamo in jih bomo premagali mnogo laže, če bomo čimbolj zmanjšali razne subjektivne pomanjkljivosti in slabosti. Predno preidem na razlago uspehov pri izpolnitvi pisna v letu 194?., se mi zdi potrebno še enkrat naglasiti največjo pomanjkljivost v našem planskem gospodarstvu, a to je neverjetna slabost glede statistike in evidence. To velja ne le za razna podjetja in ustanove navzdol, marveč tudi za sama ministrstva, tako zvezna, kakor republiška. Brez dobre statistike in evidence ne more biti stabilnega in uspešnega planskega gospodarstva. Moram reci, da je bila v preteklem letu prav slabost statistike in evidence vzrok mnogih pomanjkljivosti in slabosti, ki sem jih prej navedel. To slabost moramo čimprej premagati, ker je od tega v veliki meri odvisna uspešna izpolnitev našega petletnega plana; od tega je odvisna tudi Eravilna oskrba našega delovnega pre-ivalstva in od tega je odvisno še mnogo drugih zelo važnih stvari. Čestitka predsednika vlade LRS M. Marinka maršalu Titu ob novem letu Tov. maršal! V imenu delovnih kolektivov tovarn, gradbenih in drugih podjetij, državnih ustanov, zadrug in vseh družbenih organizacij, ki zmagovito zaključujejo naše prvo plansko leto, v imenu vsega delovnega ljudstva, v imenu CK KPS, v imenu Izvršnega odbora OF, v imenu vlade Ljudske republike Slovenije in v svojem imenu Vam pošiljam, tovariš maršal, najprisrčnejše novoletne čestitke. Delovne množice so s svojimi delovnimi podvigi opravičile Vaše zaupanje v veliko ustvarjalno silo svobodnega ljudstva, pokazale so se sposobne izvršiti naloge petletnega plana, katerega iniciator ste Vi — pa kakor koli so te naloge velike in težke. Doseženi uspehi delovnih množic so utrdili zaupanje v Vas, v Vaše modro vodstvo kot državnika, ki odločno in ponosno brani naše narodne pravice, ustvarja pogoje za miroljubno sodelovanje z narodi na naših mejah, ob sodelovanju in pomoči zaščitnice miru bratske SSSR. Delovno ljudstvo ve, da Vi s svojo modro politiko zagotavljate varnost države ter možnost za pospeševanje gospodarskega razvoja in izgradnjo socializma v naši državi. V tem popolnem zaupanju v Vaše vodstvo in okrepljeni z izkušnjami pri uspehih in pri pokazanih pomanjkljivostih v preteklem letu Vam zagotavljamo, da se bodo naše delovne množice in naše organizacije z istim in še večjim elanom lotile nalog drugega planskega leta v zavesti, da se s tem naglo približujemo blagostanju in napredku naših narodov. Ljubljana, 31. decembra 194?. MIHA MARINKO. Kaj smo v letu 194?. uspeli izpolniti od našega petletnega plana? V rudarstvu je v tem letu planska proizvodnja uresničena z okrog 104 %. Storilnost je porasla za okrog 120 %. Celotna proizvodnja premoga v letu 194?. znaša 96.? %, a republiška 94.? %, nadalje v črni metalurgiji 109 %, pri nafti 114 %, v metalurgiji svetlih kovin 106 %, v nekovinski 102 %. Celotna proizvodnja v rudarstvu znaša 104 %. Edino v rudarstvu in črni metalurgiji ni proizvodni plan premoga ]>o-polnoma izpolnjen, in sicer iz več razlogov. Eden razlog je ta, ker se je prvotni plan večkrat povečal z novimi proizvodnimi nalogami, drugi pomanjkanje delovnih moči, ki je razvidno po tem, tla se je od januarja do konca leta 194?. število delavcev povečalo samo za 3 % v primeri z januarjem, medtem ko znaša povečanje plana v tem času 34 %. Tu je samo po zaslugi povečanega proizvodnega učinka za 29% uspelo, da je izpolnitev plana za pridobivanje premoga za leto 194?. kljub vsem pomanjkljivostim zadovoljiva. Poleg mnogih drugih objektivnih težav pa so v rudarstvu tudi subjektivni činitelji, ki precej ovirajo še večji razmah v tej proizvodni panogi. Prvo, kar vpliva neugodno, je slaba delovna disciplina. Povprečno gre tu v izgubo mesečno 13.4% dni. To se nanaša v glavnem na delovni element, ki prihaja z vasi, odnosno živi na vasi, vzroke njihovega izostajanja pa sem že prej navedel. Utrditev delovne discipline in izboljšanje oskrbe delavstva v tej proizvodni panogi je prva dolžnost v letu 1948. Štejem si za svojo dolžnost izraziti delavcem, uradnikom in strokovnemu osebju rudarske proizvodne panoge hvaležnost za požrtvovalno delo in dobre uspehe, ki so jih dosegli v prvem letu našega petletnega plana. Ti uspehi, ki so za našo ekonomiko zelo velikega pomena, naj jiin bodo v izpod-budo za premagovanje vseh težav in dosego še večjih uspehov. Prav taCo zaslužijo največjo zahvalo delavci in delavke naše težke industrije, ki so v letu 194?. ob ogromnem naporu dali naši državi deset do petnajst odstotkov več jekla in železa, kakor je bilo določeno po planu in tako omogočili zgraditev tako velikanskih objektov, kakršna je mladinska proga, za katero so izdelali nad 24.000 ton tračnic, konstrukcije za mostove itd. KMETIJSTVO Setveni plan žita je realiziran za 99.2 odst. Od tega je setveni plan za koruzo presežen za 10.3 odst. Ta presežek gre na račun drugih pridelkov, za katere ni bilo dovolj semena. Letošnji proizvodni plan za žito je zaradi tega, ker je koruza dobro obrodila, presegel desetletno povprečje za 2.4 odst. Proizvodnja sadjarskih in vinogradniških sadik je znatno porasla v primeri s prejšnjimi leti, vendar pa je proizvodnja glavnih sadjarskih pridelkov dosegla komaj dve tretjini predvojne zaradi posledic škode, ki jo je povzročil okupator. V živinoreji je plan izpolnjen samo za 97.8 odst., od tega pri prašičih 91.8 odst., kar je posledica pomanjkanja krme za prašiče v letih 1945-46 in 1947. Glavne pomanjkljivosti v kmetijstvu v letu 1947 so: 1. zvezno ministrstvo ni imelo dovolj točnih podatkov o velikosti setvene površine; 2. republiška ministrstva za kmetijstvo niso imela podatkov o potrebnem semenu; 3. republiški organi za kmetijstvo niso imeli točne evidence o številu in sposobnosti vprežne živine in privatnih traktorjev: 4. ljudski odbori niso dovolj skrbeli za evidenco o obdelavi ogroženih sektorjev itd.; 5. tako pri spomladni, še bolj pa pri jesenski setvi se je pokazala posebna slabost v semenski službi. Aparat za ta namen je še zelo slab, kar je resen problem za to gospodarsko stroko; 6. traktorska služba, odnosno strojno-traktorske postaje zaradi birokracije in centralističnega vodstva niso niti zdaleč upravičile pričakovanih rezultatov. Poleg tega se tudi ni dovolj računalo z delavci in traktorji, t. j. z njihovim stanjem in zavarovanjem. Vse to in še mnoge druge slabosti so v našem kmetijstvu in moramo jih na vsak način odpraviti iz te, za nas tako pomembne gospodarske panoge. INDUSTRIJA Plan zvezne industrije je bil v 11 mesecih leta 194? za 106.5 odst. izvršen. Po lastni polni ceni je bilo planirano za 11 mesecev 17.452,702.000, izpolnjeno pa 18.524,265.000. Republiška industrija: po planu za 11 mesecev je bilo določeno 21 milijard 60,340.000, izpolnjeno pa 19.899,938.000 ali pa v odstotkih 94.5 odstotkov. Potemtakem je bil plan skupno zvezne in republiške industrije izpolnjen za 99.8 odstotkov. Po podatkih za december, ki še niso preverjeni, izpolnitev plana za leto 1947 presega 100 odstotkov. Za elektrogospodarstvo je bilo leto 1947. zelo hudo zaradi zelo nizke vode, zato se je seveda zmanjšala zmogljivost elektrarn. . Hidrocentrale so leta 1947. proizvedle 481,361.400 kWh, medtem ko je plan določal 480,996.269 k\Vh; potemtakem je bil plan stoodstotno izpolnjen. Kalorične elektrarne: plan za leto 1947. je določal 505,372.773 kWh; proizvedeno je bilo 532,069.144 kWh ali 105 %„. Skupaj je bilo leto 1947. določeno 986.369.042 kWh, proizvedeno je pa bilo 1.013,430.544 kWh ali 103 % brez tistih malih elektrarn, ki obratujejo v industrijskih podjetjih. Proizvodni plan za les in lesne izdelke je bil izpolnjen do 93.6%. V prometu je bil plan leta 1947. presežen glede prevoza potnikov, nakladanja in razkladanja blaga. Zgrajeno je bilo 275.2 km novih prog. Razen tega je bilo položeno 71 km tira in obnovljeno 75.5 km železniških prog. Tako je bilo skupaj zgrajeno in usposobljeno za promet 421.7 km železniških prog. Tu niso vštete gozdne železnice, ki jih je bilo precej zgrajenih in o katerih še niso zbrani podatki. Dalje je bilo zgrajenih ali obnovljenih 165 malih železniških mostov v dolžini 5 do 30 m. Zgrajenih je bilo 8 velikih mostov, med katerimi je samo most čez Donavo pri Bogojevu 620 m dolg. K temu je treba prišteti mostove na mladinski progi, ki so skupno 226? m dolgi. Razen tega je bilo v prometu preteklo leto zgrajeno in obnovljeno Nadaljevanje na 2. strani. Poslanica maršala Tita Nadaljevanje s l. strani. mnogo majhnih in večjih železniških postaj, raznih stanovanjskih in drugih poslopij. Glede na rezultate in napore pri prevozu blaga in potnikov v preteklem letu zaslužijo naši železničarji vse priznanje in zahvalo za svoje naporno delo. Gradbeno stroko so leta 1947. čakale velike naloge. Treba je bilo zgraditi 200 velikih tovarn, kakor n. pr. v Železniku, Ži tn jak n, Litostroj, skopeljsko tobačno tovarno, bosansko industrijo sulfoceluloze in na stotine manjših objektov težke in lahke industrije. Graditi je bilo treba ogromne hidro-eentrale, kakor na primer v Vinodolu, n.a. Mariborskem otoku, Sapu- čici, Plavi — Zeti in mnogo majhnih kaloričnih elektrarn in hidrocentral. Treba je bilo začeti graditi cele nove vasi ter naselja, ceste in proge ter pristanišča in opraviti mnogo regulacij te melioracij. Po dosedanjih podatkih gradbenega ministrstva FLRJ je bilo leta 194? zgrajeno 92 odstotkov planiranih objektov^ zgrajenih je bilo 5349 novih poslopij in 448 gospodarsko-industrij-skih objektov. Zgrajeno je ali v delu 73.690 kmečkih hiš v vrednosti samo državnih prispevkov 1.571,000.000 din; razen tega je še 1316 šolskih poslopij in 67 novih zdravstvenih postaj. Zgrajeno in popravljeno je 966 km cest, med katerimi je novih betonskih in s kamnitimi kockami tlakovanih 181 km. Potemtakem bi bilo v kapitalni graditvi doseženo skupaj okrog 92 odstotkov, toda če upoštevamo, da še manjka mnogo podatkov, odnosno, da ni zajet izvenplanski obseg lokalnih graditev, tedaj nismo le dosegli, temveč tudi v celoti presegli plan. V pomorstvu in trgovski mornarici glede prevoza tega pomembnega blaga in potnikov, je plan uresničen za 100 odstotkov, glede graditve in obnove plovnih objektov in tehničnih sredstev pa za 94 odstotkov. Leta 1947 je bilo zgrajeno 2439 m obale ali 95 odstotkov. Plan graditve je bil izpolnjen 100 odstotno. Leta 1947, je zadružništvo pri nas številčno vidno napredovalo, to se nravi, da se je povečalo na 146.3 odst. Zdaj je 10.296 raznih zadrug: od tega je potrošniških in nakunno-prodafnih 7204, kmetijskih delovnih zadrug 783, kmetijskih proizvajalnih in predelovalnih 899, obrtniških proizvajalnih in predelovalnih 913, kreditnih 122. stanovanjskih. zdravstvenih in drugih 441. Zlasti se je povečalo število kmetijskih delovnih zadrug; leta 1946. jih je bilo 490, leta 1947 se pa je njihovo število povečalo na 793. Glede prosvete je rezultat naslednji: v kampanji 1946-47 se je naučilo brati in pisati 415.374 nenismenih. to pomeni nad 20 odstotkov sknonega števila nepismenih v Jugoslaviji. To so številke zbrane do 30. junija 1947. tako, da še jesenska kamnan ja ni bila končana in njeni rezultati niso prikazani. Do 30. junija je bilo odnrtih 2062 kulturnih domov; od tega jih odpade na vasi 82 odstotkov. Število ljudskih univerz znaša 1158. Glede usposabljanja srednjih in višiih strokovnih kadrov ni mogoče podati kakšnih zaključnih rezultatov, ker ie bilo leto 1947. začetno glede povečanih vpisov diiakov in ustanavljanja rednih sredniih ter pomožnih zavodov za usnosabHanje kadrov. V radijski službi smo v preteklem letu dosegli dobre rezultate. Medtem ko je leta 1946. znašala zmogljivost postaj le 48.3 kW, smo leta 1947. dosegli zmogljivost 97 kW. število oddaj se je pa povečalo na 112 odst. V primeri z letom 1939., ko je bilo le 155.113 radijskih naročnikov, se je število naročnikov leta 1947. povečalo na 220.256 ali 142 odstotkov. Kar se tiče kinematografije, so bili storjeni veliki koraki naprej. Plan kapitalne graditve je presežen za 180 odstotkov, medtem ko je bilo leta 1939. izdelanih le 10.000 m filmov, smo preteklo leto izdelali 45.000 m raznih umetniških, dokumentarnih in drugih filmov. Filmska proizvodnja je presežena za 21 odstotkov. Medtem ko je bilo leta 1939 v Jugoslaviji le 413 kinematografov, jih imamo zdaj 635, odnosno 154 odstotkov v primeri z letom 1939., razen tega smo pa imeli preteklo leto 32 potujočih filmskih garnitur. Glede socialnega skrbstva so bili leta 1947. storjeni veliki napori in doseženi nemajhni rezultati, vendar še yedno ne zadostni, da bi ustrezali" vsem potrebam na področju socialnega skrbstva, kjer se čutijo posledice vojne in okupacije najbolj. Leta 1947. je bilo doseženo naslednje število ustanov: za dojenčke in predšolske otroke 255 ustanov, za defektne otroke 21 ustanov in 357 raznih drugih ustanov, torej skupaj 663 socialnih ustanov za otroke in 127 za odrasle, ali vseh 790. Kar se tiče specialne pomoči, je bilo izdano v letu 1947. za invalide, za družine padlih borcev, za žrtve fašističnega terorja in za razne socialne usta-uove 4.026,961.498 din. Iz tujine je uspelo leta 1947. repa-triirati 4864 oseb, ki so bile desetletja prisiljene si izven domovine služiti kruh. Da niso bili doseženi boljši rezultati, je krivda predvsem, da ni dovolj prevoznih sredstev, raz/^n tega pa nam delajo razne težave razne koin-panije, ki odpovedujejo oskrbo naših ladij z nafto, upajoč, da bodo na ta način preprečili vrnitev naših izseljencev v domovino. Glede turizma so bili v preteklem letu doseženi dobri rezultati kljub raznim slabostim, ki jih v tem pogledu še nismo premagali. Planirana je bila usposobitev 209 državnih objektov, uresničeno pa je bilo 248 ali 118%. Razen tega je bilo 27 sindikalnih domov in 347 dečjih domov, ne računa- joč pri tem privatni sektor. Od planiranih 678.000 obiskovalcev jih je bilo v tem letu 1,023.826 ali 151 %; od tega je bilo domačih 967.969, tujcev pa 55.857. Potemtakem je število turistov v preteklem letu preseglo višino v primeri z letom 1938., ki je bilo najmočnejše turistično leto v stari Jugoslaviji. Planska oskrba prebivalstva z raznimi življenjskimi potrebščinami je še vedno neredna, nepravočasna in slaba. Tu gre na splošno za vprašanje organizacije, ne pa za pomanjkanje tega ali onega artikla. Sladkor in še nekateri drugi artikli so se več ali manj redno izdajali prebivalstvu, a tudi tu so bile ponekod pomanjkljivosti, kakor je bilo to nekaj časa v pogledu oskrbe Hrvatskega Primorja in Istre. ... Razume se, da je pri tem igral veliko vlogo odkup raznih kmetijskih pridelkov od kmetov. Tu naletimo dostikrat na nerazumevanje in odkup se je razvijal zelo težko ter je bil zdaleč premajhen, da bi kril potrebe. To se nanaša zlasti na odkup krompirja, zelja, fižola in še nekaterih drugih pridelkov, potrebnih za preživljanje. Po drugi strani je bila in je še vedno velika slabost v distribucijskem apa-ra*u ?? planu. Pogosto so stala polna skladišča raznega blaga, kmetje pa so trpeli pomanjkanje tega blaga. Zaradi slabe evidence, nemarnosti in počasnosti se je pogosto na primer pred zfimo dodeljevalo poletno tekstilno blago, a spomladi zimsko. Nadalje so se pošiljale v razne kraje stvari, ki se tam sploh ne morejo trošiti, v druge kraje pa so pošiljali takšno blago, ki ni i>ilo tam potrebno itd. Skratka, glede preskrbe je treba napraviti nujen in temeljit prelom na bolje, kajti to so ve-like_ stvari, za katere se mora odgovarjati, ker delajo veliko škodo državi kot celoti. Povprečna minimalna mezda v FLRJ se je dvignila povprečno za 20,56%, po gospodarskih panogah pa takole: v proizvodnji goriva za 21,70%, v metalurgiji 26,36%, v težki industriji 37,81%, v lahki industriji 14,17%, v industriji gradbenega materiala in predelovalni industriji 24,37%, v tekstilni 7,82% in v živilski stroki 9,42%. V preteklem letu je izkoristilo plačan dopust 848.735 delavcev in 3324)00 uslužbencev, skupno z družinami pa 1,508.087 oseb. Celotni znesek za plačane dopuste ter razne ugodnosti delavcem in nameščencem znaša 1 milijardo 889,639.990 din. FINANCE Osnovni dohodki: pri vplačilu davka na promet proizvodov je dosežen 101,5%, odnosno doseženo je nad 27 milijard din vplačanega samo prometnega davka. Vplačilo dobička pri Narodni banki FLRJ po gospodarsko finančnih planih je doseženo s 101,7%. Amortizacijski fond: po gospodarsko finančnih planih in proračunu je doseženo 152%, od tega za leto 1947. 120%; davek na dohodke po državnem proračunu je ustvarjen s 97,5%. Osnovni izdatki: finančne investicije po planih znašajo 90,3%, izdatki za prosveto, znanstveno delo, usposabljanje kadrov ter tiskarsko založniško delavnost po splošnem državnem proračunu znašajo 87,9%. Izdatki za socialno zdravstveno zaščito po splošnem državnem proračunu znašajo 94,5%. Prostovoljna dela naše mladine so tako daljnosežna, da ne morem tu niti približno navesti številk in pomena teh del. Omeniti hočem predvsem najpomembnejši objekt in številke. Največji in za naše gospodarstvo najpomembnejši objekt je nedvomno mladinska proga Šamac-Sarajevo. Tu je sodelovalo 211.371 mladincev in mladink. Na delu pri graditvi tovarne v Železniku sodeluje 15.371 mladincev in mladink, pri graditvi gozdnih objektov 16.003 mladinci in mladinke. Pri graditvi Novega Beograda je sodelovalo 1412 mladincev in mladink. Pri republiških delih — graditvi tovarne hidravličnih strojev in parnih kotlov v Zagrebu, pri graditvi ceste Sv. Peter-Celje, pri regulaciji goriškega Lijaka, graditvi tovarne »Titan« v Kamniku, graditvi mladinske proge Nikšič-Titograd, graditvi pionirske proge v Beqgradu in Zagrebu, pri melioraciji Strumiškega polja) itd. — je prav tako sodelovalo (leset-tisoče mladincev in mladink. Vse to, kakor tudi sodelovanje mladine, organizirane v brigadah pri lokalnih delih — ne računajoč tu sodelovanja pri delih, organiziranih po odborih Ljudske fronte — vse to priča o nevidnem delovnem junaštvu in visokem patriotizmu naše slavne mladine, katere prispevek v prostovoljnem delu presega v preteklem letu vrednost tri in pol milijarde dinarjev za naš petletni plan. Vrednost prostovoljnega dela na ozemlju FLRJ znaša okrog šest milijard dinarjev. Uporabljam to priliko, da izrazim v svojem imenu in v imenu vse vlade naši slavni delovni mladini najtoplejšo zahvalo za njeno požrtvovalno delo pri graditvi države in izpolnjevanju petletnega plana. Po vsem tem, kar sem prej navedel, je razviden zelo velik napredek in uspeh pri uresničevanju plana leta 1947. Največja zaslnga za to gre našim delavcem, tehničnemu osebju in uslužbencem v podjetjih in rudnikih, naši slavni mladini in vsem tistim, ki so si neutrudno prizadevali v raznih ustanovah od ministrstva pa vse navzdol, da bi bile naše težke naloge kljub vsem težavam pravočasno izpolnjene. Državljani, državljanke, delavci, delavke! Mladina, kmetje in vse delovno ljudstvo! Nastopa novo 1948. leto. V tem novem letu nas čakajo nič manj težke, če ne še težje naloge, kot smo jih imeli leta 1947 Moramo jih premagati in izpolniti. V nastopajočem letu mora vsak naš delovni človek vložiti izjava zunanjega min sira ZSSR V.Molotova o rezultatih konference zu aniih ministrov v Londonu Moskva, 31. decembra (Tass). V odgovoru na vprašanja dopisnikov »Iz lesti j« in »Pravde« glede rezultatov konference zunanjih ministrov v Londonu, kakor tudi glede izjav, ki sta jih podala o tem vprašanju zunanji minister ZDA Maishall in zunanji minister Velike Britanije Bevin, je zunanji minister ZSSR Molotov izjavil: Kaikor moskovsko konferenco spomladi 1947., tako so tudi konferenco zunanjih ministrov v Londonu sklicali pred V6em zaradi proučitve nemškega proble ma. Material teh dveh konferenc vsebuje dovolj podatkov, iz katerih je mogoče soditi o stališču ZDA, Velike Bri' taniije, Francije in Sovjetske zveze glede Nemčije. V Londonu ni bilo mogoče doseči sporazuma o nemškem problemu v dveh temeljnih vprašanjih: 1) glede mirovne pogodbe z Nemčijo in 2) glede obnove enotnosti Nemčije, Jaltski in potsdamski sporazum med šefi vlad ZDA, Velike Britanije in ZSSR v letu 1945. sta bila trdna osnova za rešitev teh dveh vprašanj. Če bi se ne držala samo vlada ZSSR, temveč tudi druge vlade podpisnice teh sporazumov, tedaj bi mogli doseči splošni sporazum v nemškem vprašanju kljub nasprotstvom. Z druge strani je sovjetska vlada vedno izjavljala, da ne odstopa od teh sporazumov, in da ne bo 6topala po stopinjah tistih, ki 6e jih nočejo držati, in ki se hkrati trudijo vsiljevati glede Nemčije drugo politiko, ki se oddaljuje od načel demokracije in varnosti narodov, ki 60 osnova jaltskim in potsdamskim sklepom v nemškem vprašanju. Mirovna pogodba z Nemčijo Vprašanje mirovne pogodbe z Nemčijo je največjega pomena ne samo za Nemčijo, temveč za vse evropske narode, ki stremijo za trdnim mirom, Ureditev miru v zvezi z Nemčijo bi pomenila konec današnjega nedoločenega položaja in ustanovitev popolnega miru v Evropi. Na tem niso zainteresirani samo evropski, temveč vsi miroljubni narodi. Če hočemo v resnici prispevati k utrditvi miru v Evropi, moramo nadaljevati e pripravami za mirovno pogodbo z Nemčijo, kakor tudi z reševanjem vseh vprašanj glede sklicanja mirovne konference za nemško vprašanje. V tem je stališče sovjetske delegacije, ki ga pa niso podprli ostali trije zunanji ministri na londonski konferenci. Kakor je znano, obstoja še drugo stališče. Že v začetku tega leta so ZDA stavile predlog o začasnem statutu Nemčije, kar pomeni odložitev sine die vprašanja mirovne pogodbe z Nemčijo. Danes, kakor tudi tedaj zavzema sovjetska vlada negativno stališče nasproti predlogu o začasnem statutu Nemčije, ki bi mogel samo ovirati ustanovitev trdnega miru v Evropi, Na londonski konferenci je sovjetska delegacija vztrajala na nadaljevanju priprav mirovne pogodbe z Nemčijo. Naša delegacija je vztrajala na tem, da se mora konferenca zunanjih ministrov baviti 6 poglavitno nalogo, zaradi katere je bila sklicana. Ko je bil Svet zunanjih minisitrov ustanovljen na potsdamski konferenci, je bilo rečeno, da je njegova bistvena naloga izvesti »potrebna pripravljalna dela za ureditev miru«. Poleg tega niso mislili samo na zapad, temveč tudi na vzhod, in so zaradi tega vključili Kitajsko med člane Sveta zunanjih ministrov. V Potsdamu je bilo sklenjeno, da se mora Svet zunanjih ministrov baviti predvsem z določitvijo mirovnih pogodb z Italijo, Rumunijo, Bolgarijo, Madžarsko in Finsko, kar je bilo izvršeno lani. vse sile pri izpolnjevanju svojih dolžnosti. V tem letu moramo spraviti na minimum, če ne popolnoma likvidirati razne pomanjkljivosti, o katerih je bilo prej govora. Obračam se na naše rudarje, da nam dajo več premoga in raznih rud naše zemlje; na naše delavce in delavke v težki in lahki industriji — da dajo čim več jekla, železa in raznih proizvodov; obračam se na našo slavno mladino, da tudi v tem novem letu da zgled svojega delovnega junaštva in da tudi v tem novem letu pomaga pri izpolnjevanju našega plana. Toda hkrati apeliram na vso našo mladino po šolah, naj se marljivo uči, kajti to mora biti njena prva dolžnost, da bo mogla tako čimbolj koristiti naši državi, ki so ji tako potrebni novi, sposobni in zvesti strokovni kadri. Obračam se na vse delavce in delavke, ki izdelujejo gradbeni material: dajte tudi v tem novem letu naši državi čimveč gradbenega lesa, čimveč cementa, čimveč opeke in ostalega materiala, kajti to je ogromnega pomena za zgraditev naših mest, tovarn, raznih kulturnih ustanov, stanovanj itd. Obračam se na vse delovno ljudstvo na vasi, na naše kmete, naj posejejo vsako ped zemlje, da dajo čimveč raznih kmetijskih pridelkov državi, država pa si bo prizadevala, da bodo dobili čiinprej in čimveč industrijskih izdelkov, ki so jim potrebni. Neša ljudska inteligenca, tako na šolah in nniverzah, kakor v raznih drugih ustanovah, naj vloži vse svoje sile zti vzgojo naših novih kadrov. To je^velika in častna naloga in mi upravičeno pričakujemo, da jo bo naša ljudska inteligenca izpolnila. Obračam se na našo inteligenco po ustanovah in v administraciji sploh, naj vloži vse sile pri izvrševanju svoje dolžnosti in onemogoči sleherni birokratizem v naših ustanovah. Prav tako tudi naše ljudske oblasti ne smejo niti trenutek pozabiti, da so tu zaradi ljudstva in da so ljudstvu odgovorne za svoje ravnanje in svoje delo. Z globokim prepričanjem, da bomo zgradili našo državo po planu, da bomo zgradili socializem in dosegli srečnejšo bodočnost naših narodov, želim vsemu delovnemu ljudstvu po mestih in vaseh srečno novo 1948. letol V sklepu potsdamske konference je bilo rečeno, da bodo »Svet uporabljali za pripravo ureditve miru z Nemčijo, tako da bo v ta namen prikrojena nemška vlada, čim bo sestavljena, sprejela ustrezne listine«. Povsem jasno je, da je prišel čas, ko se bo moral Svet zunanjih Ministrov koncentrirati na problem ureditve miru z Nemčijo na zapadu in z Japonsko na vzhodu. To je prava pot, ki vodi k utrditvi splošnega miru. Vlada ZDA je lansko leto prav tako smatrala, da je treba pričeti 6 pripravo mirovne pogodbe z Nemčijo. Že v aprilu 1946. je ameriška delegacija na pariilci konferenci stavila predlog v tem smislu. Toda tedaj je priprava drugih mirovnih pogodb odvrnila pozornost, kar je onemogočilo pričeti z mirovno pogodbo i Nemčijo, Toda danes zadevamo ravno pri ZDA na najodločnejši odpor v tej stvari. Londonska konferenca je pokazala, da hodita Velika Britanija in Francija po isti poti. Predstavniki ZDA, Velike Britanije im Francije niso smatrali problema ureditve miru z Nemčijo za aktualno vprašanje na londonski konferenci. Trudili so se, da bi ga ali povsem črtali z dnevnega reda ali pa odložili in uvrstili med drugovrstne zadeve. Od vsega tega problema 60 umetno ločili vprašanje nemških meja. Tega ponašanja ni diktiral nikak praktični nagib, temveč je bil neke vrste poskus igranja na živce Nemcev. Seveda je mogoče rešiti to vprašanje samo s proučitvijo vsega problema ureditve miru z Nemčijo, česar pa naši partnerji nočejo storiti, V enem izmed prejšnjih sklepov je Svet ministrov priznal, da je treba ustanoviti posebne komiteje za obmejna vprašanja vzporedno z ustanovitvijo drugih posebnih komitejev za pripravo mirovne pogodbe z Nemčijo. Sedaj pa izjavljajo, da je bilo proučevanje priprav za mirovno pogodbo z Nemčijo na lon-danski konferenci brezplodno, čeprav to ne odgovarja resnici. Na tem zasedanju je bila v glavnem po zaslugi sovjetske delegacije sprejeta vrsta odlokov, s katerimi je bil dosežen napredek pri spravljanju v sklad staližč vlad glede postopka za pripravo mirovne pogodbe z Nemčijo, kar danes iiz nepoznanih razlogov molče preidejo. Vendar pa proučevanje tega vprašanja ni bilo končano, ker je ameriška delegacija podvzela korake za onemogočenje vsega dela londonske konference, Zakaj ZDA sedaj ne smatrajo tega vprašanja za aktualno, tega ni nihče pojasnil. Vendar pa je čisto jasno, da brez sklenitve mirovne pogodbe z Nemčijo ni mogoče dokončati ustanovitve miru v Evropi. Dejstva dokazujejo, da je Sovjetska zveza edina zahtevala, da konferenca zunanjih ministrov pospeši pripravo ureditve miru z Nemčijo, Povsem jasno je, da ustreza to stališče interesom vseh narodov, ki stremijo po utrditvi splošnega miru. Obnova enotnosti Nemčije Hkrati s problemom ureditve miru z Nemčijo se postavlja vprašanje nemške vlade in v tej zvezi vprašanje obnove enotnosti Nemčije. Razumljiv je ves pomen, ki ga ima obnova enotnosti Nemčije. Razumljiv je ves pomen, ki ga ima obnova enotnosti Nemčije za narodni razvoj nemškega ljudstva. Z druge strani pa je važno za vse demokratične in miroljubne dežele, da se načela, ki jih je sprejela konferenca protihitlerjevske koalicije v Potsdamu o demokratizaciji in demilitarizaciji Nemčije, praktično uresničijo po vsej Nemčiji. To je mogoče samo v primeru, če se obnovi enotnost Nemčije in kjer ne bi bil noben del Nemčije izven skupne kontrole vseh štirih sil, ki imajo nalogo izvesti ta načela. Izvedba obveznosti Nemčije nasproti zavezniškim deželam, ki so trpele zaTadi hitlerjevske agresije in okupacije, ie tudi v veliki meri odvisna od obnove enotnosti Nemčije Na londonski konferenci ni nihče odkrito nastopil proti enotnosti Nemčije. Dajali so celo izjave, češ da je bila obnova enotnosti Nemčije bistveno vprašanje konference štirih ministrov Vendar pa se je izkazalo, da so predstavniki ZDA, Velike Britanije in Francije omejili to nalogo na take ali druge sporazume med okupacijskimi silami glede likvidacije conalnih meja za olajšavo cirkulacije blaga itd., prezirajoč sodelovanje nemškega naroda samega in njegovih demokratičnih sil pri obnovi enotnosti nemške države Posledica tega je, da je šlo v tem primeru bolj za ugodnosti inozemskih izvoznih firm in za razpečavanje njihovega blaga v Nemčiji kakor za resnično obnovo enotnosti nemške države. Delegacija ZSSR je zavzela temeljito drugačno stališče. Ali je mogoče resno govoriti o obnovi enotnosti Nemčije skladno s potsdamskim sporazumom brez aktivnega sodelovanja nemškega ljudstva samega in njegovih naprednih demokratičnih sil? Odgovor na to vprašanie m težak: ni mogoče obnoviti enotnosti Nemčije na demokratični in miroliubm osnovi brez aktivnega sodelovanja demokratičnih sil nemškega ljudstva. Prav tako je sovjetska delegacija stavila na londonski konferenci predlog o organiziraniu centralne nemške vlade skladno s sklepom potsdamske konference Jasno je, da bi bilo delo obnove enotnosti Nemčije, če bi sprejeli ta predlog, postavljeno na trdna tla Vendar pa predstavniki ZDA, Velike Britanije in Francije niso sprejeli sovjetskega predloga, ki predvideva sestavo začasne osrednje nemške vlade. Naša delegacija je stavila tudi drug predlog, kot prvi korak k sestavi cen- tralne nemške vlade. Predlagala je izvesti vsaj sklep potsdamske konference o ustanovitvi centralnih nemških depar-temento-v za zadeve financ, prometa, PTT, zunanje trgovine in industrije kakor tudi poljedelstva in živil. Ustanovitev teh gospodarskih departementov za vso Nemčijo bi pomenila neizpodbitno Praktičen korak k obnovi gospodarske in politične enotnosti Nemčije. Končno je sovjetska delegacija predlagala ustanoviti v Berlinu nemški posvetovalni svet, ki bi ga sestavljali predstavniki dežel, demokratičnih strank vse Nemčiie kakor tudi predstavniki svobodnih sindikatov in drugih velikih proti-nacističnih organizacij. To bi praktično prispevalo k obnovi enotnosti Nemčije in bi odprlo nove perspektive pred nemškim liu-dstvom. Predlogi Sovjetske zveze za centralno nemško vlado, za nemške gospodarske departemente in za nemški posvetovalni svet v Berlinu so pokazali konkretne poti k obnovi enotnosti Nemčije. Zares ni mogoče obnoviti enotnosti Nemčije brez udeležbe nemškega naroda samega, brez poziva na nemške demokratične sile. Izvedba demokratizacije in demilitarizacije Nemčije v smislu potsdamskega sporazuma zahteva ustanovitev gospodarskih in političnih organov za vso Nemčijo in zaradi tega aktivno sodelovanje nemških demokratičnih sil pri tem delu. Vendar pa predlogov sovjetske delegaciie niso podprle zapadne sile, katerih stališče je onemogočilo vsak napredek v delu za obnovo enotnosti Nemčiie. Vse to kaže, da sta dve bistveni politični orientaciji glede obnove enotnosti Nemčije: ena, ki jo zagovarja Sovjetska zveza, in druga, ki io podpirajo ZDA, Velika Britanija in Francija, čeprav je bilo med temi silami nekaj nasprotstev pri definiranju mihovega skupnega stališča, Samo Sovietska zveza zagovarja dosledno tezo obnove enotnosti Nemire. Kar tc t{£e ostalih treh sil, ne pomeni niiho*0 stališče v tem vprašaniu politike eriotnus.ti, temveč politiko ločitve zanad-nih c«n od ostale Nemčije, kar ie nri-^edJo že ni bilo več originalnih, ter stroj za napravo jahačev za Ferjanov strop. Mnogo premalo pažnje smo posvetili mehanizaciji transporta na samem gradilišču (dvigala, transportni trakovi, pomična dvigala, čim bolj množično in vsestransko izkoriščanje strojnih in navadnih vitlov). Pri tem problemu pa čaka novatorje naših gradilišč množica hvaležnih nalog. Prometna sredstva so še vedno najslabše vzdrževana in najslafoše izkoriščana mehanizacija naših gradbenih podjetij. Jasno, da s tem številom starih prometnih sredstev nikakor ne bomo mogli zadostiti nalogam v bodočih letih. Tudi disciplina šoferjev in njihov odnos do ljudske imovine — avtomobilov — v letu 1947, ni bil najboljši, Ni pa samo mehanizacija tista, ki je in mora pomagati pri racionalizaciji dela, ves produkcijski proces, delo — tako vseh strokovnih delavcev kot težakov — je polno problemov, ki naj jih rešijo novatorji, najnaprednejši člani naših gradbenih kolektivov. V letošnji gradbeni sezoni je bilo tudi na tem področju par poizkusov. Na primer: Zidanje trinadstropne stanovanjske stavbe tovarne »Saturnus« po Se-lingerjevem načinu. Množična tekmovanja 13. in 14. avgusta, ko so zidarji po novem načinu presegali normo povprečno za 516%, najboljši pa za 2000% in je 158 zidarskih brigad sezidalo v dveh dneh preko 2200 kub. metrov. Vendar se množično naši kolektivi s temi problemi niso bavili, niti niso dobre, preizkušene nove metode dela še množično uporabljali pri svojem delu. Stalnih strokovnih brigad je bilo komaj 123. V letu 1948. moramo organizirati 1000 brigad in povsod dosledno uvesti vsako novo metodo dela. Da so nove metode dobre — nam dokazuje dejstvo, da so se vsa gradbena podjetja posluževala novega načina zidanja in pa bri-gadnega sistema dela takrat, ko jim je pričelo zmanjkovati časa, ko se je določeno delo moralo hitro izvršiti, posebno v mesecih avgust, september, oktober in november. Končno se moramo intenzivneje lotiti našega glavnega problema pri gradnji hal, namreč izpopolnitve montažnega sistema gradnje, kar v letošnjem letu nismo storili v celoti. Montažni in polmontažni sistem nam je letos sicer prištedil: cca 700 ton železa, 5000 ton cementa, 1420 m’ lesa ter ogromno težaških, tesarskih in zidarskih ur; toda čista montažna gradnja se je izvajala samo na gradilišču tovarne avtomobilov v Teznem. Upoštevajmo, da montažni sistem pri-štedi ves les ter predvsem delovne ure strokovnega kadra. V letu 1948 je treba že pri projektiranju misliti na to in dosledno uporabljati lahke konstrukcije povsod tam, kjer namen stavbe to dopušča. Novatorje čaka nadalje problem tipi-ziranja opažev in odrov, ki nam lahko prihranijo ogromno lesa, ter dvigne kakovost naših betonskih in železobeiton-skih izdelkov. Na tem področju pa v letu 1947. še ničesar nismo storili. Gradbenim nalogam bomo v 1. 1948. kos, če bomo uvedli najstrožjo štednjo z gradbenim materialom, z novimi metodami dela čim racionalnejše izkoristili kadre, jih zaposlili res samo pri strokovnem delu, organizirali brigadni sistem dela, upeljali posebne leteče brigade ter s tem dosegli čim večjo storilnost v čim krajšem času; če bomo dosledno mehanizirali naše delo, vedno bolj in bolj izpopolnjevali montažni sistem gradnje, posvetili vzgoji kadra, udarnikom, racio-nalizatorjem in novatorjem čim največ pozornosti, uvedli nove metode dela v vsej produkciji na vseh gradiliščih, z dobro organizacijo gradilišč, delavnic — obrtniških kakor tudi pomožnih — ter s točnim operativnim planiranjem omogočili nemoten potek produkcije, s čim doslednejšo in ostro kontrolo pravočasno odpravljali napake, s 100% uvedbo norm in akorda ter socialističnega tekmovanja — stalno dosegali in presegali postavljene norme in jih docela izvrševali —, sledili 540 udarnikom in našim najboljšim delovodjem, inženirjem in tehnikom. Osnovni vzgon našega dela pa nam mora biti zavest, da je v borbi za socializem potrebno neumoron, hitro in vsak dan boljše delati in se za uspehe resnično boriti. Inž. Jože Valentinčič. , :...................................................................... Jip 4 ■ A ' Božidar Jakac: Jeseniška martinarna Borba kovinar ev S ©vern e za Dlan Delovni kolektivi kovinske industrije so 30. decembra dosegli 100% plana po vrednosti Borba kovinarjev Slovenije za plan je bila izredno težka, ker je kovinski industriji primanjkovalo surovin. Začetkom decembra je bila ustanovljena komisija za pregled izpolnjevanja plana, ki so jo sestavljali člani GO ES in Glavne direkcije kovinske industrije LRS. Ta komisija je ugotovila, da kovinska industrija Slovenije iz objektivnih vzrokov — kot so pomanjkanje surovin in delno tudi strojev — po asortimentu ne bo mogla doseči plana, pač Pa ga bo dosegla po vrednosti produkcije po polnj lastni ceni-Za dosego tega plana je bila zadnji dve dekadi docembra težka borba, saj je bil plan do 10. decembra za celotno republiško kovinsko industrijo dosežen šele 92,5%-no. Da je bil ta plan 30. 100%-no dosežen, je uspeh decembra naših za- LjubTaaska nanroia se bo reorgarrra a v samosta ne raonske in kraevne potro niške zadruge Ljubljanska naproza je leta 1945. imela 33 poslovalnic, 6000 članov in 26 milijonov prometa, letos je dosegla 77 poslovalnic z 20.000 člani, po izločitvi okoliških poslovalnic (Št. Vid, Ježica, Polje) pa je obdržala 52 poslovalnic s 17.000 člani in 261 milijoni letnega prometa. V tem svojem uspešnem razvoju je ljubljanska naproza prišla zdaj do važne preokretnice, ki daje vsemu našemu zadružništvu novo, jasno smer. Naloge mestnih naproz se bistveno ločijo od nalog podeželskih naproz. Mestne imajo predvsem dolžnost nabavljati in razdeljevati blago 6vojim članom, medtem ko imajo podeželske naproze vse širši delokrog in tudi prvenstveno nalogo v odkupovanju kmetijskih proizvodov. Zaradi tega je tudi že ljubljanska naproza predčasno ločila poslovalnice s pretežno kmečkim članstvom. Naslednjega nujnega ukrepa se je lotila naproza pred kratkim in sicer decentralizacije, po kateri se je vedno bolj čutila potreba. Centralistično vodstvo tako razsežne in močno razvite zadruge je bilo vedno bolj okorelo za njen razvoj. Poslovalnice so bile po eni strani odvisne od vodstva, po drugi strani pa niso mogle imeti pravega stika z njim. Članstvo je moglo le malo vplivati na razvoj zadruge, nj moglo kontrolirati poslovanja, ni prodrlo s svojimi predlogi, pritožbami in nasveti. Zato je upravni odbor 6prejel sklep o temeljiti reorganizaciji naproze, ki naj se razdeli na rajonske zadruge. O tem sklepu so že razpravljali zadružniki na množičnih sestankih posameznih terenov, ga z odobravanjem sprejeli in izbrali delegate, ki naj na izrednem občnem zboru naproze povedo zadnjo besedo. Izredni občni zbor je bil 30. dec. in se ga je udeležilo od 241, 135 delegatov. Po poročilu predsedn ka in diskusiji, ki je pokazala živ interes za predvideno reorganizacijo, so delegati izglasovali predlog, da se ljubljanska naproza preimenuje v Glavno zadrugo potrošniških nabavno - prodajnih zadrug, ki bo v bodoče vključevala samostojne rajonske in krajevne potrošniške zadruge. V zvezi 6 tem je bila potrebna delna sprememba pravil, kar so delegati prav tako sprejeli. Z razumevanjem sprejeta odločitev je dokaz, da bodo v novj obliki ljubljanske potrošniške zadruge kos svojim nalogam in jih bodo tudi uspešnejše izvrševale. Novoizvoljeni KL0 za dvig komunalnega gospodarstva Maribor, 31. decembra. V okraju Maribor-okolica je sedaj prevzelo oblast že nad 80% novoizvoljenih krajevnih ljudskih odborov. Na sestanke ob prevzemih prihajajo tudi člani okrajnega izvršnega odbora in okrajnega odbora OF, kj odbornikom KLO pojasnjujejo dolžnosti in odgovornost KLO v zvezi s petletnim Dla-nom. Ze na prvih sestankih so novi krajevni ljudski odbori razpravljali o proračunu za leto 1948. in si zadali naloge, ki obsegajo dvig krajevnega komunalnega gospodarstva ter ostalih krajevnih podjetij. KLO Spodnji Duplek se je obvezal, da bo dal v letu 1948. za elektrifikacijo kraja 8.000 prostovoljnih ur. KLO Svečina pa si je zadal nalogo, zgraditi cesto do Št. lija. (Tanjug) Priprave za graditev številnih zadružnih domov. Samo v bjelovarskem okraju, kjer so zdaj močno razvite naproze, bodo gradili letos 19 zadružnih domov. Na gradbena dela so se že začeli pripravljati. vednih kovinarjev, ki so pokazali veliko razumevanje in voljo,.da bi kovinska industrija kot celota dosegla vrednostni plan. Delovni kolektivi celotnih tovarn in posamezni obrati so od 6. do 15. decembra sprejemali obveznosti, 6 katerimi so pripomogli, da je republiška kovinska industrija dosegla ta veliki uspeh. Brez teh obveznosti bi naša kovinska industrija verjetno dosegla le 98% vrednostnega plana. Do sprejetja obveznosti je bilo dnevno izpolnjeno 0,33% letnega plana, potem pa se je ta odstotek dvignil na 0,5%. Obveznosti delovnih kolektivov so izraz velike zavednosti in volje kovinarjev, dati od sebe vse, da dosežejo plan. Mojstri in obratovodje nekaterih tovarn so poiskali vse možnosti, da so njihovi obrati čim več prispevali k dosegi 100%-nega vrednostnega plana. Delovni kolektivi, ki so svoj plan že izpolnili, so bili pripravljeni s čim večjim prekoračenjem plana kriti primanjkljaj podjetij, ki plana niso mogla doseči. — Da je vrednostni plan dosežen, je največ pripomogla tovarna emajlirane posode v Celju, ki je ob sprejetju obveznosti 6. decembra vrednostni plan dosegla že 101.2%. Obvezala se je za 108%, že 29. decembra pa je obvezo presegla za 0.5%. Ta tovarna je v treh tednih meseca decembra izpolnila produkcijo štirih tednov. Tovarna tehtnic v Celju je ob sprejetju obvez 13. decembra izpolnila že 133,6% plana. Obvezala pa se je za nadaljnjih 5.1% produkcije; tovarna Tuba, ki je do 12. decembra dosegla 121% produkcije, pa se je obvezala še za 8.98%. Tovarna »Plamen« v Kropi j® 9. decembra izpolnila 104,14% plana in se obvezaila za nadaljnjih 3.76%. Tovarna okovja in pločevinastih izdelkov Bistrica—Limbuš je dosegla 16. decembra šele 89.6% vrednostnega plana. Obvezala se je, da bo do konca leta dosegla 100%; dne 28. decembra pa je obvezo presegla za 1.6%. Delovni kolektiv te tovarne se je obvezal, da bo povečal produkci jo gradbenega okovja za 10%, delov štedilnikov za 12% in štedilnikov za 12.5%. Da 60 to obvezo lahko izpolnili, so predvsem kompletirali polizdelke; delal; so vse nedelje in praznike, v produkcijo pa so se prostovoljno vključili tudi učenci industrijske šole. V tekmovanje za dosego plana so se najbolj zavestno vključili delavci tovarne kovinske industrije v Ljubljani. Izpolnjevanje obveznosti, da bodo dosegli 108.32% plana, so z velikim zanimanjem zasledovali na grafikonih proizvodnje. 29, decembra so dosegli že 111.25%. Ob sprejetju tekmovanja za dosego plana so bili med podjetji kovinske industrije na petem mestu, ob zaključku borbe za letošnji plar. pa so dosegli tretje mesto, za katero so se z vsemi silami borili s tovarno »Plamen« v Kropi, kj je bila na tretjem mestu, jn tovarno »Saturnus«, ki je bila na četrtem mestu. Prvo mesto v tem tekmovanju je zavzela tonema tehtnic v Celju, ki je 29. decembra dosegla 139.3% (obvezo je presegla za 0.6%),: drugo mesto pa tovarna »Tuba« v Ljubljani, ki je predvidevala 129.98%-no izpolnitev plena in z 29. decembrom dosegla 127.6%. Kmetijske obdefova ne zadrugi so tzDo.nile plan za leto 1947 PRED II. KONGRESOM AFŽ JUGOSLAVIJE ^na na kmetiisk h io ah Kmetijsko zadružništvo stopa vedno bol) v ospredje Porast industrije in borba za dvig blagostanja delovnih množic mesta in vasi zahteva naglo zvišanje kmetijske proizvodnje. Najprimernejša in najboljša organizacija, s katero bomo lahko izvedli te naloge, je kmetijsko zadružništvo Zato mu dajemo danes toliko poudarka in je deležno tolikšne podpore od naše ljudske oblasti. Zadružništvo je našemu kmetu najbolj poznana gospodarska organizacija, ki jo zna tudi sam upravljati. Med raznimi vrstami kmetijskih zadrug so se precej razživele tudi kmetijske obdelovalne zadruge kot najnaprednejša oblika kmetijskih zadrug Ta oblika kmetijskih zadrug je najsposobnejša, da hitro dvigne blagostanje svojim članom. Ne smemo pa pri tem pozabiti, da so tudi ostale vrste kmetijskih zadrug zelo važne za dvig našega kmetijstva, ker so kmetu bližje, bolj poznane in razumljive. V začetku leta 1947. smo imeli v LR Sloveniji 29 kmetijskih obdelovalnih zadrug. Med temi je bilo 18 vinogradniški^, 10 poljedelskih in 1 sadjarska produktivna, s skupno površino 5000 ha zemlje in 4200 zadružniki. Med letom je nastalo še 17 novih zadrug, tako da imamo sedaj skupno 46 kmetijskih obdelovalnih zadrug z 9000 ha zemlje in 5500 zadružniki. Čeprav se je številčno stanje zadrug dvignilo za 58%, moramo ugotoviti, da se je do sedaj oprijel teh zadrug le najnaprednejši del naših kmetov Zato bo treba posvečati tem zadrugam največjo pažnjo in jim dati vso potrebno pomoč, da se bodo čimprej razvile v vzorna kmetijska gospodarstva. Le tako razvite kmetijske gospodarske zadruge bodo dale močnejšo vzpodbudo razvoju našega kmetijskega zadružništva Na drugi strani pa ne bi imeli prave slike o uspehih in razvoju obdelovalnih zadrug, če gledamo samo številčni pregled razvoja, ne da bi spoznali, koliko so zadruge zboljšale v letu 1947. notranjo organizacijo, organizacijo dela, strokovno usposobljenost in borbenost za izpolnitev petletnega plana. Tudi na političnem in kulturno prosvetnem področju so bili doseženi precejšni uspehi. Dočim je bila v letu 1946 notranja organizacija dela neurejena in zelo pomanjkljiva, so v letu 1947. vse zadruge uvedle brigadni in skupinski način dela, kar daje velike možnosti za štednjo delovne sile. Pretežna večina zadrug je uvedla norme že pri spomladanskih delih, ostale pa v poletju in jeseni. S tem so zadruge vnesle tudi v kmetijsko proizvodnjo napredne odnose do dela 'in odstranile star nazadnjaški način nagrajevanja za delo, kar je ubijalo pridnim delavcem voljo do dela. Vsak zadružnik prejme nagrado po količini, kakovosti in težini storjenega dela in ne po času, ki ga prebije na delu To je dvignilo pridnim delavcem iniciativo in interes do dela, na drugi strani pa onemogočilo lenuhom življenje v zadrugi. Izvedba pravilne organizacije dela v zadrugah je znižala potrebo po delovni sili. V mnogih zadrugah, kjer so v letu 1946. najemali delovno silo izven zadruge, jim pa v letu 1947. ni bilo treba najeti nobene delovne sile spričo pravilne organizacije dela in uvedbe norm. S tem zadruge izpolnjujejo tudi oni del petletnega plana, ki govori o štednji delovne sile. Vse zadruge so v pogledu štednje delovne sile dosegle večje ali manjše uspehe. Vinograd, zadruga Svetinje—Brebrov-nik je samo pri škropljenju s pravilno organizacijo dela znižala potrebe po delovni sili za 7%, kar pa pomeni pri trikratnem škropljenju na 150 ha vinograda znižanje za 97 delavcev Takih in podobnih primerov bi lahko našteli veliko. Vse zadruge so uvedle knjigovodstvo in so razen dveh na tekočem. Če pogledamo, da v letu 1946. ni imela skoraj nobena zadruga urejenega knjigovodstva, je to velik uspeh. Stanje zadružne živine so zadruge povečale nad 50%. Tudi v pogledu obdelovanja polja in vinogradov je bil storjen velik napredek Vkljub letošnji slabi žitni letini so pridelale zadruge 13.5 6totov žita na ha, koruze pa apaške zadruge 32 stotov na ha. Kmetijska obdelovalna zadruga Podgorje celo 49 stotov na ha, kar je vsekakor rekordni donos. To so dosegle zadruge s povečano in pravilno obdelavo in uporabo umetnih gnojil. V mesecu januarju 1947 so izdelale vse zadruge proizvodni plan za leto 1947. Plan so dosegle vse zadruge v pridelku vina, krompirja, koruze, sladkorne pese in ži- vine. Mnoge od njih pa so ga presegle. Tako je n. pr. vinogradniška zadruga Svetinje—Brebrovnik pridelala 7 hi vina na ha več, kot je predvidevala v planu. Zadruge so si tudi izdelale spomladanski in jesenski plan setve, ki so ga vse pravočasno in 100% izvršile. Jesensko setev so izvršile zadruge pred državnim in privatnim sektorjem. Kmetijske obdelovalne zadruge so 6i postavile v plan, da bodo izvršile globoko jesensko oranje na vsej površini, ki jo je potrebno zorati za spomladansko setev. Plan so izpolnile in izvršile globoko oranje na 197 ha. Poleg tega so do sedaj izvršile zimske kopi in gnojenje na 414 ha. Niso pa na splošno izpolnile postavljenega plana. Plan je izpolnila prva vinogradniška zadruga Železne Dveri. Tudi obveznosti do države niso pozabile kmetijsko obdelovalne zadruge. Vse svoje presežke so oddale državi, razen nekaj malih izjem. Tako so oddale samo rži in pšenice obvezno tri vagone, prostovoljno pa osem vagonov; krompirja obvezno šest vagonov, prostovoljno 35 vagonov, vina za izvoz so oddale, odnosno ga šolajo za oddajo državi 180 vagonov. Poleg tega so oddale državi še mnogo drugih kmetijskih proizvodov. Sladkorne pese 60 oddale zadruge 24 vagonov. Volitev v KLO-je so se 100%-no udeležili vsi člani kmetijsko obdelovalnih zadrug S tem so zadružniki pokazali visoko politično zavest in razumevanje, kako važne so volitve v KLO-je, pred katere se postavljajo danes težke naloge. 72 članov kmetijsko obdelovalnih zadrug je posečalo knjigovodski tečaj in se jih usposobilo za knjigovodje kmetijskih obdelovalnih zadrug, 210 zadružnikov se je udeležilo tečajev za organizacijo dela in norme, 180 jih je obiskovalo tečaj za planiranje v kmetijstvu in strokovno izpopolnitev v kmetijstvu, okoli 100 zadružnikov pa so poslale zadruge v nižje kmetijske šole. Poleg tega pa je nad 180 zadružnikov obiskovalo razne tečaje; traktorske, veterinarske itd. Razen tega ima že 70% kmetijskih obdelovalnih zadrug knjižnice, ki so opremljene s strokovnimi, političnimi in leposlovnimi knjigami. Ugotoviti pa je treba, da zadružniki na splošno premalo čitajo. V letu 1947. sta bila zgrajena tudi dva doma igre in dela, v vinogradniški zadrugi Železne Dveri in v Svetinjah—Brebrovniku. V dograditvi pa sta še dva, tako da bodo tudi najmanjši zadružniki imeli lepše življenje pod skrbnim vodstvom za to postavljenih vzgojiteljic, matere pa se bodo lahko brez skrbi posvetile kmetijski proizvodnji. Vse delo v zadrugah se je razvijalo v duhu tekmovanja med posameznimi zadrugami, brigadami in poedinci. Nekatere zadruge so dosegle s tekmovanjem zelo lepe uspehe. Nekaj zadrug se ni uspešno vključilo v tekmovanje in zato je tudi njihov razvoj manjši. Vse zadruge so dosegle, nekatere pa tudi znatno presegle plan, ki so si ga postavile v januarju 1947, leta. Mesec december pa poteka v postavljanju plana za leto 1948. V ta namen sta se vršila že novembra dva sedemdnevna planska tečaja. Naloge, ki si jih zadruge postavljajo v planu za leto 1948. so velike: zgraditi 9 velikih skupnih živinskih hlevov — za 50 do 100 glav živine, večje število silosov, kokošnjakov, svinjakov in ljutomerske zadruge bodo začele graditi s pomočjo vinarske zadruge v Ljutomeru vinsko klet za 300—500 vagonov vina in več »domov igre in dela«. Zadruge so si tudi postavile nalogo dvigniti proizvodnjo od 10%—20%, stanje živine za okoli 35%, uvesti in dvigniti zajcerejo za več tisoč komadov, perutninarstvo itd. Znižale bodo potrebo po delovni sili. V plan so si postavile, da bodo proizvedle 200 vagonov semenskega krompirja, na 100 ha semensko pšenico itd. Izpopolnile bodo brigadni sistem in dvignile delavnost v zadrugah. Več sto zadružnikov bodo poslale na razne tečaje. V planu je tudi, da bodo obnovile 50 ha vinograda, zasejale vso setveno površino itd. Sadjarsko produktivna zadruga Štuki pri Ptuju si je postavila plan, da bo uredila 30 ha plantaže, ki bo med največjimi na Balkanu. Da bodo zadruge kos tem nalogam, jim bo potrebno pomagati z vsemi sredstvi in to zlasti od strani KLO in množičnih organizacij. — V letošnjem letu so posamezni organi krajevnih ljudskih oblasti vse premalo pomagali tem vrstam zadrug. Bili so celo primeri oviranja zadrug. Iz tega so nastali nepravilni odnosi med zadrugami in krajevnimi ljudskimi oblastmi, kar je oviralo razvoj posameznih zadrug in naprednega zadružništva na splošno. Te odnose moramo izboljšati in nuditi zadrugam vso pomoč v preskrbi s potrebnim materialom, kakor tudi v pogledu strokovnega, političnega in kulturnega dviga zadružnikov Le na ta način bodo naše kmetijske obdelovalne zadruge postale vzorna kmetijska gospodarstva in odigrale važno vlogo pri pospeševanju in dviganju kmetijskega zadružništva.. Kljub velikim uspehom kmetijskih obdelovalnih zadrug v letu 1947, pa one niso še v polni meri usposobljene, da bi odigrale to vlogo, zlasti v strokovnem pogledu in to v veliki meri zato, ker jim nismo nudili dovolj pomoči. Vložiti je potrebno vse sile, da bomo zadrugam pomagali izpolniti velike naloge, ki so si jih postavile za leto 1948. Komljanec Andrej. Za izvedbo petletnega plana so še prav posebno potrebni kmetijski strokovnjaki, ki bodo vodili preobrazbo našega kmetijstva. V zvezi s temi potrebami so se dosedanje kmetijske šole v Sloveniji preusmerile v specialne živinorejske, vrtnarske, sadjarske in druge šole, ali pa so z ozirom na okolico kjer se šola nahaja, prenesle težišče na eno kmetijskih panog. Na teh šolah se danes vzgajajo v strokovnjake tudi dekleta, pa naj bo to za lažje ali težje poklice, česar nekdaj nismo poznali Čeprav se navadno na kmetih z živinorejo, svinjerejo in drugim delom bavijo tudi žene, ponekod pa predvsem žene, žena-strokovnja-kov v teh panogah nismo imeli. V Št. Juriju ob južni železnici je bivša splošna enoletna kmetijska šola letos preusmerjena v enoletno živinorejsko šolo. V njej se vzgaja 47 bodočih živinorejskih strokovnjakov. Med njimi je tudi 11 deklet, ki so prišle iz vseh krajev Slovenije. Iz veselja do živinoreje 60 se odločile za ta poklic Matilda Dimnik, drobno črnolaso dekle, je doma iz Šmartnega pri Litiji. Med okupacijo so jo Nemci odgnali v Nemčijo, kjer je morala delati kot planšarica. V njej se je vzbudilo zanimanje za živinorejo. Po osvoboditvi je dobila zaposlitev na državnem posestvu v Ponovičah. Prosila je, da so jo zaposlili v hlevu pri kravah. Ko je zvedela za živinorejsko šolo v št, Juriju, je zaprosila za sprejem. »Čeprav so me težko pustili z državnega posestva, kjer potrebujejo delavcev, sem vendarle šla,« pravi Matilda »Ko bom končala živinorejsko šolo, bom lahko mnogo več koristila na posestvu. Živinoreja me res veseli.« Prav tako kot Matilda je prišla v živinorejsko šolo iz veselja do tega dela tudi Dragica Jurjevec, ena najpridnej-ših gojenk. Dragica je iz meščanske družine. Končala je štiri razrede gimnazije. Ko pa se je odločila za poklic, v katerem bi lahko delala z veseljem in bi mnogo koristila svoji domovini, se je odločila za živinorejo. Vsa srečna je v šoli, kjer posluša predavanja o živinoreji in splošno o kmetijstvu, še bolje pa se počuti pri praktičnem delu v hlevu in pri živini, Sa- ma prosi, naj jo določijo za dežurstvo vedno v hlevu, čeprav je tu treba vstajati ob štirih zjutraj, ko je spanje najslajše, Dragica upa, da bo z dobrim spričevalom končala šolo in šla nato v srednjo kmetijsko šolo pri Mariboru ter se tu vsa posvetila živinoreji. Kasneje misli oditi v službo na katerokoli državno posestvo, kjer bo pač živinorejski stokov-njak najbolj potreben. Piščanc Karmela je doma iz Rihen-berga pri Gorici. Je zelo pridna učenka. Na vprašanje, zakaj se je odločila prav za živinorejo, je odgovorila: »Ve6eli me. Živinorejka hočem biti. To je vse. Prav za prav pa tudi ljudi, na tem delu usposobljenih, državna posestva in zadruge na Primorskem najbolj potrebujejo.« Nekdanjo dninarico na posestvu kmetijske šole Marijo Ocvirk smo našli pri luščenju poizkusnega fižola. Iz dninarice je s pomočjo uprave šole postala gojenka in bo nekoč samostojen človek in poleg tega še v živinorejstvu podkovana žena. Zaposlitev bo lahko dobila, saj strokovnih moči povsod primanjkuje. »Ko smo na njivi delale, nam je upravnik šole rekel, da lahko pridemo v šolo, če le hočemo Druga dekleta so se sicer prijavila, toda takoj odstopila, ker 60 6e ustrašila učenja. Jaz pa sem si mislila: poizkusila bom, mogoče bo šlo. Veseli me, to drži. Če pa nekoga nek poklic veseli, ni težav, ki bi jih ne premagal. Prav za prav je živinoreja zelo zanimiva. Učim se in nekoč bom lahko mnogo več koristila, kakor bi kot dninarica.« V šoli je tudi Novak Anica, kmečko dekle, ki je bilo v partizanih. V upravi šole pravijo o njej, da je še prav posebno nadarjena učenka. Partizanka Prelog Danijela je v vojni izgubila očeta in mater. Šola, ki jo veseli, ji bo omogočila, da se bo usposobila za tako potrebnega strokovnjaka. Letos je v tej šoli še malo deklet, niti četrtina vseh učencev. Prihodnje leto jih bo več. Dekleta, ki so letos v šoli, bodo dokazala, da je živinoreja panoga, kjer tudi ženske lahko delajo kot strokovnjaki. Prav tako bo prihodnja leta mnogo več deklet v drugih podobnih kmetijskih šolah, V. B. Beseda naših čitafeifev C oveh z brezdušnim odnosom do delavcev, narodne imov*ne in ljudske oblasti Od tov. Urbas Antona iz tajništva Zveze železniških prevoznih delavcev in nameščencev iz Ljubljane smo prejeli naslednji dopis: »Službeno poslovanje in odnosi šefa železniškega aoto-oddelka v Ljubljani Murna Štefana obsojajo njegovi uslužbenci kakor tudi sindikalne in politične organizacije, ki pridejo iz službenih razlogov z njim v stik. Kot prvo bi omenil njegovo postopanje pri uredbi o plačah in ostalih prejemkih šoferjev, ki jih nikakor ni hotel urediti po novi uredbi. Šele na pritisk višjih sindikalnih forumov in železniškega in- Ustanovitev enotne kmečko-gospodarske zadruge na Livku pri Kobaridu vsoto en milijon dinarjev za obratni kapital in investicije. Izvolili so 15-članski upravni in tričlanski nadzorni odbor, v katerem so izvoljeni člani iz teh vasi. Novoustanovljena zadruga je velikega gospodarskega pomena za oba kraja, ki imata svoja posestva povezana z dolino Soče preko pobočja Kolovrata, Kuka in Matajurja. Tako bo v zadrugi osredotočeno vse gospodarstvo. Zadruga bo imela močan živinorejski odsek, ki bo skrbel za zbiranje in predelavo mleka. V ta odsek bodo vključene bivše mlekarske zadruge Livek, Perati, Jeušček in Idrsko. Planšarski in poljedelski odsek bo skrbel za melioracijo zemljišč, travnikov, nižinskih in višinskih pašnikov. Predvideno je, da bodo na razkosanih planinah Matajur gradili moderno zadružno mlekarno za Livsko in Idrsko planino skupaj, obenem pa bodo poskrbeli za napajališča, pognojitev planin in za popravilo ceste v Planino. Sadjarski in čebelarski odsek bosta skrbela za dvig proizvodnje teh dveh panog kmetijstva, ki imata pogoje za večji razvoj gospodarstva. Zadruga, za katero so se prostovoljno odločili kmetovalci teh dveh središč, bo skupno z 9 priselki prinašala svojim članom vsestranske koristi. Skrbela bo za odkup in kontrahažo poljskih pridelkov ter za dvig proizvodnje. Svoje člane bo oskrbovala z industrijskimi predmeti široke potrošnje in s kmetskim orodjem in gnojili. (Tanjug.) Dne 26, dec. 1947. so na Livku pri Kobaridu ustanovili prvo enotno kmečko gospodarsko zadrugo v novopriključenih krajih Primorske. Predlog za ustanovitev te zadruge je dalo ljudstvo samo na zborih volivcev na Livku in Idrskem. Ustanovnega zadružnega občnega zbora se je udeležilo okrog 200 gospodarjev. Zbor je enoglasno odobril pravila zadruge in se zedinil, da bo sedež zadruge v Idrskem, poslovalnica pa bo v Livku. Določili so 150 din članskega deleža s petkratnim jamstvom. Srednji kmet Vir-gil iz Jeuščka je predlagal, da bi bila dana možnost, da bi v zadrugo vstopile tudi revnejše družine in da bi člani teh družin lahko plačevali delež v obrokih. Ta predlog je zbor enoglasno sprejel. Poleg tega so odločili, da bodo zaprosili Božidar Jakac: Martinar ZAKLJUČEK ENOMESEČNEGA TEKMOVANJA GRADISA IN KONSTRUKTORJA V času od 1. do 31. decembra 1947 sta tekmovali gradbeni podjetji Gradis in Konstruktor v procentih izvršitve letnega plana v mesecu decembru. V tem tekmovanju je izvršilo podjetje Gradis 6.422% letnega plana, podjetje Konstruktor v Mariboru pa 7.230%, spektorata je uredil to vprašanje po več kot dveh mesecih, pa tudi tokrat ne tako, kot zahteva uredba. Prav tako malo odgovornosti je pokazal napram narodni imovim s tem, da je pustil defektne avtomobile na prostem več kot pol leta z gumami na tleh v blatu in dežju. Isto nerazumevanje je pokazal za delavsko preskrbo napram sindikalni podružnici Državnih železnic delavnice šiška, kateri je kljub mnogim prošnjam odbil kamione za prevoz^ drv z izjavo, da za sindikalno podružnico nima nič na razpolago. Ko je bil končno prevoz 18 kub. m drv iz Straže-Toplice o Ljubljano odobren, je ta prevoz zaračunal z vsekakor previsoko vsoto 12.000 din. Pri drugem takem prevozu pa je celo zahteval kavcijo 6000 din. Vsekakor je to vidna nenaklonjenost napram delavskim organizacijam in to kljub temu, da je GDEŽ o Ljubljani o svojem glasilu objavila, da je treba vsestransko pomagati delavstvu pri preskrbi in urejevanju življenjskih prilik. Ko se je personalni referent šišenske delavnice zavzel za delavce, katerim Murn ni hotel zagotoviti prevoznega sredstva, mu je ta surovo odgovarjal in enostavno prekinil telefonsko zvezo. Prav tako se je obnašal s člani ROOF, ko so ga zaprosili za prevozno sredstvo pri prevažanju gramoza za razširitev ceste na Jami, kar je bila tekmovalna obveznost. Take in podobne primere so doživeli vsi, ki so imeli z njim službene opravke. Vede se diktatorsko in ptoti- Ijudsko, da nam je povsem nerazum- ljivo, kako je možno, da mu je zaupano tako odgovorno mesto.* Z ozirom na ta dopis smo se obrnili na Glavno direkcijo eksploatacij železnic v Ljubljani. GDEZ nam je poslala se oopolnilo, »da je dne 24. decembra 1947. delavec Anžič Alojz prosil Murna za dežni plašč, ki jih ima ZAO v skladišču ker bi ga rabil pri vožnji na odprtem kamionu v sedanjem slabem vremenu in mrazu. Murn mu je prošnjo, ki je bila utemeljena, odbil z izgovorom, da so ti plašči samo za letni čas. Pri tem se je sprl domala z vsemi prisotnimi, ki so utemeljevali upravičenost delavčeve prošnje. To je samo eden od številnih primerov. Uslužbencem, ki so odhajali na prostovoljno delo, je dejal, da je bolje, da sedijo doma, kot da gredo na prostovoljno delo. Sekcija za obnovo visokih stavb je imela pri naročanju kamionov za planski prevoz številne tež-koče, tako da je pri tem moral večkrat intervenirati glavni direktor, medtem ko je Murn dajal na razpolago kamione frančiškanskemu samostanu za prevoz drv in drugega materiala. Tudi ob priključitvi Primorske ni hotel dati na razpolago avtomobila za sekcijo Gorica in šele na zahtevo glavnega direktorja je kamion odobril, toda zamenjal nove gume s starimi, katere je moral na zahtevo Glavne direkcije zopet izmenjati. Zaradi takih nedostatkov in napačnih odnosov do delavcev, ljudske oblast; ter narodne imovine se je moral Murn večkrat zagovarjati pri glavnem direktorju za eksploatacijo železnic, toda kljub temu so se napake ponavljale dalje.« Glavna direkcija eksploatacij železnic nas je nadalje obvestila, da je Murna že zamenjala z drugim tovarišem in ga dala na manj važno mesto. Za vse te samovoljnosti in neljud-sko ravnanje pa se ho Murn moral zagovarjati tudi pred železniško direkcijo. Zaradi površnega poslovanja bi namesto nagrade skoraj prejet kazen Celje, decembra. Od tov. Košak Franca iz Mogojnice pri Celju smo prejel] naslednji dopis- »V Grižah smo o drugi polovici lanskega leta ustanovili zbiralnico mleka, da bi delavske družine z malimi otroci prišle do mleka. Nekateri rejci krav so vzeli zadevo resno, pošiljali mleko o zbiralnico in dosegli precejšnje viške. Nekateri kmetje pa niso zadostili predpisani oddaji, da je mleka v zbiralnici čedalje manj. Uredba o oddaji mleka točno določa kazen za tiste, ki mleka ne oddajo, kakor tudi nagrade tistim, ki imajo viške. Pred tedni je finančni odsek Celje okolica na predlog Mleko promet a izplačal osem KLO nagrade za tiste rejce krav, ki so dosegli viške pri odda ji mleka, medtem ko je na KLO Griže kljub temu. da imajo nekateri prcejš-nje viške, pozabil. Nek tukajšnji rejec je od ene krave oddal 41? litrov mleka, to je 16? litrov več, kakor je predpisano, zaradi česar bi moral prejeti 240 din nagrade. Namesto nagrade pa je bil predlagan za štirikratno kazen.* Z ozirom na gornji dopis smo se obrnili na Mlekopromet Celje-okolica, ki nam je sporočil, da je tej pomoti vzrok, ker imajo še vedno evidenčni spisek 1945, leta, ko je imenovani kmet imel še dve kravi. Po mišljenju Mlekoprometa leži krivda na krajevnem odobru, ker ni poslal pravega spiska o rejcih krav. Mlekopromet je sedaj po razčiščenju že nakazal krajevnemu odboru Griže pripadajočo nagrado zn prizadetega kmeta. Ta primer površnega poslovanja nas opozarja na važnost pravilne, evidence. Krivdo za-slabo evidenco, ki jo je v gornjem primeru imel Mlekopromet Celje-okolica. pa ne leži samo pri KLO Griže ki ni o vseh spremembah obve' ul Mlekoprometa, Soodgovorna je tudi uprava Mlekopro-meta Celje-okolica, ki bj morala računati, da so njeni evidenčni spiski v dveh letih postali že nepopolni, a ni poskrbela za njihovo izpopolnitev. Na rekah rastejo hidrocentrale, sredi polj pa nove tovarne Pot po Sloveniji ob koncu prvega leta Titove petletke V prvem letu petletke smo naredili ogromen korak k izpopolnitvi celoletnega plana. Na naših rekah rastejo nove hidrocentrale, 6redi pol j velike tovarne, po gladkih novih cestah drvijo avtomobili, prve delavske družine se sele v nova, moderna stanovanja. Kamor koli prideš, na vseh koncih in krajih Slovenije vidiš delo pridnih rok. Pojdimo po Sloveniji. Ustavili se bomo le ob največjih gradnjah, če pa bi hoteli opisati vse zgradbe, ki so jih letos gradili, bi zmanjkalo prostora. Pogledali bomo tudi, kaj bomo delali prihodnja leta, kakšne naloge nas čakajo. Reke bomo ustavili To bo naše največje in najtežje delo. Velike nove tovarne bodo potrebovale ogromne količine energije. Zato bomo morali zgraditi veliko novih hidrocentral. Na reki Dravi bodo od Maribora do Dravograda stale druga za drugo hidrocentrale, voda, ki bo poganjala turbine, bo padala v novo jezero, nad jezom druge hidrocentrale, ki bodo nekaj kilometrov nižje. Inženirji so naredili projekte za osem velikih hidrocentral. Te velike in težke naloge smo se lotili v prvem letu petletke. V Dravogradu stoji prva hidrocentrala, ki je bila to leto dokončno urejena, druga je Fala, ki je bila do nedavnega edina hidrocentrala na naši Dravi. Letos smo dogradili veliko hidrocentralo na Mariborskem otoku. Pred sedmimi dne- vi so dokončali montažo prve velike turbine, ki ima 24.000 konjskih sil. Montirali bodo še velik generator, na kar bo prvi turbinski steber že dajal električno energijo. Med tem ko dograjujejo tretjo hidrocentralo na Dravi, smo že začeli graditi pri Vuzenici četrto- Ta bo prav tako velika kot mariborska. Prva stavbna jama v strugi reke je že gotova. Za njo pridejo na vrsto hidro-centrale v Vuhredu, Breznu itd. (Viri: »Rudarstvo« november 1945.) Velike hidrocentrale pa smo začeli graditi tudi na reki Savi. Tudi ta divja reka bo večkrat ustavljena z visokimi pregradami. Najvišja bo sedemdeset metrov visoka dolinska pregrada v Mostah, v globoki soteski, nedaleč od Žirovnice. Delavci, zaposleni pri gradnji te hidrocentrale, ki bo tehnično morda najbolj težka gradnja, so vzidali in položili največ betona, izkopali največ kamenja in so najboljši delovni kolektiv gradbincev na koncu leta. Ta velika hidrocentrala je dograjena več kot do polovice. Druga hidrocentrala, ki smo jo začeli graditi na Savi, pa bo stala pri Medvodah tik nad novo tovarno »Donit«. Toda to ne bodo edine hidrocentrale na Savi. Naslednje bodo zaprle pot Savi pri Radovljici in Mavčičah pod Kranjem. Naši strokovnjaki pa se že pečajo z načrti kako izkoristiti Savo od Kresnic do Krškega. Na dve strani bodo mislili strokovnjaki pri tem: kako dobiti čimveč električne energije in kako narediti, da bo Sava plovna do Ljubljane. Ze prihodnje leto bodo začeli graditi velik prekop od Siska do Zagreba in Brežic. Sava bo plovna do sem. Najprej pa bodo to omogočili z jezovi, ki bodo lahko istočasno tudi hidrocentrale. Sava se bo ustavila in narastla. Z ladjami bomo pripeljali žito iz Banata v Slovenijo. Gradili bomo tudi majhne hidrocentrale. Zajezili bomo gorske potoke in ob jezovih postavili manjše turbine in agregate. Naše geslo je: »Elektriko' v slednjo vas!« Prvo tako hidrocentralo bomo zgradili pod slapom Savice. Prirodne lepote bodo še vedno cilj stoterih turistov, izkoriščane vode Savice pa bodo oddajale energijo, ki lxi razsvetljevala okolišče vasi in gnala mlekarske stroje na Uskovnici. Nove tovarne V Sloveniji gradimo velike moderne tovarne. Naj večja bo tovarna za predelavo boksita v glinico in to v aluminij. Že samo ta tovarna bo porabila električno energijo več novih hidrocentral. Sedaj pa je takole: delavci na gradilišču velike tovarne tekmujejo, da bo čim prej dograjena, tekmujejo pa tudi oni, ki grade hidrocentrale. Velika tovarna bo stala ogromne denarje in pomislite kakšna škoda bi bila, če bi morala že dograjena tovarna, v kateri bi bili razmeščeni stroji stati, ker bi ne imela električne energije za elektrolizo. Tako se imenujo predelava glinice v aluminij. Hidrocentrale je treba graditi naglo in velike, da bo dovolj energije za vse tovarne. Vsi načrti za tako delo morajo biti izdelani natančno kot kolesje za uro. Če le eno kolesce ni dobro postavljeno, ura stoji, če le en rok ne bi bil pravočasno izpolnjen, bi lahko stala nova tovarna brez dela. 1. aprila so prišli v Strnišče inženirji, zbrali so delavce iz vseh koncev Slovenije in pričeli z delom. Na prostranem, več kilometrov dolgem in več sto metrov širokem gradilišču je stalo nekaj skeletov tovarniških poslopij, ki so jih postavili že Nemci, ki so upali, da bodo tu predelovali naš boksit. Med letom so med skeletno orodje vzidali na sto tisoče zidakov, postavili so nove tovarniške objekte. Sredi gozda ob tovarni je dograjenih šest velikih modernih, stanovanjskih hiš za delavce. Skratka del tovarne za predelovanje boksita v glinico je skoraj gotov. Težko je v kratkih besedah orisati, kako veliko je bilo narejenega v enem letu. Meseca avgusta lansko leto so buldožerji začeli razrivati polja in njive za progo v šiški. V enem letu je zraste] tako rekoč pred očmi V6e Ljubljane del velikanske tovarne, i. septembra letos je že začela obratovati največja livarna v državi. V tej livarni bodo že lahko začeli vlivati manjše turbine za »vaške hidrocentrale«. Ko bo popolnoma dograjen del tovarne, ki je sedaj v gradnji, in ta bo skoraj trikrat večji kot livarna, bomo začeli delati tudi večje turbine. Vse skupaj pa bo kljub ogromnemu obsegu še vedno le dobra tretjina bodoče tovarne. Naprej po Sloveniji! V Novem mestu smo v enajstih mesecih dogradili moderno, oziroma najmodernejšo tekstilno tovarno v Sloveniji. Dolenjski center je tako dobil prvo večjo tovarno. V Beli Krajini je dograjena tovarna za predelavo sadja. Ravno tako tovarno smo postavili v Celju. V Žireh je dograjena velika tovarna, v kateri bodo žirovski čevljarji izdelovali čevlje. Povečana je tovarna verig v Lescah. Na Vrhniki je dograjena največja usnjarna v Jugoslaviji. V Mariboru gradimo veliko avtomobilsko tovarno, ki delno že obratuje. Kamor koli pogledaš, povsod nove tovarne, da ne omenjamo vseh drugih gradenj, t. j. bolnic, šol, stanovanjskih objektov. Še zdaleka nismo videli vsega. Pot po Sloveniji bi bila predolga. Med tem ko gledamo letošnje uspehe, pa že vemo, da bomo morali prihodnje leto graditi še druge tovarne in tudi cela mesta. Blizu Solkana na Primorskem bodo v začetku novega leta postavljeni temelji za Novo Gorico. V Novi Gorici bomo izgradili več velikih tovarn. Tekstilno, tovarno za predelavo 6adja, tovarno za pohištvo, kjer se bodo uveljavljali solkanski mizarji itd. Mislili bomo tudi na tovarne za izdelavo koles, ki jih bo morala narediti Slovenija na koncu prve petletke 50.000. Ne bomo pozabili na tovarno za pisalne stroje. Veliki uspehi nam potrjujejo, da bomo dosegli še večje in to brez oklevanja. Vsako leto gradimo več. Letos je gradilo in delalo na naših gradiliščih najmanj še enkrat toliko delavcev kot lansko leto, pa jih je bilo še premalo. To bo prav za prav naša najtežja naloga: mobilizirati dovolj delovne sile. Sicer smo lahko na to ponosni, ko je povsod na svetu taka brezposelnost, toda mi moramo dograditi kar smo si zadali in se zato ne bomo s tem zadovoljili. Slehernega, ki je zaposlen pri manj važnem delu, bomo skušali vključiti v armado gradbincev. Nove ceste Ko smo šli na Vrhniko, smo bržoli po novi, moderni betonski cesti. Od Podsmreke do Vrhnike smo pribrzeli v 10 minutah. Po stari, razriti in ja-masti cesti bi potrebovali za isto pot 30 miij^t. Po novi cesti lahko vozi tovorni avtomobil tudi 80 km na uro, po stari je kolovratil kvečjemu 25 km na uro. Po moderni cesti je ves promet trikrat cenejši in hitrejši. Avtomobili se neprimerno manj kvarijo. Po stari cesti je stala ena ura vožnje z natovorjenim avtomobilom 2200 din, po novi stane le 680 dinarjev. Moderne in dobre ceste in železnice so prav tako potrebne kakor tovarne. Brez dobre povezave rudnika s tovarno, tovarne z drugo tovarno; tovarne z mestom in vasjo, brez cest v naše gozdove, si ne moremo zamisliti dobrega gospodarstva. Poleg moderne ceste Ljubljana— Vrhnika, smo letos začeli modernizirati še cesto od Ljubljane proti Celju. Mladinske brigade so gradile gozdne ceste. Vsega skupaj smo letos zgradili, modernizirali in popravili v Sloveniji 95 kilometrov in 840 metrov cest. Novih železnic nismo gradili, obnovili pa smo močno poškodovano železnico od Gorice do Repentabora na Primorskem. Velik uspeh je bila dograditev nove 11 kilometrov dolge proge Preserje —Borovnica. Naši inženerji so se odločili, da namesto podrtega viadukta zgradijo novo obhodno progo. Velike težave je povzročalo pri tej gradnji Barje. Nasipi so se vgrezali, ob straneh pa se je dvigala zemlja, tako da so nastali ob nasipu pravi grički. Nasip se je ponekod vgrezal do 40 metrov in je bilo treba navoziti nanj ogromno kamenja, šele po dveh letih so delavci obvladala Barje in je po novi progi, ^ ki je bila najtežja tovrstna gradnja, pred kratkim že peljal prvi vlak. Velike naloge pa nas še čakajo. Naši projektanti že projektirajo traso za moderno avtostrado, ki bo preko Dolenjske spajala Ljubljano z Zagrebom in bo tam priključena na avtostrado Zagreb—Beograd. Tudi nove železnice bomo gradili. Prva nova proga bo speljana od Škofje Loke do Žiri in skozi tunel v Idrijo. To bo zelo važna proga, ki bo boljše povezala s svetom dva industrijska centra: Idrijski rudnik in žirovsko čevljarno. Novi izdelki V novih tovarnah in tudi v onih, ki so bile zgrajene še pred vojno, že izdelujemo stvari, ki smo jih morali v stari Jugoslaviji izključno uvažati. Tudi osamosvojitev od tujine je naš cilj, ki nam narekuje tako hitro graditev hidrocentral in tovarn. Že v prvem letu petletke smo začeli izdelovati precej izdelkov, ki nam jih že prihodnje leto ne bo treba več uvažati. Nekatere pa bomo sicer se uvažali, toda le toliko časa, da se produkcija dvigne do onih številk, ki" so uzakonjene v petletnem planu. Ko bo izpolnjen petletni plan, svojih rud ne bomo več pošiljali v tujino kot je bil to primer z boksitom. Za 200.000 ton boksita smo dobili 52,000.0000 dinarjev, dočim bi dobili za 50.000 ton aluminija eno milijardo dinarjev. Sicer aluminija ne bomo izvažali. Iz njega bomo delali vse mogoče izdelke, od loncev do avi-onov. Številke naj nam samo povedo, koliko denarja je šlo v tuje žepe. Tako je bilo tudi z bakrom, premogom in drugimi rudami. V veliki tovarni avtomobilov na Teznem pri Mariboru so v prvih že dograjenih objektih začeli izdelovati avtomobile, ki smo jih od nekdaj uvažali. V velikih delavnicah je razmeščenih več sto najmodernejših strojev. Pri vsakem stroju stoji delavec, ki izdeluje gotov del avtomobila, poleg njega je »cesta«. Tako pravijo tekočemu traku, ki se pomika od stroja do stroja. Na »cesto« položi delavec delček avtomobila, ki ga je na stroju obdelal. Na koncu »ceste« sestavijo del motorja. V tovarni izdelujejo sedaj že prvo serijo modernih tovornih avtomobilov. Pred nekaj meseci so iz tovarne odpeljali proti Ljubljani ,prvi poizkusni kamioni. Treba je zgraditi še celo vrsto delavnic preden bo velika tovarna dozidana. Toda kljub temu že delajo prve avtomobile. Pripravljajo pa že načrte za izdelavo trolejbusov, avtokarov, avtobusov itd. Delavci so se obvezali, da že prihodnje leto razstavijo te izdelke na Zagrebškem velesejmu. V isti tovarni izdelujemo tudi rudarsko orodje. Dosedaj smo izdelali že lepo število pnevmatičnih kladiv na stisnjen zrak. Nadalje izdelujejo v tovarni cele serije rudniških ventilatorjev na stisnjen zrak. Ta in še druga orodja, ki popolnoma nič ne zaostajajo za inozemskimi izdelki, bodo korak k modernizaciji naših rudnikov. Pred nedavnim so začeli v tovarni »Donit« v Medvodah izdelovati tesnila za parovode in tesnila za avtomobile. Tudi ta, za našo industrijo nadvse važen produkt, smo morali uvažati. V tovarni »Iskra« v Kranju izdelujejo ure in filmske projektive. S temi izdelki smo dokazali svetu, da bomo znali izdelovati tudi naibolj komplicirane aparature in stroje. Tovarna »Iskra« bo omogočila, da bo kmalu v slehernem zadružnem domu na vasi, ki jih bomo pričeli graditi to leto, montirana kinoaparatura in da bodo naši kmetje lahko gledali filme, ki bodo dvigali njihovo kulturno raven. I V kemičnih tovarnah Slovenije izdelujemo produkte, kemikalije, ki smo jih dvajset let uvažali. V Hrastniku izdelujemo farmacevtske izdelke itd. Izumitelji v naših tovarnah so izpopolnili nešteto strojev, ki prekašajo inozemske. Tako smo že v prvem letu dosegli lepe uspehe v borbi za osa-svojitev. Nove tovarne in hidrocentrale, ki so v gradnji, bodo kmalu dograjene in s tem bo storjen zopet korak naprej. * S filmsko naglico je delala armada gradbincev in z veliko požrtvovalnostjo so delali kolektivi v tovarnah. Nismo si ogledali vsega, kar je letos novega v Sloveniji. In še manj smo utegnjji videti velike uspehe vseh ostalih tovarn, rudnikov in ustanov. Nilti dvajset gradilišč nismo omenili od vseh 160 v Sloveniji. Kljub temu so že s tem prikazani ogromni uspehi, ki smo jih dosegli. Začetkom leta še ni bilo na Savi pri Medvodah niti znamenja, kje naj bi stala nova hidrocentrala. Pri Vuzenici so se smukali ob Dravi le geodeti, danes je tu že vse pripravljeno za gradnjo jezu in prvega turbinskega stebra. O mestnih stanovanjskih hišah v Ljubljani, nedaleč proč od Litostroja ni bilo ne duha ne sluha. Danes je že deset velikih hiš pod streho. Okrepljeni z uspehi v letu 1947. stopamo v drugo leto Titove petletke. Prepričani smo, da bomo v sklopu vse Jugoslavije zgradili vse, kar nam bo nalagal plan. Pogumno in odločno se bomo borili za zmago socializma v naši državi. ¥ Podpisi k slikam od zgoraj navzdol: Zidarji po vsej Sloveniji so zidali po novem načinu. Le tako so uspeli zazidati 63.000 m3 zidu. Naj večja hidrocentrala na Balkanu — Mariborski otok, je dograjena. Pred dnevi so monterji montirali v prvem turbinskem stebru turbino z 24.000 ks. Velikanski objekt — montirnica in obdelo-valnica Titovih zavodov »Litostroj«. Pod streho tega objekta bi zlahka postavili veliko vas. Uparilnica — 42 m visok objekt tovarne glinice in uluminija v Strnišču. Del novih stanovanjskih hiš MLO v Šiški. Cesta Ljubljana— Vrhnika je bila dograjena v roku predvidenem po planu. Po stari cesti so vozili avtomobili kvečjemu 30 km na uro, po novi pa lahko vozijo od 80 — 120 km. Na Primorskem smo v zelo kratkem času obnovili popolnoma porušeno železnico Gorica—Repentabor. Na sliki obnovljen viadukt pri Rihenbergu. Prvi avtomobil izdelan v Sloveniji. Z izdelovanjem novih stvari se bomo osamosvojili od tujine. Novo delavsko naselje pri železarni Štore pri Celju. Na poti pc Sloveniji nismo utegnili omeniti veliko šte vilo novih delavskih naselij, ki smo jih letos dogradili Ferdo Godina; KOSCEK BOSNE (Odlomki iz življenja na mladinski progi) rv. Z nekim brigadirjem, doma nekje Iz Bosne, sva zaostala daleč za Konjič-ko brigado, ki se je zvečer vračala v logor. Fant je z vztrajnostjo brundal staro bosansko partizansko pesmico o >Borkah«, o gorski vasici, kjer je bil prvi sestanek starih borcev v Bosni. Stopal je na široko od praga do praga in pel: Na Borke emo mi krenuli, kao domu svom, baramba. Tu smo odmah podignuli lepi šumski dom, baramba. Šotori so nam domovi, šuma nam je raj, baramba, prirode smo mi sinovi, veselimo se sad, baramba... Fanta sem pazljivo poslušal in zdelo se mi je, da nima trohice posluha. Naenkrat pa se je ustavil in z južnaško iznajdljivostjo grabil žepe in jih obračal. Iskal je tobak. Jaz sem utrgal v tem od časopisa dva koščka papirja, zvila sva si kratke tanke cigarete, jih dobro oslinila in si jih prižgala. Potem me je pa kar sredi razgovora pobaral, kako bi jaz razsodil stvar, ki je te dni prišla v Goraždah pred sodišče. Med neko ofenzivo so namreč četniki z močjo pritisnili na Fočo. Naši so se v naglici umikali. Med zadnjimi je tekel iz Foče musliman Omar. V neki hiši je krčevito jokal otrok. Ker ni bilo več v bližini žive duše, je pograbil Omar deklico in stekel z njo ‘proti Drini. Tu je zvezal skupaj dva hloda, se z otrokom vkrcal na splav in Drina ju je odnesla v noč. Deroča reka ju nosi, nosi skozi sovražne vrste proti Goraždam. Dete se krčevito oklepa svojega rešitelja in Omar ga ščiti z močnimi, kosmatimi rokami pred sovražnikom po obalah. V Gorazde sta srečno prišla. Priplavata do brega in Omar nese deklico na svoj dom. »Glej, žena, deklico sem ti prinesel,« pravi Omar in postavi dete vse trdo od mraza na tla. Ker je bil Omarjev zakon brez otrok, je ostala deklica v Omarjevem domu in žena je postala otroku druga mati. Omar je spet šel nazaj v gore, deklica pa se je navezala na novo mater. Navadila se je muslimanskih običajev in ko se je po vojni Omar vrnil, je bil njegov zakon nad vse srečen. Pravi oče in prava mati pa sta iskala svoje dete križem Bosne in Črne gore, ker sta 6lišala, da njun otrok še živi. Končno sta deklico zasledila. Nekega dne, ko Omarja in njegove žene ni bilo doma, ukrade oče svojo hčerko in jo odnese domov v Srbijo. Kakšna žalost je nastala v Omarjevi hiši! Omar se odpravi na dolgo pot in hoče otroka nazaj. In čudno, otrok bi rad šel nazaj k Omarju. »Denarja ti dam kolikor hočeš,« pravi otrokov oče Omarju. Omar pa pravi: »Nimaš denarja, ki bi mi ga dal za otroka. Ti deklice br.ez mene ne bi imel, zato mi jo vrni.« Tako je stvar prišla pred sodišče, da razsodi zakon, komu pripada deklica, ki jo je v tej strašni vojni doletela tako čudna usoda. V teh dneh Omar in njegova žena pridno delata, ker si hočeta prislužiti toliko denarja da bi šla pogledat izgubljeno deklico. Brigadir, ki mi je to pripovedoval, se je ustavil in me vprašal, kaj jaz mislim, komu pripada otrok. Pomislil 6em, kajti povest o Omarju in deklici je bila zagonetna. Jaz bi najbrž drugače odločil, kakor bodo zakoni. Deklico bi dal Omarju nazaj. »Pa ti?« sem vprašal čudaka. »Ne vem; težko je reči. Rahlo je treba ravnati s to deželo, ker je mnogo trpela.« V Konjiški brigadi so imeli tri in petdeset let staro muslimanko Hasnijo Alagič, ki so jo brigadirji na kratko klicali Sarajko. Sarajka je prišla v brigado pokrita s feredžo. Po dveh tednih se je odkrila in sedaj hodi v uniformi, le na gla«i ima belo volneno ruto. Ko so ji povedali, da jo želi nekdo videti, ni takoj prišla. Pospravljala je počasi posodo, katero so pustili po večerji brigadirji po mizah. Medtem je prišel v sobo majhen kurir, kakor so povsod po brigadah, s pošto iz sekcije. Vseh šest fantov, kar jih je bilo v sobi, se je nagnilo nad naredbo, v kateri so bili imenovani novi udarniki. Z umazanimi, močnimi prsti so drseli po imenih. Medtem pride Sarajka. To je bila močna, visoka žena, s širokimi ličnicami, s temnimi očmi in močnimi ustnicami, med katerimi je tičal zadnji konček goreče cigarete. Fotografirali 60 jo že mnogi tuji novinarji in hoteli poznati njeno življenje. »Slabo je bilo,« mi pravi malomarno. S šestnajstimi leti je pobegnila od doma, ker se ni mogla z mačeho, in se poročila z vdovcem, ki mu je bilo tri in štirideset let. V svojem življenju ni zaužila niti trenutka sreče. Zdaj se je dokončno odtrgala od sveta in odšla x mladino na progo, kjer j6 svinjsko meso in z njo vsi muslimani v brigadi. Ni še Sarajka končala, ko za pečjo eajoče kurirček. Intendant objame otroka, se smeje in mu z umazanimi rokami briše z lic solze. Izmed pet in trideset predlaganih, je bilo proglašenih štiri in trideset udarnikov, le Esat bo šei nazaj k mami kot navaden brigadir brez značke. Milo se je vsem storilo za fanta, ki je ob vsaki uri ponoči vstajal, kuril, hodil na sekcijo in pometal pisarno. »Vidiš tovariš,« mi pravi Sarajka in vstane. Ponudi mi roko, da bi šla na delo. »Se enkrat bi hotela biti tako mlada, kot je tale. Nič drugega bi si ne želela, kakor zdaj začeti znova.« V. Po novih tračnicah, katere je narahlo začela gristi rja, je bilo mnogo temnega blata pomešanega s kižleki. Belovarska brigada in Somborsko-odžačka sta vozili močvirnato prst iz globokega kanala na drugo stran proge. Ker je tik pri Belovarski delala Somborsko-odžačka, je bilo delo obeh brigad isto. Tako sta se imela priliko spoznati Majda iz Belovarske in Janoš iz Som-borsko-odžačke brigade. Če je bilo le mogoče, sta zavozila zemljo tako, da sta prišla v nizkem prostoru skupaj. »Koliko samokolnic imaš?« »Dvajset, koliko ti?« Spet sta pohitela z vrsto v edinico, ki je nakapala. Utrujenost, ki se je hotela zagristi v jeklene mišice obeh, jima ni mogla do živega. Srce je bilo močnejše in neke tajne sile so v človeku, ki premagajo vse napore, dajo veselje in radost nad tem, kar človek dela. Zaškripale so deske, položene pre- o kakršni jim brbljajo salezijanski ekonomi. Povrnimo se nazaj kjer smo srečali veselega Januša in Majdo. Sonce je pravkar siknilo skozi mlečne, kodila-ste oblake na izprano zemljo, ki je kjerkoli kazala črna, skalnata rebra. Muslimanske koče s črnimi visokimi strehami so se skrivale visoko v kotanjah ali na tablah pašnikov, kjer je nagosto rastla robida. Ta mir je motila le proga; pesem, hura, eksplozije. Pred dobrimi tremi leti je bilo še prelivanje krvi, strah in požig. Bolj kakor kjer koli v Evropi, se je tu spoprijel stari svet z novim. Janoš išče z očmi med raztegnjeno vrsto Bjelovarske, ki je prihajala na delo. Nekateri brigadirji stopajo od praga do praga počasi, kakor da bi imeli svinec v kolenih. Dva sta se spredaj v pretrganem redu ustavila in si prižigala cigareto. Zadaj pa je šla Majda. Bela bluza jo je daleč ločila od drugih, razkuštrani suhi lasje so se ji zganili pri vsakem koraku. Glavo je držala nagnjeno ob ročaj lopate, ki jo je nosila na rami. Janoša to vznemiri. Pozna se dekletu po očeh, da se ji je nekaj zgodilo. Smeh ji je zginil z nabitih lic, njena svojska živahnost je usahnila. Noče ga poiskati z očmi, da bi se molče pozdravila, da bi življenje čez dan potekalo veselo in polno notranje globoke tople sreče. Ostala je pri desetini v kanalu in nakapala zemljo. Januš je sklenil takoj, da jo bo ob odmoru poiskal. Tehtal je ves čas in divje drsel s samokolnico; ali bo to res storil ali pa ne bi bilo to prav zaradi drugih. ti/. mm, r . ^ *• Klavdij Zarnik: Mladinsko taborišče ko tračnic. Tako oba nista jemala v pamet drugega kakor to, če bo mogoče spregovoriti v dolinici in potem spet čakati priložnosti. Hrup in hura klici, ki so od časa do časa napolnili ozko dolino Bosne, so jima prišli prav. »Si doma delala kdaj tako?« jo je vprašal on in jo gledal vso potno, z razkuštranimi, nepočesanimi lasmi. Žila na vratu se ji je nabreknila in po njej je divje plala kri. »Nisem, a ti si vozil samokolnico?« »Nisem.« Deske so *se zašibile, vrste s samokolnicami so se spet vračale. Sleherni dan je učvrstil njuno ljubezen, podobno ognju, ki se počasi, a gotovo širi. Njuni razgovori so šli vedno globlje. Vedela sta že drug o drugem, koliko imata bratov in sestra, kaj delajo in kakšne lastnosti imajo. O vsem tem sta govorila, le, o tem ni črhnil nobeden, kar ju je v resnici vezalo. Pred brigado pa to ni ostalo skrito, kakor nobena najmanjša stvar, ki se je zgodila izven rednega brigadnega življenja. Brigada je bila kolektiv, ki je bil neverjetno buden in dosleden čuvar nad tem, kako živijo brigadirji. Neki brigadir mi je pripovedoval, da je brigadni kolektiv mnogokrat prestrog. Skoraj mu takrat ne bi verjel, ker si to človek, ki tega življenja ne pozna, težko predstavlja. Potem sem pa to videl s svojimi lastnimi očmi. Te strogosti pa ni nihče blažil. Boljše je bilo, da je bilo prestrogo, kajti toliko moralnih čuvarjev je čakalo ne samo pri nas doma, temveč po vsem svetu, da bo mladina zašla. Govoril sem pred meseci z nekim trgovcem, ki mu je zamiral »kšeft«,, o ipladinski progi. »Ne, moje hčerke ne bodo šle nikoli k tej reči.« On ima deco staro deset in dvanajst let. Njega poznam od mladih nog. Nekoč sam ni bil tako strog v moralnem oziru; pravj veseljak je bil. Zdaj se je pa strašno na-sršil. Zdelo se mi je, da bo vzrok tudi to, da se je neprestano družil z nekim salezijanskim ekonomom, ki je imel mlahava viseča lica vedno obrita in nekak neusahljiv top smehljaj, podoben smehljaju sv. Alojzija v seme-niSki kapeli v Mariboru. Kdo ve, kaj ju je združilo, saj moj trgovčič farjev nikoli ni maral, ker je izhajal iz stare liberalne meščanske družine. Mogoče je, da so salezijanci to izcuzano limono spreobrnili, kakor so več liberalcev, ki bog ve zakaj kar naenkrat trapa jo po cerkvah, se spet učijo nama kati prste v blagoslovljeno vodo, upo gibati kolena in srkati v sebe moralo, Med odmorom ni šel k njej, ker se je nalašč skrila za buldožer, ki je stal še'od takrat v blatu nedaleč od proge, odkar je nagrmadil zemljo k nasipu. Zaradi tega se je Januš nasršil kot maček, če se mu bliža strahopeten pes. — Če nočeš, naj te vrag vzame, ker cel svet tudi nisi — si je mislil, čeprav o tem seveda ni bil prepričan. Potegnil je, kakor drugi, kruh iz žepa, ki si ga je prihranil od zajtrka. Na vso jezo je jedel in se pretirano režal zaradi malenkosti, ki so jih imeli med seboj brigadirji, dokler se ni oglasila piščalka. Kdo ve zakaj se je Janošu tisti dan tako močno vtisnila v spomin slika odtisov gumijastih škornjev in napol vojaških čevljev v močvirnatih tleh, po katerih je gabzalo toliko mladih mišičastih nog. Bilo mu je to pred očmi ves dan. In zaradi tega je čutil nekako duševno stisko še ves popoldan, dokler se ni proti večeru odločil, da gre k Majdi. Te odločitve se je oprijel hlastno, niti za hip ni pomislil na posledice, ki bi ga za to čakale. Oblekel si je brigadirsko uniformo v baraki takrat, ko je bilo notri malo brigadirjev. Čevelj se mu je zataknil v ozki hlačnici. Vlekel je hlače s tako ihto, da je preklal spodnjice po rito-snici, kar je izzvalo bučen krohot pri brigadirjih. Na oni strani stene v ženski baraki so imele tudi brigadirke nekaj, kajti čevketale so in se režale. Janoš pa je bil v taki jezi, da bi najrajši strgal hlače na drobne koščke in bi premlatil smrkavce, ki so vtikali nos v njegovo stvar. Janoš se je pritihotapil v logor Belovarske. Imel je občutek, da vsak bri- fadir ve, da je prišel zaradi Majde, lektrična luč v ženski baraki je močno svetila. Snop svetlobe, ki je tiščal v temo pri priprtih vratih, se je razlil na pohojeno travo. Januš je čakal kar na slepo, če bo Majda prišla iz barake. Hodile so druge in loputale z vrati. Nekatere so imele kite ovite okrog glave, druge pa so imele razkuštrane lase kakor Majda. Neko brigadirko, ki je pravkar pritekla iz dvorišča proti ženski baraki, je Janoš ustavil. Male prsi so se ji naglo dvigale in padale od upehanosti- Preletela ga je z očmi in se samo za hip ustavila na udarniški znački, ki je fantu strmela s prsi kot malo srebrno očesce. Ko je Janoš rekel za Majdo, je dekle spreletel la-! hen smehljaj, ki je Janoša zabolel. Če I niso imeli že brigadne konference! j Žal mu je že bilo in najrajši bi po-| klical dekleta, ki se je pripognila in I hotela steči Božidar Jakac; Vlivanje železa v kokile »Malo počakaj, takoj pride,« je še dejala in odbrzela. Stekla je v barako po ozkih stopnicah, ki so bile podobne pručkam, postavljenim druga na drugo. Vrata so zaškripala in zazevala. Janošu pa je postalo težko, kakor da bi mu obesili na rame težak nahrbtnik. Brigadirka, ki je šla poklicat Majdo, je ni poklicala glasno, da bi vedela vsa baraka, kakor je bila to navada. Šumast v baraki je kar naprej trajal. Potem pride Majda na vrata, obstoji vrh stopnic in pogleda v temo, ki jo je preganjala svetloba iz barake. Opazila je Janoša, ki se ji je nerodno bližal. »Zdravo Majda« — je hotel nekako z živahnostjo prikriti zadrego. »Zdravo,« je dejala tiho in spet sklonila glavo, kakor danes na delu. »Govoril bi rad s teboj.« »Lahko.« Dekle se je spustilo po stopničkah, dala je roke v žepe in s tem zakrila prepasan neverjetno vitek stas. Nekoliko s težavo je vlekla za seboj čevlje, na katerih se je držalo blato- Vihrajoči in neukročeni lasje so se ji spet pri vsakem koraku zganili. Janoš je hotel zaviti od barak v temo, ona pa je trdovratno šla proti dvorišču med grede, kjer so bile z barvanimi kamenčki napisane parole, med katerimi so stale napol ovenele jesenske rože. Janoš je začutil, da mu Majda ne daje možnosti, da bi govoril z njo na samem. Zaradi te tihe žalitve se je razsrdil na njo, da je hotel v svoji vihravosti oditi. »Zakaj pa si taka. Če imaš kaj proti meni, povej. Nima pa smisla, da me takO mučiš.« ,Da me tako mučiš,’ mu je ušlo. Nikoli še nista govorila o svojem razmerju. Tisti kratki pretrgani razgovori na progi so bili vse in ne bi mogli prav za prav nikoli povzročiti muke. Ona je molčala. Se je držala roke v žepih, gledala nepremično v brigadirje, ki so švigali skozi svetlobo pod električno žarnico na dvorišču. Oči so se ji zasvetile in Janoš je slutil, da požira solze. »Ni prav, da si prišel.« Janoša je preletel zaničljiv smeh. »Zagrozili so ti, da te pošljejo domov, ti si se pa najbrž prestrašila. Med seboj imate gotovo osebne spore.« »Nikar!« Majda se je zganila in ga pogledala, pa samo za trenutek. Nekaj mu je hotela povedati, ker je zajela sapo, pa je zopet pustila. »No, kaj je?« jo je Janoš pridržal. »Saj bomo lahko govorili, ko se vrnemo domov, če ti je prav. »Videlo se je, da jo je to mnogo stalo. Spustila je glavo in začela s koncem čevlja praskati po vlažni zemlji. Janoša je v hipu ta dekletova ponudba dvignila, toda skril je to čustvo in spet v svoji vihravosti brbral. Ne da bi potegnila roke iz žepov, je Majda vrgla z glavo lase nazaj tako, da se je temen obraz sprostil od las in odhitela, kakor da bi jo nenadoma postalo sram Janoš je počasi šel na cesto in čeprav ni opravil tako. kakor je hotel, je čutil v sebi radost. Ko je šel mimo kraja, kjer so delali in kjer je začel z Majdo govoriti, si ni mogel kaj. da ne bi sede] na mrzel podporni zid. ki so ga skupaj gradili. Majda mu je bila čisto blizu. Njen živi obraz je bi! žalosten, pa vendar mu je obetalo dekle toliko vsejra, da je v divjem veselju zavriskal, da je odmevalo v noči od hribov in se je krik potem vtapljal med hrupom avtomobilov, male elektrarne in šumeče Bosne. Janoš se je vrnil. V baraki so ga z zbadljivkami sprejeli, ker ga pri klicanju in pri večerji ni bilo. Nekdo je celo piikro pripomnil: »Ta pa je začel kar na veliko, pri-mojduš!« Smeh je napolnil barako, medtem pa je prišel dežurni in ko je videl Janoša, ga je takoj poklical v ; štab. Ne da bi se preoblekel, je šel uporno kot pravi roglač brez vsake poparjenosti. Nejasni veseli občutek, da vkljub vsem dogodkom, ki bodo prišli, ie ljubi Majdo in ona njega. Ni ga strašila nobena grožnja, ki bo sedaj prišla na dnevni red. Sel je odločno v štab s tisto razigrano prešernostjo, za katero skoraj ni sile na svetu, da bi jo premagala. V sobi je bil skoraj ves štab. Vera — namestnica komandanta — je bila sklonjena nad rubrikami številčnega stanja brigade komandant je jedel_ iz skodelice, ki je imela obrn-lene ročaje na obeh straneh, kulturnik pa je sedel za mizo, si podpira! z eno roko glavo, z drugo pa si je prav leno z nohtom dregal med zobe. Janoš je, kakor to delajo pri vojakih, počil s petami, kolikor se je to pač dalo zaradi blata, ki se je držalo čevljev, potem pa je odtrgano in grozeče dvignil pest do titovke brez zvezde in trgnil z roko ob telesu ter zagrozil: »Prišel sem!« Komandant in Janoš sta rasla skupaj od mladih nog. Zato je bila obravnava še težja in nerodnejša. Prvi hip ni Janošu nihče odgovoril. Vsak je navidezno bil zatopljen v svoje delo, čutilo pa se je, da se bodo takoj skresali. Komandant je dal žlico v skodelico in še za ročaj držal, glavo pa je obrnil k Janošu. »Veš zakaj smo te klicali?« »Kako ne bi vedel!« Napetost je rastla. Vera je dvignila glavo in opazovala z malimi prekrasnimi očmi Janoša, kulturnik pa si je nehal trebiti zobe in spustil nogo pod mizo. Janošu je drla kri v lica. »Prosim, ne odgovarjaj tako.« »Kako n-aj odgovarjam, ko je ta igra jasna in ko je jasno, zakaj sem se pregrešil.« Janoš se je zahlikal od razburjenja, živci 6o mu popuščali, lasje so mu silili od titovke, stal pa je trdo kakor žebelj, ki je do polovice pribit v desko. »Kdor bo naju z Majdo trgal narazen, bo šel samo preko mojega trupla.« Janošu je bilo te neumnosti zmeraj žal. V barako se je namreč iz štaba slišala vsaka beseda in vsa baraka se je pri tem zakrohotala, da so se naj-brže še šipe tresle. Janoš bi se najrajši od sramu pogreznil. Vera se je nasmehnila, dala roke zadaj na hrbet, kulturnik pa je zarenčal »drOnjo«, potem pa je šel spet z nohtom med zobe. Komandant pa pravi: »Mislim, da so ti brigadirji odgovorili. Jaz ne bi rad še o tem govoril. Pač bi te pa opozoril na nekaj drugega, na kar ti nisi pomislil.« Postavil se je pred njega in dal roke v žepe. »Če bi delali vsi tako kakor ti, kaj bi bilo s progo?« Oba fanta sta se gledala. Zaradi sramu pred brigadirji je Janoš kar gorel. V baraki so odtihnili kot bi odrezal. »Koliko imaš boljših brigadirjev v brigadi od mene,« je rezko vprašal J^-noš. Udarniška značka mu je gledala s prsi spet kot prijazno očesce. »Ne gre pri tebi za delo, tu gre za kolektiv, iz katerega se skušaš iztrgati.« Janoš je tu mislil nekaj povedati. Komandant pa je mahnil z roko, naj molči. »Če ne bomo čuvali tega kolektiva, ne bomo zgradili proge, ne bomo je,« je skoraj krikniL »Ti dobro veš, kaj čakajo naši sovražniki, da bi nam vrgli v oči. Tu so pričakovali, da se bomo zrušili. Vidiš, pa se nismo.« »To je res,« je popuščal Janoš. »Ne samo to, tudi drugo je res. Zdaj ni čas za ljubezen, to so stvari, ki jih boš uredil-doma,« i" tu je fant dvignil glas kakor na' mitingu. »Tu pa bomo zastavili vse sile samo za to, da damo domovini to, kar od nas v tem hipu zahteva.« Vsa baraka je na to molčala. Vera pa je stala ob steni, se zadaj dotikala desk in v tem hipu, ko je videla razgretega fanta, se ji je prikradla v srce neka posebna sorodnost čustev. Iste bolečine so ji stiskale dušo. Pred očmi ji je bil fizkulturnik iz Istrske, ki je prišel vsak teden dvakrat, trikrat na fizkulturno posvetovanje. Pred kratkim ji je nesrečnik vpričo vseh v sobi rekel, da bi ji naj-rajše izpil divne oči, in dekle je zardela kot rak, skočila s klopi in stekla iz sobe. Med vrati pa je še slišala hrupen smeh. Tiha, skrita bolečina pa ji je ostala v srcu. Napetost med J a nočem in komandantom re popustila, ker sta se zdaj pogovorila. Komandant se je obrnil k Inlj1 lr* ^'piogrede rekel Janošu, naj sede. »Cigaret nimate?« je vprašal Janoš, ko se je vzdušje nekako poleglo. »Nimamo,« je-rekel kulturnik in kakor da bi bilo povelje, so začeli obračati proti luči žepe na hlačah in na suknjičih. Med tem pa je iz barake kar skozi steno vprašaj dežurni komandanta: »Katere čete imajo danes nočno delo?« Komandant mu ni odgovoril, ker se je bilo treba o tem šele posvetovati. VELIKE GRADNJE PO VSEJ DRŽAVI Dela na odvodnem kanalu za največjo Hidrocentralo LR Hrvatske »Vinodcfl« pri Fužinah Objekt za elektrolizo v sklopu tovarne »Jugovinil« v Kaštel Sučorcu V vseh republikah FLRJ so bila letos organizirana ob rekah velika gradili-šča. Začeli »mo graditi 20 velikih hidrocentral. Njihova velikost bo najbolj razumljiva, ic navedemo, da bo odslej samo mariborska hidrocentrala proizvajala toliko energije, kot jih je prej vseh 127 slovenskih hidrocentral (če jih lahko imenujemo hidrocentrale). Kje in kakšne hidrocentrale smo začeli graditi v prvem letu petletke? V republiki Srbiji gradimo veliko hidrocentralo na reki Vlasini pri Vranju, Ta hi- drocentrala bo dajala več električne energije, kot so jo pred vojno proizvajale vse hidrocentrale v Srbiji, V letu 1947. je bil zgrajen velik vodostan. Prebit je bil 1 in pol km dolg predor, odvodni kanal pa je izgrajen že 60%no. Za velikanski jez, ki bo dolg 160 m in visok 23 metrov, so dogradili betonske temelje in so že začeli graditi jez. Ta največja hidrocentrala v LR Srbiji bo gotova do | konca petletke. Naslednja velika gradnja bo hidrocentrala na reki Drini, ki bo največja na Balkanu. Tu bo zgrajen cel stem hidrocentral, podobno kot na Dravi. Pri Medjuvršju na zapadni Moravi, nekoliko niže od Ovčar Banje, gradimo hidrocentralo, ki bo začela obratovati že okoli prvega juinja. Do konca tega leta je bilo izvršenih 69% vseh del. V 32 m visok jez bo treba vbetonirati 40.000 m3 betona. Na isti reki bo do 1. novembra 1948 dograjena tudi hidrocentrala pri Ovčar Banji. Voda bo na turbine padala skozi 403 m dolg predor, ki bo imel premer 4.80 m. Končno gradimo v LR Srbiji še hidrocentralo na reki Timoku pri Čokanjaru, ki bo napajala z električno energijo industrijo v timoškem bazenu. V Ljudski republiki Hrvatski je hidrocentrala »Vinodol« pri Fužinah v Hrvat-skem Primorju največji hidrotehnični objekt prve petletke. V letu 1947 so tu zgradili sledeče stvari: vse električne naprave med Fužinami in Tribijo. Za jezom, zgrajenim za to hidrocentralo, je nastalo umetno Bajersko jezero, ki je dolgo 2 in pol kilometra. Prebit je že tudi navpični predor »Bajer«, ki je dolg 199 metrov. Tudi to veliko hidrocentralo bodo gradili še dve leti in bo začela prva turbina obratovati leta 1949. Na Hrvatskem gradijo še hidrocentralo v Mlinih pri Dubrovniku, ki bo dograjena v začetku leta 1948. V LR Bosni in Hercegovini je začela obratovati sredi leta velika hidrocentrala »Bori/a Kovačevič« v Bogatičih pri Sarajevu, Na Neretvi pri Jablanici smo začeli graditi proti koncu leta 1946. prvo hidrocentralo, ki spada v okvir načrta o izkoriščanju Neretve. Velik jez je do konca tega leta zgrajen 24%no. Nad jezom je že končana zgradnja umetnega jezera, prebijajo pa še dva tunela do turbin, ki bosta dolga dva kilometra. Naslednji hidrocentrali bosta na reki Rami in na reki Vrbasu v Podmilašju pri Jajcu. Tu bomo izkoristili 100 metrov visok slap reke Vrbas. Od tam, kjer voda pada, pa do hidrocentrale gradijo 5 kilometrov dolg predor. V LR Makedoniji, ki je bila v stari Jugoslaviji najbolj zapostavljena in kjer so vse hidrocentrale, t. j. parne, plinske, motorne in vodne proizvajale le 13.000 KW, gradimo hidrocentralo »Sa-punčica« pri Bitolju. Hidrocentrala bo gotova v letošnjem letu. Poleg te gradimo v Makedoniji še dve hidrocentrali, in sicer v Došinjicama in v Mavrovu. V LR Črni gori pa gradimo prvo hidrocentralo na Glavi Zete, Druga važna naloga, ki nam jo narekuje petletni plan, je povečanje zmogljivosti prometa, da bo ta dohajal nagel razvoj našega gospodarstva. V tej nalogi so zapotpadene tudi novogradnje cest in železnic. Do konca leta 1951. moramo v Jugoslaviji zgraditi 1500 km novih prog in jih začeti graditi nadaljnjih 430 km. S tem, da bomo na nekaterih progah naredili dvojni tir, dobimo še nadaljnjih 477 km. Poglejmo, kako smo v prvem letu petletke izpolnjevali to nalogo. Največje letošnje gradbeno delo je bila gradnja mladinske proge Šamac—Sarajevo. Mladina je zgradila 242 km nove proge. Dograjena je proga Brezičani— Lubija, dolga 16 km, proga Preserje— Borovnica 11 km. V gradnji pa so še proge: v Črni gori gradi mladina progo Niikšič—Titograd, ki bo dolga 56 km. V Srbiji bo proga Kuršumlija—Priština dol- ga 68 km. Ena največjih graditev pa je poleg Mladinske proge gradnja proge Bihač—Knin, ki bo dolga 113 km in bo pomenila novo zvezo zaledja z morjem. V gradnji je še proga Bastaji—Grubšino polje, ki bo skrajšala zvezo med Beogradom in Zagrebom za 120 km. Te proge bodo dograjene prihodnje leto. V prvem letu petletke smo dogradili in še gradimo več kot 506 km železnic. Prihodnje leto bomo začeli graditi še nove. Kdo še dvomi v veličastno zmago Titove petletke, ko smo že v prvem letu dosegli tako ogromne uspehe v izpolnjevanju plana! Tudi modernih cest smo lansko leto mnogo zgradili. Mnoge pa smo generalno popravili, modernizirali in rekonstruirali. Vsa ta dela bi prav za prav lahko šteli med nove ceste, ker so pri modernizacijah preložene trase, popravljene krivine in so ceste tudi kockali. Popolnoma novih modernih avtomobilskih cest smo zgradili 181 km, medtem ko je bilo leta 1938. zgrajenih vseh cest (tudi navadnih) le 61 km. Po petletnem planu moramo zgraditi 1100 km novih cest, ostane nam torej še 919 km, ki jih moramo zgraditi do leta 1951. Vseh generalnih popravil, modernizacij (n. pr. Ljubljana—Celje) pa smo izvršili 965 km in 800 m. Najvažnejša je graditev moderne avto-strade Beograd—Zagreb—Ljubljana. Letos je popolnoma dograjenih 34 km ceste, ki bo zbližala prestolnice republik za precej kilometrov, ne oziraje se na to, da bo promet po tej cesti veliko hitrejši. Pri prometu moramo omeniti še važno gradnjo velike luke v Pločah, ki bo potem, ko bo podaljšana mladinska proga do morja, povezala ljudsko republiko Bosno in Hercegovino z morjem. Skrajšala pa bo tudi prevoz blaga do morja, v Srbijo in vse Posavje. Dvig produkcije železa, jekla, strojev za izdelavo plugov, kombajnov, avtomobilov, za predelavo hranil in tekstilij nam nalaga veliko nalogo, da zgradimo čim več tovarn. Osnova naše industrializacije je težka industrija in zato že letos gradimo velike tovarne za izdelavo težkih strojev, s katerimi bomo izdelovali lahke tekstilne, usnjarske, obdelovalne in druge stroje. Največja je tovarna orodnih strojev v Železniku, ki je začela danes obratovati. Nadalje gradimo še veliko tovarno »Litostroj« v Ljubljani in Prvomajsko v Zagrebu. Ta bo izdelovala s stroji iz Železnikov stroje za lahko industrijo. Novi Sad, 31. decembra. Sila Ljudske fronte Vojvodine je prišla to leto do polnega izraza pri neštetih delovnih podvigih. V organizacijskem pogledu je Ljudska fronta dosegla zelo dobre rezultate. Leta 1947. se je v Ljudsko fronto Vojvodine vpisalo 400.000 novih elanov. Volitev v Ljudsko skupščino AP Vojvodine se je udeležilo 94% prebivalstva. Najboljši rezultati pa 60 bili dosežerii v gospodarstvu, zlasti v stavbarstvu in poljedelstvu. Velik korak v napredovanju vojvodinskega poljedelstva je bil, da so to leto izorali 90% zemljišča. Žetev pšenice je bila izvedena v rekordnem času 14. dni. Skupna vrednost izvrše- ! nih del članov Ljudske fronte znaša j več kot 92,000.000 dinarjev. Člani Ljudske fronte so sodelovali tudi pri graditvi raznih in mnogoštevilnih gradbenih objektov. Mladina je zgradila in izročila ljudstvu naselje Radičevičevo, kjer je zgradila 110 stanovanjskih hiš in desetine kmetijskih poslopij. Fronta je zgradila požgani vasi Ledince in Rafeovac. Fron-tovci so pomagali graditi 142 žitnih kladišč, razna kmetijska poslopja na ‘2. državnih posestvih, lope za trak- . orje in mlatilne stroje v 29. kmetij- | s ki h strojnih postajah, zatem naselja 1 Bikovo, Zednik, Obgamjača, Kešivor, I Bogaraš in Orom, Tudi pr) prvih de- Železarna Zenica bo na koncu petletke največja tovrstna tovarna v Jugoslaviji. Lansko leto smo začeli graditi veliko jeklarno, letos pa bomo postavili nove plavže. Gradimo tudi cele kombinate, Navedli bi najvažnejše. V LR Makedoniji je postal na Kočunskem polju velik kombinat za predelavo riža (luščilni-ce, škrob, moka itd.). Z velikim jezom bomo omogočili namakanje polja, zajezene vode pa bodo poganjale istočasno tudi elektrogeneratorje v hidrocentrali, ki bo dajala energijo kombinatu. V Novem Sadu gradimo velik metalurški kombinat. V Subotici kombinat za predelavo mesa. V Skoplju bomo imeli največji kombinat za predelavo tobaka in nikotina v Evropi. Tekstilna tovarna »Var-teks« v Varaždinu, kjer dograjujemo nove objekte, bo največji tekstilni kombinat Jugoslavije, V Primorju je v gradnji velika tovarna za elektrolizo »Jugovinil«. Dograjena je tovarna sladkorja v Zre-njaninu. Omenili bi samo še velike tovarne: tovarna elektromotorjev v Zagrebu, tovarna parnih kotlov v Zagrebu, tovarna milijarde dinarev lih za zgraditev velikega prekopa Donava—Tisa, kjer so izkopali 800 sondirnih jam, je dala Fronta^ svoj prispevek. Vrednost vseh delovnih ur pri gradbenih delih je več kot 320 milijonov dinarjev. Kulturno - prosvetno delo Ljudske fronte v Vojvodini je bilo prav tako uspešno. Na ljudskih univerzah je bilo 543 predavanj pred več kot 75.000 slušatelji. Frontne organizacije so se borile, da bi po obstoječih 584. knjižnicah in čitalnicah, med katerimi so mnoge ustanovili v tem letu in ki imajo več kot pol milijona knjig, približale knjigo ljudstvu, pri čemur so imele precejšen uspeh. S prizadevanjem aktivistov se je povečalo zanimanje širokih množic za gledališče. S pomočjo Fronte so ustanovili neštete diletantske gledališke skupine. V tem letu je bilo prt 1697-predstavah 736.000 gledalcev. Organizirano je bilo tekmovanje gledališč, katerega se je udeležilo 172 društev z okrog 2000 čiani vseh narodnosti. Tekmo n j so se udeležila tudi manjšinska društva: 36 madžarskih, 15 slovaških, 6 rusinekih in 1 rumunsko društvo. , Doseženi rezultati 'zdravstveno-hi-gijenskega in socialnega skrbstva so 1 bili rezultati dela Ljudske fronte- porcelana v Sarajevu itd. Iz vsega tega je razvidno, koliko novih tovarn je bilo v gradnji in koliko je bilo dograjenih v prvem letu petletke. Pri vsem tem nismo omenili manjših tovarn; če bi našteli te, bi jih bilo precej nad sto. O novih stanovanjskih hišah, za katere še niti ne vemo, koliko jih je bilo zgrajenih v letošnjem letu, ne bomo pisali. Ne bomo naštevali zgrajene nove postaje, mostove, bolnišnice in vse druge gradnje. Omenili bi samo še hidroteh-nična dela. Najvažnejše delo je priprava za gradnjo velikega prekopa Dunav—* —Tisa—Dunav, kjer bomo letos začeli z deli v polnem obsegu. Velika melioracijska dela so bila izvršena v Makedoniji (melioracija strumiške doline) in v vsem Posavju. V novi Jugoslaviji bomo zgradili v petih letih toliko, da bi stara Jugoslavija potrebovala za vsa ta dela morda sto let. To je najzgovornejši dokaz, da je naš glavni cilj, dvigniti življenjski standard delovnemu ljudstvu. Skupna vrednost pomoči v letu 1947. znaša okrog 3,5 milijone dinarjev. Ljudska fronta je podpirala ustanavljanje otroških domov, ki jih je v Vojvodini 39. Z zavzemanjem fron-tovcev in ob udeležbi organizacije RK, so to leto poslali na počitnice 3.114 otrok. V vseh akcijah na zdravstveno-socialnem področju je Ljudske fronta dala več kot pol milijona delovnih ur v vrednosti 5,241.730 dinarjev. Po številu akcij, množičnosti posamičnih organizacij, izvršenem delu in po visoki zavednosti, ki so jo pokazali člani vojvodinskih frontovskih organizacij, je to leto odločen korak po poiti ustvaritve petletnega plana. 33,000.000 prostovoljnih delovnih ur v skupni vrednosti 434,313.875 din, je prepričljiv dokaz o tem. * Gradbena delavnost v Beogradu. Zdaj je zaposlenih v Beogradu okrog 13.000 gradbenih delavcev. Gradbena sezona leta 1947. se je začela precej pozno in bile so velike težave zaradi pomanjkanja gradiva in delovnih moči. Kljub temu je bilo 1. 1. petletke v Beogradu glede gradbene delavnosti uspešno končano. Gradbena dela se nadaljujejo tudi pozimi. Na mnogih stavbiščih je še zelo živahno. Sredi gradbene sezone je bilo zaposlenih v Beogradu 17.000 gradbenih delavcev. Med njimi jih je okrog 5000 kvalificiranih. Da bi lahko popolnoma izpolnili gradbeni program, bi bilo treba za vsako stav-bišče najmanj 150 kvalificiranih delavcev, dejansko jih je pa delalo le 40. Čez zimo se bo usposobilo okrog 3000 delavcev. Pripravljalna dela za gradnjo prekopa Dunav—Tisa—Dunav Mladinska proga Šamac—Sarajevo Z najmodernejšimi stroji gradimo avtostrado Beograd—Zagreb Vo:vodinski frontovci so lani s prostovolrn m delom prihranili državi skorap pol NOVA DRŽAVA - KOVA OBLAST - NOV ČLOVEK Nekdai borec za delavske pravice, danes borec za plan p.&K{>či&a ul naSiA khaj&v Našim dopisnikom in čifateBiemg Izid nagradnega tekmovanja Tovarišu Bačniku je letos 40 let Polovico svojega življenja je pustil v jami, ki mu je drugi dom. Za jamo živi in dela, premogove plasti so pod udarci njegovega krampa in zasekovalnega stroja voljne in krhke, da v vsaki delovni izmeni nakoplje z ostalimi kopači svoje številke mnogo več kot predpisuje norma. ^Tako kot delamo zdaj. nismo delali še nikoli,« pravi. »Zakaj delate danes drugače, kot ste delali prej?« Odgovori rudarja Bačnika so izpoved njegovega življenja in življenja neštetih drugih rudarjev ki so se v kapitalizmu trdo borili za drobtine človeških in delavskih pravic. Njihovi zaslužki niso zadostovali za preživljanje njihovih družin, ekonomske krize so njihov položaj še slabšale. »Včasih je bilo življenje težko. Kapitalisti so z nami ravnali slabše kakor s stroji. Izkoriščali so nas, iz dela naših rok so kovali milijonske dobičke.« Udeležil sem se petih fttavk in dveh gladovnih « pravi Bačnik. ki se ob pripovedovanju spominja svojega težkega eih smo uspeli, da nam niso znižali plač, včasih pa tudi ne. Mnoge so po stavki vrgli na cesto, ker so se borili za svoje pravice. Delno smo uspeli le v stavki 1940. leta, ki je trajala 1 teden. Takrat so jih mnogo zaprli in jih izpustili šele ob kapitulaciji Jugoslavije.« Rudar Bačnik se spominja voditeljev teh stavk — borcev za delavske pravice: Hrena, Hohkrauta, Salamona, Gričarja. Pripovedujejo kako so zbirali prostovoljne prispevke za stavkujoče. Govori pa tudi o borbi rudarjev med okupacijo. »Dokler smo ostali v jamah, smo sabotirali produkcijo. Takrat nismo zase-kovali, ampak le minirali, da smo porabili čim več smodnika. Vozači niso imeli dovoli voženj, kvarili smo motorje na mehaniziranih čelih. Tei borbi ie sledil naš odhod v partizane.« »Po osvoboditvi smo začeli delati drugače!« zatrdi rudar Bačnik Odslej je delo brez izkoriščevalcev, odslej kopljejo premog, za tovarne, ki so last ljudstva. »1945. leta smo pričeli prvič tekmovati Večina rudarjev je tekmovanje zavestno sprejelo in od takrat stalno tekmuje. Odslej delamo zase, sedaj smo pričeli na gospodarskem polju utrjevati to, kar smo si v partizanih priborili Vemo. kako potreben nam je premog. Naš plan je visok. To'da dosegamo ga in takrat, ko bodo prav vsi vedeli, zakaj delajo ko bodo delali zavestno, ga bomo tudi presegali!« Prav tako kot rudar Bačnik se nešteti drugi rudarji naših premogovnikov zavedajo važnosti in pomena plana Njihova borba za dosego plana pa bi verjetno bila manjša, če bi ne čutili, da ljudska oblast prvenstveno skrbi za delovnega človeka. Ker pozna važnost in težo dela rudarjev jim nudi danes vse, kar je mogoče Norme omogočajo rudarju, da dobi plačo po svoji storilnosti Rudar Bačnik, ki }e presegat normo za 54% (zato je tudi udarnik), je dobil plačo za 153% produkcije Vsi rudarji, ki delajo v jami v akordu, dobijo na osnovno plačo povišanje 10% za delo v jami, na dnevnem kopu pa 5% povišanja. Vzporedno z dvigom naše gospodarske dejavnosti skrbi ljudska oblast tudi za dvig splošne ravni delovnega človeka. Rudarji v jami bi svojega težkega dela ne mogli opravljati ob slabi in nezadostni hrani. Zato velja posebna skrb naše oblasti izboljšanju njihove preskrbe Rudarji dobijo poleg rednih težkih kart še dodatno različne količine živil na karte, poleg tega pa takozvani »četrtt obrok hrane«, to je določena količina živil, ki jo dobijo rudarii na produktivnih mestih v jami v naturalijah enkrat mesečno brezplačno. Na mokrih delovnih mestih imajo vsi rudarii potrebne dežne plašče, saj bo lahko ostal zdrav le tisti delavec, ki je zaščiten pred zdravjn škodljivimi vplivi. Skrb ljudske oblasti pa ne velja samo delavcem v rudnikih, temveč vsemu delovnemu ljudstvu. Posebni zakoni in uredibe določajo, kakšni mornio biti po goji dela in zaščitne naprave Nekdaj je . bilo kapitalistu malo mar. če se le za radi imiiiHnjkljivih zavarovalnih naprav delavec pri delu ponesrečil. Dobil je mi loščilu podobno rento ali pa tudi ne, na njegovo mesto pa je prišel nekdo drugi iz armade brezposelnih. Danes pa velja vsa skrb ljudem. Tistim ljudem, ki dajejo strojem življenje, ki uvajajo nove metode dela, nove izume. Borba za popolne tehnične naprave, borba za zmanjševanje nesreč, za čim boljše higienske pogoje na vsakem delovnem mestu — to je danes sestavni člen 9krbi ljudske oblasti za delovno ljudstvo. Marsičesa ljudska oblast delovnemu človeku seveda ne more nuditi. Z uspešno borbo za plan pa sd ustvarjamo pogoje za boljše življenje, če je delavec v stari Jugoslaviji s strahom zrl v jutrišni dan, gleda danes z zaupanjem v bodočnost, ker ve: ko bodo odstranjene posledice vojne, ko bomo ustvarili temelje za boljše življenje, bo življenje lažje in lepše. V novih pogojih rastejo novi ljudje Tovarišica Marija je kmečko dekle iz pohorske vasi, v katere je šele partizanska vojska prinesla novo življenje, jo bedo in težko življenje. Pozimi je z očetom drvarila v prostranih pohorskih gozdovih in z njim prevažala les v dolino. Mrk se je vračal oče 9 teh poti, kjer je prodal les — saj je dobil zanj izplačano mnogo manj, kot je računal. Lesni trgovci so ga prikrajšali za zaslužek, sam oa je znal komaj pisati in računati ter se njihovim računom ni mogel upreti. »Oče, daj me v šolo!« je na takih poteh prosila Marija; »naučila se bom računati in nihče naju ne bo mogel goljufati.« Po takšni njeni prošnji je oče še boli premračil čelo. ker je vedel, da mu gospodarsko stanje ne dopušča, da bi dal hčerko v šolo. Osvoboditev je tudi Mariji prinesla uresničenje njene največje želje. V tovarni je dobila delo, — lani pa so v kraju odprli delavsko večerno gimnazijo v katero se je Marija vpisala med prvimi delavkami. Sedaj obiskuje drugo gimnazijo. Marija postaja nov človek Na njenem obrazu ni več zagrenjenosti, v njenih očeh je epet sijaj, ki ga je težko življenje v njenih mladih letih izbrisalo. Kmečko dekle ki je poznalo le svet okrog očetovega doma. spoznava iz dneva v dan nove strani življenja. Delo v tovarni opravlja vestno in z ljubeznijo, vsaka šolska ura pa ji pomeni nov dogodek Najljubše ji je računstvo: morda zato, ker se ji je prav računanje nekoč zdelo vsa in edina modrost, ki bi njej in očetu pomagala, da bi se uprla izkoriščevalskim lesnim trgovcem. Prirodopis ji je drugi najljubši predmet. Navezana je na zemljo in z največjim zanimanjem posluša razlaganje o rasti in razvoju rastlin in živali, o postanku človeka, o tem, zakaj je potrebno oranje zemlje. Nič manjše ni njeno zanimanje za fizik©. Pri svojem delu na strojih opazuje fizikalne zakone, ki jih spoznava pri pouku fizike V literaturi se ji odpira nov svet Vse proste ure ie ob knjigah in najraje pripoveduje, da se ji zdi življenje bogato šele odkar v knjigah spoznava neizmerne zaklade človeškega uma. Skupno z Marijo obiskujejo drugi razred gimnazije niene sodelavke,^ delavci iz raznih tovarn, obrtniki, šoferji, ljudje najrazličnejših starosti in poklicev. Delavske večerne gimnazije so velik prispevek k dvigu splošne izobrazbene ravni naših delovnih ljudi, ki skušajo nadoknaditi pomanjkljivo izobrazbo, za katero jih je stara Jugoslavija opeharila zato, ker so bili otroci revnih staršev. V prvem letu je 1045 delavcev in nameščencev uspešno dovršilo različne razrede večerne gimnazije. Letos se ie samo v ljubljansko večerno gimnazijo vpisalo 071 ljudi iz produkcije, od kalerili jih vztraja pri obisku 485. Od teh je 97 delavcev, 174 nameščencev, 151 uradnikov, 39 vajencev, 5 obrtnikov in trgovcev. 6 gospodinj in 13 gospodinjskih pomočnic; od teh ie 154 delavskega in 146 kmečkega porekla. Take delavske gimnazije so danes že skorai v vseh večjih krajih Vsak večeT se v teh gimnazijah zbirajo k pouku ljudje ki *im preteklost ni mogla dati potrebnegH znanja V naši novi državi pa vstajajo novi ljudje. pravimo, gra dimo novega človeka V teh gimnazijah dobiva nov človek svojo posebno obliko. Oborožuje se z znanjem, to ie s tistim mogočnim orožjem, s katerim bo v tem velikem času mogel bojevati zgodovinsko bitko za socializem. Iz teh večernih gimnazij pa tudi iz delavskih fakultet, ki bodo kmalu ustanovljene, bodo prišli novi voditelji tovarn, podjetij in ustanov. Znanje jih bo usposobilo, da ne bodo klonili pred uobeno zapreko, ki bi jo srečali na težki in naporni poti dela. Delavske fakultete bodo omogočile dostop na univerzo ljudem iz produkcije, ki bodo s svojim delovnim poletom in z novo pridobljenim znanjem sprostili vse možnosti razvoja proizvajalnih sil. V petletki pa bo zlasti velika skrb naše ljudske oblasti organizacija in sistematizacija našega strokovnega šolstva. Izpopolnjeno bo šolanje v strokovno-na-dalievalnih šolah in uvedene trimesečne šole za učence v gospodarstvu. Za izobrazbo nižjih in srednjih strokovnih kadrov, gradnjo industrijskih šol za učence v gospodarstvu ter novo srednjo tehnično šolo predvideva plan 335 milijonov dinarjev, za višje strokovne kadre pa 267 milijonov. Vsa skrb ljudske oblasti — delovnemu človeku V sindikalni dvorani je na stenčasu poleg slik in člankov nabito tudi pismo člana te sindikalne podružnice. Okorne črke pričajo, da je roka pisanja nevajena. Zato pa je pisec poizkušal v pismo vložiti vso toplino svojih misli: »Dragi tovariši in tovarišice! Pišem vam iz letovišča, kjer po tridesetih letih svojega težkega dela prvič v življenju uživam zaslužen dopust,« pričenja svoje pismo, V pismu piše o prijetnih dnevih, ki jih preživlja ob našem Jadranu. Zahvaljuje se upravi podjetja, ki mu je kljub pomanjkanju delavcev odobrila dopust, sindikalni podružnici, ki mu je omogočila brezplačno letovanje in vsem sodelavcem, ki so mu ob odhodu obljubili, da ga bodo nadomestili pri delu. Vse njegovo pismo je prežeto s toplo zahvalo vsem, ki so mu omogočili, da si v štirinajstdnevnem dopustu prvič v življenju nabere novih sil za nadaljnje delo. Tako je danes ogromna večina naših delavcev prvič dobila plačan dopust. Delavci in nameščenci Slovenije so imeli letos dva milijona dni dopusta, sindikalna organizacija pa je tudi omogočila brezplačno letovanje velikemu številu sindikalnih članov. Res, da nekateri člani še niso mogli izkoristiti letnega dopusta, ker bi z njihovim odhodom bila ogrožena izvršitev plana njihovega podjetja. Ti posamezniki pa bodo dobili izplačan neizkoriščen dopust. Prvenstvena skrb je posvečena dela-nezmožnemu in bolnemu delovnemu človeku. Samo letos se je v okrevališčih in zdraviliščih zdravilo 2088 delavcev in 1456 uslužbencev. Prihodnje leto se bo to število podvojilo, ob koncu petletke pa bo omogočeno vsem bolnim delavcem zdravljenje, saj bodo zgrajena nova okrevališča na Pohorju in na Gorenjskem. Koncem petletke bo novo zgrajenih ali adaptiranih 49 stavb, ki bodo služile zdravstvenim svrham. Samo za LR Slovenijo predvideva petletni plan poleg zveznih virov 268 milijonov dinarjev iz republiških virov za zdravstvene namene. — Toda to še ne bo dovolj za vse potrebe delovnega ljudstva. Zlasti v prvih letih petletke ne bomo mogli izpolniti vseh vrzeli, ki nam jih je pustila gnila kapitalistična zakonodaja stare Jugoslavije. Če bi sfe lahko posvetili samo gradnji zdravstvenih objektov potem bi bilo lažje. Toda za to si moramo ustvariti šele materialno podlago. Najprej je treba zgraditi tovarne, v katerih bodo delavci dobili zaposlitev, ki nam bodo dala sredstva za zboljšanje življenja delovnega ljudstva. Zato je naša prvenstvena naloga: industrializacija in elektrifikacija države. Zgraditi moramo stotine novih tovarn, desetine hidrocentral in nešteto drugih objektov. Vzporedno z njimi pa gradimo in bomo gradili poslopja in objekte, ki so namenjeni zdravju in oddihu delovnega človeka. Delavec, ki je zbolel pri opravljanju družbeno koristnega dela, ima v naši novi državi z zakonom o socialnem zavarovanju vse možnosti, da se lahko spet vrne k svojemu življenjskemu poklicu. Socialno zavarovanje je postalo v novi Jugoslaviji državno zavarovanje in ga ne vodijo več različni kapitalistični direktorji, temveč posluje po navodilih držav-no-upravnih organov Poglejmo le po Sloveniji: iz večjih in manjših krajev poročajo o gradnji svojih zdravstveno-social-nih ustanov, o ambulatorijih, o dispanzerjih. Novega socialnega zavarovanja ne usmerja več birokratsko centralistični Osrednji zavod, temveč posamezne podružnice in ekspoziture, pri katerih imajo odločilno besedo preko strokovnih svetov in zdravniško delavskih strokovnih komisij člani sindikatov sami. Socialno zavarovanje je tako postalo res stvar delovnih ljudi in služi svojemu namenu, to je: nuditi pomoč obolelemu delovnemu človeku in njegovim svojcem. Mnogo nezavednih delavcev danes še izkorišča socialno zavarovanje Odstotek bolnih je bil v letošnjih poletnih mesecih ponekod tako visok, da bi bil mogoč le pri epidemijah, katerih pa ni bilo To je dokaz, da so delavci na račun socialnega zavarovanja izostajali od dela Niso se zavedali, da s tem oškodujejo socialno zavarovanje, ki je v službi delovnega ljudstva in da s, tem prikrajšajo resnično bolne delavce za zdravniško in materialno pomoč Ko se bodo delavci posluževali socialnega zavarovanja le v bolezni, ko ga torej ne bodo več izrabljali, bo lahko nudilo resnično bolnim še mnogo več kot danes. Izboljšanje socialnega zavarovanja se bo v bodoče še bolj poglobilo Pri vseh podjetjih z nad 500 delavci bodo pričele Na naš razpis za nagradno dopisniško dopisovanje, ki smo ga 16. oktobra 1947. leta razpisali za dvig delavsko-kmečkih dopisnikov in ljudskih umetnikov iz vrst naših čitateljev, smo dobili veliko število različnih dopisov Dopisi so bili v glavnem poročila in članki, redkejše pa 60 bile reportaže in še teh v pretežni meri nismo mogli objavljati zaradi nekonkret-nos>ti, razvlečenosti ali zastarele problematike kot n. pr opis predvolivne kampanje po že izvšenih volitvah. Nagrade smo razpisali za najboljše aktualne reportaž« s področja gradenj, priprav na volitve v KLO, gospodarskega in oblastnega dela KLO ter za najboljšo črtico, satiro, ali humoresko iz političnega boja z ostanki domače reakcije. Ker iz vseh točk nismo mogli objaviti zares dobrih reportaž, ki bi zaslužile prvo nagrado, je uredništvo sklenilo, da s 500 din nagradi naslednje dopisnike: Kolar Vilka iz Murske Sobote za dopis »Živahna gradbena delavnost v Murski Soboti«, objavljen 22 novembra 1947. Dopi6 je zgoščen, živahno napisan in ak’ tualen članek, ki daje splošen pregled o gradnjah v Murski Soboti. Doberšek Karla iz Prevalj za dopis: »Krajevni ljudski odbor Leše pred volitvami«, objavljen 25. novembra 1947. Dopis je dobro napisano in hitro poslano poročilo s predvolivnega zbora volivcev. Kolar Vilka iz Murske Sobote za dopis »Predvolivna kampanja v murskosoboškem okraju se razvija v reševanju gospodarskih problemov«, objavljen 20. novembra 1947 Dopis je zanimivo pisan zgoščen in aktualen članek iz predvolivne kampanje ter njen kritičen prikaz pred njenim zaključkom, V. iz Kranja za dopis »Napake, ki naj bodo v pouk pri sedanjih volitvah«, objavljen 6. novembra 1947 Dopis je kritičen članek, ki je v začetku predvolivne kampanje v ljudske odbore analiziral napake prejšnjih KLO in v njih razkril špeku-lantske elemente. K. Z, iz Grosuplja za dopis »Župnik iz Ambrusa pravi, da je v kino zahajati greh«, objavljen 18. novembra 1947, Dopis je kratko poročilo Razkrinkuje protiljud-slcega župnika, ki skuša ovirati napore ljudske oblasti za dvig kultumo-prosvet-ne ravni delovnega ljudstva A J iz Celja za dopis »Razmere v tkalnici hlačevine v Celju«, objavljen 2, decembra 1947. Dopis je aktualen kritičen članek, ki je opozoril na pomanjkljivosti v imenovanem podjetju. Slov. Bistrica, 31. decembra. V tovarni metalnih polizdelkov v Slov. Bistrici smo 27. decembra dosegli svoj letni plan Da smo nekoliko zaostali, so zakrivili defektni stroji, ki so nagajali zlasti v oktobru in novembru. Toda naši delavci in mojstri niso omagali, s podvojeno silo so prijeli za delo z geslom: »Plan mora biti dosežen!« Naša tovarna izdeluje polizdelke iz bakra, baikrenib zlitin in aluminija. Imamo več obratov, v katerih izdelujemo pločevino, trakove, žice, vrvi za elektrifikacijo itd. Težko smo pričakovali dneva, da bomo lahko javnosti sporočili uspehe našega dela. Po zadnjem statističnem pregledu pa smo z veseljem ugotovili, da smo bakrenih palic izdelali za 23.8 % več, kot je določeno po planu. Golih prevodnikov smo izdelali za 16 % več, bakrenih plošč in trakov za 15 % ter aluminijevih plošč in trakov za 5 % več, kakor je predvideval plan. Zasluga, da so bili ti uspehi doseženi, gre v prvi vrsti našim udarnikom, ki so s svojim delom vzpodbujali vse ostale tovariše. Tov. Goričan Ivan je prekoračil normo za 36 %, Karlin Viktor za 31 %, Grajen Jože za 29 % in Skrget Karel za 36 %. Mladinec-udarnik Vidmajer Maks je presegel normo za 75 %, mladinec Simončič Ivan pa za 40 %. Skupno je bilo v naši tovarni v letu 1947. 40 udarnikov. Proglašeni so bili tudi 3 racionalizatorji. Uprava je vse primerno nagradila. K uspehom v naši tovarni je vsekakor mnogo pripomogla tudi sindikalna podružnica, k* skrbi za preskrbo delavcev. Imamo lepo opremljeno in dobro oskrbovano menzo, v kateri dnevno narašča število abonentov Predsednik sindikata tov. Tramšek in v. d. pogonskega inženirja tov. Peunik Oton v veliki meri pomagata pri odstranjevanju težkoč, ki se pojavljajo v tovarni. Kulturno prosvetno delo se lepo razvija, rdeči kotiček je poslovati obratne ambulante, ki bodo nudile vso pomoč delavcu ki se je pri delu ponesrečil. Take obratne ambulante imajo že pri »Litostroju«, »Megradu« in »Tobačni tovarni« v Ljubljani. Kakor zdravljenje v ambulantah, tako bo treba tudi zdravljenje v sanatorijih, posebno za pljučno bolne, še izboljšati. Razširjeno bo zdravilišče v Topolščici, bolnice v Ljubljani, Mariboru, Celju P{u' ju, Murski Soboti, Brežicah in Novem mestu bodo dobile posebne oddelke za pljučno bolne Razširjena bo mreža proti-tuberkuloznih dispanzerjev, tako da bo omogočeno zdravljenje slehernemu jetičnemu bolniku. Z izpopolnitvijo tehnično zavarovalnih sredstev v podjetjih in tovarnah bomo preprečili mnogo nezgod, z zdravniškimi pregledi in z dobro organiziranim zdravstvom pa bomo ohranili človeka zdravega To je samo nekaj primerov, ki potrjujejo, da velja prvenstvena skrb ljudske oblasti delovnemu človeku. Res je, da mu danes še ni mogoče nuditi vsega kar I potrebuje Toda uspešna borba za plan daje pogoje za boljše in lepše življenje i Z osvobodilno borbo smo si ustvarili no- I vo državo in novo oblast V tej novi državi pa raste nov človek, ki uživa plo- I dove svojega dela, 2. G, Poleg tega nagradnega tekmovanja je uredništvo »Ljudske pravice« uvedlo tudi 6talno nagrado po 200 din poleg običajnega honorarja za točna in dobro napisana poročila o raznih dogodkih, ki so takoj po samem dogodku poslana našemu uredništvu. Za november in december smo to nagrado določil: naslednjim našim dopisnikom: Liliji Bogomilu iz Postojne za poročilo »Primorsko ljudstvo je s skoraj 100%no udeležbo volilo svoje KLO«. Pregledno in zgoščeno napisano poročilo nam je bilo poslano 16 novembra zvečer, t. j. na dan samih volitev, in bdo objavljeno 17 novembra. Veri Petkovšek iz Ljubljane za poročilo »Proglasitev udarnikov gozdnih brigad Frana Albrehta in Pavka Korčagina«. Proglasitev udarnikov je bila 4. decembra, jedrnato in stvarno napisano poročilo pa poslano takoj in objavljeno v naslednji številki našega lista. Almi Jezernik iz Litije za poročilo »Pomembna proslava v litijski predilnici«, odposlano takoj po proslavi in objavljeno 29. decembra. * Čeprav nismo prejeli kvalitetnih reportaž, za katere smo predvsem razpisali nagradni tečaj, je natečaj kljub temu uspel Njegov uspeh je v lem, da je razširil krog naših dopisnikov, s čimer s* je »Ljudska pravica« še tesneje povezala z našim ljudstvom. Da poglobimo to našo živo vsakdanjo zvezo z ljudstvom, bomo v novem letu še bolj skrbeli za razširjenje naše dopisniške mreže in vzgojo dopisnikov, od katerih želimo, da nam še bolj kot doslej izražajo svoje želje za dvig lista. Želimo, da nam pošiljajo obtožbe proti birokraciji in raznim pomanjkljivostim ter budno odkrivajo saboterje in špekulante, ki skušajo zavirati naše napore za izgradnjo socializma. Za ostala poročila in članke pa moramo opozoriti na največjo slabost naših dopisnikov — na počasnost sporočanja, zaradi česar niso bila mnoga poročila objavljena, keT so bila zastarela. Naši dopisniki si naj osvoje novinarsko hitrost poročanja! Točna in konkretno pisana poročila in članke brez nepotrebnih fraz naj pošiljajo takoj po važnejših dogodkih, kar bo že jamstvo, da bodo objavljena v »Poročilih iz naših krajev« ali ostalih rubrikah našega lista. postal pretesen in smo ga te dni povečali. V tem kotičku se zbiramo na krožkih, pri čitanju časopisov, poslušamo radio in prebiramo knjige, ki jih imamo v naši knjižnici 400. Uprava nam je nabavila tudi večje število zvočnikov. Delovni kolektiv »Impol-a« se je z veseljem odzval pozivu na tekmovanje tovarne »Kontakt« iz Zagreba, s katerim tekmuje v šestih točkah. g. D. Mladina bo pomagala zgraditi novo šolo in zadružni dom Kozina, 31. decembra. Mladina vasi Mihele-Nasirec, ki nosi prehodno zastavico LMS za kmečko mladino, se je 26. t. m. zbrala na študijskem sestanku ter sprejela obveznosti za novo leto. Po sestanku se je mladina stoodstotno udeležila volitev, nato pa je odšla na prostovoljno delo. Kakor smo preteklo leto napeli vse sile za elektrifikacijo naših vasi in za druge velike delovne akcije, bomo v prihodnjem letu zgradili novo šolsko poslopje, ker nam je krivična meja odtrgala tudi šolo. Pomagali bomo tudi pri graditvi zadružnega doma, ki bo ponos vsej okolici. M. P. Mladina si hoče izpopolniti svoje znanje Kamnik, 31 decembra V letošnji jeseni je okrajni odbor LMS v Kamniku ob pomoči ostalih množičnih organizacij in prosvetnega odseka pri OLO začel akcijo za ustanavljanje tečajev, v katerih si bo tista mladina, ki zaradi vojnih razmer ni mogla dokončati svoje redne šolske obveznosti, izpolnila svojo osnovnošolsko izobrazbo. Tečaje vodi učiteljstvo osnovnih šol, ki se trudi, da bi tečajnikom nudilo čim več znanja v zimskih mesecih Do danes so se pričeli taki tečaji v Vodicah, kjer 6e je vpisalo 22 tečajnikov, v Zalogu, na Homcu z 38 tečajniki, v Trzinu s 14 tečajniki, v Sinkovem turnu jih je 7, pri Sv Trojici pa 4. Posebno se odlikuje kmečka mladina v Vodicah, kjer obiskuje leto6 že drugo leto 53 mladincev in mladink kmetijsko nadaljevalno šolo, da si pridobi naprednega znanja iz kmetijstva, Potrebno je, da osnujejo tudi ostali kraji podobne tečaje Preskrba steklarjev v Rogaški Slatini se je izboljšala Z ustanovitvijo industrijskega ®uga-cina v steklarni se je preskrba njenega delavstva znatno izboljšala, zlasti s tekstilnim blagom. • Ustanovljena bo tudi obratna menza, ki bo imela na Cokoli svojo ekonomijo (bivše posestvo tovarne), ki bo zalagala menzo s potrebno zelenjavo. mesom in maščobo. Sindikalna podružnica si je uredila v -deklami tudi lepo sindikalno dvorano. ()Pri prvi gladov- osnovno šolo v svoji vasi, potem pa deni stavki smo .bili tri dni v jami, dru- lala pri svojih starših na posestvu, ki i» gič pa 114 ur Kljub naši trdi borbi pa j le skromno preživljalo številno družino, eo nas kapitalisti stiskali in davili Vča- Marija ie že v zgodnji mladosti spoznala Novo delavsko naselje v Hrastniku Tovarna »IMPOL« v Slov. Bistrici je dossgla svoj letni plan Naša ljudska prosveta na ideološki fronti Ljudskopros vetno življenje se navadno obravnava po šolskem letu, ker je podobno kot šola razdeljeno nekako na zimsko in poletno dobo. Vendar imamo tehten razlog, da hočemo pogledati nazaj in naprej tudi v teh dneh, ob prelomu koledarskega leta: za seboj imamo prvo leto Titove petletke. Nemogoče bi bilo v kratkem članku obdelati vprašanje takega letnega obračuna, to bi lahko opravili le kolektivno, v celi vrsti člankov; v teh vrsticah bomo le nakazali nekatere stvari. Kako smo v tem letu izkoristili bogate in množične tradicije ljudsko-prosvetnega življenja v Sloveniji za tisto revolucionarno prosvetno prevzgojo ljudi, ki je o njej govoril sekretar IO OF tov. Miha Marinko, ko je pred vodilnim aktivom Osvobodilne fronte razvijal načrt politične borbe naše Fronte za plan. Koliko je k tem naporom prispevala Ijudskoprosvetna dejavnost naših frontnih organizacij — in katere so njene prvenstvene naloge v letu 1948., drugem letu petletke. Jasno je, da na prvo vprašanje ni mogoče odgovarjati z natančnimi podatki, kajti za to bi morali vedeti, koliko dejansko ljudje po zaslugi ljudske prosvete več vedo in koliko so se ideološko dvignili. Tega pa statistika ne pokaže, (najzanesljiveje bi o tem govorila sama produkcija), nam pa preostane govoriti o izvršenem ljud-skoprosvetnem delu in o njegovi vrednosti. Kulturne dobrine postajajo last ljudstva Ze prva večja akcija, teden knjige v februarju, je bila namenjena širjenju izobrazbe in so jo tako tudi razumeli aktivisti. Ustanovljenih je bilo 76 novih ljudskih knjižnic in organiziranih je bilo v teku tistega tedna vec ko 1000 bralnih večerov. Delegati so poročali, kako 60 po vaseh povezali te večere z luščenjem bučnic, čohanjem perja, ličkanjem koruze. Dokaz, da bi se ti večeri po nekaterih predelih in to zlasti po oddaljenih vaseh in naseljih, kjer so druge oblike kulturno-prosvetnega življenja redke in skromne, lahko razvili domala v nekakšen narodni običaj — pogoj za to je tu in je kaj preprost: ljubezen našega človeka do knjige. Vendar je teden v glavnem ostal le teden, kratka »kampanja«, po kateri je večji del skrbi za knjižnico zaspal in se je večja iniciativa v tem smislu prebudila šele jeseni, po sklepih plenuma, medtem ko je zanimanje za knjigo celo brez večje pomoči in aktivnosti Ijudskoprosvetnih skupin spontano rastlo — neposredno pod vtisom težkih nalog in bujnega življenja v produkciji. Tu velja omenit; iniciativo Ljudske prosvete za poljudno znanstveno razlago aktualnih problemov politične ekonomije, ki jih je pred slehernega delovnega človeka postavil gospodarski načrt, ne da bi se utegnil ozirati na njegovo dosedanjo izobrazbo. Šlo je za to, da bi poskusili našemu občinstvu na tak lep in razumljiv način razlagati naš plan, kakor zna to sovjetski pisatelj lij in — danes eden najbolj priljubljenih pisateljev slovenskega bralca. Namesto cele vrste sta se odzvala dva avtorja, tov. Slokan in tov. Špurova, ki se jima je posrečilo na dober način pojasniti nekatera zamotana vprašanja. Zato smo tudi predlagali, da se jima podeli še posebna vsaj skromna nagrada, s čimer smo hoteli vzpodbuditi še druge avtorje, kajti jasno je, da imajo te knjižice lahko večji pomen le, če se uvrsti jo v dolgo vrsto take literature, ki smo jo dolžni nuditi delovnemu kolektivu. Pri tem pa smo imeli še eno izkušnjo, ki se tiče celotnega problema ljudske prosvete. Naloga ljudske prosvete je omogočati ustvarjanje kulturnih vrednot neposredno iz ljudstva (dviganje ljudskih talentov itd.), predvsem pa približati in posredovati ljudstvu kulturne dobrine. Prekrasna odkritja znanosti, najlepše stvaritve umetnikov — vse to mora biti že tu, jasno formulirano, predisku-tirano in ocenjeno. Stvar ljudskoprosvetnih delavcev je, da potem izberejo najboljše, najžlahtnejše in »prevajajo«, posredujejo v široko popularnem jeziku, v obliki, ki jo obvladu jejo Ijud-skoprosvetne ustanove in skupine. Prav pri nas pa trčimo že takoj pri prvem, najbolj nujnem predmetu, pri politični ekonomiji, na dejstvo, da naše osrednje znanstvene ustanove (Akademija, Gospodarska fakulteta) niso obdelale zakonov politične ekonomije na domačih, znanih primerih — kar bi se potem »prevajalo« in približalo širokemu bralstvu. Drug primer: stopamo v ieto spomina na marčno revolucijo. Ali so osrednje znanstvene ustanove že obdelale problem, ga osvetlile z vseh strani, tako da bodo predavatelji ljudskih univerz imel; kaj razlagati ljudem? To samo na kratko, mimogrede, zaradi ocenjevanja ljudskoprosvetnega delavca, ki se vsepovsod — v vprašanju znanstvenega gradiva, kompozicij, gledaliških komadov, plesov — bori s pomanjkanjem. Kongres v marcu je določil prave naloge ljudske prosvete Tehten, vsebinsko bogat je bil v marcu prvi kongres Ljudske prosvete Slovenije. Nemogoče bi bilo, ves njegov pomen strniti v neka j vrstic. Omenimo le, da je že sam sestav delegatov — 284 delavcev, 240 kmetov, 238 ljudske inteligence — dokazal, kar je še bolj potrdila diskusija, da je naš delovni človek voljan in sposoben sam sebi voditi in usmerjati samoizobraže-valno in kulturno umetniško delo. Kongres je pokazal, da je vsepovsod po Sloveniji dosti ljudi, ki razumejo osnovno misel in smer kongresa, da je treba »vzeti ljudskoprosvetno delo kot metodo političnega dela z množico« (tov. Ziga-Kimovec); ljudi, ki so se že do tedaj in so se pripravljeni v naprej boriti v okviru znanih in priljubljenih tradicionalnih oblik ljudskoprosvetnega življenja za visoko idejno kvaliteto, za revolucionarno sa-movzgojo množic. Kongres je dal končno jasnost organizacijski zmedi, sprejel je Statut, ki uzakonja ljudsko prosveto kot stvar Osvobodilne fronte. Ti uspehi kongresa so nedvomno ohranili vrednost, vendar moramo ugotoviti, da jih v naslednjih mesecih zdaleč nismo dovolj razvili po vsem terenu: nekateri delegati so pridobitve kongresa lepo spravili med svoje spomine in jih niso obširno prenašali na nove in nove kadre. Ko so se ti delegati že čutili zrele za vse bolj in bolj odgovorne funkcije im so tako zapuščali svoja prejšnja mesta, so se pokazale posledice: za njimi je mnogokje ostala praznina, niso si bili vzgojili novih ljudi, kar je spričo ogromne množičnosti naše ljudske prosvete še celo potrebno in za nas vse neodpustljivo. Neodpustljivo zato, ker dviganje kadrov prav na področju ljudsko-prosvet-nega dela bi morala biti pri ljudski prosveti ena naših prvih političnih skrbi, ker se nam možnosti za to naravnost same ponujajo, ker se pravi dvigati kadre na ljudsko-prosvetnem delu — dvigati jih za vse, za politične aktive Fronte, za delo v frontnih organizacijah, za delo v produkciji sami, za višjo strokovno izobrazbo. Drugo, kar smo opustili po kongresu, se tiče Ljudske fronte v celoti. Čeprav je kongres jasno pokazal velike možnosti, ki nam jih nudi tradicija ljudsko-pro-svetnih oblik dela za vzgojne cilje naše Fronte, smo vendar te oblike dela v glavnem tudi še naprej prepustili ozkemu krogu ljudi, ne da bi jim idejno pomagali, politično podprli njihovo prizadevanje, ne da bi vrednost tega prizadevanja dvigali s pomočjo in avtoriteto Fronte kot celote. Ni bilo vedno tako: nekateri festivali so bili stvar vseh (Slovenjgradec, Murska Sobota), zato je tudi izrazito zrasel njihov pomen. Kadar pa je šlo za velike politične akcije in kampanje, smo vrgli ljud-skoprosvetne aktiviste v te akcije, ne da bi se vprašali, ali ne bi morda prav oni. v obliki ljudsko-prosvetnega dela, v akciji ogromno pomagali, če bi zna- li in utegnili najti pravi način. K temu pa bi jim morali pomagati vsi, tudi najodgovornejši, saj imajo ravno oni največ izkušenj in bi njihova domislica. dobra beseda in nasvet dostikrat lahko dal veliko pobudo in stvarne rezultate. — Ko nakazujemo probleme letnega obračuna, se moramo dotikati teh pomanjkljivosti, vendar je povsem razumljivo, da s tem nikakor nočemo zmanjšati pomen prvega kongresa Ljudske prosvete, ki je vsekakor ogromen v tem, da je jasno in končnove-Ijavno postavil našo ljudsko prosveto na pravo mesto v množičnem življenju Osvobodilne fronte — na ideološko fronto. Letošnji festivali so bili izraz borbe za plan O letošnjih festivalih smo razpravljali na oktobrskem plenumu. Nedvomno pomenijo velik korak naprej od lani. Če so bili festivali 1946 sicer velike manifestacije veselja osvobojenega človeka, po vsebini in izvedbi pa v glavnem le množičen prikaz naših bogatih ljudsko-provsetnih tradicij, so bili letošnji že veliko bolj organičen izraz svojega časa in prizorišča. Ne bi se mogli odigrati kjerkoli in kadarkoli na Slovenskem, ampak so bili živa priča, odraz in pobuda ljudskih ustvarjalnih naporov sredi prvega leta planskega dela. Nudili so pregled gospodarskih, političnih in kulturnih problemov, konkretiziranih za tisti okraj, bili so manifestacija volje in borbenosti v bitki za plan, počastitev najboljših, ponazoritev veličine našega časa, zveze delavcev s kmeti, bratstva narodov Jugoslavije, odločnosti proti svetovnemu imperializmu. Dobra polovica okrajev v LRS je iimela take festivale, zato bi bilo nemogoče, obravnavati dobre in slabe strani posameznih, kar pa je bilo v tem listu storjeno v glavnem že sproti. Trenutno nam zadostuje, če smo nakazali eno oceno, ki vsaj v grobem nedvomno drži: da so organizatorji letošnjih festivalov z velikimi množicami udeležencev vred že dokaj trdo in zavestno stali — na ideološki fronti. Osrednja naloga za leto 1948: dvig prosvete na vasi Nesorazmerni napori v naši ljudski prosveti so bili predmet naše kritike že na oktobrskem plenumu, na pragu novega leta pa dobiva naša takratna ugotovitev pomen najaktualnejšega problema ljudske prosvete kot važne veje Ljudske fronte. V preteklem letu se je v frontni organizaciji delavskega razreda, v naših sindikatih razvilo ogromno kul turno-prosvetno delo. Študij, predavan ja, rdeči kotički, knjižnice, tisk, proslave, levji delež na mnogih festivalih itd. — vse to so stvari, ki zahtevajo svojih člankov. Na svoj način je ogromna kulturna pridobitev, Založniška aktivnost v naši državi Založniška dejavnost v FLRJ od osvoboditve do danes nenehno narašča. V vedno večjem številu se pojavljajo nove knjige in brošure. Veliko število knjig in brošut je bilo razprodanih takoj, ko so prišle v prodajo. Novembra leta 1947. je izšlo v FL11J 210 različnih knjig in brošur v skupni naklsdi 207.650 izvodov. Iz področja marksizma-leniniznia je izšlo v novembru 9 knjižnih brošur v skupni nakladi 199.000 izvodov. V založbi »Kulture« v Beogradu so izšle: Leninove »Aprilske tezec; zbirka Leninovih in Stalinovih člankov >0 Oktobrski revoluciji«:; Stalinovi članki »0 Veliki domovinski vojni Sovjetske zveze«; zatem brošure »30 letnica Oktobrske revolucije« Milovana Djilasa in »Kmečko zadružništvo v načrtnem gospodarstvu« Edvarda Kardelja. V brošuri »II. kongres Ljudske fronte Jugoslavije« so referati maršala . Jugoslavije Josipa Broza Tita, Sretena Žujoviča in Vladimirja Bakariča na II. kongresu Ljudske fronte Jugoslavije. V makedonskem jeziku je izšla biografija Lenina v 4000 izvodih. Iz publicističnega področja je izšlo v novembru 16 brošur v 274.500 izvodih. V izdaji Ljudske fronte Srbije so izšle brošure »Ljudska fronta v borbi za izpolnitev plana« dr. Blagoja Neškoviča v 80.000 izvodih in druge brošure. V makedonskem jeziku ]e izšlo več knjig in brošur, Različne brošure so izdali v novembru Društvo za kulturno sodelovanje Jugoslavija — ZSSR, časopisno založniško podjetje »Borba«, Kolarčeva ljudska univerza, Madžarska kulturna zveza v Subotici in Ljudska fronta črne gore. Založniško podjetje »Kultura« je izdalo nekaj knjig iz področja colitične ekonomije. Največ knjig je izšlo iz področja književnosti in umetnosti; izšlo je 59 različnih del v 468.100 izvodih. Med temi je 26 del domačih avtorjev, katerih skupna naklada znaša 168.500 izvodov. Potreba po učbenikih in knjigah iz strokovne literature je vsak dan večja. V novembru je izšlo 28 različnih učbenikov v skupni nakladi 598.000 izvodov in 26 knjig iz strokovne literature v skupni nakladi 146.530 izvodov. Med vsemi deli, ki so izšla v novembru leta 1947., je 136 del domačih pisateljev, 74 del pa so prevodi. Največ knjig v novembru so izdala podjetja in ustanove v LR Hrvatski in za temi v LR Srbiji ter osrednja založniška podjetja in ustanove zveznega značaja, založniška podjetja in ustanove v Sloveniji, Bosni in Hercegovini, Makedoniji in črni gori. Konferenca o kinematografiji slovanskih dežel bo od 1. do 8. februarja na Češkoslovaškem. Udeležili se je bodo tudi zastopniki naše kinematografije. Razpravljali bodo o vseh strokovnih vprašanjih, o uvozu in izvozu filmov, kulturnem sodelovanju med slovanskimi deželami ter o raznih organizacijskih zadevah, V Mostarju bodo odprli zgodovinski muzej. Kultumo-umetniško društvo »Abra-ševič« je ustanovilo pred dnevi zgodovinsko sekcijo, ki ima nalogo ustanoviti zgodovinski muzej. V stari džamiji, ki je redek primer orientalske arhitekture, bodo zbrani zgodovinski spomeniki iz srednjega veka. V Bosni in Hercegovini se mora do pomladi opismeniti 200.000 ljudi. — Kampanja proti nepismenosti v Ljudski republiki Bosni in Hercegovini poteka zelo neenakomerno. Kjer so kulturno prosvetni odbori postali res živa, operativna sila, tam uSpeh ni izostal, kjer pa tega ni, tudi kampanja ne poteka zadovoljivo. Zlasti man jka žensk, ki bi vodile tečaje, ki jih posečajo muslimanke. Sicer pa uspeva delo bolje po vaseh kot po mestih. Po dosedanjih rezultatih in merah, ki jih je podvzela »Zemaljska komisija za Likvidacijo nepismenosti« smemo upati, da bo plan tudi v tem področju ki jo imamo od živahnega kulturno-prosvetnega dela mladinskih organizacij, o katerem hi se dalo mapisati knjigo. Klesanje novih kvalitet ljudi na progi in dolgi vrsti mladinskih akcij ob pomoči kulturno-prosvetnih prijemov; veliko število tečajev ob vseh teh akcijah kakor tudi po terenu, sveže in svojske kulturno-umetniške prireditve (n. pr. mladinski festival delovnih brigad v Žalcu)), vse to in še dosti drugega spada med napore, ki gotovo prinašajo veliko korist OF kot celoti, a niso dovolj ocenjeni v luči razvojne smeri naše ljudske prosvete. Imamo primere široke povezave in vključitve sind. in mlad. prosvete v celoto — vendar v večji meri drži, da je vsaka od njih služila le v svojem ožjem okviru in ostala v ta okvir v glavnem tudi zaprta. V vsej ostrini se nam to pokaže, če pomislimo na našo veliko skupno nalogo v 1948: razvili smo prosvetno delo v sindikatih, v mladini, zanemarili pa smo razvoj ljudske prosvete na vasi. Tu je ne- izpolnjen, da se bo do pomladi naučilo pisati 200.000 ljudi. V Vojvodini je preko 200 kulturnih domov. Od osvoboditve do danes je bilo otvorjenih v Vojvodini 206 kulturnih domov, ki služijo kot centri kulturno prosvetnega dela. Po pet letnem planu bodo zgradili tudi štiri kulturne domove za narodne manjšine. Tako bodo dobili svoj dom Madžari, Slovaki, Rusini in Rumuni. V Sarajevu so odprli razstavo fotografij iz narodno-osvobodilne vojne, V proslavo Dneva Jugoslovanske armade je bila v Sarajevu prirejena razstava fotografij in dokumentov iz narodnoosvobodilne borbe in povojne izgradnje naše vojske. Za razstavo vlada veliko zanimanje. Hove knjige in reviie Juš Kozak: Lesena žlica. Roman iz časov fašistične okupacije; I. del. Državna založba Slovenije. Ljubljana. 1947. Str. 584. Elektrotehniški vestnik. Ltenik XV. štev. 9. Izdaja uprava EV v Ljubljani. Gozdarski vestnik, mesečnih za gozdno in lesno gospodarstvo. Letnik Vi., št. 10. Uredil inž. Janko Sotošek. Ljubljana 1947. Turizem in gostinstvo. Leto I., december 1947. Glasilo Uprave za turizem in gostinstvo pri ministrstvu za trgovino in preskrbo LRS. I dvomno naša največja vrzel in — po znanem pozivu IO Ljudske fronte Jugoslavije — naša prvenstvena naloga | v letu 1948. Vse naše koristne izkušnje | iz kulturno-prosvetnega dela sindika- I tov, zlasti pa neposredne kulturno-; prosvetne sile mladinskih in ženskih | organizacij Osvobdclilne fronte mora-! mo mobilizirati za dviganje izobrazbe, I za ideološko vzgojo, strokovni-kmetij-! sko gospodarski študij, za dostojno kulturno-prosvetno življenje naših vasi. Vsi. mladina in sindikati, žene in celotna OF — vsi bomo poslušali tovariša Tita in Kardelja, našo Partijo, našo Ljudsko fronto ter bomo s svojimi rokami zgradili sto in 6to domov po naših vaseh, ki bodo simbol našega napredka, naše nagle rasti v najlepšo bodočnost, v socializem. Z ljudsko-pro-svetnim delom bomo poskrbeli, da bo po vaseh in zadružnih gradiliščih dovolj lepih knjig, predavanj, čitalnic, tečajev, lepih prireditev in zdravega, radostnega petja. Uroš Kraigher Miško Kranjec; Vprašanje ženske (Ljudje s terena) Vprašanje ženske je po ustavi popolnoma rešeno, njihove pravice, njihova enakopravnost je po zakonih posebej utrjena in opredeljena. No, tudi praktično je ženska prodrla celo v političnem položaju do vseh stopenj, da o službah in podobnem ne govorim! če smo nekoč študentje imeli izbirati samo med učiteljicami in nižjimi uradnicami ali še trgovskimi pomočnicami, tedaj danes najdeš žensko povsod, v slehernem uradu, sleherni ustanovi, podjetju in to ne samo kot tajnico, temveč na prav odgovornih mestih. Celo na naše železnice so prodrle in če so se včasih samo sprevodniki nasmihali ženskam, se danes tudi nam možem tu in tam nasmehne kaka ljubka mlada sprevodnica. Žal se ue morem tako pohvalno izraziti o aprevodni-cah na n&ših tramvajih, ki me vsak dan ozmerjajo in to mene, ki sem miren Človek in dovolj uvideven, da stojim, ako je treba, kar dvema 3osedoma ali sosedama na prstih faradi gneče. Kljub temu pa mi še vpije dekle od zadaj: Pomaknite se naprej, — Kam, za božjo voljo, Ha kolena jim vendar ne morem. Zastran tega bi imel tudi marsikaj o uradih povedati. Človek je strašno vesel in srečen, Če se mu v uradu namesto naočalj enega mrkega birokrata prismehlja skozi okence ljubek ženski obraz. Toda prav to je, da se ne prismehlja, ampak hudo na-mrgodi, kakor da si pretrgal nasilno privatno življenje v sobi in te osorno vpraša: Kaj hočete? — Ni tu! In okence se zapre. No, tu še gre in je tako žensko vprašanje ne samo po ustavi in zakonih, temveč tudi praktično brez prigovora rešeno. Prav gotovo se tudi žpno ne morejo pritoževati Tako daleč smo prišli, da si ustanove, podjetja delajo največ skrbi, če je treba dobiti knjigovodkinjo ali kako drugo žensko moč. A ne samo po službah, ženske so prodrle do vseh odborov po teh podjetjih in ustanovah, da, celo predsedniška mesta zavzemajo in treba je priznati, kar dobro. Ni pa tako na naših terenih. Teren je širok pojem, ne kot mislijo nekateri — politična stvar, ne samo odbor s sejami in sestanki. Teren sega do naše sobe, do kuhinje in lahko bi rekel do spalnice same. Teren je osnova našega življenja in je nemogoče potegniti mejo med tvojim privatnim življenjem in med skupnostjo ali občnostjo. V uradu, ali podjetju, ali kakršni že službi, se kaj lahko sporečeš s svojim tovarišem ali tovarišico in to tudi tedaj, če ne gre več samo za idejno stvar. Po delu, po sestanku se razidete, greste na večerjo, potem v kino ali kavarno in do zjutraj pozabiš na prepir. Stvar, ki se vam ,ie tam pripetila, vas nikakor ne spremlja če% vaš rodni prag. Na terenu, oj, tam pa je stvar drugačna! Ko smo sprejemali ustavo in sem hodil po sestankih, mi je nekdo, ko sem govoril o idealni rešitvi vprašanja naše ženske, o njeni sprostitvi, njeni enakopravnosti in podobnem, ves čas pritrjeval, kimajoč z glavo in celo glasno je dvakrat dejal: Tako je prav, tako je treba! Mislil sem, da je hudo napreden in sem se po sestanku na tej osnovi zapletel z njim v pogovor. No, zdaj se je možak hudo kisal, nato posmihal, dii me je čudilo in spravljalo v zadrego, dokler mi ni sam modro pojasnil: »Tisto je ustava in treba je, da .je taka, naj svet vidi, da nekaj znamo in si upamo. In lahko velja po državi ali kjer že. Doma, pri sebi, pa ji bom jaz pisal svojo ustavo!« »Nič ne rečem,« mi je dejal drugi, »naj le hodi na sestanke, tudi s politiko se lahko ukvarja, če misli, da bo bolj zdrava, samo naj mi skuha večerjo. Otroke bom že sam spravil epat.« Tako se je kazalo spočetka v praksi to vprašanje in celo ženske same so bile le prečesto proti takemu, po ustavi in zakonih določenemu reševanju svojega vprašanja. One, da ne potrebujejo vsega tega in da bodo zaradi tega imele samo še več dela. No, čas gre naprej in tudi žensko vprašanje se je premaknilo, prav gotovo, da se je, zakaj če so še kraji, kjer samo možje prikimajo na sestanek, je drugod navzočih že kar dovolj žensk, ponekod že polovica ali še več. Tudi k besedi se oglašajo, celo ko gre za vprašanje oddaje ali davkov. Takrat so že hude in ne samo, da sprašujejo govornika, kaj bodo kuhale, tudi na svoje po ustavi in zakonih določene pravice se sklicujejo. Vendarle pa stvar na terenu često tako izgleda, da v razvnetosti pri debati enostavno pozabimo na to žensko, ki smo ji dali enake pravice. Ženemo svojo, stavljamo predloge, si predajemo besedo in ker smo modrejši, si ženske, ki so navzoče, niti ne upajo poseči v razgovor, ali pa se zgodi, kakor ima vedno navado stari Majaron, ki sicer redno pride na sestanek s svojo ženo, da ji tam, ko hoče ona kaj povedati, poglasno de: »Mica, ti kar molči, bom že jaz, moj duš,« nakar mu ona odgovori tiho: »Ampak tega gotovo ne veš, da bi jim povedal!« in on nato: »Zakaj mi pa nisi doma povedala. Zdaj kar molči! Stvar je treba s političnega stališča, ne kot gospodinja. Ubogaj me, Mica!« No in tako naše ženske vedno zastajajo: ali se jim zdi, da mi možje pre-modro govorimo in bi se one osmešile, ali pa jim kakor Majaron, ko jih vidimo, da so nemirne, kar pomeni, da bi rade govorile, pošepečemo: Mica, ti kar molči, bom že jaz! In tako smo tudi sinoči, ko smo govorili o preosnovanju naših zadrug, imeli opraviti s tem vprašanjem, ki ga vedno odrivamo na stranski tir. Kajpa, govorniki so nam, tu v mestu, mnogo več govorili o zadrugah na vaseh, o napakah po tistih zadrugah. To so lepo opravili, da so naše mestne Naproze izgledale naravnost vzorne v primeri s kmečkimi. No, bistvo in namen tega sestanka ni bil, da bi udrihali po kmečkih zadrugah, čeprav smo to dobro opravili, temveč, da bi izbrali iniciativni odbor, ki naj bi se lotil vprašanja preosnovanja teh naših zadrug. »Tovariši, anapak prosim vas, da predlagate od pet do sedem imen, ker sicer delo zastaja, ako je tak odbor prevelik,« so rekli oni, ki so vodili. Hkrati pa so nas opozorili, da ta odbor obstoja samo do občnega zbora, nakar njegovo delo in obstoj prenehata. To nas je nekoliko poparilo. Človek že gre prav rad v odbor, vendar da bi tam sedel samo kak teden, opravil delo, nato pa drugim predal, ne, to ni najbolj mikavno. Povrhu — in v tem se lahko pohvalimo — imamo vedno dovolj ljudi, ki bi kaj radi sedeli v vseh odborih in se jih včasih že komaj otresemo. Ker tak človek, po izkušnjah, ki jih imamo, ko pride v odbor, začne stvar voziti po svoje in ga lomi na vseh koncih in krajih, pri tem zagotavlja, da je najboljši državljan in da je njegovo mišljenje najbolj pravo. No, ne glede na vsa ta svarila, je kar v prvem mahu padlo deset imen, ki naj bi prišli v ta odbor. Eden od teh je bil na srečo bolan, enega pa smo na pol razkrinkali. A že so hoteli nekateri nove predloge, nakar se je oglasila neka ženska: »Tovariši, jaz mislim, če ima ženska enako pravico, da bi tudi kako žensko v odbor, ne?« Najprej je nas moške nekako presenetila s tem predlogom. Imeli smo v zalogi še cel kup moških, ki bi jih radi spravili v ta, četudi samo iniciativni odbor. Vendar pa smo, večinoma oženjeni, poznavajoč razmere doma, koj začeli kimati, dokler ni nekdo dejal: »Dobro je tako! Zakaj pa'govorimo o enakopravnosti. In povrhu, naše ženske so tiste, ki imajo največ opraviti z zadrugami. Dajmo no kako žensko v odbor.« »če je katera sposobna,« je dejal drugi, »v odbor z njo. Naj pa tudi one malo delajo.« »Sposobnih žensk imamo nič koliko! Katera pa ni sposobna?!« Vendar je ta ugotovitev naletela na nedoločen sprejem. Nekdo je za mano dejal: »Bog ne daj, da bi jih bilo preveč pri tej iniciativi Ena, ne rečem, ali dve. Več pa ne! Prepir bo, vam rečem!« Res je nekdo predložil nam vsem znano ime. Takoj smo se strinjali, kimajoč z glavami. Zdaj pa so ženske prišle do sape in iz kota je bilo slišati: »Še eno ali dve noter!« No, to smo preslišali, začeli smo debatirati in tako nismo dali prilike, da bi kdo še katero predložil. Oni, ki so vodili, pa so že dajali predlog na glasovanje. Predlog smo sprejeli, tudi s tisto predloženo žensko. — »No,« je dejal nekdo polglasno, »zdaj ne bodo mogle reči, da niso zraven Jaz mislim,« je pojasnil, »da ena lahko pove vse tisto, kar bi mogle povedati druge. Saj tako veako vse ve. In še prepira ne bo.« Tako smo rešili vprašanje iniciativnega odbora in tudi žensko vprašanje: dali smo jim zastopnico. A kadar ni vse v redu in bi katera naših žena rada še kaj povedala, se bo prav gotovo v nas vseli oglasila modrost starega Majarona: »Mica, ti pa kar molči, bom že ja*, če bo treba, mej duš. Ce imaš kaj povedati, povej doma. Tu je stvar treba gledati s političnega stališča, ne kot gospodinja.« Rumunski državi se odpiralo nova oota veličastnih ustvaritev Proklamaciia rumunske vlade rumunskemu narodu Bukarešta, 31. dec. (Tanjug.) Rumunska vlada je ob abdikaciji kralja Mihaela I. naslovila včeraj popoldne proklamacijo na rumunski narod, v kateri je poudarjeno, da je dobil rumunski narod s kraljevo abdikacijo svobodo, da si sam izbere novo obliko državne ureditve. V proklamaciji je med drugim rečeno: »Rumunski narod, osvobojen 1944. leta jarma fašističnih zavojevalcev in njihovih slug, je vzel svojo usodo v lastne roke. Rumunski narod je z organiziranim, zavednim in odločnim delavskim razredom na čelu — zaveznikom delavnih kmetov, strmoglavil bojarski režim in kaznoval izdajalce narodnih interesov ter je odstranil iz državne uprave vse tiste, ki so ščitili interese njegovih zasužnjevalcev. Rumunskemu narodu je na ta način uspelo ustvariti demokratično ureditev, ki se še danes utrjuje. Monarhija je bila zapreka na poti nadaljnjega razvoja naše države, na poti ustvaritve ljudske demokracije, ki zagotavlja delovnim ljudem naše države materialno in kulturno blaginjo, rumunski državi pa neodvisnost in suverenost. Z odstranitvijo monarhije se odpirajo tudi naši ljudski demokraciji nova pota veličastnih ustvaritev. Delavci, kmetje in intelektualci! Vojaki, podoficirji in oficirji, državljani in državljanke! Zgradimo novo življenjsko obliko naše države — Rumunsko ljudsko republiko, domovino vseh tistih, ki delajo fizično in intelektualno po vaseh in mestih.« Deklaracijo so podpisali predsednik rumunske vlade dr. Petru Groza, mini- ster za trgovino in industrijo George Dez, zunanji minister Ana Pauker, finančni minister Vasile Luca, notranji minister Teohari Giorgescu, prosvetni minister Stefan Voitek, kmetijski minister prof. Trajan Savulescu, minister za narodno obrambo Emil Bodnaras, pravosodni minister Lucretio Patrascanu, minister za delo in socialno zavarovanje Lot ar Ra-dacanu, minister za ljudsko zdravstvo dr. Florica Bagdazar, minister za informacije Teodor Jordanescu, prometni minister prof. ing. Profiri, minister za rudarstvo in petrolej Tudor Jonescu, minister za umetnost Jon Pas, minister za javna dela Teodor Jordanescu in vsi državni podtajniki. Rumunifa - Irudska republika Izvoljen je Prezidij Ljudske republike Rumunije Bukarešta, 31. decembra (Tanjug). Ob abdikaciji rumunskega kralja Mihaela I je bila sklicana izredna seja rumunske narodne skupščine. Na seji so bili navzoči člani vlade z dr. Petru Grozo na čelu. Narodna skupščina je ob dolgotrajnem in viharnem odobravanju ter navdušeni manifestaciji soglasno sprejela zakon o proglasitvi Rumunske ljudske republike. Izdajo zakona so poslanci pozdravili z vstajanjem in dolgotrajnim vzklikanjem novi ljudski republiki in demokratični vladi dr. Groze. člani rumunskega parlamenta so po soglasnem sprejetju zakona o proglasitvi rumunske Ljudske republike izvolili Prezidij Rumunske ljudske republike. V Prezidij so bili soglasno izvoljeni: Akademik dr. Constantin J. Pairhon, Novo rumunsko vlado je sestavil dr. Petru Gtoza Predsednik vlade dr. Petru Groza je po proglasitvi Ljudske republike Rumunije Prezidiju Ljudske skupščine podal ostavko vlade. Prezidij Ljudske skupščine Rumunije je poveril mandat za sestavo nove vlade dr. Petru Grozi. Člani nove rumunske vlade so: Predsednik vlade dr. Petru Groza, minister za industrijo in trgovino Ge-orgiu Dez, zunanji minister Ana Pauker, finančni minister Vasile Luca, notranji minister Teohari Georgescu, pravosodni minister Lucretin Patrascanu, minister za narodno obrambo Emil Bodnares, prosvetni minister Stefan Voitek, minister za delo in socialno zavarovanje Lotar Radacanu, kmetijski minister prof. Traian Savulescu, minister za ljudsko zdravstvo dr. Florica Bagdazar, minister za informacije Octav Liveseanu, prometni minister prof. ing. Nicolai Profiri, minister za rudarstvo in petrolej Tudor Jonescu, minister za zadružništvo Romulis Za-roni, minister za umetnost Jon Pas, minister za javna dela Teodor Jordanescu in minister za vere Stancin. Izročitev v šokih jugoslovanskih odlikovanj rumunskim državnikom Bukarešta, 31. dec. Veleposlanik FLRJ v Bukarešti Radon j a Golubovič je priredil v ponedeljek slovesen sprejem, na katerem je podelil rumunskim državnikom ter kulturnim delavcem in novinarjem visoka odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval Prezidij Ljudske skupščira FLRJ. Člani rumunske vlade, predsednik dr. Petru Groza in ministri Georgiu Dez, Ana Pauker, Vasile Luca, Teohari Georgescu, Traian Savulescu, Lotar Radacanu, Stefan Voitek, Emil Bodnares, dr. Florica Bagdazar, Jon Pas in George Vesilici so bili odlikovani z Redom jugoslovanske zastave prvega reda. Ob izročitvi odlikovanj je veleposla- nik Golubovič poudaril zgodovinski pomen pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči, ki je bila sklenjena 19, decembra med Rumunijo in Jugoslavijo. Poleg tega ima ta pogodba tudi velik mednarodni pomen za utrjevanje miru na svetu in odstranitev nove vojne nevarnosti. V imenu odlikovancev se je zahvalil predsedflik rumunskega parlame/ta Mi-hail Sadoveanu, ki je naglasil, da so cilji rumunskega naroda in narodov Jugoslavije isti in da bo njihovo medsebojno prijateljstvo vedno jačje in krepkejše. Po razdelitvi odlikovanj je priredil veleposlanik odlikovancem slavnostno kosilo. Rumunskemu narodu je odprta pot k ustvaritvi nove svobodne in neodvisne Rumunije Vsi rumunski listi pozdravljajo ustanovitev ljudske republike Bukarešta, 31. dec. (Tanjug.) Vsi rumunski listi objavljajo na prvih straneh besedilo abdikacije kralja Mihaela in odločbo rumunske narodne skupščine o proglasitvi Ljudske republike Rumunije. List »Scantea«, glasilo KP Rumunije je objavilo članek finančnega ministra in tajnika CK KP Rumunije Vasile Luca pod naslovom »Pot k rumunski ljudski republiki je sedaj odprta«, v katerem so navedeni doseženi uspehi demokratične vlade dr. Petru Groze v letu 1947, V članku je med drugim rečeno: »Leta 1947. se je zrušilo najmočnejše reakcionarno oporišče rumunske buržoa-zije rn veleposestnikov. Z abdikacijo Mihaela von HohenzoUern-Sigmaringena je dokončno razpadel fašistični režim v Ru-muniji, ki je bil v preteklosti ustvarjen zato, da bi zbral veteposestniško-banč-no-kapitalistične sile Rumunije v borbi proti kmetom in delavskemu razredu, ki so bili tedaj v razvoju. Monarhija je bila ustvarjena z nalogo, da prepreči buržoazno-demokratično revolucijo v Rumuniji in da s pomočjo te nemške dinastije postavi deželo v službo tujega kapitala Hohenzollernska dinastija je izpolnila svojo vlogo v krvavih pokoljih, izvršenih nad kmeti ki so zahtevali zemljo od ru-munskih bojarjev Dinastija je bila največji veleposestnik v Rumuniji ter je razpolagala s tisoči hektarjev najboliše zemlje. Dinastija je tudi ščitila interese kapitalistov, ker je bil tudi sam kralj eden največjih delničarjev v bankah in industrijskih podjetjih Odstranitev predsednika veleposestnikov in fabrikantov iz vlade ter dokončno zrušen;p monarhije okrog katere so se zbrale in uvrščale notranje in zunanje reakcionarne sile k' so delale proti ljudskim interesom omo goča danes delavskim množicam rumun skega naroda in njegovi demokratični vla di, da pospeši tempo v nadaljnjem razvoju ljudske demokracije v Rumuniji. list, je danes odprta pot k ustvaritvi nove svobodne in neodvisne Rumunije. Danes je odprta pot k srečni in neodvisni ljudski republiki Rumuniji.« Glasilo socialnodemokratske stranke »Libertaitea« piše pod naslovom »Živela Ljudska republika Rumunija« med drugim: »Rumunski narod stopa danes v novo odločilno fazo svojega zgodovinskega razvoja. Rumunsiki narod je z odstranitvijo monarhije dokončno vzel svojo usodo v svoje roke Pot, po kateri je krenil naš narod 23. avgusta 1944, ne more trpeti zastoja. Delavski razred, ki je znal z odločnimi silami ustvariti in utrditi demokratični režim v Rumuniji, bo znal tudi v bodoče skupaj z delavnimi kmeti in ostalimi delavnimi silami države braniti in utrjevati zgraditev svoje nove ljudske republike Neodvisni demokratski list »Romania Libera« piše med drugim: »Na tej zgodovinski poti k dokončni osvoboditvi je rumunski narod včeraj odnesel novo veliko zmago. Odstranjena je zadnja zapreka. Na široko so odprta vrata novi eri v zgodovini rumunskega naroda, Rumunija je postala danes napredna republika. Stoletne težnje in želje v preteklosti zatiranih kmečkih in delovnih množic rumunskega naroda so danes uresničene Po dolgih in krvavih borbah je padla zadnja in največja pregrada, ki je našemu narodu preprečevala to, da bi si ustvaril boliše in srečnejše življenje Odprava monarhije v Rumuniji pomeni veliko krepitev antiimperialistič-ne fronte na svetu in učvrstitev vrst svobodoljubnih narodov v skupni borbi za mir in ljudsko demokracijo, Vsak rodoljub naše države, piše na koncu list. vsak pošten državljan Rumunije stopa z vedrim čelom v novo leto 1948 Naši delavni ljudie gledajo z zaupanjem v svojo srečnejšo bodočnost in vzklikajo, naj znanstvenik in predsednik Društva za utrjevanje rumunsko-sovjetskega prijateljstva Mihail Sadoveanu, predsednik rumunske narodne skupščine Štefan Vojtek, prosvetni minister, Con-stantin Stere, književnik, Jon Niculi, narodni poslanec. Člani Prezidija Rumunske ljudske republike so prisegli narodni skupščini. MONARHIJA JE BILA ZAPREKA NA POTI RAZVOJA RUMUNSKE DRŽAVE Bukarešta, 31. dec. (Tanjug.) Rumunski kralj Mihael I. je včeraj ob 12. uri podpisal akt o abdikaciji. V aktu je rečeno, da so bile v zadnjih nekaj letih izvršene v življenju rumunske države globoke politične, gospodarske in socialne reforme. Te reforme so ustvarile nove odnose med glavnimi činitelji državnega življenja, odnose, ki ne ustrezajo osnovnim določbam državne ustave, zaradi česar zahtevajo svojo hitro in temeljito spremembo. »Spričo takega položaja,« je rečeno v aktu, »prevzemajoč nase vso odgovornost, smatram, da monarhična ureditev ne ustreza več današnjim življenjskim pogojem rumunske države in je resna zapreka na poti nadaljnjega razvoja rumunske države. Zaradi tega abdiciram v svojem imenu in v imenu vseh svojih bodočih naslednikov v interesu rumunskega naroda ter se odrekam vsem prerogativam, ki sem jih do zdaj kot kralj Rumunije izvrševal. Rumunskemu narodu dajem na^ prosto, da si sam izbere novo državno obliko.« Franco dal usmrtiti antifašističnega borca Zoroja Madrid, 31. dec. Kakor poroča AFP, je bila v Madridu izvršena smrtna kazen nad znanim španskim antifašističnim borcem Augustinom Zorojem. Zakonodajno delo albanske ljudske skupščine Tirana, 31. dec. Albanska brzojavna agencija poroča: Ljudska skupščina LR Albanije je soglasno sprejela tri zakonske načrte. To so zakonski načrti o administrativni razdelitvi ozemlja LR Albanije, o zaščiti posestev, zadrug in socialnih organizacij ter o nadziranju volivnili spiskov. V Rimu ie bila ustanovljena L ud$ka fronta dela, miru in svobode Naloga Ljudske fronte je enotnost delavskega razreda z vsemi demokratičnimi silami države je izjavil Palmiro Togliatti Rim, 31. dec. (Tass.) V Rimu je bila ustanovna skupščina demokratične fronte dela, miru, svobode in neodvisnosti. Skupščino so sklicali voditelji demokratičnih množičnih organizacij, k; so sprejeli sklep, da bodo zbrali vse italijanske demokratične sile v široko fronto, ki se bo borila za ljudsko demokracijo proti silam reakcije, fašizma in vojne. Delegati so izrazili v svojih govorih solidarnost s fronto dela in miru, ki naj bi zagotovila družbeno reformo in se borila proti silam reakcije, ki so se zbrale okoli De Gasparijeve vlade. Sekretar socialistične stranke Lelio Basso je izrazil solidarnost socialistov z ustanovitvijo fronte m rekel, da čutijo italijanske ljudske množice veliko potrebo po aktivnem sodelovan ju v celotnem demokratičnem življenju države in pomagajo polagati temelje za ustvaritev resnične demokracije, ki naj bi bila ustvarjena v pravem socialističnem gibanju, ne pa na podlagi pravnih formul. Generalni sekretar KP Italije Palmiro Togliatti je obrazložil cilje Komunistične partije, ki je popolnoma na strani tega ljudskega gibanja. Komunistična partija Italije, je rekel Togliatti, je vedno opozarjala na to, da boj za novo progresivno demokracijo Italije ne more biti naloga posamezne politične stranke ali posamezne socialistične skupine. Komunistična partija, ki je zvesta svojim ciljem in načelom, vlaga vso svojo ener- gijo v boj za enotnost vseh demokratov, ki dobiva sedaj obliko velikega bloka_ljudskih sil proti tajnemu bloku reakcije, ki nastaja pod vodstvom krščanske demokratske stranke. Naloga Ljudske fronte je v tem, da razširja največjo pridobitev italijanskega naroda v osvobodilnem boju — enotnost delavskega razreda z vsemi demokratičnimi silami države. Ustanovna skupščina Ljudske fronte je sprejela resolucijo, v kateri izražajo predstavniki raznih združenj, političnih strank in demokratičnih organizacij svojo solidarnost s smernicami in metodami ljudskega gibanja z namenom utrjevanja in razvijanja demokratičnih ustanov. Na zborovanju je bilo tudi poudarjeno, da je demokracijo in elementarne pogoje ljudskega obstanka mogoče rešiti samo z radikalnimi in strukturnimi reformami, k: naj osvobodijo Italijo industrjskih, bančnih, agrarnih in špekulantskih monopolov. Na zborovanju so hkrati pozvali vse _ demokratične organizacije, združenja in ustanove, da se pridružijo ljudski demokratični fronti. HMhOOO bančnih nameščencev v Rimu stavka Rim, 31. dec. AFP poroča, da je pričelo davi v Rimu stavkati 100.000 bančnih nameščencev, ker Združenje kreditnih ustanov ni hotelo zvišati njihovih plač. Grško liudstvo ie ustvarilo svojo nacionalno vlado po zaslugi svoie demokratične armade Atene, 31. dec. Radijska postaja svobodne Grčije komentira odmev sestave začasne demokratične vlade svobodne Grčije v državi in inozemstvu ter naglasa, da kampanja ameriškega reakcionarnega tiska nikogar ne preseneča, marveč dokazuje, kako zelo je sestava te vlade zmešala imperialistične načrte Wall Streeta, kj je glavni vzpodbud n ik izzivanja na Balkanu in prelivanja krvi v Grčiji. V komentarju se opozarja tudi na nedoslednost londonskega radia, ki se je pridružil napadom britanskega' reakcionarnega tiska in sedaj skuša prepričati svoje poslušalce, češ da je sestava vlade nepomembna, medtem pa na dolgo in široko prenaša obširne članke londonskih listov, ki pričajo o pomenu tega akta. V komentarju je nato omenjena zmeda v atenskih monarhofašističnih krogih, ko so zvedeli z« vest o sestavi demokratične vlade, in je rečeno: »Bedna kvizlinga Sofulis in Tsalda-ris ter ostala monarhofašistiena klika so sprevideli, da ni šala. Ti bedni plačanci inozemskega imperializma, ki so mislili, da bodo s Trumanovimi dolarji in orožjem enkrat za vselej obračunali z narodnim gibanjem nacionalnega preporoda in ki so se do včeraj tolažili z mislijo, da partizani ne bodo imeli smelosti, 6etavitj vlado, so se danes, ko je to stvarnost in ko so spoznali, da uživa demokratična vlada občeljudsko podporo, vrgli z vsem svojim besom na ljudsko gibanje. Očitno je, da je vest o sestavi začasne demokratične vlade v krog h Wall Streeta in Londona prišla kot strela z jasnega neba. Dopisnik »New York Timesa« je poslal še tik pred njeno objavo brzojavko iz Aten, v kateri je poudaril, da smatrajo sestavo demokratične vlade v gorah svobodne Grčije za nemogočo. Zakaj je tuje in domače reakcionarje tako vznemirila vest o sestavi začasne demokratične vlade, ki jo sicer n a zi vajo kot vliado »neznatne manjšine«? Zato, ker sestava začasne demokratične vlade potrjuje zgodovinsko dejstvo. da je grško ljudstvo v svoji velikanski večini ustvarilo svojo nacionalno vlado po zaslusi svoje demokratične armade, ki se bori s puško v roki za svojo svobodo in neodvisnost. Po obsodbi lažne provokatorske kampanje mednarodne reakcije o nekakšni pomoči severnih sosedov je v komentarju rečeno: »Grški nairod se-je samo s svojo hrabrostjo rešil hitlerjev-cev in njegovih organov; :amo s svojo lastno silo, in samo z njo se je otresel britanskega gospostva; samo z lastno borbo je ustvaril nove sile svojega nacionalnega odpora — svojo demokratično armado in svojo začasno demokratično vlado, sarao s svojo silo se bo grško ljudstvo osvobodilo ameriškega gospostva in njegovih bednih slug.« Henry Watlsce bo kandidiral za predsednika ZDA Čikago, 31. dec. Reuter poroča, da je bivši podpredsednik Združenih držav Amerike IIeury VVallace po čikaškem radiu sporočil ameriškemu ljudstvu svoj sklep, da bo na prezidentskih volitvah 1948. kandidiral za prezidenta Združenih držav Amerike kot neodvisen kandidat. Rumunskemu narodu, piše na koncu ' živi nova Ljudska republika Rumunija!« V svojem govoru, v katerem je utemeljeval ta sklep, je Wallace poudaril, da ni nobene resnične borbe med Trumanom in kakim republikancem. Prvi in drugi se zavzemata za politiko, ki lahko privede do vojne. »Tisoči ljudi širom Združenih držav Amerike so me naprosili, naj .začnem to veliko borbo,« je rekel Wallace. »Ljudstvo se je zganilo. Zato bom kandidiral kot neodvisen kandidat za prezidenta Združenih držav Amerike leta 1948.« Omenjajoč, da ga bo reakcija zaradi tega vsekakor napadla, je Wallace rekel: »Prepričani smo. da nas bodo naavali ,rusko orodje' in .komunisti'. Netilci strahu naj nikar ne maličijo in prikrivajo problemov z dajanjem raznih imen. Mi nismo za Rusijo in nismo za komunizem, poznamo pa hitlerjeve metode, ko jih vidimo v lastni deželi, in_ ljudi, ki se pečajo z dajanjem takih imen, obsojamo kot sovražnike človeštva, ki bolj žele tretjo svetovno vojno, kakor da bi prispevali resnične napore za mirno poravnavo mednarodnih sporov.« Wallace je zlasti poudaril, da »Združene države Amerike ne bodo uživale popolne varnosti, dokler ne bo vzpostavljen pravi mir med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo,« in pripomnil, da zahteva mir resničen sporazum med tema dvema deželama. Wallace je potem poudaril, da je »svetu zdaj potrebna konferenca Združenih narodov za razorožitev, da bi se človeštvo za vedno rešilo nevarnosti ne samo atomske bombe, marveč tudi vsega drugega orožja za množično uničevanje.« »Boril sem se in boril se bom proti programom, ki dajejo narodom topove, medtem ko so jim potrebni plugi,« je poudaril VVallace. »Borim se proti Trumanovi doktrini in Marshallovemu načrtu zato, ker razcepljata Evropo v dva nasprotna tabora. Tisti, ki jih politično kupujemo z našimi živili, nas bodo kmalu zapustili. Plačevali nam bodo z denarjem začasne hvaležnosti, potem pa nas bodo začeli sovražiti, ker ameriška politika uničuje njihovo svobodo.« Wallace je poudaril, da preti človeštvu velika in resna nevarnost in da bi lahko odstranili to nevarnost samo z novo politično razmestitvijo, ki bo zagotovila nove politične sile v Združenih državah Amerike. Nadalje je rekel, da bi lahko preprečili vojno in krizo v Združenih državah Amerike samo z borbeno organizacijo širokih ljudskih množic, kakor se je zgodilo med vojno. Wallace se je dotaknil tudi problema zapadne Evrope im Nemčije rekoč, da Združene države Amerike izigravajo organizacijo Združenih narodov in uveljavljajo isto politiko, ki sta jo uveljavljali Francija in Velika Britanija po prvi svetovni vojni. Govoreč o odmevu, ki ga bodo imele volitve v ZDA v svetu, je Wallace končno rekel: »Čim večje bo število na volitvah leta 1948. za mir oddanih glasov, tem bolje bo ves svet vedel, da ljudstvo Združenih držav Amerike ne odobrava dvostrankarske reakcionarne politike vojne, ki deli svet v dva oborožena tabora.« In pripomnil je, da vodi taka ameriška politika neogibno v vojni konflikt. Agencija »France Presse« poudarja v svojem poročilu o VVallacovem govoru, da se je Wallace odločno izjavil proti zakonu o obvezni vojaški službi, ki je zdaj pred Kongresom, zahtevajoč, naj se iz vlade odstranijo vojaške osebe in zastopniki Wall Streeta. Poudaril je, da morajo ameriški davkoplačevalci, katerih življenjski stroški so vsak dan večji, drago plačevati politiko ameriških militaristov v Grčiji, Turčiji in Kitajski. Pojasnjujoč svoj notranjepolitični program je Wallace rekel, da se bo boril za svobodo zborovanja in govora, proti rasnemu razlikovanju in naraščanju cen, kakor tudi za sindikalne svoboščine in zaposlitev vseh delovnih ljudi v Združenih d ržavah A merili©. Svet Francoske republike samo izvršuje vladne ukaze udarja, da Svet republike itak samo izvršuje vladne ukaze. »Humanitž« piše, da se je absolutna večina Sveta republi-. „ ke izrekla za čimprejšnjo izpolnitev za- Pariz, 31. dec. (Tanjug.) Po nepretr- htev finančnega ministra Mayerja. ganih razpravah, ki so trajale dva dni m eno noč, je Svet francoske republike iz- rrancoska narodna skupščina glasoval s 150 proti 121 glasovom načrt • , * , o izrednih vladnih davkih, ki predstavljav Sprejela VOjne kredite bistveni del tako imenovanega Mayerjc- p. 31 dec. (Tanjug.) Sinoči je vega načrta. S tem je Svet republike še narodna skupščina s 416 proti 180 gla- povečal bremena, ki Jih je narodna skup- sovom izglasovala vojne kredite, ki jih ščtna po zaslugi odločnega nastopa ko- ;e zahtevala Schumanova vlada za. le- munističnih poslancev že do neke mere ^o 1948. Vojaški proračun v letu 1948 olajSala. ]x> znašal 300 milijard frankov, 56 mi- Medtem ko podpira reakcionarni tisk lijard več kakor v letu 194? ali eno ukrepe Schumannove vlade in zahteva tretino celotnega francoskega prora- prvotno besedilo, pa napredni tisk po- čuna. PRVAKI JUGOSLAVIJE IN SLOVENIJE 1947 Vstopamo v novo 1948. leto, v drugo leto ustvarjanja Titovega petletnega plana. Ko z novim letom prevzemamo nove obveznosti, se moramo vprašati, kako smo izpolnili naloge, ki smo si jih zadali v preteklem letu. Leto 1947. je pokazalo velik napredek iizkulture in športa v FLR Jugoslaviji. Na številnih velikih iizkulturnih prireditvah, manilestacijah, zletih in športnih tekmovanjih smo uspešno manifestirali novega duha v našem mladem fizkul-turnem gibanju. Naše iizkulturno gibanje ne stremi samo za dobrimi športniki, temveč hoče izgraditi fizkulturnika visokih moralnih kvalitet, ki bo obenem tudi sposoben graditelj in čuvar naše države. Prav tako smo imeli v letu 1947. po koledarju FISAJ-a prvenstva FLR Jugoslavije in vseh republik v skoraj vseh Iizkulturnih panogah, ki so uspela v množičnosti in tudi v kvaliteti. Zato pa bo treba izkušnje, ki smo si jih lani pridobili, v letu 1948. koristno izrabiti in uporabiti, da se bo naša fizkultura pravilno razvijala med našimi delovnimi ljudmi v mestih in vaseh. Lahka atletika Največja letošnja lahkoatletska prireditev je bilo moštveno prvenstvo države v Zagrebu. Prvenstvo je bilo zelo uspešno, saj so bili doseženi štirje novi državni rekordi. Prvenstvo posameznikov za naslov državnega prvaka pa je bilo letos razde‘ ljeno v dva dela. Prvi del, ki je bil manjšega obsega, je bil v Varaždinu, drugi del pa v Celju. Na prvenstvu je nastopilo okrog 250 lahkoatletov in lahkoatletinj. Prvenstvo posameznikov LR Slovenije pa je bilo tudi v Celju julija meseca. PRVAKI JUGOSLAVIJE Moštveni prvak (moški); CD JA »Partizan«, Beograd. Moštveni prvak (ženske); FD »Kladi-var«, Celje. Prvaki posameznih disciplin (moški); 100 m: Slanac (Mladost) 11,1; 200 m: Slanac (Mladost) 22,8; 400 m; Sabolovič (Partizan) 49,7; 800 m; Ceraj (Partizan) 1:57,5; 1500 m: Ceraj (Partizan) 4:05,5; 3000 m; Šegedin (Partizan) 10:07,4; 5000 m: Stefanovič (Partizan) 15:31,4; 10.000 m: Mihalič (Partizan) 32:39,0; disk: Žerjal (Partizan) 47,25 m; krogla: Šarčevič (Mladost) 14,01 m; kladivo: Gubijan (Partizan) 52,08 m; kopje: Vujačič (Partizan) 58,64 m; bomba: Dangubič (Spartak) 75,45 m; skok v višino: Vukovič (Partizan) 183 cm; skok v daljino: Lenart (Partizan) 7,06 m; skok ob palici: Bakov (Ruski Krstur) 3.70; troskok: Šerčič (Partizan) 13,56 m; štafeta 4X100 m: Mladost 44,3; partizanski marš: Kalapati (Partizan); deseteroboj: Marčelja (Mladost) 6291 točk. Prvaki posameznih disciplin (ženske); 100 m: Butia (Kladivar) 13,4; 200 m: Butia (Kladivar) 27,2; 800 m: Čanadi (Spartak) 2:27,3; 80 m čez zapreke: Ma-djar (Spartak) 13,8; skok v višino: Radič (Signal) 145 cm; skok v daljino: Koledin (Sloga) 5,35; krogla: Radosavljevič (Valjevo) 12,38 m; disk: Kofol (Čepovan) 33,88 m; kopje: Radosavljevič (Buduč-nost) 36,40 m; bomba: Deržek (Kladivar) 39,14 m; troboj: Deržek (Kladivar) 1725 točk; peteroboj: Deržek (Kladivar) 2733 točk; štafeta 4X100 m: Kladivar 53,4. PRVENSTVO JUGOSLAVIJE V KROSU Moštveni ,»ivak (moški): CD JA »Partizan«, Beog. »d. Moštveni prvak (ženske): FD »Spartak«, Subotica. Mlad. moštveni prvak: FD »Zagreb«. Prvak posameznikov na 4 km: Stevan Pavlovič (P.artizan). Prvak posameznikov na 10 km: Djor-dje Stefanovič (Partizan). Prvakinja posameznic: Terezija Ivanovič (Sloboda). Mladinski prvak: Vinko Prelog (Kladivar). PRVENSTVO SLOVENIJE V LAHKI ATLETIKI Prvaki v posameznih disciplinah; 100 m: Petauer I. (Kladivar) 11,2; 200 m: Šketa (Kladivar) 24,0; 400 m: Oberšek (Enotnost) 52,4; 800 m: Oberšek (Enotnost) 2:00,2; 1500 m: Grabar (Kladivar) 4:23,8; 500 m: Grabar (Kladi- var) 16:20,3; 10.000 m: Steiner (Kladivar) 35:36,0; 110 m zapreke: Olivieri (Enot- nost) 17,8; 400 m zapreke: Ferluga (Kladivar) 59,7; disk: Golc (Kladivar) 36,99 m; krogla: Golc (Kladivar) 11,30 m; kladivo: Kosec (Enotnost) 35,72 m; kopje: Miiller (Enotnost) 43,80 m; bomba: Miil-ler (Enotnost) 63,30 m; skok v višino: Žgalin (Enotnost) 170 cm; skok v daljino: Špan (Enotnost), 6,48 m; troskok: Žgalin (Enotnost) 12,79 m; skok ob palici: Špan (Enotnost) 3,20 m; deseteroboj: Kolarič (Kladivar) 4572 točk. Prvakinje v posameznih disciplinah; 100 m: Butia (Kladivar) 13,2; 200 m: Butia (Kladivar) 28,6; 800 m: Silič (Gorica) 2:38,2; 80 m čez zapreke: Rehar (Kladivar) 14,2; disk: Kofol (Čepovan) 32,29 m; krogla: Marinček (Enotnost); 11,05 m; kopje: Deržek (Kladivar) 28,83 m; skok v višino: Deržek (Kladivar) 135 cm; skok v daljino: Majcen (Kladivar) 4,88 m; bomba: Muraus (Železničar) 40,37 m; 4X100 m: Kladivar 55,3: peteroboj: Deržek (Kladivar) 1636 točk. Mladinci troboj: Škerjanc Borut (Enotnosti 1446 točk. Mladinke troboj; Muraus Majda (Železničar) 781 točk, PRVENSTVO SLOVENIJE V KROSU Prvenstvo posameznikov so si priborili: Moški: Grabar (Kladivar) 19:09,1 Zenske: Jošt Zofka (Kladivar) 4:35,4 Mladinci: Prelog Vinko (Kladivar) 5:53,4. Mladinke: Zamuda Marija (Kladivar) 3:08,6. Kolesarstvo Letos sta bili dve državni prvenstvi, i. s. gorsko na progi Valjevo—Titove Užice ter cestno na progi Maribor—Celje—Maribor. Dobro organizirano je bilo zlasti cestno prvenstvo, kjer sta med seniorji in mladinci kot prva privozila na cilj Beograjčana. Na tem prvenstvu so nastopili tudi dirkači iz Ljubljane, Jesenic, Maribora, Skoplja, Beograda, Novega Sada, Subotice, Siska, Varaždina in Zagreba. Prvenstvo Slovenije na cestah je bilo na progi Jesenice—Bohinj—Jesenice; gorsko prvenstvo pa je bilo v Trbovljah ter dirkališčno prvenstvo v Ljubljani. PRVAKI JUGOSLAVIJE V CESTNEM PRVENSTVU Moški: Zorič Aleksander (Metalac, Beograd). Mladinci: Milan Jagodič (Crvena zvezda, Beograd). PRVAKI JUGOSLAVIJE V GORSKEM PRVENSTVU Moštveni prvak: Jugoslovan, armada. Moški: Milan Poredski (JA). PRVAKI SLOVENIJE V CESTNEM PRVENSTVU Moški: Grajzer Miro (Krim, Ljubljana). Mladinci: Gorše Jože (Krim, Ljub- ljana). PRVAKI SLOVENIJE V GORSKEM PRVENSTVU Moški: Grajzer Miro (Krim, Ljubljana). Mladinci: Slana Ivan (Polet, Marib.). PRVAKI SLOVENIJE NA DIRKALIŠČU Moški: Grajzer Miro (Krim, Ljubljana), Boks Državno prvenstvo je bilo v Beogradu. Na prvenstvu je nastopilo 16 boksarjev iz Srbije, 14 iz Hrvatske, ter po 2 iz Slovenije, Bosne in Hercegovine. — Največ zmag so dosegli bokserji Srbije. Prvenstvo Slovenije pa je bilo v Ljubljani, kjer so nastopili bokserji Enotnosti in Triglava iz Ljubljane, Jože Gregorčiča z Jesenic ter Poleta in Železničarja iz Maribora. PRVAKI JUGOSLAVIJE Mušja: Andrejevič (Srbija); bantam: Šovljanski (Srbija); lahka: Golič (JA); polsrednja: Zikič (Srbija); srednja: Dže-pina (Srbija); poltežka: Bogdanovič (Srbija); težka: Marši (Hrvatska). PRVAKI SLOVENIJE Mušja: Ulčar (Gregorčič); bantam: Kus (Gregorčič); peresno-lahka: Jezernik (Železničar); lahka: Toplak (Polet); wel-ter: Kržišnik (Enotost); srednja: Ažman (Gregorčič); poltežka: Bajc (Polet); težka: Ipavc (Polet). Hokej Mladost (Zagreb), Triglav (Ljubljana), Crvena zvezda (Beograd) in Spartak (Subotica) so sodelovali konec januarja na državnem prvenstvu v hokeju na ledu v Ljubljani. Moštva so pokazala še dokaj dobro tehnično znanje, ki bi ga lahko še izboljšala, če bi imeli v Jugoslaviji umetno drsališče. Na prvenstvu je bilo najboljše moštvo Mladosti iz Zagreba, ki se mu je tudi posrečilo po več kot 10 letih odvzeti Slovencem naslov državnega prvaka. PRVAK JUGOSLAVIJE Mladost (Zagreb). Kajak Konec avgusta je bilo na Savi od Žirovnice do Lesc državno prvenstvo za eno- in dvosedežne kajake, v Tacnu pri Št. Vidu nad Ljubljano pa je bilo 14 dni prej prvenstvo države v kajak-slalomu. PRVAKI JUGOSLAVIJE Moški: Enosedežni kajaki: Gluhak (Mladost). Dvosedežni kajaki: Gluhak-Ružinski (Mladost). Zenske: Enosedežni kajaki: Osterman Boža (Ljubljana). Dvosedežni kajaki; Flego-Ružinski (Mladost). Kajak-slalom: Moški: ing. Malahovsky (Ljubljana) 5:45,7. Zenske: Flego Lela (Mladost) 4:33,0, Mladinci: Desnica Vlado (Mladost) 7:11,1. PRVAKI SLOVENIJE Moški: ing. Malahovsky (Ljubljana) 3:41,6. Zenske: Osterman Božena (Ljubljana) 4:09,2. Košarka Državno prvenstvo, ki je bilo konec septembra v Zagrebu, je pokazalo dobro kvaliteto naših najboljših moštev. Tudi v Sloveniji se je zanimanje za košarko dvignilo. Na letošnjem prvenstvu je nastopilo 5 moštev, na pokalnem prvenstvu, ki je bil v Marbioru, pa že 7 moštev. PRVAKI JUGOSLAVIJE Moški: Crvena Zvezda (Beograd). Zenske: Crvena zvezda (Beograd). POKALNI PRVAK FLRJ CDJA Partizan (Beograd). PRVAKI SLOVENIJE Moški: FD Enotnost (Ljubljana) — Postava: Kosec, Supančič, Šerbec, Olivieri, Fugina; Mravlje, Ciglar, Pecinič, Steiner, Breznik. Zenske: FD Enotnost (Ljubljana). — Moštvo: Blažič, Judnič, Berčič, Jug, Nikolič, Orehek, Škerjanc, Dolničar. POKALNI PRVAK LRS FD Enotnost (Ljubljana). Motorizem Letošnje gorsko prvenstvo, ki je bilo v Beogradu, in cestno v Opatiji, je dokazalo, da imamo v Jugoslaviji veliko mlajših in starejših rutiniranih dirkačev, ki boido lahko uspešno zastopali naše barve na vseh večjih tekmovanjih doma in izven države. PRVAKI JUGOSLAVIJE 125 ccm: Širca (Hrvatska); 250 ccm Jakšič (Hrvatska); 350 ccm: Metz (Hrvatska); 500 ccm: Vukelič (Hrvatska) 100 ccm: Vukelič (Hrvatska); prikolice do 600 ccm: Penezič (Hrvatska); prikolice do 1000 ccm: Kamenar (JA). PRVAKI SLOVENIJE Turni motorji: 125 ccm: Mrak Jože (Ljubljana); 250 ccm: Gorjup Miro (Ljubljana); 350 ccm Ponikvar Leo (Ljubljana); 500 ccm: Trup-kovič (Celje). Športni motorji: 250 ccm: Hrast (Ljubljana); 350 ccm Trampuž Lado (Kamnik); 500 ccm: Omahen Jože (Ljubljana); 1000 ccm: Šah Jože (Celje). Odbojka Oktobra je bilo v Ljubljani državno prvenstvo v odbojki. Na prvenstvu je sodelovalo 6 moških in 5 ženskih vrst. Sabljanje Pred 14 dnevi je bilo končano v Ljubljani državno prvenstvo v sabljanju, na katerem je nastopalo okrog 100 tekmovalcev. Za prvenstvo se je zanimala zlasti mladina, kar daje jamstvo, da se bo tudi ta šport v Jugoslaviji uspešno razvil in postal ljudski šport. PRVAKI JUGOSLAVIJE Moški: Floret: Mažuranič (Zagreb); sablja: dr. Pintarič (Zagreb). Zenske: Floret: Dolanc (Trbovlje). Mladinci: Floret: Karaš (Zagreb); sablja: Sušič Zagreb). PRVAKI SLOVENIJE Moški: Floret: ing. Pengov (Ljubljana). Zenske: Floret: Šlibar Ljudmila (Ljubljana). Mladinci: Floret: Sancin (Ljubljana). Nogomet Največje zanimanje pa je v Jugoslaviji za nogomet. Naslov prvaka za leto 1947. si je priborilo moštvo Partizana. V Sarajevu pa je bilo mladinsko prvenstvo. Na prvenstvu so igrali mladinci Srbije, Slovenije, Hrvatske, Crne gore, Telovadba Tudi prvenstvo države v vajah na orodju je bilo ob sodelovanje telovadcev in telovadk Slovenije, Srbije in Hrvatske v Beogradu. Na tem tekmovanju je bila med moškimi vrstami najboljša vrsta Srbije, med ženskimi vrstami pa so zmagale Slovenke. Prvenstvo Slovenije je bilo v Kranju, mladinsko pa v Mariboru. PRVAKI JUGOSLAVIJE Moški: Zvezni razred: Štefan Belčič (Slavija, Beograd). I. razred: Černe Janez (Rdeča zvezda, Vevče). Zenske: Zvezni razred: Tanja Kober (Dinamo, Zagreb). I. razred: Maca Golob (Dinamo). Mladinci: Josip Kujundžič (Spartak, Subotica). Mladinke: Majda Muraus (Železničar, Maribor). PRVAKI SLOVENIJE Mladinci: Dobrin Jože (Triglav, Ljub.). Mladinke: Muraus Majda (Železničar, Ljubljana). Tekme so bile zelo borbene in napete, posebno še med moškimi vrstami, ki so bile zelo izenačene PRVAKI JUGOSLAVIJE Moški: CDJA Partizan (Beograd). Zenske: FD Enotnost (Ljubljanaj. PRVAKI SLOVENIJE Moški: FD Enotnost (Ljubljana). — Moštvo: Šumak, Kosec, Garibaldi, Weis-bacher, Cirman, dr. Požar Zenske: FD Polet (Maribor). POKALNI PRVAK LRS Moški: FD Polet (Maribor). Zenske: FD Polet (Maribor). Bosne in Hercegovine ter Makedonije. Prvenstvo Sloveiaje je osvojilo mo- Prvenstvo Slovednje je osvojilo moški nogomet v II. zvezni ligi. V mladinskem prvenstvu Slovenije pa je prav tako zmagalo mlado moštvo Enotnosti. PRVAK JUGOSLAVIJE CDJA Partizan (Beograd). MLADINSKI PRVAK JUGOSLAVIJE FD Lovčen (Cetinje). POKALNI PRVAK FLRJ CDJA Partizan (Beograd). PRVAK SLOVENIJE FD Enotnost (Ljubljana). Moštvo: dr. Lindtner, Bajc, Zavrl, Perharič, Pupo, Pelicon, Kroupa, Zumbar, Levstik, Ker-žan in Hacler. ' „ MLADINSKI PRVAK SLOVENIJE FD Enotnost (Ljubljana). Moštvo: Pe-toč, Kunst, Dečman, Papež, Novak, Bergoč, Šalehar, Rihar, Podobnik, Čučnik in Podboršek. Plavanje Na novozgrajenem plavalnem bazenu FD Dinama na Šalati v Zagrebu je bilo letos državno prvenstvo v plavanju. To prvenstvo je bilo eno največjih in najbolj uspelih državnih prvenstev. Na prvenstvu so nastopali plavači in waterpolisti društev iz vseh republik. PRVAKI JUGOSLAVIJE Moški: 100 m prsno: Tone Cercr (Enotnost) 1:13,8; 100 m prosto: Maroje Miloslavič (Jug) 1:00,8; 100 m hrbtno: Maroje Miloslavič (Jug) 1:13,4; 200 m prosto: Maroje Miloslavič (Jug) 2:22,0; 200 m prsno: Tone Cerer (Enotnost) 2:48,2; 400 m prosto: Zmaj Defilipis (Primorje) 5:05,1; 1500 m prosto: Marjan Stipetič (Mladost) 20:36,3; 300 m mešano: Tone Cerer (Enotnost) 4:16,2; 3X100 m mešano: Enotnost (Pe-lan, Cerer, Pelhan) 3:35,6; 4X200 m: Mladost (Stipetič I., Stipetič II,, Kvinc, Vidovič) 9:47,6. Zenske: 100 m prosto: Beara (Hajduk) 1:17,1; 100 m prsno: Korpes (Mladost) 1:29,2; 100 m hrbtno: Beara (Hajduk) 1:31,0; 200 m prsno: Korpes (Mladost) 3:10,9; 300 m mešano: Loparič (Primorje) 5:03,0; 400 m prosto: Loparič 6:12,8; 3X100 m mešano: Primorje; 4X100 m prosto: Primorje 5:31,6. PRVAKI SLOVENIJE Moški: 50 m prosto: Tušek (Polet) 30,6; 200 m prosto: Roter Branko (Enotnost) 2:37,6; 100 m prsno: Prešeren Mitja (Enotnost) 1:24,8; 100 m hrbtno: Ciglič Dušan (Enotnost) 1:22,9; 300 m mešano: Roter Branko (Enotnost) 4:47,5. Ženske: 100 m prsno: Jamnik Olga (Enotnost) 1:38,0; 100m hrbtno: Pelan Marta (Enotnost) 1:34,0; 200 m prosto: Juvančič Marija (Enotnost) 3:05,2; 300 m mešano Pelan Marta (Enotnost) 5:08,8. Skoki v vodo Državno prvenstvo je bilo septembra mesca v Ljubljani, slovensko prvenstvo pa v Mariboru. Na obeh prvenstvih je sodelovalo porazno malo število tekmovalcev. PRVAKI JUGOSLAVIJE Moški: Stolp: Grilc Konrad (Karlovac). 3 m deska: Pribovšek Fran (Enotnost). Zenske: 3 m deska: Herič Albina (Maribor), PRVAKI SLOVENIJE Moški: 3 m deska: Pribovšek Fran (Enotnost). Zenske: 3 m deska: Herič Albina (Maribor). Rokoborba Letošnje državno prvenstvo je bilo v Subotici, slovensko pa v Mariboru. —• V Sloveniji imamo zaenkrat še malo rokoborcev, toda številni tečaji, ki jih prirejajo fizkulturna društva križem Slovenije, so nam jamstvo, da bomo imeli v kratkem času večje število mladih, dobrih rokoborcev. PRVAKI JUGOSLAVIJE Mušja: Presečki (Hrvatska); bantam: Šneberger (Hrvatska); peresno-lahka: Moguljak (Hrvatska); lahka: Gion (Srbija); polsrednja: Manastirski (Srbija); srednja: Čuzdi (Srbija); poltežka: Poslek (Hrvatska); težka: Gacko (Srbija). PRVAKI SLOVENIJE Mušja: Anželj (Maribor); bantam: Jezernik (Maribor); peresno-lahka: Breznik (Maribor); lahka: Babič (Maribor); polsrednja: Ules (Maribor); srednja: Ver-bošt (Maribor); poltežka: Fišer (Maribor); težka: Pirher (Maribor). Smučanje Velika premoč, ki jo imajo Slovenci v tej sportni'panogi, se je pokazala tudi letos na državnem prvenstvu, ki je bilo razdeljeno na dva dela. Tekmovanje v klasični kombinaciji in skokih je bilo na Bledu, tekmovanje v alpski kombinaciji pa na Šar planini. PRVAKI JUGOSLAVIJE Moški: Skoki: Mežik Janko (Partizan); pa-trolni tek na 8 km s streljanjem: FD Kropa; smuk: Slavko Lukane (Tržič); slalom: Matevž Lukane; alpska kombinacija: Ciril Praček (Jesenice). Zenske: Smuk: Vida Katnik (Jesenice); slalom: Vida Katnik (Jesenice); alpska kombinacija: Vida Katnik (Jesenice). PRVAKI SLOVENIJE Moški: Smuk: Štefe Janez (Tržič); slalom: Lukane Slavko (Tržič); alpska kombinacija: Lukane Slavko (Tržič). Zenske: Smuk: Vida Katnik (Jesenice); slalom: Praček Lojzka (Jesenice); alpska kombinacija: (Praček Lojzka (Jesenice). Namizni tenis Okrog 120 tekmovalcev in tekmovalk je sodelovalo na letošnjem državnem prvenstvu v Ljubljani. Prvenstvo Slovenije je bilo v Mariboru. PRVAKI JUGOSLAVIJE ' Moški: Žarko Dolinar (Mladost). Zenske: Jelisaveta Pauk (Spartak). Mladinci: Zivkovič (Crvena zvezda). PRVAKI SLOVENIJE Moški: Stane Gabrovšek (Krim). Ženske: Nada Urbar (Kranj). Mladinci; Sandi Podobnik (Enotnost). Tenis Velike uspehe so dosegli naši teniški igralci v igrah za Davisov pokal. Prav tako je zelo dobro uspelo državno prvenstvo, ki je bilo v Beogradu in so na njem odkrili več talentov, ki se bodo pod dobrim strokovnim vodstvom razvili v priznane igralce. Tudi prvenstvo Slovenije v Mariboru je bilo dobro zastopano. PRVAKI JUGOSLAVIJE Moški:: Drago Mitič (Zagreb). Zenske: inž. Marica Crnadak. Mladinci: Slobodan PaVlovič. Mladinke: Milica Leovič. PRVAKI SLOVENIJE Moški: Ivo Razboršek (Ljubljana). Ženske: inž. Maire-Sernec (Ljubljana). Mladinci: Vladimir Urbanc (Ljubljana). Streljanje Letos so imeli naši strelci tudi več mednarodnih nastopov, na katerih so dostojno reprezentirali Jugoslavijo, Državno prvenstvo je bilo v Kragujevcu in je na njem sodelovalo 85 tekmovalcev. PRVAKI JUGOSLAVIJE Tarča št. 1: Milan Čukič (Srbija); hitro streljanje z vojaško puško: Nemanja Markovič (Srbija); splošna tarča: Milan Tošnič (Srbija); hitro streljanje s pištolo: Franc Planinc (Slovenija) Moštveni prvak: Slovenija (Cestnik, Planinc, Mihorko, Mušič in Kajzer). Šah V Zagrebu je bilo 'moštveno šahovsko prvenstvo, prvenstvo posameznikov pa v Ljubljani. Prvenstvo si je osvojilo moštvo CDJA Partizan (kap. Markovič, Milič, Božič, Germek, Gruber, Radajčič, R. Markovič in Petrovič). PRVAKI JUGOSLAVIJE Moštveni prvak: CDJA Partizan. Moški: dr. Petar Trifunovič in Svetozar Gligorič si delita prvo mesto. PRVAKI SLOVENIJE Moštveni prvak: FD Krim (Ljubljana). Moški: Milan Longer (Kranj). Mladinci: Niko Hočevar (Celje). j-m IBM S A H ■ ■ ■ i to ■ ■ s Mladinsko in žensko šahovsko prvenstvo Jugoslavije Uspešen stari slovenskih zastopnikov Beograd, 31. dec. 1947. Rezultati prvih treh kol mladinskega in ženskega prvenstva so naslednji: I. kolo: mladinci: Nikolovski: Ivkov 0:1, Vrhovec : Arhanič 1:0, Fuderer’: Matanovič 1:0 Krivec : Kirc 1:0, Jova-nič : Popovič 1:0, Hočevar : Bertok 0.5: 0.5, Bogdanovič : Miholič 1:0. II. kolo: Ivkov : Fuderer 1:0, Matanovič : Kirc 1:0, Jovanič : Arhanič 1:0, Krivec : Vrhovec 0.5’: 0.5, Hočevar ? Popovič 1:0, Bertok : Bogdanovič 1:0, \Ti-kolovski: Miholič 0.5:0.5. III. Kolo: Bogdanovič : Popovič 1:0, Miholič : Bertok 0:1. Ivkov : Nikolovski 1:0, Fuderer : Kirc 1:0, Jovanič’: Krivec 0.5:0.5, Vrhovec : Matanovič in Hočevar : Arhanič prekinjeno. I. kolo: ženske: Balaban : Kuderna 1:0, Timotejeva : Hrašovec 05:0.5, Ra-bar : Svetek 0.5:0.5, Cvenkl : Mar ut pol proti pol. II. kolo: Cvenkl : Rabar 1:0, Hrašo-vec : Marut 1:0, Balaban : Timotejeva 0:1. Predstavnica Slovenije Cvenklova je zasluženo premagala zastopnico Hr-vatske Rabarjevo. Zaradi bolezni je izstopila iz tekmovanja predstavnica Slovenije Svetkova. III. kolo: Marolt: Balaban 0:1, Ku-drna :_inž. Delak prekinjeno. Timotejeva : Ilič 1:0, Rabar r Krašovec 0:1. — Cvenklova pa je bila prosta. Na turnir je prispela tudi tretja zastopnica Hrvatske inž. Nada Delak, tako da v tekmovanju sodeluje zopet 9 šahistinj. Mladinsko prvenstvo LR Srbije. Turnirja se 'je udeležilo 14 šahistov mladincev iz vse Srbije. Zmagal je Aleksander Matanovič iz Beograda z 11 in pol točkami Matanovič je obrnil nase pozornost na letošnjem semifi-nalu v Skoplju kjer je premagal velemojstra Kostiča. Drugo in tretje mesto z 9 in pol točkami sta delila B. Ivkov in S. Kirc. Četrti je bil R. Jovanovič, vsi iz Beograda. Ti štirje so si pridobili pravico udeležbe na turnirju za državno mladinsko prvenstvo. Mladinsko prvenstvo LR Bosne. Na turnirju z 12 udeleženci je zmagal R. Bogdanovič iz Sarajeva z 9 in pol točkami. Drugi je bil Č. Mulaosmanovič iz Tuzle. Zmagovalec se udeležuje turnirja za državno mladinsko prvenstvo. Velik talent kaže Ivkov, ki je komaj v 15. letu starosti, a je na decembrskem brzoturnirju za prvenstvo Beograd odnesel prvo mesto pred mojstrskim kandidatom Andricem in bivšim prvakom Zagreba Udovčičem. Mladinsko prvenstvo Ljubljane. Turnir z 8 udeleženci je končal tik pred mladinskim državnim prvenstvom. Prvo mesto je osvojil Krivec Slavko s 7 točkami (100%!), Drugi je bil Vrhovec Slavko s 5.5 točkami. Nekoliko presenetil je Bajec Ivo, kj je s 3 in pol točkami dosegel šele tretje mesto. Na mladinskem turnirju o veliki noči je bil prvi. Mladinsko prvenstvo Gorenjske. V Kranju je bilo vsako nedeljo v novembru in decembru odigrano po eno kolo turnirja za mladinsko prvenstvo Gorenjske. Med 6 udeleženci je zmagal Fajon Bogdan iz Kranja s 4 in pol točkami. Drugi je bil Zupančič Gil-bert iz Domžal s 3in pol točkami. Med zmagovalce se je uvrstil še Škrlj Bratko iz Jesenic, ki je dosegel 2 in pol točki. Simultanke. Velemojster Vasja Pirc je igral 20. decembra simultanko v Idriji proti 28 igralcem. Dobil je 24 partij, remiziral 3. izgubil eno. Mojster Stojan Puc je igral 21. decembra simultanko v Jaršah proti 36 igralcem. Zmagal je v 25 partijah, izgubil je 3, remizil 6 iger. Zaradi številne udeležbe je prevzel 25 šahistov tudi amater Limbek. Dosegel je rezultat +16—6=3. Velemojster Pirc je 28. decembra igral simultanko na Reki. V 4 urah je proti 28 igralcem dosegel rezultat +23— 4=1. Simultanko je priredil FD Kvarner. Sodelovali so najboljši šahisti Reke. Teoretični tečaji za mladince. Vsako nedeljo ob 10. uri dopoldne bo v Šahovskem domu v Ljubljani teoretično predavanje za mladince. Prvo predavanje bo v nedeljo 4. januarja. Prvo predavanje bo imel velemojster Vasja Pirc. O B V E S Tl CA DNEVNE VESTI OPOZORILO Stanovanjski oddelek MLO opozarja vse državne ustanove, šole, urade in podjetja, kakor tudi vse privatne lastnike hiš odnosno uživalce lokalov in poslovnih prostorov, da je rok za prijavo v smislu odrodtif Izvršnega odbora MLO o prijavi poslovnih prostorov, ki je bil objavljen 21. dec. 1947. potekel dne 31. decembra 1947. Ker se popisu še niso odzvali vsi prizadeti in da bo popis prikazal celotno sliko vseh zasedenih in praznih prostorov v Ljubljani. se podaljšuje rok za zamudnike nepreklicno do 7. januarja 1948. Na pozneje vložene prijave se ne bo moglo ozirati in se bo proti zamudnikom postopalo v smislu zakonitih predpisov. POPRAVEK Objavljamo popravek k uradni objavi »Pregled rafiunov na katere je pri Narodni banki vplačevati posamezne vrste proračunskih dohodkov«, ki je bila objavljena v št. 307., dne 31. decembra 1947: V točki IV (presežke obratnih sredstev) vplačujejo v proračun državna gospodarska podjetja mestnega pomena (v Ljubljani, Celju in Mariboru) na račun —805022 (ne pa državna gospodarska podjetja mestnega podjetja). V točki V. (Davek na dohodek) je v odstavku c) pravilno besedilo naslednje: Od dolgovanega davka na dohodek iz prejšnjih let vseh oblik: zvezni del na račun 800725, republiški del na račun 6—801725 (ne pa S—8017$).« GLEDALIŠČE SLOVENSKA NARODNA GLEDALIŠČA Drama - Ljubljana Četrtek, 1. jan., ob 15: Cervantes: »Štiri medigre« Izven — Ob 20: Moliere: »Tar tuffe«. Izven Petek 2. ob 20: Kranjeo: »Pot do zločina* Red E Sobota, 3., ob 20: Moliere: »Tartuf l'e«. Red B. Nedelja, 4., ob 20: Levstik Kreft: »Tugomer«. Izven. Opera — Ljubljana Četrtek 1 jan ob 19 30: Janaček: »Jenufa« Izven. Drama - Maribor Četrtek. 1. lan ob 15: Nušlč: »Dr« Izven Sobota. 3., ob 20: Ibsen: »Stebri družbe« Za sindikate Vstopnice v prodaji tudi ja ostalo občinstvo Nedelja. 4.. ob 15: Moliere: »Skopuh« Izven Opera - Maribor Četrtek. 1. 1an. ob 20: Dvorak: •Rusalka« Izven Petek, 2 ob 15: Gotovac: »Ero z onega sveta« Red LM8 — 2. Nedelja. 4. ob 20: Puccini: »Tosca« Izven Šentjakobsko gledališče - Mestni doni Četrtek. 1 ian ob 15: B Nušič: »Žalujoča familija« Popoldansko nrodstnva Sobota, 3., ob 20: B. Nušič: »Žalujoča familija«. Nedelja, 4., ob 15. B Nufiič: »Žalujoča familija«. Popoldanska predstava. Sindikalno gledališče — Kočevje Nedelja, 4., ob* 16: Ogrinc: »V Ljubljano jo dajmo«. Repriza MALI OGLASI PRODAM dobro ohranjen volnen tekač 6 in, preprogo 3.5 krat 2.5. zelen volnen zastor, visoke delavske čevlje 43, sesalec za prah in ogrodje za reklamni svetlobni transparent. Naslov v oglasnem oddelku št. 24 PRODAM ženski zlat prstan in verižico z križcem. Ogled 1 1 1948 od 9—11 v hotelu Soča, Sv. Petra 5. pri portirju 28 RAZVELJAVLJAM izgubi ieno OF legitimacijo št. 432776 na ime Kočar Rozalija, Bu-kovžlak 6,. Celje 331 Glasbeno predavanje kot uvod k ponedeljkovem simfoničnem koncertu bo imel v nedeljo ob 10.30 v mali filharmonični dvora-ni dr. _ Valens Vodušek. Predavanje bodo spremljali primeri na ploščah in štiriročni primeri na klavirju. Vstop prost. 25 Dnevni In večerni tečaji knjigovodstva, korespondence, stenografije. Izbira predmeta Po želji. Informacije: Državni nčni zavod, Ljubljana, Domobranska 15. 23 Stenodaktilografski tečaj na Državnem učnem zavodu v Ljubljani. Sprejemajo se učenke prvenstveno z dovršeno nižjo srednjo šolo. Informacije v pisarni ravnateljstva na Domobranski cesti 15. 23 Zahvala. Prisrčno se zahvaljujem tovarišu dr. Krasniku Virgi.lu, primariju bolnišnice v Trbovljah, tov Krasnikovi in bolniškim sestram,_ ki so ob dolgotrajni težki bolezni moje žene vložili ves svoj trud in s tem rešili moji ženi življenje. Prav tako se zahvaljujem tov. Medvedovi, ki je darovala kri za transfuzijo — Šmit Konrad, Trbovlje. 103 Slovenski fantje Ljubljančani, ki služijo svoj kadrovski rok pri KNOJ-u v Srbiji, želijo mnogo uspehov v letu 1948! Skuk Ivo. Cemažar Ciril, Volaj Franc. Jankovič Ivan (Crna vas), Kovče Leon, Kanc Rok, Kalin Silvo. Zajc Ivan, Umek Rudolf, Kralj Franc Kranjc Karel. Garba.is Matija (Babna gorica), Gabrič Ferdinand, Jurca Stane KONCERT Simfonični koncert velikega Radijskega orkestra v ponedeljek 5. januarja ob 20 v Filharmoniji, otvori Bachov Koncert za godalni orkester ki je znan pod imenom Bran-denburški koncert. Bach je napisal 6 koncertov pod tem imenom im tretji, ki je na našem sporedu, je najpogosteje izvajan. V začetku nastopijo 3 motivično različne skupine godal, kakor bi med seboj tekmovale, razvija se med njimi konflikt, ki i>a složno konča. Poleg Bacha je na sporedu Gla^uno-va Koncert za violino iD orkester, solist Karlo Rupel, in Brahmsova II simfonija. Dirigent Samo Hubad. Vstopnice: Knjigarna muzikallj. , 25 BUSImno sss LJUBLJANA: UNION: Sovjetski barvni film »Starinski vodvil«, tednik. MATICA: Češki film »Filozofska zgodba«, tednik. MOSKVA: Sovjetska pravljica »Konjiček Grbavček«. tednik SLOGA: Sovjetski film »Brez dote«, tednik. Predstave v vseh kinematografih ob 15 17, 19, 21. KODELJEVO: Češki film »Pardubiške gospe«, tednik Predstave ob 15, 17, 19. SISKA: Češki film »Pot v globino študentove duše« tednik. Predstave ob 15. 18, 20. MARIBOR: ESPLANADE: Sovjetski film »Kotovski« tednik. GRAJSKI: Sovjetski film »Prva plesalka«, ii i k CELJE: METROPOL: Francoski film »Pesnikove prigode«, tednik. DOM: Sovjetski film »Dvoboj«, tednik. KAMNIK: Sovjetvski film »Moja ljubezen«, tftdn |l{ KRANJ: MESTNI: Sovjetski film *V imenu življenja« tednik. Raznašalca ali raznašalko za raznašanje »Ljudske pravice« za okraj Ježica takoj sprejme uprava. Olavni urednik: Ivan Bratko. — Naslov uredništva: Kopitarjeva 6. — Uprava: Kopitarjeva 2. — Telefon uredništva in uprave: 52-61 do 52-65 — Telefon naroč-ninskega odd. 30-30. — Telefon oglasnega odd. 36-85. — Štev, ček. rač. 6-90601-0. KRIŽANKA 1 2 .) 1» l;> 1 1/ M 2 23 24 2? 29 3i» 31 3? 33 3J 3? • 36 37 3> 4 41 42 4.< 44 45 46 4' 4?* 4' 50 ')1 52 53 54 5* 5f 57 5? 5! 60 Sl 6;' 64 65 60 67 69 7l' 71 72 7. 74 75 7 7' 7> 7! 80 81 82 83 84 8f, 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 96 97 98 99 100 101 102 103 104 105 106 107 108 109 110 111 112 113 114 115 116 117 118 119 120 121 122 123 124 125 126 127 128 129 13i. 131 13^ 133 134 135 136 137 138 139 140 141 142 143 144 145 146 147 Vodoravno: 1. pralno sredstvo* 4. zasmehovalno posnemanje ali predela-nje književnega dela, 11. umrli srbski pisatelj, 19. najvišji oblastveni organ Slovenije med osvobodilno bor-bo, 23. časovna enota (latinsko), 24. časovna doba, 25. moč, 26. izraz pri kvartanju, 28. postaja na notranjski progi, 29. vrsta alkohola, 31. osebni zaimek, 32. kratica za bratsko armado, 33. del loka, 35. sovjetska pokrajina, 38. katransko barvilo, 40. otoček v Dalmaciji, 41. borilnica, 43. kratica za industrijsko ministrstvo, 45. kraj v Španiji, kjer se je mudil Kolumb pred odkritjem Amerike, 47. zdravilo, 49. obrežje, 51. sanitetna potrebščina, 52. tatarski poglavar, 53. neobut, 55. mlinsko korito, 56. bajka (tujka), 58. pregovor, 60. arabsko pristanišče, 61. žensko ime, 62. vrsta cigaret, 64. egipčanski bog, 65. predsednik Slovanskega komiteja, 67. turški gospodar, 69. svojilni zaimek, 72. veznik (hrv.), 74. slepi sesalec, 77. del odločbe ali zakona, 80. prestolica na Balkanu, 82. lepotilno sredstvo, 85 odrski prikazi, 86. kraj v Istri, 88. vrtna lopa, 90. italijansko mesto, 92. padli heroj, 93. razteleseva-lec, 94. poseduje, 96. žensko ime, 98. moško ime, 100 pouk, 101. vrsta plevela, 102. gib, 104. staroslovanski veznik, 105. kemični znak za kalcij, 106. reka v Turkestanu, 108. kratica pri naštevanju, 110. starogrški junak, 111. notes, 112. pečina, 113. oseba iz Gotovčeve opere, 115. arabski konj, 116. umrli slovenski pesnik, 119. ognjenik v Armeniji, 122. mesto v Bosni, 125. grški otok, 127. afriška reka, 129. rumunsko mesto, 130. kurz, 131. hrib v bližini Jalovca, 133. abesinski poglavar, 134. uradni spis, 136. listnato drevo, 138. latinski veznik, 139. reka na Kavkazu, 140. pomožni glagol, 141. predlog, 142. vas pri Ljubljani, 143. iz grške zgodovine znano mesto, 144. mesto v spodnji Šleziji, 145. dan v tednu, 146. rumunski državnik, 147. medmet. Navpično: 1. reka v Srbiji, 2. rimska boginja, 3. italijanski spolnik, 4. del noge, 5. kratica za albansko agencijo, 6. istrsko mesto, 7. kemični znak za osmanij, 8. nota, 9. član izumrlega naroda, 10. pritrdilnica, 12. začetnici imena in priimka umrlega slov. gledališkega igralca, 13. gojitev, 14. vranji glas, 15. predlog, 16. planet, 17. hoditi, 18. del glave, 20. francoska nikalnica, 21. osebni zaimek, 22. kraj v Slov. Primorju, 24. sibirska reka, 26. jugoslovanski državnik, 27. planinska rastlina, 30. vodna žival, 33. sorodnica. 34. površinska mera, 36. zabavišče, 37. gora na Kreti, 38. kemični znak^ za aluminij, 39. up, 42. telesna poškodba, 43. Gorkijev roman, 44. ptica, 46. zver, 48. morska ožina v Črnem morju, 50. položaj, 52. afriška reka, 53. jeza, 54. smuči, 56. šahovski izraz. 57. del sobe, 59. japonsko pristanišče, 62. suha krma, 63. veznik, 65 umira, 66. vojaška enota, 68. slap v Bohinju, 69, merilo, 70. švicarski kanton, 71. izcedek iglavcev, 73. eskimska koča, 74. del žabe, 75. industrijska rastlina, 76. planina v Srbiji, 78. šivalna potrebščina (množ.), 79. osamljenost, 81. snov, 83. žensko ime, 84. drevored, 86. letalec, 87. potočna žival, 89. ozemlje, 91. arabsko moško ime, 93. oaza v Sahari, 95. pobiralec smeti, 97. veža starorimske hiše, 99. vrsta jedi, 101. vrsta sladkornega izdelka, 102, mesto v severni Tirolski, 103 gorski prehod, 106. starogrški bog, 107. mrčes, 109. francoski slikar (1834— 1917), 112. mesto v Srbiji, 113. vzklik, 114. domača žival, 116. del vrat, 117. število, 118. reka v ZSSR. 120. predplačilo, 121. sindikalni časopis, 122. se, 123. vzklik, 124. sultanat na vzhodni obali^ Arabi je, 125. dragocena tekočina, 126. če, 128. glasbilo, 130. divje govedo, 131. kratica za tržaško ozeml je, 132. moško ime, 135. kratica za: to je, 137. kemični znak za radij, 139. veznik, 140. kratica za srednji. Tovarna za proizvodnjo kemičnih izdelkov CELJE — proizvaja: titopon, modro galico, minij, kromov galun, svinčeno glajenko, ulframarin, natrijev hidrosulfit, Vsa naročila preko Generalne direkcije savezne hemijske industrije, Beograd, Francuska 9. Brzojavni naslov: Kemična — Celje. Telefonska številka: Celje 27 in 284. Bančna zveza: Narodna banka FLRJ, podružnica Celje št. 62-39002-0 natrijev sulfid, barljev sulfid superfosfat. Oglasni oddelek »Ljudske pravice« ima telef. štev. 36-85 Z PAPIRNICA VEVČE je najvecja papirna industrija v Jugoslaviji. Požrtvovalnost delavstva in sposobnost vodstva sta omogočili, da je tovarna predčasno izpolnila letni plan in ga presegla za 14%. Delovni kolektiv se zaveda svoje dolžnosti do skupnosti in bo v letu 1948 svoje napore še povečal. Naše geslo: Dviganje produkcije — borba za socializem in lepšo bodočnost. PRESKRBA OBVESTILO POTROŠNIKOM Obveščamo potrošnike mesta Ljubljane, da bodo 2. jauuarja zaprte vse trgovine s špecerijskim blagom zaradi inventure. 3. januarja pa bodo taprte 'lasiednje trgovine: Anko Alojzij. Arhar Marija, Druškovič Anka, Verbič Anton. Hrovatin PavJa, Jurčič Simon, Jurjevčič Minka, Kemperle Milka, Kladnik Jože, Lunder Terezija. Marinko Terezija. Mlakar Julija, Pezdir Ivan, Novak Stanko. Senčar Lado. Gerbec Franjo. ODDAJA NAROCILNIC ZA MLEKO MLO — oddelek za trgovino in preskrbo v Ljubljani poziva vse upravičence mlečnih nakaznic, da oddajo naročilnice za sveže mleko najkasneje do 8. januarja 1948 v mlekarno, v kateri žele prejemati sveže mleko. Sveže in prednostno mleko bodo delile iste mlekarne kot dosedaj. Za neposreden prevzem mleka pri kmetovalcu ostanejo v veljavi dosedanji predpisi. Za mlekarne dajemo sledeča navodila: Mlekarne morajo napraviti poimenski seznam upravičencev mleka, ločen po skupinah. Seznam mora vsebovati: 1. tekočo Številko, 2. priimek in ime, 3. bivališče, 4. rojstno leto. Tekočo' številko seznama je vpisati na hrbet mlečne nakaznice Pri odvzemu naročilnice se mora mlečna nakaznica žigosati 7, žigom mlekarne. Pri skupina!! Nos. in Bol. je vpisati tudi dobo veljavnosti nakaznice. Naročilnice in sezname, spi- sane v dvojniku, morajo mlekarne predložiti najkasneje do 4. januarja 1948 do 12 trg. podj. Mleko, Maistrova 10. Naročilnice kasneje izdanih mlečnih nakaznic je prav tako oddati v mlekarni, ki jih nato pošlje podjetju Mleko zaradi nakazila mleka Za prednostno mleko je zbirati naročilnice posebej in jih dostaviti z ločenim seznamom podjetju Mleko. Vse spremembe je mogoče izvršiti samo osebno v trgovskem podjetju MLO Mleko, ne pa potom mlekarne. ODDAJA ODREZKOV ZA DECEMBER 1947 MLO — oddelek za trgovino in preskrbo v Ljubljani poziva vse razdeljevalce lacio-niranih živil, da oddajo 2. januarja 1948 od 8—12 in od 15—19 odrezke (živil, prodanih do vključno 31. decembra) z obračuni za mesec december 1947 trg. podj. MLO Prehrana — odsek za obračunavanje. Olje je obračunati sledeče: V seznamu odrezkov je navesti odrezke za redni obrok maščobe posebej in odrezke za izredni dodatek posebej. V seznamu odrezkov mora biti torej razvidno, koliko kilogramov maščobe je bilo prodane na račun rednega obroka in koliko na račun izrednega dodatka. V obračun je prav tako vpisati postavko »razdeljeno« za redni obrok maščobe posebej in za izredni dodatek posebej. Važno opozorilo! Naše naročnike opozarjamo, da bomo imeli s 1. januarjem 1948 novo številko čekovnega računa, in sicer: 6-90601-0. Položnice s staro številko po 1. jan. 1948 ne bodo več veljavne. Nove položnice bodo priložene »Ljudski pravici« 3. januarja 1948. RADIO Ljubljana, Maribor in Slov. Primorje DNEVNI SPORED ZA ČETRTEK 1. JAN.: 8 Veder jutranji spored — 8.30 Napoved časa, objava sporeda, vremenska napoved, novoletna voščila — 8.45 A. Vivaldi: Štirje letni časi. suita za simfonični orkester v 4 stavkih — 9.30 Narodna glasba — 10 Leto 1947, prvo leto petletke — 11 Borbene pesmi — 11.30 Govor — 11.55 Glasbeni vložek — 12 Čajkovski: Trio. izvajajo Albert Dermelj. Cenda Šedlbauer. Marijan Lipovšek — 12.30 Napoved časa. poročila — 12.45 Zabavna glasba, mali oglasi, objave — 13 Oddaja za najmlajše: Prelepa Vasiljioa — 13.40 Novoletna voščila — 14 Ob novem letu Ljudske mladine Slovenije — 14.10 Lahka glasba — 14.30 Napoved časa, poročila, objava večernega sporeda — 14.45 Slovenske narodne pesmi igra sindikalna godba iz Guštanja — 15 Reportaža iz Jesenic — 16 Poje pevsV' zbor Ivo Lola Ribar — 1615 Govor — 16.35 Orkestralna glasba — 17 Vesel program — 18 Lahek večerni spored — 18.30 Predavanje o zdravstveni prosveti — 18.45 Medigre iz čeških oper — 19 Radijski dnevnik — 19.10 Slovenske narodne poje Božo Grošelj, na harmoniko spremlja Avgust Stanko — 19.30 Napoved časa, poročila — 19.45 Zabavna glasba, mali oglasi, objave — 20 Novoletna voščila — 20.15 Pojo ruski zbori — 20.30 Ch. de Coster: Till TJlenspiegel, zvočna igra — 22.30 Prenos vesti zvezne postaje Beograd — 22.45 Plesna glasba. DNEVNI SPORED ZA PETEK 2. JAN.: 6 Budnica — 6.10 Poročila, objava sporeda, vremenska napoved — 6.30 Jutranja telovadba — 6.40 Ruski tečaj — 6.50 Ruske narodne pesmi — 7 Radijski koledar, iz današnjih časopisov, objave — 7.15 Nekaj komorne glasbe — 7.30 Napoved časa, poročila — 7.45 Križem po Balkanu — 12.30 Napoved časa, poročila — 12.45 Zabavna glasba, mali oglasi, objave — 13 Igra mali orkester Radia Ljubljana pod vodstvom Rudolfa Stariča — 13.30 Po knjižnem svetu — _ 13.40 Koncert violinista Giusta Cappone, pri klavirju Pavel šivio — 14 Dva ruska baleta: 1. Čajkovski: Labodje jezero, 2. Prokofjev: Zaljubljen v tri oranže — 14.30 Napoved časa, poročila, objava večernega sporeda — 14.45 Slovensko narodne poje Tono Petrovčič, na harmoniko spremlja Avgust Stanko — 18 Pionirska oddaja — 18.20 Cezar Franck: Zvezda, simfonična pesnitev — 18.30 Igrajo razni instrumentalni ansambli — 19 Radijski dnevnik — 19.10 Arije iz ruskih oper — 19.30 Napoved časa. poročila — 19.45 Zabavna glasba, mali oglasi, objave — 20 Predavanje — 20.10 Poje Slovenski sindikalni kvintet — 20.30 Simfonični koncert orkestra Radia Ljubljana pod vodstvom Jakova Cip-cija: Dvorak: Koncert *a violino in orkester (solist Uroš Prevoršek), Debussy: Preludij k Faunovemu popoldnevu, Prokofjev: Klasična simfonija — 21.30 Operetna glasba — 22 Prenos vesti zvezne postaje Beograd — 22.12 Bolgarske narodne pesmi — 22.25 Podoknice in zazibalke Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo tužno vest, da nas je zapustila po kratki bolezni ljubljena soproga, mama, stara mama, svakinja in tašča AMALIJA ŠKRLJ (šošteršič) Pogreb nepozabne bo danes, 1. jan. 1948, iz hiše žalosti na pokopališče Sv. Petra v Trnovem pri Ilir. Bistrici. Ilir. Bistrica, 30. dec. 1947. Žalujoči sorodniki: Škrlj, šošteršič, Perkan, Mršnik, Delovrenc in Logar. OBJAVA V smislu čl. 29. Splošnega zakona o ljudskih odborih sklicuje Izvršni odbor Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana - okolica VII. redno zasedanje okrajnega ljudskega odbora Ljubljana-okolica Zasedanje bo v torek, dne 6. januarja 1948, ob 9. uri dopoldne v Mladinski dvorani v Ljubljani, Frančiškanska ulica. Dnevni red: a) Uvodni del: 1. otvoritev in pozdrav; 2. izvolitev verifikacijske komisije; 3. poročilo verifikacijskega odbora; 4. volitev delovnega predsedstva; 5. volitev dveh overovateljev zapisnika. b) Delovni del: 1. referat predsednika o gospodarsko-političnih nalogah (diskusija); 2. poročilo o delu 10 in OLO-ja (diskusija); 3. potrditev izdanih odločb o ustanovitvi podjetij; 4. razrešitev nekaterih članov IO in OLO ter volitve novih članov v IO; 5. predlogi in sklepi; 6. razno. Udeležba na zasedanju je za vse odbornike obvezna. Vsak udeleženec naj prinese s seboj poverilnico. Tovariši odborniki naj se na zasedanje dobro pripravijo s predlogi in na diskusijo v vseh gospodarsko-upravnih vprašanjih in problemih. Okrajni ljudski odbor Ljubljana-okolica. Zahvala Ob smrti naše nepozabne mamice Katarine Prah roj. Drugovič se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala domačim pevcem za ganljive žalostinke ob njenem grobu, kakor tudi zdravniku dr. Glušiču za vso njegovo požrtvovalnost. Nadalje se zahvaljujemo prijateljem, znancem in vsem, ki so nam ustmeno ali pismeno izrazili sožalje in z nami sočustvovali. Vel. Malence, 1. I. 1948. Žalujoča družina Prah in sorodniki Uprava podjetja in sindikalna podružnica »Ljudske pravice« sporočata žalostno vest, da je danes nenadoma preminul nas tovariš ANDREJ ČEBOKLI iz Borjan pri Kobaridu Pogreb bo v petek 2. januarja 1948 ob 14.30 z Zal iz kapele sv. Andreja na po-kopališče pri Sv. Križu. Ljubljana 31, decembra 1947. UPRAVA TISKARNE »LJUDSKE PRAVICE« SINDIKALNA PODRUŽNICA »LJUDSKE PRAVICE« SLUŽBENE OBJAVE VSEM DAVČNIM ZAVEZANCEM Opozarjamo vso davčne zavezance, da so s spremembo kontnega piana pri Narodni banki od 1. januarja 1948 dalje vse položnice. s katerimi jim je bil objavljen davčni predpis oziroma zaostanek, neveljavne. Zato naj plačujejo vsi davkoplačevalci do dostave novih položnic davek (dohodnino, trošarino. davek na dediščine In darila) direktno pri krajevnih ljudskih odborih ali pa se poslužijo bianco-položnic. Ministrstvo za finance LRS. VSEM POTROŠNIKOM BENCINA Potrošnike bencina obveščamo, da so boni za bencin, izdani za četrto tromesečje 1947 veljavni do vključno 5 januarja 1948. Istočasno obveščamo vse črpalke »Jusope-trola«, da izdajajo do 5. januarja 1948 po trošnikom bencin na bone. ki so bili izdani za IV. tromesečje 1947. Boni za vsa ostala coriva in maziva pa so zapadli z .11. decembrom 1947. Iz pisarne ministrstva za lokalni promet. Urade in ustanove opozarjamo, d« vsa obvestila in objave za »Ljudsko pravico« sprejemamo najkasneje do 12. ure. — Uredništvo. Dva administratorja ali administratorki vešča strojepisja, takoj sprejmemo. Splošno gradbeno podjetje »Primorje« - Vipava Izid žrebanja srečk Državne razredne loterije dne 27. in 29. decembra 1947 Po 1000 din so zadele; 581, 1661, 3859, 3858, 5888, 6579, 6021, 7179, 7935 , 9627, 11464, 11373, 12737, 14550, 14560, 15608, 16369, 16752, 17270, 18055, 19807, 20069, 20137, 21076, 22246, 23918, 24448, 24372, 24761, 26490, 28557 , 29131. 29875, 31030, 31281, 33581, 35143, 40803, 44000, 45346, 45667 , 46424 , 46986, 48939, 49608, 50881, 51467, 52250, 52530, 52465, 54965, 55024, 56464, 56725, 62244, 63208, 64343, 67772, 70204, 71312, 72200, 74558, 74049, 9597, 16898, 18440 , 30458, 50495 52592 , 59477. Po 2000 din so zadele; 5717, 8194, 17708, 17264, 21501, 24642, 28990, 31800, 31163, 31085, 34439, 36990, 37878, 39955, 43501, 44846, 50817, 52674, 54093, 55775, 55478, 59660, 60709. 63262, 64310. 69160, 73972, 73468, 74582, 34608, 56083. Po 4000 din so zadele: 1998, 6442, 9882, 11076, 12807, 20867, 24809, 26467, 27791, 31665, 32786, 37594, 38974, 50095, 59435, 63598, 68193, 70706, 72984, 74394. Po 5000 din so zadele; 3263, 13088, 15107, 16116, 17468, 16003, 11543, 27281, 36181, 50766, 57486, 69750, 6195, 23133, 36902, 67276, 11906, 20932, 20264 , 23224, 25156, 48665, 58116, 61127, 68144, 69639, 70152, 70875, 72406, 74752. Po 6000 din so zadele: 10059, 13552, 22724, 22228. 26942, 37479, 40533, 41035, 46949, 52655, 61850, 71584, 72940. Po 8000 din so zadele: 774, 4164, 16871, 25990, 43438, 55093, 56240, 63623, 63925, 65674. Po 10.000 in več {vsota v oklepaju) so zadele: 1184 (60.000), 2677 (16.000), 4898 (16.000), 7461 (10.000), 12757 (12.000), 157 i 1 (12.000) 24886 (16.000), 24741 (16.0001. 28347 (12.000), 30287 (10.000), 34144 116.000), 37939 (30.000), 37608 (12.000). 38620 (80.000) 39884 (16.000), 46506 (10,000), 47568 (10.000) 48454 (10.000), 51520 (10.000), 54622 (40.000), 56957 (12.000), 56002 (12.000) 59093 (40.000) 59251 (12.000), 64352 (25.000), 67596 (25.000) 68727 (16.000), 69132 (10.000). Premijo din 304.000 je zadela številka 28.519, Premijo din 605.000 je zadela številka 15.744. Srečke za I. razred 8. kola stopijo v prodajo 6. I. 1948. Slaščičarna PELICON LJUBLJANA, Wolfova ulica 14 ZELI ZDRAVO IN SREČNO NOVO LETO 1948! crp : 1939 H945 m946 u947 Prva zmaga oetletke v korist delovnemu ljudstvu! Okrajna poslovna zveza Kmetijsko nabavno-prodajnih zadrug L j ubij ana-okolica preskrbuje 38.194 potrošnikov, to je 67% prebivalstva okraja, po naštetih Kmetijsko nabavno-prodajnih zadrugah: Borovnica 8 poslovalnic Lavrica 1 pošlo Brezovica 2 >} Litija 5 yy v Črnuče 2 yy Medvode 7 yy Dobrova 3 yy Notr. gorice 1 yy Dobrunje 4 Podgorica 1 yy Dol 1 97 Polhov Gradec 3 y> Dolnice 1 yy Škofljica 2 ff Dolsko 1 yy Šmartno P. sm. g. 6 yy Dragomer 2 yy Šmartno pri Litiji 9 mmd yy Horjul 3 yy Št. Jošt 2 yy lg 5 yy Vače 1 yy Kresnice 1 yy Vrhnika 8 79 Položeni so temelji novega zadružništva. Bodoča naloga je: Decentralizacija. — Po danih pogojih vsakemu KLO svoio lastno zadrugo, da bo uspešnejša preskrba delovnega človeka in dana možnost vnovčevanja kmetijskih pridelkov kmeta in s tem ustvarjena zamenjava blaga med mestom in vasjo. DIREKCIJA GOZDNIH GOSPO-DARSTEV V PODVELKI sprejme takoj: knjigovodjo, 2 strojepiski, 2 statističarja, 2 dlspečerja, stenotipistko in več pisarniških moči Nastop službe takoj. — Ob nastopu predložite življenjepis s potrebnimi dokumenti. — Plača po uredbi. Srečno in uspehov polno NOVO LETO želi vsem svojim odjemalcem Papirnica M. Tičar LJUBLJANA Državno trgovsko podjetje ŽIVINOPROMET LJUBLJANA Krekov trg I nakupuje in prodaja na debelo vse vrste živine in živinske krme. Od vseh živinorejskih in kmetijsko - obdelovalnih zadrug odkupujemo in za njih dobavljamo vse vrste plemenske, vzrejne in delovne živine. Podjetje sprejema le večja naročila, zaradi česar naj interesenti za nakup in prodajo pošiljajo skupna naročila preko zadrug, KLO, sindikatov. Zahtevajte pismene informacije! Važno opozorilo! Opozarjamo vse naše dobavitelje in odjemalce, da je s 1. januarjem 1948 naša nova številka računa pri Narodni banki FLRJ, centrala za LRS, podružnica Kamnik, 608-36101-0 »TITAN«, TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA, KAMNIK Obenem opozarjamo vse dobavitelje za naš industrijski magazin, da je od 1. januarja 1948 nova številka računa pri Narodni banki FLRJ, centrala za LRS, podružnica Kamnik, 608-69407-0 INDUSTRIJSKI MAGAZIN TOVARNE »TITAN«, KAMNIK. Oglašujte v »Ljudski pravici« Uprava obrtnih, industrijskih in gostinskih podjetij MLO NOVO MESTO 1. »Industrija perila«. 2. »Industrija obutve« in popravljalni ca. 3. »Kroijač« in »Šivilji®«. Izdelava vseh vrst oblek za moške in dame, vojaške uniforme po naročilu. 4. »Mesarija in klavnica«. 5. »Vrtnarija« prideluje vse vrste zelenjave. 6. »Kino«: predstave v petek, soboto in nedeljo. 7. »Kovinarska delavnica« izvršuje ključavničarska, kleparska, vodo-vodno-inštalaterska dela. 8. »Mizarska delavnica«, stavimo in pohištveno mizarstvo. 9. »Hotel Metropol«, sobe za tujce, solidna postrežba. 10. »Buffe«, mrzla jedila, alkoholne in nealkoholne pijače. Državna gospodarska podjetja gradijo novo socialistično državo in dvi- gaijo blagostanje delovnega ljudstva! Vse kar imaš: svoje življenje, svojo hišo, živino in poljske pridelke, vinograd, vse lahko zavaruješ. Z zavarovanjem boš ' koristil sebi in skupnosti. DRŽAVNI ZAVAROVALNI ZAVOD RAZPIS Na podlagi odredbe OIO Maribor-okolica z dne 24. decembra 1947 pod št. 6792/1 razpisuje Izvršni odbor 6 mest državnih matičarjev - namestnikov za naslednje matične okoliše: 1. Matični okoliš Maribor, s sedežem v Mariboru OLO Maribor-okolica. 2. Matični okoliš Sv. Lenart v Slov. goricah. 3. Matični okoliš Ruše. 4. Matični okoliš Podvelka. 5. Matični okoliš Št. Ilj v Slov. gor. 6. Matični okoliš Zgornja Kungota. Prosilci morajo predpisno kolkovane prošnje vložiti pri tajništvu OIO Mari-bor-okolica, Maribor. Ciril-Metodova 1, najkasneje do 10. januarja 1948. Prošnja mora vsebovati: 1. Rodbinsko in rojstno ime. 2. Datum in kraj rojstva. 3. Šolska izobrazba. 4. Dosedanje zaposlenje, v kakšni lastnosti in kako dolgo. Plača glasom uredbe o prevedbi drž. uslužbencev. Generalna direkcija Zvezne kemične industrije obvešča, da je osnovala za LR Slovenijo svoje predstavništvo s sedežem v Ljubljani, Tyrševa cesta 63, v katerem se bodo vršila sklepanja pogodb za kontingente LR Sloveniji v letu 1948. KMETIJSKO OBDELOVALNA ZADRUGA EDVARDA KARDELJA v Apačah želi vsem svojim članom srečno in uspehov polno NOVO LETO 1948! IZDEL. ČISTILNIH PRAŠKOV ** želi vsem svojim poslovnim prijateljem in znancem srečno in uspeha polno no v o leto 1948! Splošno gradbeno podjetje „PI0NIR“ Novo Mesto Nad 88,000.000 din je bilo izplačanih na račun dobitkov igralcem Državne razredne loterije v preteklem letu 1947. Srečke I. razreda 8. kola pridejo v prodajo 1. jan. 1948 in jih lahko kupite pri vseh organizacijah vojnih vojaških invalidov, v njihovih prodajalnah, pri poverjenikih za prodajo srečk pri oblast-vih, v ustanovah in podjetjih ter pri maloprodajalcih srečk. Žrebanje I. razreda 8. kola bo 6. februarja 1948. DOBITKI 8. KOLA ZNAŠAJO: 29,346.200 dmarjev. OKRAJNO GRADBENO PODJETJE L JU BL J AN A - OKOLICA LJUBLJANA, Trsatska S Telefon št. 28-81, 26-38 Državno gradbeno podjetje za vse vrste visokih stavb Z rešenjem vlade FLRJ pov. št. 2061/6 od 31. 12, 1946 sta fuzionirani bivši podjetji: Metalno a. d., Celje, in Tovarna umetnih gnojil, Celje, v novoustanovljeno podjetje: TOVARNA ZA PROIZVODNJO KEMIČNIH IZDELKOV, CELJE Vsa naročila preko Generalne direkcije savezne hemijske industrije, Beograd, Francuska 9, Prosimo vsa podjetja, katera so z nami v poslovni zvezi, da se poslužujejo našega novega naslova. Telefonska štev.: Celje 27 in 284. — Brzojavni naslov: Kemična - Celje. Bančna zveza: Narodna banka FLRJ, podružnica Celje, tekoči račun št. 62-39002-0. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA LIUBL1ANA. PREŠERNOVA ULICA SlEU. 3 TELEFON 20-16, 26-16. 38-16 NAJVEČJA HRANILNICA SLOVENIJE ZA VSE VLOGE JANCI DRŽAVA Kdor varčuje, dela za sebe in skupnosti sprejema vloge na ugodno obrestovanje. Vse vloge so vsak čas izplačljive. DAJE POSOJILA za gospodarsko obnovo na vknjižbo in menice — ter OSEBNE KREDITE delavcem in nameščencem za nabavo življenjskih potrebščin v Ljubljani in okolici. Gradi in obnavlja: Gradilišča: Zidani most Radeče Rajhenburg Krško Brežice Krmelj Doi. Toplice Žužemberk Črnomelj Kanižarica itd. Projekt-biro Novo mesto, Krško Mehanična delavnic« Ključavničarska delavnica Kleparska delavnica Kovaška delavnica Dve mizarski delavnici Kamnolom Novo mesto, Črnomelj Cementni izdelki Delo — pogoj boljšega življenja) »PROJEKT« j Mii!...in.. V borbi za nove uspehe v drugem letu petletke! NAPROZA 1 Ljubljana Masarykova št. 15 s Krepiti zvezo delavcev in kmetov, oskrbeti delovnega človeka z vsem po danih možnostih in s kulturno postrežbo. Loseči in preseči naš petletni plan je naša obveza! Špecerija: Poslovalnice 2 Vodnikov trg 3 Resljeva cesta 4 Tržaška cesta 46 5 Masarykova 15 8 Bezenškova 22 10 Medvedova ulica 35 11 Viška ce6ta 29 12 Cerkvena ulica 21 13 Kongresni trg 13 14 Sv. Petra cesta 15 Zaloška cesta 22 16 Tyrševa cesta 38 17 Tržaška cesta 79 18 Sv. Jakoba trg 20 Zaloška cesta 15 21 Celovška cesta 34 22 Vodniko-va cesta 87 23 Predjamska ulica 25 Vrhovci 26 Tyrševa cesta 33 32 Kozarje 33 Tyrševa cesta 84 35 Večna pot 36 Gerbičeva ulica 37 Stožice 38 Ježica 40 Karlovška cesta 19 41 Zaloška cesta 86 44 Brdo 45 Hrušica-Fužine 47 Rudnik 48 Nove Jarše 50 Tomačevo 52 Rakovnik 53 Černetova ulica 54 Dolnice 55 Albanska ulica 56 Tyrševa cesta 37-a 57 Slomškova ulica 13 58 Savlje 64 Poljanska cesta 32 75 Šmartinska cesta 107 Manufaktura: Poslovalnica 27 Kongresni trg 13 Galanterija; Poslovalnica 63 Židovska blica Poslovalnica 66 Vodnikov trg 5 Steklenina: Poslovalnica 59 Frančiškanska ulica Poslovalnica 60 Wolfova ulica Obutev: Poslovalnica 65 Wolfova ulica Kurivo: Poslovalnica 69 Dolenjska cesta Poslovalnica 74 Janševa ulica Sadje: Poslovalnica 70 Sv Jakoba trg Vino: Poslovalnica 30 Celovška cesta 84 i J m 8 Direkcija živilske industrije MIO Ljubljana $ svo;imi podrtji: I Mestna klavnica Pecivo, pečenje kruha in slaščic Sumi, tovarna bonbonov in čokolade Tovarna sadnih sokov in alkoholnih pijač Tovarna testenin Žika, tovarna kavovin Viški mlin Vinocet, lovarna kisa, konzervirnica in sušilnica Rižarna si je postavila za cilj maksimalno pokriti potrebe široke potrošnje iz področja prehrambene proizvodnje ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ MESTNO GRADBENO PODJETJE »MEGRAD« LJUBLJANA ŽELI VSEM SVOJIM SODELAVCEM OB PREHODU V DRUGO LETO TITOVE PETLETKE MNOGO USPEHOV! VERBIČ IGNAC modno krojaštvo LJUBLJANA NAROBE IGNAC tapetništvo LJUBLJANA Komenskega ulica EMIL MORE sodavičar in trgovina s kurivom LJUBLJANA Šmartinska cesta 11 Telefon 34-52 PROSVETNA TISKARNA prej TISKARNA MERKUR LJUBLJANA — Gregorčičeva ulica 23 tiska: brošure, knjige, časopise, revije in vsakovrstne obrazce za državne ustanove in gospodarska podjetja TELEFON 25-52 1 o < « i MESTNA VRTNARIJA in CVETLIČARNI »CVET« se priporočata svojini odjemalcem v novem letu 1948 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*.-»♦ SEMENARNA ZA SLOVENIJO LJUBLJANA — Gosposvetska cesta 5 SKRBI ZA POVEČANJE IN IZBOLJŠANJE PKOIZVODNJE PRVOVRSTNIH SEMEN Prodajalni: Ljubljana, Gosposvetska cesta 5, Nabrežje 20, septembra (Kresija) Poslovalnica: Maribor, Vetrinjska 30 Izdelovanje pohištva J. J. NAGLAS LJUBLJANA A. ČERNE - graver ♦ | štampilje, etikete, tisk z jekloreza LJUBLJANA Dvorni trg 1 Telefon 38-61 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦ ............................................ ♦ ♦ f ♦ f 0 1 v « ♦ ♦ ♦ t I ♦ ♦ ♦ t ♦ « ♦ ♦ ♦ ♦ « ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ o ♦ ♦ o Podjetja Direkcije gostinskih podjetij MLO Ljubljana nudijo delavnemu ljudstvu dobro hrano in razvedrilo Ljudska restavracija: EmOHShd hlCf. Restavracije in bufeti: Slamič, KCFŠIČ, P10, Dat-Dam, figovec, Vesel. Kavarne. Emona, Nebotičnih. Bar: Nebotičnih Vse £ a dosego petletnega plana! ♦ ♦ * ♦ ♦ ♦ X ♦ <.■ ♦ ♦ ♦ ♦ t ♦ ♦ s ♦ i t 9 STAVBNO IN POHIŠTVENO PLESKARSTVO Podružnica: Št. Vid-Podgora 20 Telefon 740 »Slikoplesk” zadruga z o. j. LJUBLJANA CANKARJEVA ZALOŽBA, LJUBLJANA UPRAVA: SV. PETRA CESTA 31 —TELEFON 40-22 UREDNIŠTVO: SV. PETRA CESTA 31 —TELEFON 40-22 KNJIGARNA IN ANTIKVARIAT: MIKLOŠIČEVA C. 16 — TELEFON 31-33 KNJIGARNA: ŠELENBURGOVA ULICA 3 » USNJENI IZDELKI « PRODUKTIVNA IN PRODAJNA ZADRUGA Z 0. J. LJUBLJANA KOVINSKO PODJETJE [ ML0 [ LJUBLJANA > Beljaška ulica 4 ► ► IVAN ROZINA barve in laki LJUBLJANA Tyrševa cesta 14 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ LJUBLJANSKE OPEKARIE Ljubljana, Resljeva 18 Opekarne Brdo, Opeka, Vic in Log SATURNUS TOVARNA KOVINSKE EMBALAŽE LJUBLJANA izdeluje pločevinaste embalaže v litografirani, lakirani Telefon 25-26 ajj navadni izdelavi GLAVNA DIREKCIJA GRAFIČNE INDUSTRIJE LRS LJUBLJANA, Masarykova cesta 14/1. Podjetja, ki spadajo pod upravno vodstvo naše direkcije, izvršujejo naslednja dela: Izdelovanje vseh vrst tiskovin, knjig, revij in časopisov v navadnem in umetniškem tisku. — Izvrševanje najrazličnejših ilustracijskih del v eni ali več barvah potom kameno-, offset- in aluminijevega tiska kakor plakatov, etiket, reklamnih tiskovin, raznih vrednostnih papirjev itd. — Dobava vsakovrstnih klišejev po risbah, fotografijah, akvarelnih in oljnatih slikah za reprodukcijo v eno ali večbarvnem tisku. — Izvrševanje vseh vrst knjigoveških del, zvezkov itd. ♦ Vsa naročila ^sprejema za Ljubljano naslovna direkcija — za Štajersko pa Mariborska tiskarna v Mariboru SENČAR LADO LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 6 PLETILJSTV0 IN GALANTERIJA M. LAZAR LJUBLJANA, Rimska cesta 21 a ♦ ♦ X ♦ ♦ m > * ► > > > * Titovi zavodi »LITOSTROJ* LJUBLJANA Telefoni: 23-34, 23-83, 37-80 Brzojavni naslov: „LITOSTROJ“ LJUBLJANA Tekoč! račun: Narodna banka FLRJ, centrala za LRS, podružnica 6 Ljubljana štev. 6-36101-0 Odpremni naslov: V za kosovne pošiljke: Titovi zavodi Litostroj — Ljubljana-Siška v za vagonske pošiljke: Titovi zavodi Litostroj — Ljubljana-Siška industrijski tir Podružnice: Maribor, Škofja Loka, Št. Vid nad Ljubljano Izdelujejo: strojno litino vseti kvalitet, hidravlične stroje In žerjavne mačke Vsa naročila in vso korespondenco (tudi za podružnice) naslavljati na Titove zavode „ LIT OSTRO J Ljubljana, Litostrojska cesta S podvojenimi silami v borbo za izpolnitev plana v letu 1948 Želimo najboljši!) delovni!) uspe&ov v novem leta 1948 t Mesina hranilnica v Mariboru Krekova 2 Vinarska zadruga PTUJ Državno trgovsko podjetje »NAVGD« Brežice - poslovalnica Krško Z VSEMI MOČMI V DRUGO LETO TITOVE PETLETKE! >a v -.•v Splošno stavbeno podjetje LJUBLJANA Vošnjakova ulica 6 Gradi v Ljubljani in najbliiji okolici Tovarna strojil MAJŠPERK Sin di kalni kino Tovarne stroj'i 1 želi svojim obiskovalcem srečno novo letol Plan in super plan je izvršen. Vse sile za dvig naše produkcije! Knjigarna »MLADINSKE KNJIGE« SOLKAN ▼ i GOSTINSKA ZDRAVILIŠKO - GOSTINSKA IN SLATINSKA PODJETJA pod operativno-upravnim vodstvom Uprave za turizem in gostinstvo pri Ministrstvu za trgovino in preskrbo LRS ★ Hotel Slon, Ljubljana — Hotel Union, Ljubljana, s priključenim Iškim domom — Hotel Orel, Maribor, S priključeno kavarno Astorija — Hotel Evropa, Celje — Hotel Evropa, Kranj — Jamska restavracija, Postojna ★ Grand-hotel Toplice, Bled, z depandansama Kotel Jadran in hotel Korotan — Hotel Jezero, Bled (prej Park-hotel), z restavracijo in kavarno Kazina — Hotel Jelovica, Bled, z depandanso hotel Blegaš — Hotel Zlatorog, Bohinj — Dom pod Prisojnikom (prej hotel Erika), Kranjska g. (vgradnji)— Dom v Planici, Planica — Dom na Pokljuki, Pokljuka (v gradnji) — Dom na Jezerskem, Jezersko ★ Zdravilišta: Rogaška Slatina Radenska Slatina Dobrnske Toplice Čateške Toplice Dolenjske Toplice Šmarješke Toplice Slatinsko podjetje Rogaška Slatina — Slatinsko podjetje Radenska Slatina s priključeno Petanjsko Slatin« "V v? ra w Krajevna mizarska delavnica v DOBOVI želi svojim naročnikom in odjemalcem srečno Novo leto 1948 % i Vinogradniška zadruga z o. j. »Ivan Cankar« Sv. Peter pri Mariboru TOVARNA KOVINSKE GALANTERIJE LJUBLJANA • MARIBORSKA 4 ZELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM MNOGO USPEHA V DRUGEM LETU PETLETKE. — DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA STOPA V NOVO LETO Z OBLJUBO, DA BO S POVEČANIMI NAPORI SKUŠAL ZADOSTITI POTREBAM SVOJIH ODJEMALCEV /\ 1 m TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA TITAN« 5? BEZOJAV: TITAN KAMNIK - TELEFON: KAMNIK ŠTEV. 3 i : M ■ ■ ■ KRAJEVNI LJUDSKI ODBOR RAKEK Krajevna gostilna — RAKEK Krajevna krojačnica — RAKEK OKRAJNA POSLOVNA ZVEZA NABAVNO-PRODAJNIH ZADRUG RAKEK S SVOJIMI CLANICAM1: RAKEK — LOGATEC ROVTE — CERKNICA BEGUNJE — GRAHOVO STARI TRG IN NOVA VAS Trgovsko podjetje »NAVOD« Rakek TONČKA PELANOVA gostilna POSTOJNA VIKTOR OZBIi brivec — lasničar damski in moški salon POSTOJNA jamska restavracija Postojna Kmetijsko nabavno-prodajna zadruga z o. j. Postojna_______________________________ Prestranek—Slavina DIREKCIJA ISTARSKIH UGLJENOKOPA RASA UPRAVA RUDNIKA - I. BISTRICA MESTNA KAVARNA, MESTNA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA AJDOVŠČINA NAPROZA LOGATEC s svojimi poslovalnicami DOLNJI LOGATEC, ČEVICA, GORNJI LOGATEC, HOTEDERŠICA tar Delavska menza In gostilna želi svojim članom in odjemalcem srečno novo leto 1948 z geslom: POMAGATI DELOVNEMU LJUDSTVU PRI NAPORIH ZA IZVEDBO PETLETNEGA PLANA! ■ ■i H n ■ m H H H ■ H H n ■ ■ ■ ■ ■ ■ 3 p ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ H m M I S ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦• ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦O 4 3 m j ■ ■ ■ ■ ■ Notranjsko - goriško gozdno gospodarstvo POSTOJNA : Okraj lll!!l!ll!l!llllllllll!llll!lllllllllllllllllll!lllll!lllllllllllinill • & ni izvršni ljudski odbor POSTOJNA želi vsem delavcem, nameščencem, kupcem in dobaviteljem uspeha polno plansko leto 1948 1. Okrajni magazin, Postojna 2. „0. K. A. P.“, okrajno avtoprevozniško podjetje, Postojna 3. Okrajno državno posestvo, Razdrto 4. Okrajno gradbeno podjetje „Zidgrad“, Postojna 5. Okrajno mizarsko podjetje, Senožeče 6. Okrajno trgovsko podjetje „Mesopromet“, Postojna 7. Direkcija mestnih gospodarskih podjetij, Postojna 8. Mestna restavracija, Postojna 9. Direkcija mestnih komunalnih podjetij, Št. Peter na Krasu 3 ■ I 3 ■ l Zmaga Ljudske fronte Jugoslavije je naša zmaga! T OUraiue zadružna poslovaina ima NAPROZ, Nova Gorica s sedežem v ŠEMPETRU ovarna lesovinskih m w plosc želi vsem svojim zadružnikom obilo gospodarskih uspehov v Novem letu 1948 TRNOVO pri Ilirski Bisirici 44444444444444444444444444444444444444444« Mestni narodno osvobodilni odbor Ilirska Bistrica Mestna papirnica Mestna drogerija Mestna pralnica Mestni vodovod Mestni avtoprevoz Mestni kino »Svoboda* Mestna kovačnica ♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦a* M. Malik NASLEDNIKI 11 v Ajdovščini ♦444444444444444444444444444444444444444444444444444 < Okrajna Naproza KANAL OB SOČI VSE ZA PETLETKO I 4444444444444444444444444444444444444444444444444444 \ Gostilna ..BRATINA" Ajdovščina Titov trg štev. 5 +4+44444444444444444444444444444444444444444444 4 Okrajni ILO ILIRSKA BISTRICA Okrajno avtopodjetje Okrajno gradbeno podjetje Podjetje z mesom Okrajni kamnolom Okrajno sadjerejsko posestvo Bitnja in sušilnice Okrajno vzorno živinorejsko posestvo, Mala Bukovca Okrajni magazin <♦ t 4 4 4 4 4 4 .4 4 4 4 ♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦m« OKRAJNI TRGOVSKI MAGAZIN KAMNIK Uprava tel. št. 22, tek. račun pri N. B., podr. Kamnik št. 4420-02 priporoča svoje poslovalnice: KAMNIK 1, 2, 3, 4 — špecerija, manufaktura, usnje in čevljarske potrebščine ter »Naša knjiga« DOMŽALE 1 in 2 — mešano blago in »Naša knjiga« VIR — mešano blago MENGEŠ — mešano blago RADOMLJE — mešano blago >TKANINA< Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 1 državno trgovsko podjetje s tekstilijami, obutvijo, usnjem, papirjem in galanterijo ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ *< 1 „Maša žena" Ust za mesta in Industrijska središča želi vsem svojim bralkarr\ in naročnicam veliko uspehov pri delu za izpolnitev plana za leto 1948! Najvažnejše, kar stoji pred nami delavkami, kmeticami, gospodinjami in izobraženkami je vključitev v proizvodnjo, kvalifikacija, izgradnja domov igre in dela, jasli itd. z eno besedo borba za petletni plan, ki vodi v boljše in lepše življenje. — „Naša žena“ bo pri tem delu vsem svojim bralkam pomočnik in svetovalec. Glavna direkcija za elektrifikacijo in elektroindustrijo LRS Državne Elektrarne Slovenije LJUBLJANA Gledališka ulica 8, tel. 50-21 do 50-25 TOVARNA SADNIH IZDELKOV ČRNOMELJ >♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦• ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ; : OKRAJNI magazin S SVOJIMI POSLOVALNICAMI: ČRNOMELJ, METLIKA, PODZEMELJ Uprava podjetij MLO METLIKA s svojimi poslovalnicami: »Naša knjiga«, Čevljarsko podjetje industrija in popravljalnica, šiviljsko-krojaško podjetje, Kovaško podjetje, Žaga, Mesarija, Gostinsko podjetje, Kino-podjetje, Kmetijska nabavno-prodajna zadruga METLIKA s svojimi poslovalnicami: Metlika I., H., Metlika III. železnina, Suhor, Radoviča, Božakovo Okrajna podjetja 010 GROSUPLJE Mehaniina delavnica Gradbeno podjetje Industrija gradbenega materiala Naša knjiga Magacin Odkupno podjetje Obrtna podjetja Stična žele vsem svojim naročnikom in odjemalcem ob vstopu v drugo leto petletke 1948 veliko delovnih uspehov. Vse za petletko! KP1EIIISKA NABAVNA IN PRODAJNA ZADRUGA z o. j., GROSUPLJE s poslovalnicami: Grosuplje St. Jurij Šmarje Polica Žalna OKRAJNI MAGAZIN Grosuplje s svojimi poslovalnicami jamči za solidno in točno postrežbo! ’ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦* Okrajna poslovna zveza firosiplje oskrbuje celokupno prebivalstvo svojega okraja najsolidneje in najceneje z vsemi industrijskimproizvodi. Organizira odkup vseh poljedelskih in kmetijskih proizvodov Produktivna čevljarska zadruga ČRNOMELJ Mestno elektrotehnično podjetje MLO ČRNOMELJ C♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦« MIZARSKA ZADRUGA ČRNOMELJ OKRAJNO GBIDBEI® PODJETJE ČRNOMELJ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦M »»>♦«♦♦♦♦♦« »ZORA« lesna industrija in valjčni mlin državno podjetje ČRNOMELJ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< Knjigarna MLO »Nasa knjiga« ČRNOMELJ ♦♦♦♦♦♦>♦♦♦♦♦♦♦« J Mestna podjetja usnjarski prozvodi ČRNOMELJ Belokranjska livarna A. LAKNER ČRNOMELJ Parna pekarna ■ ■ VVIV m slaseicarna MLO ČRNOMELJ l >♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦+♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦*♦♦♦«♦♦♦ Gostinsko podjetje MLO ČRNOMELJ » ♦ •» o ♦ J S »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦fr, ♦ ♦ ! I : 1 . j OKRAJNA POSLOVNA ZVEZA * NABAVNO-PRODAJNIH ZADRUG I 0. j. J ČRNOMELJ t Nabavno-prodajna zadruga z o. j. ČRNOMELJ s svojimi poslovalnicami: v Špecerija, Manufaktura, Železnina — ČRNOMELJ Dragatuš, Adlešiči ♦ ♦ ♦ f ♦ t \ MAKS JERAS LJUBLJANA, Miklošičeva casta FR. BRCAR MLINSKO-TEHNICNE POTREBŠČINE LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 35 GRADBENO INDUSTRIJSKO P 0 D 1 E T 1 E SLOVENIJE P D l l TOVARNA OBUTVE Vse sa peltelkoi LJUBLJANA Vodnikova t 42 Telelori 43-74 *♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ VOJNOVIČ & Cie. tvornica železnih vijakov — tvornica kvasa ' LJUBLJANA-VIČ SREČNO IN VESELO NOVO LETO IN MNOGO USPFHA PRI IZVAJANJU PETLETNEGA PLANA 2EL1 VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU TOVARNA ZAMAŠKOV IN IZOLACIJSKIH PLOŠČ MESTNA lllllllllll m . PLINARNA iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii LJUBLJANSKA ................................................. Delavci in delavke, zidarji, tesarji, železokrivci, betonerji, minerji, strojniki, mehaniki, tehniki in inženirji Gradben o-industrijskega podjetja „G R A D I S“ pozdravljamo delavce in delavke, tehnike in inženirje industrij vseh ostalih strok, ker smo z Vašo pomočjo dosegli tako ogromne uspehe pri izgradnji v prvem letu petletke! Nadaljujmo borbo za plan! ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ želi vsem svojim odjemalcem ob prehodu v drugo leto naše petletke mnogo sreče! * Držav^ založba Slovenije (DZS). Ljubl ina LJUBLJANA STROJNO PODJETJE R.WILLMAN(I, LJUBLJANA Slomškova ulica št. 3 STEKLO - PORCELAN AVG. AGNOLA-T. LJUBLJANA, Tyrševa cesta 10 (Dunajska) izdaja in zalaga: učbenike za vse šole, domače in tvje klssike „Zbirk o slove nskih pesnikov in pisateljev“ knjižno zbirko: „Svetovni klasiki' ceneno ljudsko in mladinsko leposlovno zbirko „K lasje" glasi eno revijo - dvomesečnik „Naši zbori“, „Zbirko skladb za godbo na pihala' ter za »Društvo slovenskih književnikov' centralno slovensko revijo „Novi svet". Objave DZS v „Vestniku ministrstva za prosveto LRS“ javljajo o vseh novih izdajah in obvestilih DZS. Opremi s knjigami vse novoustanovljene in izpopolni že obstoječe ljudske, sindikalne in druge knjižnice. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Želimo vsem poslušalcem radia veselo in uspeha polno novo leto 1948 RADIO CENTER ♦ LJUBLJANA, Cankarjeva 3 ♦ MARIBOR, Trg Svobode 6 ♦ CELJE, Prešernova 15 + PTUJ, Slomškova 9 iiiii/iilllllllliliilllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillllliiiilinmiiMiniiiiiiiii iMiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiimiiimiiiiiiiiiimiiimiiiii 1 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦•♦♦•♦ J S 1 €€ ^Elektrotehna Drž. elektrotehnično podjetje Slovenije Ljubljana Centrala: Gosposvetska cesta 3, tel. 20-92, 20-94, 52-89 Skladišče: Kotnikova ulica 12, telefon 33-50 »Ml A Celje - okolica ■i S S 8 S S ; : ■ ■ s i ■ ■ i ■a i Nabavna in prodajna zadruga z o. j. DRAVOGRAD POSLOVALNICA CENTRALA DRAVOGRAD POSLOVALNICA 1 DRAVOGRAD POSLOVALNICA 2 ŠT. 'JAN2 PRI DRAVOGRADU POSLOVALNICA 3 LIBELIČE Cementarna TRBOVLJE Več cementa za petletni plan! ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ r$?.v rjQ'? LEKARNA »PRI KRIŽU« Mr. Fedor Gradišnik CELJE — Stanetova ulica OKRAJNO GRADBENO PODJETJE Tovarna volnenih izdelkov MR1ŠPERK ★ Vedno več in najboljše blago delovnemu ljudstvu! Granitna industrija Ja JOSIPDOL Ribnica l m - I na Pohorju ti S Moderno rudarjenje — temelj gospodarskega napredka države! Rudnik svinca in topilnica MEŽICA Proizvodi: svinec, šibre, svinčena pločevina, molibdenov koncentrat in cinkov koncentrat SAVINJSKA TOVARNA NOGAVIC POLZELA________________ stopa s še večjim elanom v drugo lete petletke ! ♦ ZADOSTITI HOČE POTREBAM DELOVNEGA LJUDSTVA! r ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ S a ■ ■ ■ ■ : 3 •m ■ ■ BAUMAN JOSIP - veležganjarna Izdelovalnica likerjev, ruma, konjaka, sadnih sokov, vermut vina in vinska trgovina ŠT. ILJ PRI MARIBORU Tovarna umetnih brusov „SWATY“ MARIBOR Tržaška cesta št. 60 V borbi za petletni plan oskrbujemo našo industrijo z umetnimi brusi iz normalnega korunda, ^plemenitega korunda in silicijevega karbida v- najboljši kakovosti in izvedbi tekstilna tauarna Brnik-mitrauič, stiski urh, Drauograd > ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ INDUSTRIJA METALNIH POLIZDELKOV Brzojavni naslov: „Impol“ ITMOA Telefon št. 1, 2 Izdeluje metalne polizdelke iz bakra, bakrenih zlitin (medenine, tombaka) in aluminija: plošče, pločevino, trakove, žice, vrvi za elektrifikacijo, profile Si-žice in drugo. S ■ 8 8 ■ a s 3 MARIBORSKA LIVARNA IN TVORNICA KOVINSKIH IZDELKOV izdeluje: vlečno medenino raznih profilov, surove odlitke iz cvetnih kovin, armature za vodo in paro, medeninasto gradbeno okovje, kopalne peči iz bakra. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ i SPLOSNO GRADBENO PODJETJE Konstruktor €€ MARIBOR, PRI PARKU STEV. 5 g r a d i: industrijske objekte in naprave za elektrifikacijo, stanovanjske zgradbe, mostove, šolska poslopja, sanitarne naprave, poslovne zgradbe in komunalna poslopja. SPLOŠNO GRADBENO PODDETDE ..KONSTRUKTOR" STRANSKI OBRATI MARIBOR. JURČIČEVA ULCA ŠTEV. 6 i »deluj e: mizarska, tesarska, mehanična in oementninarska dela. mTT Telefon interurban štev. 2432 Lastna predilnica, tkalnica, sukančarna, barvarna, tiskarna, belilnica in apretura O Izdeluje: raznovrstne bombažne tkanine za moške in ženske obleke, barhende, žamete, molino, svilene podloge in vse vrste sukanca Slopa szavedno v drugo 2 telice' MARIBORSKA TEKSTILNA TOVARNA • MARIBOR 1 1! II 1 1 —— - ■ I .s ZASAVSKI PREMOGOVNIKI TRBOVLJE Mehanizcci/a naših rudnikov in dvig produkci/e premoga je naša glavna naloga I MESEČNI PROIZVODNI USPEHI ZASAVSKIH PREMOGOVNIKOV V LETU 1947. Okrajne opekarne Puconci SIMČIČ VIKTOR mizarstvo TRBOVLJE Uspešno Novo leto 1948 želi vsem svojim članom Kmetijska nabavno-prodajna zadruga ROGAŠKA SLATINA z vsemi svojimi poslovalnicami V Vinogradniška zadruga Železne dveri 1 100% 100% ioo% 99% 102.9% JraMH 97.1% 101.3% 96.3% 100.7% ■ II. lil. IV. V. VI. VII. VIII. IX. i ZAVOLOVŠEK MIROSLAV : urar ŠAROTAR ANTON krojač TRBOVLJE MURSKA SOBOTA S Tovarna volnenih in vigoone izdelkov i .. Maribor Izdelujemo: volneno mikano in \l~ gogne prejo, krojaško in odejno vato, volneno blago za moške in ženske obleke, hlačevino, bombažno blago za ženske obleke ter stenj in keper trakove Gostilna in mesarija Sindikalni pododbor 3 P A N C j separacija jašek III. TRBOVLJE i TRBOVLJE S ■ ■ i Pri gospodarski izgradnji lokalnih podtefl) smo sl poslovili sledcCc naloge: da smo čimbolj udeleženi pri uresničevanju petletnega načrta da dvigamo življenjsko in kulturno ravan delovnih množic da zbližamo mesto z našo vasjo Gospodarska podjetja MLO CELJE S 8 žele vsem delovnim kolektivom, delavcu, kmetu in ljudskemu inteligentu mnogo uspehov v 1.1948 pri skupnih naporih za boljše in srečnejše življenje delovnega ljudstva. Mariborska tiskarna MARIBOR, Kopališka 6. Uprava in kolektiv Mariborske tiskane želita vsem naročnikom uspeha polno novo leto 1948. a * j m Krajevna gospodarsko podjetja RUŠE Mesarita Čevljarstvo KovaCnica frizerski so fon Vse sile za petletko ter za dvig živi jenske ravni delovnega ljudstoa Vinogradniška zadruga Z 0.1. GORCA, DEŽNO, HALOZE Dosledno izvršujmo naloge petletnega pianaI n !3 G , na novo preimenovana laproia Celje, Delvsko-namešienska potrošniška zadruga z oj. v Celju nudi svojim zadružnikom razno blago iz svojih poslovalnic: manufaktura, galanterija, špecerije, pekarne in gostinski obrati. Zadružniki, potrudimo se, da tudi v zadruž ištvu izpolnimo petletni plan! ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦o I )> <(( <(( Državno trgovsko I A m a 1 m A m VINO “- BREŽICE d a a n o .1 si ! 99 kakor tudi naše zbiralne kleti Krško, Sevnica, Bizeljsko i. ii dizelsko ■žele vsem našim vinogradnikom in od emalcem obilo uspeha v Novem etu. B zojav: „VINO“ Brežice Teieton 26 n 42 TOVARNA MESNIH IZDELKOV MURSKA SOBOTA Okrajni magazin - Murska Sobota uprava s poslovalnicami Telefon uprave št. 48 — Poštni predal št. 39 koči račun 442005, podr. Narodne banke, Murska Sobota MANUFAKTURA, Titova ulica 25 GALANTERIJA, Titova ulica 31 ŠPECERIJA I„ Lendavska cesta 2, teleion št, 2 ŠPECERIJA II., Ivanocijeva ulica 67 ŠPECERIJA III., Titova ulica 17, teleion št. 48 ŽELEZNINA 1., Titova ulica 7, teleion št. 88 ŽELEZNINA II., Lendavska cesta 27, teleion št. 17 USNJE, Titova ulica 15 DROGERIJA, Titova ulica 1 KURIVO, Grajska ulica 3 DOMAČA OBRT, Titova ulica 17 POSLOVALNICA: CANKOVA V drugem letu prve petletke bomo organizirali hitro, ceneno in pravilno distribucijo blaga za široko potrošnjo. UPRAVA m želi osem svojim odjemalcem uspe ha polno novo leto 1948 TRGOVSKO PODJETJE »NAVOD« Murska Sobota vrši odkup vseh poljskih pridelkov in žitaric s svojo dobro organizirano odkupno mrežo. Odkupuje vse vrste goveje živine, vrši distribucijske posle živilskih predmetov za vse Prekmurje. TOVARNA PERILA MURSKA SOBOTA OKRAJNI MAGAZIN PTUJ- OSKRBUJE PREBIVALSTVO NA NAJCENEJŠI NAČIN Vinarska in sadjarska zadruga t BIZELJSKO j Telefon št. 4 ■ : ■ ■ : : okrajna GOSPODARSKA PODJETJA Slovenska Bistrica 1. Tovarna »Pinus«, Rače 2. Tovarna perila, Slov. Bistrica 3. Okrajna opekarna. Pragersko 4. Okrajna oljarna, Fram 5. Okrajni magazin 6. Okrajno gradbeno podjetje, Slov. Bistrica Nabavna in prodajna zadruga Maribor Uprava Slomškov trg 6 VINOGRADNIŠKA ZADRUGA PRESIKA Tovarna kos in srpov Sv. Lovrenc na Pohorju Obrati: Sv. lovrenc na Pohorju Slovenj Gradec Z novim' močmi v oetle*ko! Poslovna zveza živinorejskih zadrug v Mariboru ZELI SVOJIM DELOVNIM CLANICAM SREČNO IN VESELO NOVO LETO! UPRAVNI ODBOR Tekstilna tovarna Sv. Pavel pri Preboldu želi ob vstopu v drugo leto petletke čim večje uspehe v borbi za ostvaritev plana Tovarna okovja in pločevinastih izdelkov BISTRICA pri MARIBORU Pošta Limbuš Telelon štev. 26-80 Z dvigom produkcije in izboljšanjem kvalitete dosledno izvršujemo naloge našega gospodarskega načrta. TOVARNA ALUMINIJA STRNIŠCE PRI PTUJU želi vsemu delovnemu ljudstvu uspešno novo leto 19 4 8 Direkcija Gradbenih podfetil MLO Maribor upravlja sledeča podjetja: 1. Direkcija gradbenih podjetij MLO, Maribor, Orožnova ul. 2 Direktor: leleton št. 27-77; direkcija: telelon št. 29-12, 29-16 2. Mestno gradbeno podjetje, Jurčičeva ulica 6 . . 26-34 Slikarski in pleskarski oddelek, Prešernova ulica 26 26-49 Glavno skladišče, Smetanova ulica 1.................27-86 Pečarski oddelek. Tyrševa ulica 11 3 Mestno stavbeno mizarstvo, Vinarska ulica 29 Delavnica štev. 1, Vinarska ulica 29 .... . 22-76 Delavnica štev. 2, Smetanova ulica 1..............27-86 4. Mestno stavbeno kovinarsko podjetje, Gosposka 24 29-36 Ključavničarski oddelek, Miklošičeva ulica 6 . . 22-87 Strojno-ključavničarski oddelek. Mlinska ulic8 31. 30-89 Kleparsko-inštalacijski oddelek, Koroške cesta 31 28-64 5 Mestno podjetje »KRISTAL**, Koroška cesta 32 . . 21-32 6 Mestno kamnoseško podjetje, Gregorčičeva ulica 25 7. Mestno elektro-inštalacijsko podjetje, Vetrinjska 14 24-11 Vse sile za zoecfbo neitetnego načrta UPRAVA MESTNIH PODJETIJ PRI 1L0 BLED Proizvajalna podjetja: Mehanična delavnica Vod. inst, in ključ, delavnica Vrtnarija Kamnolom in peskolom Parna pekarna Mesarija in klavnica Gostinska podjetja: Ljudska restavracija (Rikli) Ljudska restavracija (Starki) Trgovska podjetja: Galanterijska trgovina »Naša knjiga« Zastopstvo »Jugopetrol« Uslužna podjetja: Kopališče Avtoprevozništvo Kino Komunalna podjetja: Mestni vodovod Mestne zgradbe 100% 1939 21% 1945 124% Tekstilindus bombažna tkalnica KRANJ Uresničujemo naš plan ! a s KRAJEVNO ČEVLJARSKO PODJETJE KLO BEGUNJE PRI LESCAH ZELI STRANKAM ZADOVOLJNO NOVO LETO 1948 IN POLNO USPEHOV V TEKMOVANJU ZA PETLETKO Vsem našim članom in odjemalcem želi srečno in uspešno novo leto NABAVNA IN PRODAJNA ZADRUGA JESENICE Delavska ulica 10 POSLOVALNICE: Jesenice. 1 Jesenice 2 Blej. Dobrava Hrušica Mojstrana GOSTILNE: Jesenice 1 Jesenice 2 Javornik Kor. Bela Tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov DOMŽALE Čekovni račun od 1. I. 1948 dalje št. 6*44106-1 obljublja poiačano delovanje svojega kolektiva za dosego petletnega plana Invalidska gospodarska podietia DiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KRANJ &IIIlllll!lllllllllllllll!l!llli!llllllllllllllll!lllllllllllll!llllllllllllll!lllllll!lllllll!ll!lll!llllllllllllllllll!l!lll!llll!llllllll!l!l!l!lllllllllllllll!lllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllll!ll Vrtnarsko podjetje, Stražišče Knjigarna-papirnica, Titov trg Vrtnarsko podjetje, Kranj Plastična delavnica Stražišče Krojaška delavnica, Stražišče Puškarna; Titov trg Vojaška kantina, Golniška cesta Osnovano v mesecu maj junij junij avgust september september november 1947 Izpolnili bomo naše obveznosti in s tem prispevali k dvigu žizljenskega standara! m s S Okrajni ljudski odbor | DIREKCIJA OKRAJNIH PROIZVODNIH PODJETIJ v KRANJU 99 Kranju I I i. ..Industrija bombažnih izdelkov" v Kranju Industrija pletenin, rokavic t n konfekcije „ T e z a “, tekstilna industrija v Kranju Mizarstvo »Sloga11 v Struievem pri Kranju Tovarna čevljev „ Š t e f e A. “ v Kranju Parna opekarna „1. Zabret" v Bobovku Okrajna mlekarna v Č i r č i č a h pri Kranju „Žimopreja", tovarna žime v Stražišču Okrajna tvornita mila v Kranju Okrajna klavnica in predelovalnica mesa v Kranju Okrajna opekarna v Češnjevku pri Cerkljah Okrajna opekarna v Stražišču Delavci in uslužbenci okrajnih proizvodnih podjetij itopajo v drugo leto petletnega gospodarskega nalrta s trdnim namenom, da bodo še bqlj pospešili svoje delo in si čim bolj prizadevali, da bo proizvodni natri njihovih podjetij prekoračen — zavedajoč se, da s lem ustvarjajo tiste osnovne pogoje, ki so potrebni za dvig blagostanja ljudskih množic • Pred morebitnimi težkočami ne bomo klonili, temveč jih bomo junaško premagovali, v cilju, da izbojujemo popolno zmago tudi na področju naše industrijske proizvodnje ter uresničimo načrte Titovega petletnega plana • To je naša novoletna zaobljuba in čestitka vsem sodelavcem in sodelavkam v okviru naše prve petletke/ ■ ■ ■ S ■i I ■ ■ s J t OKRAJNA POSLOVNA ZVEZA NAPROZ KRŠKO Železniška postaja VIDEM-KRŠKO, telefon štev. 34 Z zavestnim delom bomo preko svojih članic »NAPROZ« pripomogli izpolniti p I a n v drugem letu TITOVE P E T L E T K El ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ OKRAJNI MAGAZIN Krško Teleton uprave: 32 Tekoči račun: 605-442-006 Narodne banke Krško s poslovalnicami: v Krškem, Brežicah in Sevnici Služiti delovnemu ljudstvu je naš cilji GOSPODARSKA PODJETJA K.L.O. DRAVOGRAD Hotel Košenjak — Krajevna menza in gostilna — Mesarija — Kovaštvo in ključavničarstvo — Brivski in česalni salon — Čevljarstvo - Kleparstvo in vodoinstalaterstvo Kino Kurivo jamčijo za točno in solidno postrežbo! VSE ZA PETLETNI PLANI Okrajni magazin Mozirje sedež: Šmartno ob Paki POSLOVALNICE: Mozirje, Gorenje, Velenje, Gornji grad, Ljubno V NOVEM LETU VES TRUD ZA DELOVNO LJUDSTVO I UPRAVA VSEM ČLANOM KAKOR TUDI DOBAVITELJEM V IMENU POSLOVALNIC ZELI Napreza Litija SREČNO IN VESELO NOVO LETOI TOVARNA USNJA Šmartno pri Litiji »CELULOZA« VIDEM OB SAVI Z NAPORI IN ŽRTVAMI USTVARJAMO TEMELJE BLAGOSTANJA MESTNA PODJETJA BREŽICE Kavarna in okrepčevalnica Sadje in zelenjava Klavnica in mesnica Pekarna in slaščičarna Krojaška delavnica Vodovod Javna tehtnica Ekonomija Uprava hiš MLO in NI bodo v novem letu Titove petletke še bolj krepile naše skupno gospodarstvo v i Srečno novo leto vsem »vojim Joštom želi Okrajno gostinsko podjetje MOZIRJE Vsem svojim gostom želi srečno novo leto LJUDSKA GOSTILNA KRŠKO Vsem svojim članom odjemalcem želi srečno novo leto Kmetijska nabavna in prodajna zadruga z o. j. \ DOBOVA j NAPROZA - KRŠKO Telefon št. 3. Tekoči račun št. 605-442100 pri Narodni banki, Krško. Uresničuje s svojimi poslovalnicami Krško, Leskovec, Studenec, Videm, Stara vas, Stari grad, Veliki Podlog, Skopice z odkupom vseh vrst kmetijskih pridelkov čim hitrejšo to cenejšo distribucijo blaga za čim prejinjo Izvedbo petletnega plana. V ZADRUZNISTVU JE MOC1 FRANJO VEHOVAR STAVBENO IN UMETNO MIZARSTVO CELJE — Kersnikova ulica 17 SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem svojim članom in odjemalcem »NAPROZA« Sv. Jurij pri Celju s poslovalnicami: Sv, Jurij L, Sv. Jurij II., Slivnica, Dramlje, Sele-Blagovna, Sv. Jakob, Nova vas, Stopče ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦m Vključeni v petletni plan pomagamo kmetu s svojo strojno obdelavo zemlje. S Titom v delovno borbo/ DELOVNI KOLEKTIV „USTROJ-A" BREŽICE Okrajno gozdarstvo, Rajhenburg že h srečno in uspešno N o o o teto masouni organizaciji A F Ž, sindikalni podružnici Rajhenburg in Krško tet svojim usutžbencem in se zahvaljuje za uspešno sodelovame v letu 1947 Okrajno mlekarsko podjetje N. SOBOTA s podružnicami: Cankovo, Prosenjakovci, Salovci želi vsem zbiralcem -odkupovalcem mleka in odiemaicem mlečnih proizvodov srečno nooo ielo 1948 ItSB ■ ■ ■ ■ H ■ ■ E ■ s s S* m m I a I R) ■ l S S' ■ ■ ■ I m NABAVNO-PRGDAJNA ZADRUGA KAMNIK KAMNIK: ŠMARTNO: železnina s kmetijskimi stroji, železnina, dve špeceriji, špecerija, manufaktur* manufaktur? GODIČ in MOTNIK Gostinsko podjetje OKRAJNI MAGAZIN JESENICE centrala in pošta Lesce s svojimi poslovalnicami: LESCE, RADOVLJICA, BLED, JESENICE, KRANJSKA GORA,. BOHINJSKA BISTRICA želi polno uspehov v novem letu naše petletke GOSTILNA »TANCAR« ljudska restavracija MARIJA ROSTOHAR, JESENICE želi vsem srečno oovo leto KroSaSha prodaHOvna zadruga .,,, KKANJ, Majstrov trg 1 1946 Zaposlenih oseb 20 Storitve v din 466.916 1941 Zaposlenih oseb 36 Storitve v din 1,000.000 994 8 Zapos enih oseb 50 Storitve v din po planu 1.727.860 Hotel Jelovica »11 ■> HOTEL »POŠTA« JESENICE želi svojim gostom uspešno In srečno novo leto S Titom v prvo petletko! Gtissri celoletno — Teiečon Sled 316 * ' •i ANTON JiSE IZDELOVANJE ČEVLJEV Tržič, Cerkvena ulica il MNOGO USPEHA IN SREČE V NOVEM LETU 1948! TOVARNA POHIŠTVA D0M2ALE MESTNA GOSPODARSKA PODJETJA RADOVLJICA ŽELIJO SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1948 Sfernimi pestema zveza Han rez *m. Kranl Uprava z vsemi uradi v Kranju Ljubljanska c, 1 Telefon 260. Poštni predal št. ^ Brzojav Okrajna Naproza Kranj — Tek. račun pri Natodm banki Kranj štev 611-4111 -02, — Skladišče št, i Ljubljanska c. 1, telefon 260 - skladišče št. 2 poslaja Kranj, telefon 362 Csnntrana 1. »ulija 1947 s ilnnitami Nap tezami: 1 De'avsko nameščenska potrošniška zadruga Kranj, Ljubljanska cesta 1, lelelon 212 — Skladišče, poslovalnica manufakture, 12 poslovalnic špecerije v Kranju in okolici, zadružna restavracija 2. Delavsko nameščenska potrošniška zadruga Tržič, tel. 047-15 — Skladišče, poslovalnica manufakture, 5 špecerijskih poslovalnic Kmetijske nabavno peodaine mdtugc: 3. Bitnje, poslovalnice: Zgornje Bilnje, Srednje Bitnje 4. Cerklje pri Kranju, lelelon št. 9, poslovalnica Ceiklje 5 Goriče, poslovalnice: Goriče, Golnik 6 jezersko, poslovalnice: Jezersko, Kokra 7 Križe, poslovalnice: Križe, Kovor 8 Mavčiče, poslovalnice; Mavčiče, Orehek 9. Naklo, poslovalnice: Naklo, Duplje, Podbrezje 10. Preddvor, poslovalnice Preddvor Zgornja Bela 11. Predoslje poslovalnice Predoslje, Britol. Kokrica Visoko 12. Smlednik poslovalnice Smlednik Trboje Zapoge 13. Šenčur, poslovalnice: Šenčur, Voglje. Voklo Vršimo vse zadružno - trgovsko poslovanje in odkupe kmetijskih pridelkov. Delavec kmetu i Kme1 delavcu! S ■ i ! ■ ■ ■ 5 * I S ■ I