PRIMORSKI DNEVNIK
JSS-.SSV5:sr - Cena 35 lir	Leto XIX. Št. 107 (5482)			TRST, torek 7. maja 1963	
DANES SE SESTANETA VODSTVI PSDI IN PSI	VČERAJ IN PREDVČERAJŠNJIM			V BEOGRADU		
Saragat prepušča demokristjanom odločitev o novi začasni vladi
Prevladuje mnenje, da bo po 16. maju sestavljena začasna enobarvna vlada KD pod predsedstvom Fanfanija, ki naj bi trajala do kongresa PSI - Scaglia o izidu volitev
RIM, 6. — Danes je še težko reči, kaj se bo zgodilo po 16. aJu, ko se bosta sestala poslanska zbornica in senat in bo Jjreasednik vlade Fanfani podal ostavko, kakor je to običaj w izvolitvi novega parlamenta. Izidi volitev 28. aprila so vne-’ zlasti z uspehom komunistov in nazadovanjem KD, nov ement v italijansko politično življenje, predvsem pa razprlo med raznimi strujami KD, ki skušajo naprtiti druga di-u-rn, ™vdo in odgovornost za ta neuspeh stranke relativne veči-' Zlasti so ofenzivni centri-71™! krogi okrog bivšega predhodnika vlade Scelbe, ki skušajo dokazati, da je ta neuspeh posledica politike levega centra n zahtevajo Fanfanijevo glavo, ti ,,elcoliko jasnejši bo položaj pro-1 koncu tega tedna, ko bodo vod-tva strank levega centra zavzela kol.6 sta*išCe tako do izida volitev, vi j tudi glede vprašanja nove bor®' Jutri se sestaneta vodstvi v~A in PSDI, v sredo pa izvršni od-??r PRI; ni še znano, kdaj se bo ®stalo vodstvo KD, vendar pa domnevajo, da se bo to zgodilo še ta ,,eden. Vodstvo KPI se bo sestalo v Četrtek.
Vodstva vseh štirih strank leve-centra sicer soglašajo glede te-da je treba nadaljevati s poli-iko levega centra4 vendar so mne-deljena glede načina in časa: jT naj se sestavi vlada levega cen-/k s sodelovanjem socialistov ta-"°1, ali šele po kongresu PSI; ali se počaka do kongresa PSI, ki trnje v juliju, medtem pa naj h, sestavi enobarvna vlada KD, ki V1 jo podpirali od zunaj socialdemokrati, republikanci in socialisti;
.naj tej enobarvni vladi predse-Fanfani, Moro, Leone ali pa c«o Gronchi.
.Socialisti, in republikanci so za “kojšnjo sestavo vlade levega cen-
Čeprav se v zvezi s posledicami izidov parlamentarnih volitev ; Italiji tako hrupno in vroče Razpravlja zlasti v tisku, kjer se naštevajo spori zlasti znotraj. Kr: »canske demokracije pa tudi zno-raj psi, je potrebno j poudariti, j?,.se ,yer.ietno ne bo moglo zgoditi me nelogičnega spričo dejstva, da realna ocena izidov dovolj odločno kaže, da ni nobene druge alternative za politiko in vlado levega centra. Zanimivo je Pri tem, da se celo komentarji komunističnega rimskega dnevnika «Paese sera» in katoliškega bolonjskega dnevnika «L’Avvenire d ltalia» strinjajo v trditvi, da Premik italijanskih volivcev v levo, in krepitev KPI, kakor tudi cz.nje obeh velikih levičarskih *rank, da dosežejo in presežejo predstavljajo konstante italijanskega političnega položaja od leta 1948 do danes.
Od mednarodnih dogodkov pa |noramo danes najprej omeniti *redno napeto stanje na Haitiju, ako da — kot je izjavil sinoči Predsednik sveta Organizacije a-JPeriških držav Gonzalo Facio — “tegne priti vsak trenutek celo "O oboroženega spopada med Hai-*Jem in Dominikansko republiko. , lada Haitija je zaradi tega zadevala včeraj sklicanje Varnost-oosa sveta OZN. Verjetno je, da 0° VS že danes razpravljal o tej autevi. V Washingtonu pa trdi-•?> da bo predsednik Dominikanske republike zahteval, naj OAD Posreduje v Haitiju, «da vzposta-V| red in normalno stanje».
v Alabami, v ZDA, pa so tudi K|,®rai aretirali 850 črncev, ki so djd po večini šoloobvezni otroci. "Uporabljanje policijskih psov pri “rganjaju otrok je narodna sra-|dpta... Vsakdo izmed nas je po-dizan zaradi očitne kršitve človečkih pravic v Alabami. Naloga Predsednika je, poskrbeti, da se dstava spoštuje tudi v tej državi, kakor v vseh drugih državah, kjer s® teptajo njena načela,* * je zapili** celo «New Vorlc Times*. Topu medtem je prišlo do demon-‘racij črncev tudi pred Belo hi-so y Washingtonu, kjer utegne Priti prav tako do rasnih nere-p°v. če ne bodo oblasti poskrbele *a odstranitev vzroka napetosti.
Za razliko od teh neugodnih večin Pa so v®eraj 'z Ženeve sporo-j “, da sta predstavnika Brazili-in Mehike predložila v odboru ”Semnajstorice izjavo, ki so jo Podpisali predsedniki petih latinskoameriških držav, s katero se "hvezujejo, da ne bodo izdelovale ■"Omskega orožja in da ne bodo opvoiiie namestitve ali preizku-a-j*j* tega orožja na svojih ozem-Jih ter da se bodo trudile, da se Uktinska Amerika proglasi za orezatomsko področje. To so sto-Ue predvscem zato, ker bi pred-'°B. če bi ga sprejele vse ostale Pržave tega kontinenta, blagodej-vplival na delo ženevske kon-® renče. Izvenblokovske države s° takoj izrazile solidarnost s to PPhudo in nigerijski predstavnik ”e omenil, da obstaja podoben Predlog tudi za Afriko. Tudi de-j®Mtl socialističnih držav so pred-j’8 toplo pozdravili. Solidarnost ,n zanimanje je izrazil tudi italijanski delegat, ki pa je v isti sapi Pripomnil, da so neatomska podaja koristna samo, «če ne mo-‘J° sedanje varnosti in vojaškega ,avnotežja». Podoben pridržek je *razli tudi britanski delegat, češ: .Pr velja za Latinsko Ameriko, j;* je daleč od neposrednega sti-a med bloki, ne velja za druga j1 Pilročja, «ki morajo ohraniti do-Pceno ravnotežje sil, da ne bi Podlegle*.
tra z določenim programom in pod predsedstvom Fanfanija; tako rešitev podpirajo tudi leve struje KD, ki zahtevajo hkrati pritegnitev socialistov v vlado Socialdemokrati so naklonjeni enobarvni vladi KD do kongresa socialistične stranke, hkrati pa so proti temu, da bi tej vladi predsedoval Fanfani, ker niso zadovoljni s apolitičnim vodstvom* dosedanje vlade levega centra. Za demokristjane je težko reči, kaj dejansko mislijo o vseh teh vprašanjih, vendar pa dobro obveščeni krogi vedo povedati, da je politični tajnik KD Moro sicer naklonjen začasni enobarvni vladi KD, toda pod predsedstvom Fanfanija: neke vrste kompromisu med programskim premirjem, na katerem je KD močno zainteresirana, in jamstvom za kontinuiteto politike levega centra, ki ga zahtevajo socialisti. Saragat je dal vedeti že včeraj, da prepušča Moru izbiro; toda kako bodo reagirali »dorotej-ci», ki nočejo več Fanfanija? Kaj pa bosta k temu dejala Reale, Nen-ni in končno tudi sam Fanfani? Na vsa ta vprašanja danes ni odgovora ; počakati moramo do konca tedna, ko bodo spregovorila vodstva poedinih strank.
Namestnik po!, tajnika KD Scaglia objavlja v današnji številki revije »Discussione* članek, v katerem daje prvo »uradno* oceno volitev, vendar pa pripominja-, da je «cčitno še prezgodaj, da bi dali popolno oceno izida volitev, glede katerih v glavnem še ni moč predvideti možnih posledic*; nesporno pa je že sedaj, dodaja, napredovanje komunistov in liberalcev, nazadovanje KD in zastoj PSI. Glede napredovanja PLI pravi, da ga je bilo proč predvideti, kakor je bilo moč predvideti {udi
•	neko določeno nazadovanje Kt)»; zastoj PSI pa da je posledica polemike KPI proti socialistom; kar zadeva napredovanje KPI pa da gre za pojav, ki je stalno spremljal vse upravne volitve v pretekli zakonodajni dobi in da bi bil le zastoj ali nazadovanje nekaj novega, ne pa nadaljevanje porasta. Scaglia pripominja, da je
•	nova politika* trajala premalo časa. da bi mogli soditi o njeni veljavnosti le na podlagi sedanjega neuspeha, hkrati pa poudarja, da je treba vsekakor upoštevati, da sta se povečanje komunistov in liberalcev pojavili istočasno, povečanje komunistov in ošibitev KD pa da sta presegli predvidevanja. Na koncu Scaglia poudarja, da bi bil »dokaz neodgovornosti*, če ne bi priznali, da je moralo
no stališče KD pa so objavili po vsej verjetnosti tudi v zvezi z ju. trišnjim zasedanjem vodstva PSI.
Jutrišnja številka glasila PSDI «La Giustizia* prinaša članek Sa-ragata, v katerem polemizira v glavnem z izjavami, ki jih je dal Togliatti za nedeljsko številko <ll'Unita». Kar zadeva njegovo trditev, da «sile, ki sledijo KPI, morajo stopiti na vladno področje*, Saragat pripominja, da ((manjšine imajo vso pravico zahtevati, da se pridružijo večini; toda večina mora ugotoviti ali obstaja minimum homogenosti.
• nekaj manjkati* v tej politiki levega centra, ki si »postavlja za smoter napredek v svobodi, pravičnosti in varnosti (namreč politika, ki ustreza globljim potrebam ogromne večine našega naroda), če ni uspela doseči podpore zainteresiranih*, in da je zato potrebno, da KD ugotovi «v prihodnjih tednih in mesecih* te pomanjkljivosti v svoji politični dejavnosti in jih čimprej odpravi.
Namestnik tajnika KD zaključuje, da so liberalci sicer dosegli uspeh, ki so gdfpričakovali, in da so dosegli celo več, kot so si obetali, vendar pa da ne predstavljajo nobene alternative tudi kljub temu, da so več kot podvojili svoje predstavništvo v parlamentu, in tudi če sodelovanju z njimi ne bi bila na poti njihova zagrizena predvolilna polemika proti KD.
Po teh besedah namestnika tajnika KD se da sklepati, da se je vsaj tajništvo stranke že odločilo glede nadaljnjega razvoja politike levega centra; to prvo polurkd-
Ugoden odmev v Ženevi na pobudo petih predsednikov Latinske Amerike
Izvenblokovske in vzhodne delegacije so toplo pozdravile pobudo, dobim so zahodne delegacije izrekle pridržke glede raztegnitve takih področij - Prvi sestanek strokovnjakov zaradi trdečega telefona»
Ugoden rezultat Ruskovega obiska Prihod dr. Urha Kekkonena v Beograd
Beograjčani so nadvse prisrčno sprejeli predsednika nevtralne Finske, ki je povabil predsednika rita na uraden obisk v Helsinke - Prvi uradni razgovori - Pomembna izmenjava zdravic
BEOGRAD, 6. — Državni tajnik Združenih držav Amerike Dean Rusk je včeraj po slovesu na letališču od državnega tajnika Koče Popoviča in drugih visokih funkcionarjev jugoslovanskega državnega tajništva, s soprogo in ostalimi funkcionarji odpotoval s posebnim
MOSKVA, 6. — Fidel Castro je prispel danes iz Moskve v Volgograd. Obiskal bo številne kraje v Ukrajini, Sibiriji in v Srednji Aziji, okoli 23. maja pa se bo vrnil v Moskvo. Zvedelo se je, da je voditeljica španske komunistične stranke v izgnanstvu Dolores Ibarruri sprejela vabilo Castra in da bo še letos obiskala Kubo.
letalom iz Jugoslavije v Wa-shington.
V tukajšnjih krogih menijo, da bodo obisk Ruska in njegovi razgovori s predsednikom maršalom Titom in Kočo Popovičem, Mjub razlikam v pogledih ugodno vplivali na nadaljnji razvoj ameriško-jugoslovanskih odnosov.
Rezultat obiska je pozitiven, ker je v razgovorih prišla do izraza pripravljenost Združenih držav po nadaljnjih naporih za razvoj medsebojnih dobrih odnosov. Ta pripravljenost se, kot' smo zvedeli, z ameriške strani poudarja tudi v osebnem pismu predsednika Kennedyja ki ga je ameriški državni tajnik izročil v soboto predsedniku Titu.
Kako velike so simpatjie jugoslovanskega ljudstva do najsevernejše evropske države nevtralne Finske, je pokazal včerajšnji prisrčni sprejem, ki so ga meščani Beograda, kljub slabemu vreme-
ŽENEVA, 6. — Predstavnika Brazilije in Mehike sta predložila danes v odboru osemnajstorice skupno izjavo, ki so jo podpisali predsedniki petih latinskoameriških držav, s katero se obvezujejo, da te države ne bodo izdelovale atomskega o-rožja in da ne bodo dovolile razmeščanja ali preizkušanja tega orožja na svojem ozemlju ter se bodo trudile, da se Latinska Amerika .prizna za področje brez atomskega orožja.
■ Izjava Je bila sprejeta- kot. do- tomski oboroževalni tekmi, ki
kiimant konference, Mehiški delegat Fadilla Nerčo je govoril o pobudi, ki jo je dal mehiški predsednik za to izjavo, in poudarjl, da pripisuje njegova vlada veliko važnost' tej pobudi,'ker je ne samo prepričana, da bo moč & tako obveznostjo prihraniti temu kontinentu nevarnost jedrske vojne, temveč zaradi tega, ker bi predlog, če bi ga sprejele vse ostaie države tega kontinenta, bla-godej io vplival na d^lo ženevske konference. V enakem smislu še je izrekel brazilski delegat Josue de Castro, ki je poudaril, da spada pobuda v okvir naporov v Ženevi, da bi se sporazumeli o razorožitvi. Poudaril je, da je nujno potrebno prekiniti jedrske poskuse, in je dodal, da ustanovitev obširnih področij brez atomskega o-rožja pomeni prispevek proti a-
ji sedaj priča.
Pri diskusiji, ki je sledila, pa so se znova pokazala nesoglasja med vzhodnim in zahodnim blokom, Italijanski delegat Cavallet-ti je izrazil solidarnost in zanimanje italijanske vlade za pobudo, takoj zatem pa je pripomnil, da so neatomska področja koristna, fcsamo če ne motijo sedanje varnosti in vojaškega ravnotežja*. Tudi britanski predstavnik je izjavil, da je svetovni položaj drugačen na različnih geografskih področjih: kar velja za eno področje, kakdr je Latinska Amerika, daleč od neposrednega stika med bloki, ne velja za druga področja, «ki morajo ohraniti določeno ravnotežje sil, da ne podležejo*.
Delegati Sovjetske zveze, Romunije, Bolgarije, CSSR in Poljske
Še vedno nevarnost vojaškega spopada med Haitijem in Dominikansko republiko
Haiti zahteva sejo Varnostnega sveta OZN - Organizacija ameriških držav nepretrgoma zaseda
NEW YORK, 6. — Vlada Haitija je zahtevala danes sejo Varnostnega sveta OZN zaradi napetosti v odnosih med Haitijem in Dominikansko republiko.
V svojem pismu predsedniku Varnostnega sveta zahteva zunanji minister Haitija nujno sejo, da se prouči «napeto stanje med Haitijem in Dominikansko republiko, ki se pribli: žuje kritični točki zaradi napadalnih groženj in ponovnih poskusov vmešavanja Dominikanske republike, ki kršijo suverenost in ozemeljsko celovitost Haitija ter ogrožajo mednarodni mir in varnost*.
Piedsednik Varnostnega sveta, francoski predstavnik Seydoux, je takoj začel posvetovanja. Jutri bo Varnostni svet razpravljal o sprejemu Kuvajta v OZN. Verjetno bodo dali prednost razpravi o zahtevi Haitija.
Predsednik sveta Organizacije ameriških držav Gonzalo Facio je nocoj pozval predsednika Haitija in Dominikanske republike, naj mirno rešita spor ob sodelovanju Organizacije ameriških držav.
Facio je izjavil, da je stanje še vedno zelo napeto in bi utegnilo priti do oboroženega spopada vsak trenutek. Dodal je, da bi v primeru napada ali oborožene akcije ene ali druge strani Organizacija ameriških držav upoštevala možnost sankcij. Facio je izjavil, da obe vladi sodelujeta s to organizacijo, hkrati pa je obsodil dejstvo, da je Haiti zahteval sejo Varnostnega sveta, namesto da bi zadevo predložil Organizaciji a-meriških držav. Dejal je, da je po njegovem mnenju ta postopek zgrešen, in da je gotov, da bodo
Združeni narodi poslali zahtevo | se je razgovarjal z zunanjim mi
Haitija medameriški organizaciji. | nistrom in z ministrom
Haa ... i ti!
Pripomnil je, da bi utegnila biti pobuda Duvaliera povezana z željo, da se za zadevo zainteresirajo izvenkontinentalne države.
Delegati štirih ameriških držav, k! so sestavljali preiskovalno komisijo in ki so se vrnili sinoči v VVashington so predložili na tajni seji »veta Organizacije ameriških držav prvo poročilo o zbranih informacijah v Haitiju in Domini-kansiti republiki. Po seji je predsednic Gonzalo Facio izjavil, da so sklenili, da bo svet ministrov zasedal nepretrgoma, da najde možnost, da bi se izognili spopadu med obema republikama na otoku Hispanioli. Dodal je, da obstaja možnost takega spopada in da je napetost zelo velika.
Dominikanski predsednik Bosch
za obram-
bo o vojaškem položaju na meji s Haitijem; pozneje pa je sprejel ameriškega poslanika. Zatrjuje se, da so na mejo s Haitijem poslali vojaška ojačenja.
Dva bivša častnika vojske Haitija, ki sta prišla na Jamajko skupno s člani svojih družin, sta i'.javila, da vlada v Haitiju strahoten teror. Pribežala sta bila v poslaništvo neke latinskoameriške države in sta včeraj odpotovala z letalom iz Port au Princa, s tem ds sta na letališče prišla z diplo-mats cim avtomobilom. Sporočila sta, da Je vsaj 120 vojakov in častnikov pribežalo v poslaništva latinskoameriških držav. Eden od teh častnikov je tudi izjavil, da je v kleti predsedniške palače prostor, kjer mučijo politične nasprotnike, pri čemer ne prizanesejo niti ženskam in otrokom.
nu, priredili na vsej poti od letališča do rezidence na Dedinju predsedniku finske republike dr. Urhu Kekkonenu.
Na beograjskem letališču, kjer so predsednika Finske, njegovo soprogo in njegove sodelavce pozdravili Tito, Stambolič, Kardelj in RankoviČ s soprogami in številni drugi visoki zastopniki, jugoslovanski funkcionarji, člani diplomatskega zbora, tuji in domači novinarji, so bile dr. Kekkonenu izkazane največje časti.
Maršal Tito je na letališču zaželel dobrodošlico predsedniku miroljubne Finske in izrazil prepričanje, da bo med bivanjem v Jugoslaviji imel priložnost občutiti iskreno prijateljstvo jugoslovanskih narodov. Dr. Kekkonen je v svojem odgovoru poudaril, da je srečen, da mu je bila dana priložnost, da obišče deželo, katere ljudstvo je zaradi nezlomljivega duha in konstruktivnih naporov vedno občudoval. Izrazil je prepričanje, da bodo njegov obisk in razgovori s predsednikom Titom prispevali k medsebojnemu razumevanju in prijateljstvu obeh narodov. »Dovolite, da vam zagotovim, je dejal na kraju dr. Kekkonen, da smo iskreno srečni, da smo tu, ker vemo, da smo med prijatelji,*
Danes popoldne so se v palači zveznega izvršnega sveta začeli uradni razgovori med Titom in Kekkonenom in njunimi ožjimi sodelavci, V razgovorih, ki so potekali v zelo prisrčnem ozračju, sc si izmenjali poglede o aktualnih mednarodnih vprašanjih in dvostranskih odnosih, v katerih so posve.i.i posebno pozornost gospodarskemu sodelovanju med Finsko in Jugoslavijo. Pred začetkom razgovorov je predsednik Tito izročil p.edsedniku Finske visoko odlikovanje: Red jugoslovanske zastave velike zvezde. Istočasno je predsednik Finske izročil maršalu Titu Veliki križ bele fože in kolajno, najvišje finsko odlikovanje. Po razgovorih je predsednik Finske v Aleji miru Parka prijateljstva zasadil platano, nato pa je v spremstvu člana zveznega izvršnega sveta Marjana Breclja in drugih jugoslovanskih osebnosti obiskal kmetijsko posestvo »Beograd*.
so t( plo pozdravili izjavo latinsko ameriških držav in so pri tem ponovli podoben predlog Rapac-kega za ustanovitev neatomskega področja v Srednji Evropi, kar bi odpravilo nevarnost, da se Zahodna Nemčija oboroži z jedrskim orožjem.	,
Tudi izven blokovske države so izrazile solidarnost s pobudo latinski.ameriških držav. Nigerijski predstavnik je omenil, da obstaja že taka pobuda tudi za afriški kontinent in da se zdi trenutek ugoden za njeno izvedbo, tudi zaradi tega, ker se zdi, da se je Francija odrekla nadaljevanju svo. jih jedrskih poskusov v Sahari.
Izrazil je upanje, da bo to prispeva, o k obnovitvi tradicionalnih prijateljskih odnosov med B’rancijo in afriškimi državami.
Švedski in burmanski predstavnik Pa sta poudarila, da ukrep o ne-atomskem področju spodbuja delo odbora in prispeva k sporazumu za prekinitev jedrskih poskusov.
Prihodnja seja odbora bo v sredo.
Danes popoldne je bil prvi tehnični sestanek ameriških in sovjetskih strokovnjakov za napeljavo «rdečega telefona* ali drugačne neposredne povezave med ameriško in sovjetsko vlado. Strokovnjaki so se razgovarjali eno uro in štirideset minut ter se bodo ponovno sestali v četrtek zju-t;aj.
V Kopenhagnu se je začelo zborovanje svetovno zveže bivših bojevnikov, katere častni predsednik je bivši predsednik francoske republike Vincent Auriol, ki je imel otvoritveni govor.
Glavni tajnik OZN U Tant je poslal brzojavko, s katero izraža zadi voljstvo, ker je zveza sklenili. da bodo na zasedanj« izčrpno razpravljali tudi o razorožitvi,
MOSKVA, 6. — Danes je prispela v Moskvo britanska trgovinska delegacija, ki jo vodi lord Ehbisham in ki šteje 22 članov.
Lord Ehbisham je podpredsednik londonske trgovinske zbornice, o-stali člani delegacije pa so člani trgovinskih zbornic v Londonu in Birininghamu.
iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiitiiiiiiimiimitiiiitiiiiii
Naser odpotuje jutri iz Aižira v Beograd
Prekinil bo uraden obisk v Alžiriji zaradi smrti zunanjega ministra Hemistija - Atentat na množico v Costantini: eden mrtev in dva ranjena
Predsednika republike Finske Urha Kekkonena je ob prihodu v Jugoslavijo sprejel na beograjskem letališču predsednik Tito
Državnega tajnika za zunanje zadeve ZDA Deana Ruska, ki je bil na obisku v Jugoslaviji, je sprejel 4. maja predsednik Tito. Na (Nadaljevanje na 2. strani)	predsednik Tito v pogovoru z Ruskom
iiiMilIHiiMiniiNuimiiiiiimniiiniiiiiiitiiiiiiMniiMtiiuiiiiHiiiMiiMNiimHmmmilMmimnMHmHiHmmiHOMinmimnnmimMmMMmummiimitiHHiimtim
DEMONSTRACIJE ČRNCEV PRED DELO HIŠO PROTI TERORJU V DRŽAVI ALARAMI
Včeraj so v Birminghamu aretirali 600 otrok - Prijateljski obiski belcev in črncev «New Vork Times > poziva predsednika, naj napravi konec tej sramoti
WASHINGTON, 6. — Včeraj je nad petsto črncev demonstriralo pred Belo hišo, da protestirajo proti zatiralnim ukrepom, ki jih je uvedla policija proti črncem v Birminghamu, ker zahtevajo posredovanje zveznih oblasti v državi Alabami. Demonstranti so nosili table z napisi: »Prenehajte s terorjem v Birminghamu*, »Umak-nike policijske pse iz Alabame*, • Izvede naj se integracija*. Demonstrante je vodil ravnatelj črnskega časopisa v Washingtonu Sumner Stone. Se prej so se demonstranti udeležili zborovanja v neki baptistični cerkvi v Washing-tonu, katerega se je udeležilo nad 3500 črncev. Na zborovanju je govoril newyorški. demokratični poslanec Adam Powell, ki je predstavnik črncev v zbornici. Powell je izjavil, da bo prišlo do rasnih neredov tudi v Washingtonu, če ne bodo oblasti poskrbele, da odstranijo vzroke napetosti, in če ne
AL2IR, 6. — Včeraj je umrl v alžirski bolnišnici zunanji minister Mohamed Hemisti zaradi rane na glavi, ki jo je dobil pri afentalu. Danes je bil pogreb, katerega sta se udeležila tudi predsednik Naser in predsednik alžirske viade Ben Bela.
V Costantini Je med pogrebnimi svečanostmi za pokojnim ministrom neznanec streljal na množico. pri čemer je bila ena oseba mrtva, dve pa hudo ranjeni. Atentatoma so aretirali:	je Alžirec.
Streljal je iz sedeža nekega vladnega urada.
Alžirski minister za informacije je nocoj sporočil, da bo predsednik Naser zapustil v sredo Al-žir. Uradno sporočilo pravi; ((Zaradi žalovanja ob smrti brata Mohameda Hemistija, zunanjega ministra, in na zahtevo predsednika Naserja, je vlada demokratične re. publike Alžirije sklenila odpovedati svečanosti, ki so bile določene za jutri in pojutrišnjem. Zaradi tega ne bo predsednik Naser obiskal področij Costantine in O-rana. Predsednik Naser bo v sre-
do zjutraj zapustil Alžir in se bo vrnil na uraden obisk v Alžirijo avgusta.*
Agencija MEN javlja, da se bodo liradni razgovori med Naserjem in Ben Belo začeli jutri, in da bo Naser v sredo odpotoval iz Aižira v Beograd.
Japonske dobave jeklenih cevi Sovjetski zvezi
MOSKVA, 6. — Agencija Tass javlja, da je v sovjetsko luko Na-hodka prispela sovjetska ladja s tovore m 480 ton jeklenih cevi s nremerom 1020 mm ,ki jih je Sovjetska zveza kupila na Japonskem. Drugih 687 ton takih cevi je prepeljala iz Japonske v Sovjetsko zvezo neka druga sovjetska ladja Predvideva se, da bo Sivjetska zveza kupila na Japonskem nad dva tisoč ton cevi za naftovod«.-	• >'
bodo črnci premožnejših slojev pomagali svojim manj premožnim bratom.
«New York Times* odločno protestira proti ravnanju oblasti v Birminghamu s črnskimi demonstranti, ki protestirajo proti segregaciji. List piše: »Noben Američan, ki je vzgojen ob spoštovanju človeškega dostojanstva, ne more brez sramu gledati na barbarska dejanja policije v Alabami proti črncem in belcem, ki manifestirajo za uveljavitev državljanskih pravic. Uporabljanje policijskih psov in brizgaln pri razganjanju otrok v Birminghamu je narodna sramota. Aretacija na stotine mladeničev in dečkov ter njihovo zapiranje v kaznilnice ali v poboljševalnice samo zaradi tega, ker so zahtevali, naj se jim prizna pravica do svobode, pomeni potvarjanje zakonitosti. V mednarodnem merilu,bodo ti zločini zelo drago stali' ZDA. Toda naša glavna skrb se ne tiče toliko tega, kaj druge države mislijo o teh dejanjih, temveč tega, kar moramo mi Američani požreti. Vsakdo od nas je ponižan zaradi te očitne kršitve človeških pravic v Alabami. Naloga predsednika-je, poskrbeti, da se ustava spoštuje v tej državi kakor v vseh drugih državah, kjer se teptajo načela*.
V Knoxvillu v državi Tennessee si je včeraj nad 160 družin belcev in črncev izmenjalo obiske, da si medsebojno izrazijo čustva prijateljstva in dobrega sosedstva. Te družine so se prostovoljno javile za tak poskus na vabilo pastorjev v grofijah Konx in Blunt.
Danes popoldne so aretirali nad šesto črncev, povečini šoloobveznih otrok, ko so skušali priti v središče mesta v sprevodu, v katerem so nosili table z napisi proti rasni diskriminaciji.
Policija je otroke čakala pred cerkvijo, iz katere so prihajali v sprevodu. Otroci se niso upirali aretaciji. Sproti so jih odvažali s kamioni na policijo. V cerkvi se je zbralo okoli tisoč petsto črncev.
Proti večeru so javili, da je število aretiranih v Birminghamu naraslo na 850. Med aretiranimi je tudi črnski umetnik Dick Gregory, ki je prišel v Birmingham, da se udeleži demonstracij proti rasni diskriminaciji.
Danes v Moskvi proces Wynne
MOSKVA, 6. — Jutri se bo pred vrhovnim sodiščem SZ v Moskvi začel proces proti britanskemu državljanu Grevillu Wynneju. A-
gcncija Tau je 17. aprila javila,
da je ■ zaključena preiskava o zadevi Wynneja in sovjetskega državljana Olega Penkovskega. Oba .sta obtožena .vohunstva proti Sovjetski zvezi. Ni znano, ali bodo 'Penkovskega sodili istočasno z Wynnejem.
Agencija Tass pravi, da je Pen-: kovski leta 1061 in 1962 imel stalne stike z britansko in ameriško vohunsko službo. Za te stike st« skrbela Wynne in tajnik ameriškega poslaništva Rodney Carl-sdn; ki je zapustil Moskvo 14. decembra Gani. Davi je zapustil Moskvo tudi pomočnik ameriškega letalskega atašeja kapetan Alexis Davidson, ki je obtožen, da je bil vmešan v zadevo Wynne.
Obtožnica ni bila še objavljena. Penkovski je zavzemal važno me-sto v državnem odboru za koordinacijo znanstvenega raziskovanja. Večkrat je potoval v tujino ter je imel priložnost sestajati se s tujimi diplomati v Moskvi.
Erhard posreduje med kovinarji in industrijci
BONN, 6. — Minister za gospodarstvo Erhard se je danes razgovarjal dve uri s predstavniki kovinarske industrij« in s predstavniki sindikatov. Pozneje so se industrijski in sindikalni predstavniki sestali ločeno, da pregledajo položaj.
Se pred sestankom je predsednik zveze kovinarjev izjavil časnikarjem, da ne nameravajo popustiti. Sindikati zahtevajo zvišanje mezd za osem odstotkov. Delodajalci, ki so ponudili »mezdno premirje* in zvišanje mezd za 3,5 odstotka, so kakor je znano, odgovorili na stavko kovinarjev z zaporo, zaradi česar je ostalo brez dela nad štiristo tisoč delavcev samo na področju Baden-Wurttemberg.
Se pred sestankom z industrijci in s sindikalisti se je Erhard razgovarjal s predsednikom republike Luebkejem.
Ob 20. uri so se pogajanja nadaljevala in so se znova prekinila ob 22.50, ko so se predstavniki sindikatov in industrijcev znova ločeno posvetovali. Ob 23. uri je minister Erhard zapustil sejno dvorano.
Baje so sindikati zahtevali kot minimum za sporazum šestodstot-no zvišanje mezd ter so privolili v podaljšanje trajanja mezdnega sporazuma na 18 mesecev namesto deset mesecev, kakor so prvotno zahtevali. Baje je Erhard zavrnil to zahtevo, češ da je dodatna ponudba delodajalcev 4,1 odstotka- zadostna.
mimm
mSm
Reševanje nubijskih spomenikov
s> '1'jPz
Velikanske razlike med dohodki posameznih slojev v Južni Ameriki
V teh dneh ima .Socialna komisija Zdtuženih narodov svoje petnajsto zidanje. Med najpomembnejšimi vprašanji, ki jih ima komisija na dnevnem redu, so: poročilo o svetovnem socialnem položaju, poročilo o delovanju skupin izvedencev pri komunalnem razvoju, stanovanjska problematika ter predlogi za delovni program Združenih narodov na socialnem področju v obdobju 1963-1965. Letošnje poročilo o svetovnem socialnem položaju obravnava socialni razvoj v Latinski Ameriki, na Srednjem vzhodu, v Aziji in v Afriki. Naj iz njega izluščimo nekaj zanimivih ugotovitev in podatkov. Danes o Latinski Ameriki.
Poročilo pravi v svojem uvodu, da so se v zadnjem desetletju povprečno dohodki na prebivalstva v Latinski Ameriki sicer dvignili in da je bil dosežen pomemben napredek v izobraževanju in ljudskem zdravju, da pa sta se hkrati povečala socialna napetost ter povezan občutek sile in razočaranja. Večina dežel je od leta 1955 občutila, da tempo povečanja dohodkov pada prav tako pa je pomembno dejstvo, da se je življenjska raven dvignila le nekaterim maloštevilnim slojem, medtem ko je drugim padla.
Starejše elite v latinsko ameriških deželah so potisnili v stran mnogo obširnejši mestni sloji, hkrati s tem pa množice prebivalstva spreminjajo in opuščajo svoje tradicionalne življenjske poti. Vse bolj akcijsko se zavedajo prepada med njihovimi »socialnimi pravicami, in njihovim mestom v družbi. Pridružujejo se političnim gibanjem, sindikalnim in kmečkim organizacijam in včasih tudi »izbruhnejo«.
Prebivalstvo Latinske Amerike se letno poveča za okrog 2,9 odstotka. Stopnja porasta je višja kot na katerem koli drugem kontinentu. Pričakujejo pa, da bodo v prihodnjem desetletju dosegli 3 odstotno letno povečanje. Od sedanjih 200 milijonov prebivalcev bodo pred 1975. letom dosegli 309 milijonov, leta 2000 pa okrog 6C0 milijonov. Prebivalstvo v Srednji Ameriki se povečuje hitreje, za okrog 3,5 odst. letno. Le Argentina in Urugvaj imata letni prirastek pod 2 odst.
Kontinentu kot celoti sicer ne grozi prenaseljenost, kot jo poznamo v nekaterih azijskih deželah. Latinska Amerika ima okrog ene sedmine zemeljske površine in samo eno štirinajstino prebivalstva. Ogromne površine so neobdelane.
Prebivalstvo je zelo mlado, tem pa je tudi povprečna stopnja odvisnih ljudi visoka. Na 100 oseb med 15 in 64 leti pride 84 odvisnih prebivalcev (osebe pod 15 in nad 65 leti). Zaradi tega otroci niso dovolj časa v šoli. Zelo zgodaj morajo začeti iskati delo, da bi prispevali k družinskim dohodkom. Stavilo otrok, ki dosežejo starost, da bi šli v šolo, število mladih, ki iščejo prve službe in število, ki iščejo svoj dom, raste še hitreje kot celotno prebivalstvo. Tako bi morali prostori v šolah, službe in stanovanja rasti hitreje kot za 3 odst. na leto.
Med 1945 ih 1955 se je v La-tinski ameriki kot celoti povečal dohodek na prebivalstva letno za 2,7 odst. Kasneje pa se je znižal na 1 odst. Medtem pa gre proizvodnja komaj vštric s porastom prebivalstva. Zato menijo, da mora Latinska Amerika do 1975 razširiti industrijsko proizvodnjo za 400 odst. in kmetijsko za 120 odst. Najti mora 35 milijonov novih delovnih mest, od tega jih lahko pričakuje v kmetijstvu samo 5 milijonov.
To napoveduje obsežno preseljevanje prebivalstva iz starih kmetijskih področij, kjer dela ne morejo več produktivno izkoristiti, razen tega pa kaže potrebo po obsežnih investicijah, ki ne bodo šle le za vire zaposlovanja, marveč tudi za gradnjo stanovanj v mestih, za servise itd.
Mestno prebivalstvo se poveča letno za 5 odst., v večjih mestih pa še Več. V zadnjem desetletju so se glavna mesta nekaterih dežel podvojila, pri tem je seveda prišlo do še večjega razkoraka med opravljenimi investicijami v mestih in tistimi, ki bi bile potrebe, da bi ostala življenjska raven ista. Čeprav je stopnja urbanizacije v večini dežel zelo visoka, se ob tem vendar ni zmanjšalo prebivalstvo na deželi.
Tri dežele (Argentina, Urugvaj in Čile) imajo dohodek na prebivalstvo med 550 in 325 dolarji. Sem se vključuje tudi Kuba. V Venezueli je ta dohodek 1000 dolarjev, Toda življenjski standard je tudi nižji kot v poprej omenjenih deželah. V Braziliji, Mehiki in Kolumbiji znaša dohodek na prebivalstva od 250 do 800 dolarjev, v ostalih desetih republikah pa od 200 do 75 dolarjev.
Ob tem pa so znotraj dežel velikanske razlike med dohodki posameznih slojev. Na eni strani bogastvo in na drugi velika revščina.
Tradicionalna zemljeposestniška in trgovska zgornja plast še drži mnoge vodilne položaje, toda nastopajo novejši elementi — industrijski podjetniki z vse večjo vlogo. Večina prebivalstva pa so »nižji sloji*. S svojimi zahtevami ir. boji vse polneje sodelujejo v nacionalnem življenju.
Kmečko prebivalstvo predstavlja največji del »nižjih slojev«. Mestni sloji so prenesli kmečko revščino v mesta, zlasti na njihovo periferijo, kjer živi v bara-
kah in najprimitivnejših bivališčih štiri in pol milijona latinskoameriških družin. Opazovalci poročajo iz številnih mest o apatični revščini in o skoraj nikakršnem izboljšanju v zadnjih letih.
Javne osnovne šole so po programih in metodah primitivne. Praktično vsi kmečki otroci in velika večina mestnih iz nižjih slojev zapuste šolo, preden so končali šestletni osnovni pouk.
tudi slabe fizične kondicije in ne-na na »talno delo.
Medtem ko opazovalci najdejo tu pa tam znake, da so sle življenjski pogoji nekoliko izboljšali, se vendar vsi strinjajo,'da fo se stanovanjske razmer« poslaišale.
Za omilitev stanovanjske stiske so izdelali vrsto programov. Ljudi brez stanovanj skušajo zainteresirati za sodelovanje, grade tako imenovane proletarske kolo-
Poročilo pravi, da gre večina o- I nije in kreditirajo dolgoročne sta-
-----	‘	'	‘	' 'novanjske akcije. Toda poročilo
pravi, da niti zaposlitev niti stanovanjski, problemi ne morejo biti rešeni znotraj mestnih mej. Migracija k njim je tako velika, da vsako povečanje delovnih mest ali stanovanj pritegne nove naseljence.
Teh nekaj podatkov potrjuje, da socialni položaj v Latinski Ameriki ni enostaven in lahek.
trok samo skozi prvi in drugi razred. Na kmetih skušajo pač otroke čimprej zaposliti. Slaba izobrazba delovne sile pa je tudi v interesu zemljiških lastnikov. So primeri, ko po šoli ostane kar vseh sto odstotkov otrok nepismenih. Pravijo pa, da izgine indiferentnost do izobrazbe, ko kmečko prebivalstvo zasluti agrarno reformo kot možnost. Tedaj iim pomeni obrambo proti izkoriščanju.
Srednje šole služijo v celoti le kot priprava za univerze. Tja pa prihajajo sinovi bogatašev in mestnih srednjih slojev, da z univerzitetno diplomo postanejo kvalificirani člani elite. Večje univerze v glavnih mestih držav so često zelo vplivne v političnem življenju.
Kmečki politični problemi, ki zdaj zahtevajo rešitve, niso novi. Že mehiška ustava iz leta 1917 je proglasila, da imajo kmetje m kmetijski delavci pravico, da posedujejo zemljo. Vendar so doslej le tri lantinsko-ameriške države izvedle agrarno reformo. Nekatere pa so sprejele zakone o delitvi javnih zemljišč ter tu in tam o odvzemu neizkoriščene privatne zemlje. Toda sleherna zakonska rešitev teh vprašanj se le težko prebija skozi zakonodajne organe.
Reševanje kmečkih problemov vidijo v glavnem v kolonizaciji praznih področij in v agrarni reformi. Odpiranje novih področij
***■■•■•'	J;.v
Sp*J? Kov°ri «. tem, kak5en w> konec Adolfa Hitlerja. Ameriški pisatelj Ryan je napisal knjigo na podlagi številnih intervjujev, med drugim tudi s sovjetskim maršalom Sokolovskim. Gornja slika je iz časa, ko je sovjetska vojska prišla v Berlin. V posodah pred vojakoma je bil bencin, ki naj bi ga upo-
rabili za sežig Hitlerjevega trupla
I niiiiiniiiiiMiimmtimm Mmtmmmniimiiiniii     m Hlinili     mi     mini 
Finski predsednik Kekkonen navdušeno sprejet v Beogradu
(Nadaljevanje s 1. strani)
~	~	‘	’	. ,	privrženosti k stvari mednarodne-
Popoldne je predsednik ljudske- ga sodelovanja in miru. Finski
izgradnji svoje dežele in njihovi sednik republike
zdravico.
Finske svojo
£ 0d.?5?_._Be°grada Miyar?. Neori‘l predsednik je ugotovil ugodne
perspektive za razvoj sodelovanja med Finsko in Jugoslavijo in izrazil upanje, da bo njegov obisk
čič v starem dvoru na Dedlnju izročil predsedniku republike Finske dr. Urhu Kekkonenu v spomin na njegovo bivanje v Beogradu zlato plaketo Beograda. Ob tej priložnosti Je predsednik Finske izrazil željo, naj bi zastopniki Beograda obiskali Helsinki.
Tito in njegova soproga sta gostu danes opoldne v palači Zveznega izvršnega sveta priredila slovesno
"eli„k.e'nrs.^’je; I ‘TtoVmed 3'
laenbMnJLlg0ter0zdrgavflstvenoSts!^ I Poudar11' da mala Finska' ki * da'
bo za boj proti tropskim bolez-
nim. Zahteva pa tudi novo kmetijsko tehniko in seznanitev z njo. Poseben problem so seveda ljudje, njihova sposobnost in vzdržljivost,
V čigavih rokah je zemljiška posest v Latinski Ameriki, kažejo naslednji podatki:
Veliko«		Odstotek
posestev	Odstotek	zemljiške
v ha	posestev	površine
0—20	72,6	3,7
20—100	18,0	8,4
100—1000	7,9	,	23,0
nad 1000	1,5	64,9
la važen prispevek svetovni kulturi, dokazuje, da se tudi male dr >'ave lahko uveljavljajo v svetu. Zato Je tem bolj potrebno, da pri reševanju aktualnih vprašanj, kot so vprašanje miru, razorožitve in druga, tudi aktivno sodelujejo, ker so življenjsko zainteresirane za napreden razvoj človeštva. Jugoslavija je kot socialistična država privržena
na svetu. To je istočasno uresničenje politike Organizacije združenih narodov. «Posebno me veseli, je poudaril Tito, da lahko ugotovim, da Jugoslavija in Finska vodita svojo politiko z doslednim spoštovanjem in izvajanjem teh načel.« Ko je poudaril potrebo po naporih za sporazumno rešitev spornih vprašanj, odstranjevanje razlik med razvitimi in nerazvitimi državami, je Tito z zadovoljstvom ugotovil
V kako maloštevilnih rokah je večina kmetijskih površin!
Poročilo pravi, da so majhna posestva na splošno intenzivno obdelana. Toda svojih lastnikov mnogokrat ne morejo preživljati.
Večjih donosov ne dosežejo zaradi primitivne tehnike, pomanjka- usoden razvoj jugoslovansko-fin-
skih odnosov. «Prepričan sem, je dejal Tito, da izražam tudi vaše mnenje, če rečem, da je naša skupna želja po še tesnejšem vsestranskem sodelovanju med obema državama.«
Dr. Urho Kekkonen se je v svoji zdravici zahvalil za globoko razumevanje in prijateljska čustva do finskega naroda, ki je vedno občudoval narode Jugoslavije zaredi njihovega nezlomljivega duha neodvisnosti, njihovih ustvarjalnih in originalnih naporov v
nja gnojil itd. Zelo velika posestva pa niso intenzivno obdelana in precejšnjih površin iz špeku-lantnih namenov ne obdelujejo.
Reforme naj bi se spoprijele j. obema skrajnostima. Velika posest naj bi oddala del svoje zemlje in preostalo uspešneje obdelovala, medtem ko bi obdelovalci manjših zemljišč dobili toliko zemlje, da bi lahko zadovoljivo opravljali svojo funkcijo. Ob tem pa nastajata problema, kako finansirati odvzem zemlje in kako obdelovalce preobraziti v prave kmete.
V prvi vrsti zahtevajo razdelitev zemlje v najgosteje naseljenih kmetijskih področjih, kjer imajo dovolj zemlje, da bi vsaka družina prišla do ekonomsko primerne površine. To zahtevajo marsikje tudi delavci na veleposestvih. In tu so delavci z bananskih plantaž — le-ti postajajo najmočnejši element v sindikalnem gibanju — ki so zdaj zaposleni le 80 do 100 dni v letu.
Gotovo lahko nekaj sedanjega presežka kmečke delovne sile absorbirajo ob potrebni pomoči nova kmetijska področja, toda večji del se bo še naprej selil v mesta ter si tam iskal zaposlitve in bivališča. Zato pa je reševanje mnogo obširnejši industrializaciji, v večjih investicijah, prav tako pa tudi v razvoju manjših mest. Velika mesta imajo že tako velike težave in že zdaj ne vsrkajo v industrijo niti prirastka delovne sile iz mest.. Zato se višek zateka v zelo nizko produktivne posle. Industrija sicer po-truje kvalificirane delavce, toda večina teh, ki se ji ponujajo, niso samo nekvalificirani, temveč
IMIliiMiiiitlilllliiif iiimiii m t min HfiiiiiiHiiiniiifiK
k temu prispeval. Kekkonen poudaril, da zunanja politika Finske temelji na nevtralnosti, služi prvenstveno interesom Finske, toda ne na škodo katere koli države in proti katerim koli drugim interesom. Zato je ta politika dobila priznanje Sovjetske zveze in vodilnih zahodnih sil. Finska sodi, da s tako politiko prispeva k ohranitvi miru v severni Evropi. Nevtralnost Finske pa ne pomeni, da se je umaknila od nekdanjega sodelovanja, nasprotno, Finska odkrito sodeluje z vsemi državami, posebno s svojimi sosedi, med njimi s Sovjetsko zvezo, s katero je vzpostavila sodelovanje na osnovi medsebojnega zaupanja in spoštovanja. Po mnenju dr. Kekkonena politika miroljubne koeksistence ne pomeni samo vzdržati se uporabe sile mednarodnih odnosih, temveč razvijanje sodelovanja na vseh področjih, odstranjevanje sovražnosti in predsodkov. Kekkonen je v zvezi s tem poudaril veliko vlogo Organizacije združenih narodov kateri bo Finska tudi v bodoče dajala svojo podporo.
»Želimo mednarodno sodelovati brez predsodkov in v konstruktivnem duhu, kar edino lahko zagotovi mir. Mislim, da se ne motim, je dejal Kekkonen, ko trdim, da je stališče Jugoslavije isto. Zelo me veseli, da mi je bila dana možnost, da vidim vašo deželo, da spoznam vas, gospod predsednik kot genialnega tvorca sodobne Jugoslavije in državnika, katerega prispevek mednarodnemu sodelovanju in miru je tako važen. Želim ob tej priložnosti povabiti Vas in Vašo soprogo, da obiščete Finsko v času, ki vam je najbolj primeren. Lahko ste prepričani da Vas bo finsko ljudstvo prijateljsko sprejelo«, je zaključil pred-
iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiini,l,i,„ll,Hmi(llllllIlmlll|mlH(l|||||||((||(|||||||||||(||(||||||1||(((|l|(|Bf|1H(JH|||)#
Aretirana prijateljica v Rimu umorjene Nemke
Strmoglavilo
letalo
s 55 potniki
RIM, 6. — Funkcionarji leteče, ga oddelka policije in državnega tožilstva nadaljujejo preiskavo v zvezi z umorom 22-letne Nemke Christe Wanninger. Nov dogodek je aretacija Gerde Hodapp, Chni-stine prijateljice. Vodja letečega oddelka dr. Migliorini se je odločil, da Gerdo Hodapp prijavi sodišču zaradi zamolčevanja in da jo obenem aretira. Obtožena ho po čl. 378 kazenskega zakonika, ki določa kazen do štirih let. Ze danes. .zvečer ali najkasneje jutri ctopoldne jo bodo prepeljali v žen. ski zapor Rebibbia, kjer bo, na razpolago sodnim oblastem.
Dekle vztraja pri svojem obnašanju in izpovedih. Priznava le redkokaj, če ji je bilo dokazano na podlagi njenih lastnih protislovij.
V Bergamu pa so policijski a-gentje iztaknili 22-letno Nemko Moniko Mueller, ki sedaj stanuje v Ponte San Pietro in je zaposlena kot tajnica pri neki tvrdki z nemškim kapitalom. Ugotovili »o, da je bila ta ženska v tesnih odnosih z Wanningerjevo. Bila je že zaslišana.
Giorgio Brunelli, pri katerem je v Rimu »tanovala Gerda Hodapp, je bil že tudi večkrat za-
DUALA, 6. — Potniško letalo «DC-6» je včeraj strmoglavilo na neko goro v Kamerunu s 55 potniki, od katerih so mrtvi vsi, ra- . ...	„
zen enega, ki so ga vojaki Kame- sll^aa- O Ghristi Wanninger ni runa našli blizu razbitin letala vedel Posebnega povedati. Videl na nekem drevesu hudo ranjene-	s®"10 nekajkrat,	ko	je	bil
ga z zlomljeno roko, hrbtenico in	trikrat a‘i štirikrat z	njo	na	ve-
z razbitim nosom. Njegovo ime še ce^! ,v družt>i Hodappove. Bru-ni znano, domnevajo pa, da je o ne * )e povedal, da je nekoč šel Joseph Capozzi. ameriški diplo- "f ne.m*ko veleposlaništvo ter za-matski kurir. Preiskovalna komi- hteva|. nai Hodappovo repatriira-sija je že včeraj odšla na kraj ne.	veleposlaništvu	so	mu	pa
sreče, ki je težko dostopen in za-	rek	V	da o tem lahko	odloča	sa-
radi tega rezultati preiskave še niso znani. Vojaki, ki so bili že
mo italijanska policija, če bi bila Hodapp nezaželena. Toda na po-
tam, pa ne vedo razložiti vzroka | l‘eU° se Brunelli ni nikoli obrnil.
V kraju Cornigliano pri Varese Ligure (La Spezia) so aretirali
nesreče, kar bo morda lahko sto- | ril ubogi Capozzi,
nekega De Franchija, ki so ga popoldne prepeljali v zapore v Sestri Levante, Ker je bil oblečen v modro ali vsaj približno modro obleko (in v modro naj bi bil oblečen tudi morilec Wanninger-jeve) in ker se je nekoliko čudno obnašal, je zbudil pozornost policije. O sebi je povedal že mar. sikaj (med drugim tudi, da se je rodil v Trstu), toda ne vedno e-nako. Zato ne izključujejo, da gre za kakega neuravnovešenca.
Govori se pa že tudi, da bi lahko bil umor Wannimgerjeve plod zapletijajev v zvezi z industrijskim vohunstvom. In na tem področju vodijo nekateri sledovi v Bergamo v nemško kolonijo. Verjetno bosta zaslišana dva nemška inženirja iz Bergama, katerih i-meni je imela VVanningerjeva zabeleženi v svoji beležnici.
BERGAMO, 6. — Na zahtevo rimske policije je bil danes zaslišan inž. Rudiger Mertz, tehnik pri neki družbi z nemškim kapi-talom v Ponte San Pietro. Na zaslišanju je Mertz ponovil, kar je povedal že v Rimu. On in Inž. Heinrich Sauter, ki je prispel iz Muenchena, sta 1. maja zvečer z letalom potovala v Rim na sestanek z Wanningerjevo. Ko sta pri-spela na letališče Fiumicino in telefonirala na stanovanje mlade Nemke, je od tam odgovorila policija, ki je že vodila preiskavo. Obenem je bil Mertz povabljen, naj se skupaj z inž. Sauter. jem stavi policiji na razpolago. Bila sta oba zaslišana in takoj izpuščena.
Mertz je VVanningerjevo spoznal 19. aprila v nekem hotelu v Milanu. kjer sam stanuje. Odpadla je torej domneva, da je Mertz dekle spoznal po svoji tajnici Moniki Mueller, ki je bila danes v Bf r-gamu tudi na dolgo zaslišana.
Nocoj sta Tito in njegova soproga v palači zveznega izvršne ga sveta priredila slovesen sprejem v čast dr. Kekkonenu in njegovi soprogi. Sprejema so se udeležili visoki jugoslovanski državni, politični funkcionarji, zastopniki kulturnega in javnega življenja Beograda, člani diplomatskega zbora in tuji ter domači novinarji.
B. B.
Številne žrtve v Ruandi
KIGALl (Ruanda), 6. — Zaradi zemeljskih plazov, ki jih je povzročilo hudo deževje v hriboviti pokrajini okrog jezera Kivu v Ruandi, je izgubilo življenje 16 cseb, mnogo jih pa še pogrešajo. Med mestoma Kigali in Usumbu-ra, prestolnicama Ruande in Burundija, so velike poplave.
Moderna
«cavalleria rusticana» pri Reggio Calabria
REGGIO CALABRIA, 6. — Danes r.a se na Trgu Roma v kraju Riz/iconi pri Reggio Calabria dvo-bojevala 31-letni delavec Giovanni Rotolo in 24-letni kmet Giuseppe Luccisani — s samokresom. Ro-tola je zadelo kar pet strelov v glavo in je takoj umrl. Luccisani pa je bil ranjen v levo sence; padel jo, toda nato je le lahko odšel na orožniško postajo.
Potočilo o tej moderpi «caval-leriji rusticani« ne pove ničesar o
vzrokih dvoboja, razen da je vladalo med obema staro sovraštvo.
Novorojenka ki tehta čez 6 kg
TRIDBNT, 6. — V neki vasi severno od Tridenta je Tullia Cesta-ri rodila hčerko, ki tehta več kot šest kilogramov. Mati in otrok sta popolnoma zdrava. Ze prej je imela Cestari, ki ima 46 let, šest otrok, ki so vsi tehtali od 4 do 5 kg.
knjige vm gledališče
glahku
so sprav-
OUiNEO, 6. — Začeli ijati trupla posadke Saudovega letala »Comet IV«, ki je prejšnji mesec strmoglavilo v Alpah na italijansko-francoski meji.
Pulitzerjeva nagrada za Faulknerjev roman
NEV/ YORK, 6. - Nagrada •Pulitzer 1963» za pripovedništvo je bila dodeljena romanu »The Reivers» Williama Faulknerja. Roman je bil lani objavljen prav v času, ko je pisatelj umrl. Roman »The Reivers-. (arhaična beseda, ki pomeni • Plenilci*) je zadnji, ki ga je objavil Faulkner, ki je že prejel Pulitzerjevo nagrado leta 1955 z delom »A Fable». — Barbara Tuchman je dobila nagrado izven pripovedništva zg delo «The Guns o/ Avgust«, zgodovino o vzrokih in prvih tednih prve svetovne vojne. Niso podelili nagrade za gledališko delo. Več nagrad so dobili razni časnikarji. Nadalje so bile nagrade podeljene za številna dela z raznih področij.
Potujoča razstava
sodobne ameriške umetnosti
RIM, 6. Dani so novinarji in kritiki obiskali umetniško zbirko Johnson, ki nosi naslov • Sodobna ameriška umetnost«. Razstavo je pripravila generalna direkcija za umetnost in starine pod pokroviteljstvom ameriškega veleposlaništva v Rimu. Odprta bo do 24. maja. Na razstavi sta 102 sliki prav toliko ameriških živečih slikarjev. Zbirka je na petletnem krožnem potovanju okoli sveta in njen namen je, spoznati svet s sodobno ameriško umetnsotjo. Slike, ki so sedaj razstavljene v rimski palači Venezia, niso izposojene iz ameriških galerij ali od zasebnikov, pač pa jih je družba Johnson odkupila od umetnikov ne glede na smer in tendence posameznega slikarja. Razstava je doslej obiskala London in Atene, po rimski prireditvi bodo zbirko razstavili letos v Miinchenu, Helsinkih, Kopen-hagnu in Stokholmu, prihodnje leto pa še ria Dunaju, Bruslju, Parizu, Beogradu itd. Ocenjujejo jo na 750.000 dolarjev. Cez IS mesecev, ko se bo razstava končala, bodo vse slike odstopili ameriškim galerijam.
lliiii«iilMi«tiiiiii*iiititiiiiii«imiiiiliiiiiiiiiiittiliiiiinif iatiiaiiSilivfiBiii1iiB1iiiil|itiiiiiiia(iii,ai|iii|i,B|||||||||iM
NEPREVIDNOST NA KRIŽIŠjll
Štirje ubiti pri trčenju tovornjaka z avtom «1500»
BRESCIA, 6. — Na cesti Brescia-Milan, in sicer na križišču, kjer pokrajinska oesta Palazzolo sul-1’Oglio - Orzinovi seka držažvno cesto, sta se zaletela tovornjak in avto «1500». Avto, na katerem so bile štiri osebe, je privozil s pokrajinske ceste na državno z veliko hitrostjo, ne meneč se za številne znake «stop». Pri trčenju se je tovornik zvrnil na avto. Takoj je bil ob življenju vozač tovornja-
ka in tri osebe v avtu, medtem ko so četrto izvlekli iz razbitin in jo prepeljali v bolnišnico. Poškodbe tega ponesrečenca niso hude.
VARŠAVA, g. — Poljski primas kardinal Wyszynski je danes zvečer z vlakom odpotoval v Rim. Na kolodvoru ga je pozdravil podpredsednik državnega sveta Jerzy Zawieyski ter katoliški poslanci skupine »Znak«.
Esislii
itliUfribti*o
Violinist Franco Gulil navdušil v Ljubljani
Ko piše Vroš Prevoršek v ljubljanskem »Delu« o nedavnem koncertu Slovenske filharmonije, pravi med drugim: •Navdušeno priznanje je požel izvrstni tržaški violinist Franco Gulli, ki nam je predstavil novo odkriti Paganinijev violinski koncert v a-molu. Zaigral ga je s pravim južnjaškim žarom, bleščečim tonom in iskrivo virtuoznostjo. Delo samo po sebi, kolikor je sploh originalno Paga-ninijevo, muzikalno ni kdo ve kako pomembno, nudi pa solistu dovolj priložnosti za virtuozno ekshibicijo. Kot skladatelj je Paganini pač najpomembnejši v svojih etudah — eno izmed njih nam je solist za »bis« zaigral * pravim paganini j evskim ognjem*. Festival v Trentu XII. mednarodni festival gorskega in raziskovalnega filma • Mesto Trento* bo letos od 29. septembra do 5. oktobra. Kot vse do sedaj pridejo tudi letos v poštev filmi normalnega (35 mm) in malega formata (16 mm), igrani in dokumentarni filmi, ki imajo za snov gore ali raziskovanje. Raziskovalni filmi morajo dokumentirati kako odpravo v kraje, ki so malo poznani, ali pa prikazati kako drugačno znanstveno dognanje. Vključeni so tudi filmi o vesoljskih raziskavah.
Christine Kaufmann zapušča film
HOLLYWOOD, 6. — Potem ko je nastopila v 33 filmih — od teh so bili trije ameriški — je 18-letna Christine Kaufmann, žena Tonyja Curtisa, sklenila, da bo zapustila film. Pravi, da ji film ne ugaja in da se ji delo pri filmu ne zdi zanimivo. U-gaja ji, da se pri katerikoli dejavnosti česa nauči. Kot igralka pa se ni naučila ničesar razen tega, da ne bi smela igrati v filmu. Potem se ji zdi tudi nemogoče, da bi bila istočasno dobra igralka in dobra žena in hoče biti predvsem ženska.
(Seveda, je igralka dovolj mlada, da se še lahko stokrat premisli.)
Mednarodno priznano delo dr. Nika Kureta
V Vili. zvezku velike • Enci-clopedia universale delVarte», ki jo izdaja lstituto per la colla-borazione culturale, je izšel članek o maskah v evropskem ljudskem izročilu, ki ga je napisal slovenski maskolog dr. Nik o Kuret. Članek je eden izmed prvih pregledov evropske maske v strokovni literaturi. Avtor se že dolgo ukvarja s problemi mask in je prvi začel sistematično raziskovati maske na Slovenskem, kar je rodilo vrsto študij in člankov. Napisal je tudi začasni pregled slovenskih mask (Dunaj 1955), ki je bil nagra-grajen z 11. nagrado •Premio in-ternazionale folkloristico Giuseppe Pitri» v Palermu. Lani pa je na I. evropski folkloristični konferenci v Bruslju predavanje dr. Kureta o tipologiji evropskih ljudskih mask seglo spet na do sedaj nenačeto področje ter vzbudilo obilo zanimanja med strokovnjaki in odmevov v tisku. Dr. Kuret je bil v Bruslju soglasno izvoljen za predsedniku evropske komisije za raziskovanje karnevala. Uspehi slovenskega znanstvenika pomenijo tudi mednarodno afirmacijo Inštituta za slovensko narodopisje SAZU, kjer deluje dr. Niko Kuret že vrsto let.
Končno so začeli snemati nov film »Samorastniki«
O snemanju filma po «Samorastnikih» Prežihovega Voranca se je govorilo — če že ne prej vsaj ves čas po vojni. Sedaj pa so v ateljejih Film-servisa navsezadnje začeli snemati novi slovenski igrani film • Samorastniki». Scenarij je napisal po noveli Prežihovega Voranca Vojko Duletič, režiser je Igor Pretnar; igrajo: Mijda Potokarjeva, Rudi Kosmač, Vladimir Skrbinšek in drugi. Film bodo v glavnem posneli v ateljejih Film-servisa, zunanje posnetke pa v okolici Pokljuke in v vasici Podsredi. Glasbo za •Samorastnike» bo napisal Bojan Adamič,
Uspešen nastop
Cangaloviča v Parizu
Prvak beograjske Opere Miro-
še'*ni'koH izvedenotren.Ujek Pred nesree°- Letali »F. 86», ki ju kaže puščica, sta se med neko	| slav Cangalovii je nastopil v češe nikoli izvedeno akrobacijo zaleteli drugo v drugo nad letališčem v Forliju. En pilot se je ubil *-*-•-	-
"'""H""'"............'•""imun.............................................min
PARIZ, 6. — Sš nobene odločitve ni sprejel UNESCO glede načrtov za rešitev templjev v Nubiji. Odbor strokovnjakov se bo sestal v Parizu jutri in pojutrišnjem ter bo razpravljal o dveh načrtih. Prvega predlaga ZAR in skupina švedskih inženirjev. Po tem načrtu naj bi se templji «izžagall» in prestavili na varno mesto. Drugi pa Je načrt francoskega inženirja Alberta Caquota, ki predlaga zgraditev zapornic. Izvršni odbor UNE SCO se bo izrekel 14. maja.
Za bližnjo prihodnost napovedujejo dograditev templja Kalabše, ki ga bodo prepeljanega po kosih ponovno sestavili približno 40 km od prejšnjega kraja. To bo prvi otipljivi prispevek k reševanju nubijskih spomenikov v južnem delu E-gipta, kjer se bo razlila voda umetnega jezera za asuanskim jezom.
Tempelj Abu Simbel, dragocenost iz časov faraona Ramzesa II., omenjajo razmeroma najpogosteje med vsemi nubijskimi spomeniki, odkar Je UNESCO, mednarodna organizacija za znanost, prosveto in kulturo, pozvala k zbiranju sredstev za reševalna dela. Vendar pa Je ta tempelj le eden izmed 22 spomenikov, ki Jih čaka enaka usoda. Mednje sodi tudi svetišče Kalabša iz časov poznih Ptolomejcev ter rimskih cesarjev Avgusta in Taja-na.
Kalabšo so začeli razstavljati leta 1961. V skupini, ki Jo vodi profesor Stock, delajo razen arheologov, arhitektov, gradbenih inženirjev in študentov aachenske visoke šole tudi Egipčani (skupno 400). Sto metrov dolgo, nad 30 široko in okoli 14 metrov visoko svetišče, največja staroegiptovska stavba na
prostem, je sestavljeno iz velikih I kamnitih klad. Sestavne dele so najprej oštevilčili po posebnem ključu. Ker nilska voda od zgra-1 ditve prvega jezu pred 50 leti redno preplavlja ta tempelj, ki je na | suhem le po tri mesece, so se dela časovno zelo zgostila. V prvem I sušnem obdobju so prepeljali tisoč kamnitih klad, potem pa se je spet zvišala vodna gladina. Tačas so na
nroifnrT.. prostoru Pripravljali Med prvomajskimi" praZtikHe prostor za ponovno graditev. I	________ j-.:..... 1.
tr tek, 2. maja na slovesnem koncertu v pariški koncertni dvorani • Theatre des Champs Etyses». Koncert je bil v okviru proslav petdesetletnice te u-gledne glasbene hiše. Cangaloviča, ki je pel arije Musorgske-ga, je občinstvo devetkrat priklicalo pred zaveso. Tako se je ponovno potrdila priljubljenost tega jugoslovanskega solista pri pariškem koncertnem občinstvu. Dirigent Zdravkovič v ZAR in na Japonskem Redna gostovanja jugoslovanskega dirigenta Zivojina Zdrav-koviča v Kairu so se začela že pred štirimi leti, ko so osnovah kairski simfonični orkester.
Lani maja so se dela nadaljevala: žerjavi na ladjah so dvigali klade, ki so jih prevažali v začasno pristanišče, kjer so jih po natančnem načrtu polagali v puščavski] pesek. Do konca lanskega oktobra so tako prepeljali 13 tisoč kamnitih blokov, ki tehtajo povprečno po tisoč kilogramov. Tempelj Kalabša naj bi bil ponovno zgrajen pred koncem letošnjega leta.
Zdravkovič ponovno dirigiral temu orkestru in tako zaključil prvi del svoje poti po ZAR. Po gostovanju na Japonskem se bo Zivojin Zdravkovič junija ponovno vrnil v Kairo.
♦ mm
V Pragi bodo uprizorili dramatizaciji obeh Kafkovih romanov, • Procesa» in •Gradu*. Do sedaj so Kafko odklanjali zaradi • dekadence in nihilizma*.
PANIKA MED BELIMI PRISELJENCI V JUŽNI AFRIKI
Rasizem Vemoerdove vlade bo pripeljal do vstaje
fc/ffrar Lebaloja, voditelja Panalriškega kongresa, ki je vznemirila belce Aretacije južnoafriške policije med afriškimi voditelji ■ Pomoč Velike Britanije
Nastop gojencev Glasbene Matice
bo moč podaljšati v neskončnost, pač kakor bo to želela policija. Poleg tega bo vsakdo, ki bi se drznil zaprositi za pomoč v neki tuji državi ali bi se za to obrnil na OZN, proglašen za izdajalca, a na osnovi tega obsojen tudi na smrt.
Vsi ti drastični ukrepi so naperjeni predvsem proti pripadnikom plemen Bantu in Zulu, v cilju, da bi z njihovo pomočjo zlomili uporniško razpoloženje, ki so z njim prežeti. Ti so že od davnaj primorani živeti v posebnih rezervatih, ki se le malo razlikujejo od pravih koncentracijskih taborišč in katere lahko za-puste samo, če imajo dovoljenje za delo pri belih priseljencih, v njihovih rudnikih zlata in diamantov, na njihovih plantažah ter v ostalih njihovih podjetjih. Toda, vtem ko se nad 10 milijonov
ljudi temne polti uporablja kot suženjsko delovno silo,‘brez pravice kakršnihkoli odnosov z belci, pa vlada po drugi strani mej belimi priseljenci (tri milijone) naravnost paničen strah, že ob sami misli, da bi za te krivice, storjene temnopoltemu prebivalstvu, morali nekega dne položiti račun. »Izgledi za dobočnost so temnejši, kot to mislijo ljudje., je nedavno tega izjavil Verwoer-dov zunanji minister Louw.
Belci v Južni Afriki se zaradi tega nanaglo oborožujejo. Samo iz Velike Britanije je bilo naročenih nad 80 milijonov funtov tankov, letal, helikopterjev in celo bojnih ladij. Gre za milijone, ki so jih rasisti iztisnili iz znoja pripadnikov plemen Bantu in Zulu in katere bi jim zdaj hoteli vrniti v obliki topovskih granat in puškinih krogel.	N. N.
Nataša Daneu, Magda Kuret, Nadja Pahor in Mojca Siškovič.
.....i,i,i''iii,i'iiiiiii,i,",,,,,,,,,,,,i,,,i,,,,ii,,,,,ii,,,,,i,,'',,',,',”,,,',,i','hiuiihiiiiiiihiihiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiih1iiiiiiiiiiii,i,iuiiiiiiiii„ii1|II,11III||1|I11...Illiiiiiu.iiiiiiiiiii.umu.mini..........mn..
DVA MESECA V NOVI ^OBLJUBLJENI DEŽELE - IZRAELU
Da
bi se zgodba o Babilonu ne ponovila nazaj k stari hebrejščini
Ob njihovih nedeljah - «šabatih» - delo povsem zamre - Nastanek države in doseljevanje - Vloga « kibucov » in režim v njih - Sindikat skrbi tudi za Arabce
mnenju nekaterih londonskih , rogov je situacija v Južni Afri-1 dosegla tisto točko, pri kateri •mora nekaj počiti*. Bivši ured-južnoafriškega časopisa «Con-act», Patrik Duncan, sin bivšega /ltanskega guvernerja v Južni . 'ki, je jmej toliko poguma, da * tem v zvezi bil še jasnejši:
V"°, konca tega leta bo v Južni triki izbruhnila splošna rasistič-ha vojna», je pred kratkim izjavil.
* kolikšni meri so ta predvi-evanja, oziroma napovedi realistične? Sodeč po poročilih, ki vsakodnevno prihajajo v britansko Prestolnico, vlada med belimi Priseljenci v Južni Afriki dokajš-Pja nervoznost, pravcata panika, to zaradi odkritih izjav nekate-afriških voditeljev, da bodo rriobilizirali narode Zulu in Ban-u za splošno osvobodilno" vstajo Proti neznosnemu rasističnemu ro-__bhu. Vtem pa je — tako se zdi režim rasista Vervvoerda uspel J^saj začasno zavreti uporniško gi-?.anie s tem, da je uspel vtakni-Za rešetke njegove voditelje Bele priseljence je posebno tnemirila izjava afriškega vodi-'elja Potlako Lebaloja, namestni-*a voditelja Panafriškega kongre-Sa (katerega dejavnost je prepo-vpdana), da okrog 150.000 pripadnikov uporniškega gibanja »Poko«
Caka na njegov znak za splošno Vstajo še v teku tega leta.
Ta izjava Lebaloja, ki jo je dal konec marca v Mašeru (britanski Protektorat Basutoland), je naie-, a na različen sprejem, oziroma •® imela različen odmev. Po mne-Pju nekaterih skuša s tem Lebalo pokazati, da ima v Panafriškem ongresu glavno besedo on, s či-jPor hoče obenem že v naprej Potisniti ob stran prvega vodito-^ Kongresa, Roberta Sobukveja, bo v kratkem izpuščen iz za-F°ra. Po mnenju drugih, pa gre ,°‘j za vprašanje, da bi se na ak način pritegnili na stran n-Porniškega gibanja tudi pripadni-*’ Afriškega nacionalnega kongre-}' ki je pravtako prepovedan in 0'dje ilegalno.
"ertvoerdova vlada je izjavo “'tlačila dobesedno, se pravi v Ptislu, da »Poko« dejansko prt-"Svlja oboroženo vstajo. Začele “P se množične aretacije in izvrše-je celo bila delna mobilizacija 'Olih priseljencev.
Aot rečeno, so se po Lebalo-W izjavi začele množične areta-Vse je bilo opravljeno izrč 1-0 naglo in lahko, čeprav je šlo S nekaj tisoč ljudi. Sicer pa je soncija imela pripravljen seznam b nact 10000 imeni pripadnikov Panafriškega kongresa.
Omenjeni seznam, ki ga je ime-1« Vertvoerdova policija, pa je Pttstal razlog težkih obtožb, na-P®rjenih proti Veliki Britaniji.
Strjuje se, namreč, da je policija J' britanskem protektoratu Basu-°tand, takoj po Lebalojevi izjavi a Pripravah za vstajo, vdrla v se-Kongresa v Mašeru in areti-L. yse voditelje, ki so se tu na-aJali. Samo Lebaloju je uspelo . ežati. Južnoafriška policija ga ^ Vedno išče. Med ostalimi doku-,ePti so na sedežu Panafriškega ,.°ngresa našli tudi seznam z 10 j«S°k' ^an' v •lužni Afriki, nakar ; bil seznam predan Verwoerdo-'5} Policijskim častnikom.
je komentiral ta za Britan-dokaj neprijeten dogodek, je ^odvisni laburistični časopis »Tri-Pne. ugotovil, da se je v tem ."Peru britanska vlada posta-'I? na »stran hudiča«.
"tem pa južnoafriška vlada, v [)rahu, da bi se Afričani zares s,e kotili orožja kot zadnjega ?red-p'j8 v borbi za svoje pravice,
'Pravlja posebene zakone, :-a p"°vi katerih bo domačinom odri*. Pot v koncentracijska tabo-(j ,*> ki -verjetno ne bodo. nič j°^a od onih, ki jih svet pozna •Hitlerjevih" časov.
Pfed parlamentom se že nahaja .redlog zakona, po katerem bo (.^ak policijski častnik lahko are-^ in brez sodne razprave za-vrzyl v zaporu vsakogar, ki bi ani posumil, da bi utegnil biti "boter* ali »terorist«. Trimeseč-zapor brez sodne razprave pa
...""mi m,., mn   murni
^posredna zveza lija-Francija
-PARIZ, 6- —- Danes so objavili ž“datke o nekem novem načrtu K neposredno povezavo med 8, ancijo in Anglijo preko Rokav-Br la Prel>va. Načrt predvideva •j« ■ r’ P° katerem bi bili spe-Ce dve železniški progi ter dve st:šči. Dejansko gre za ovoidno 32v,. iz železobetona, ki bi bila Ij »iroka in 11,6 m visoka. Predor h spajal Dover s Blanc-Bezon.
„ "žbo »Sete«, ki je predložila v fri, sestavljajo kot delničarji '••ke francoske banke. Stroški gradnjo bi veljali 2 milijardi milijonov frankov,
'"""llnui   Hlllll l•lll■•ll■l»lllll■l•■lllll■ ll■■IIIIIMIIIIIIIIIIII■ll■■ll■llllllllll•l■•■■llll
Sola Glasbene Matice je v petek zvečer pripravila v svojih prostorih interni nastop gojencev, kateremu je prisostvovalo lepo število staršev in ostalih gojencev glasbene šole.
Večer je bil namenjen v prvi vrsti mlajšim gojencem, ki se na ta način privajajo nastopanju in publiki. Poleg njih so nastopili še nekateri iz višjih razredov. Sodba o posameznih izvedbah bi bila preuranjena. Na splošno moremo ugotoviti kvalitetno raven, pri čemer kažejo nekateri gojenci, da' jim ne manjka dobrih pogojev za uspešen nadaljnji študij.
Klavirski oddelek so zastopali: Milena Bogateč, Peter Svagelj, Barbara Baldassi, Katja Kralj, Nadja Ambrožič, Anamarija Bizjak, Nada Žerjal, Nadja Kosmi-na, Ljuba Nardin, Mojco Siškovič, Ravelj Kodrič in Boris Zidarič.
Izmed vliolinistov so pokazali svoje prve glasbene korake Marta Ivašič, Črtomir Siškovič in Pavel Švara. Lepo se je uveljavila s svojim podajanjem čelistka Vera Puntar.
Nastopila je tudi vrsta harmonikarjev:	Magda Bizjak, Boris
Trobec, Dorina Konte, Lucijan Čandek, Boris Mikulus in Silvan Ambrožič.
Pri klavirju pa so spremljali:
I
1.
Po končanem delu v baši Formi vivi sem imel komaj toliko časa, da s sem se malo oddahnil in pripravil vse potrebno za na ppt. Cas odhoda je bil tu in treba je bilo na pot. Na povabilo izraelske vlade sem odšel, 'kpt edini udeleženec iz Jugoslavije, na prvi mednarodni kiparski simpozij v Izraelu, imenovan Form in space. V Benetkah sem si mimogrede ogledal Bienalo, ki me je razočarala. Vkrcal sem se na moderno izraelsko potniško ladjo, ki je nosila ime Theodorja Herzla, očeta čnoder-nega citmizma, ki se je boril, da bi Palestina postala dom vseh Zidoiv, raztepenih po v^em svetu. "La. jO.COO-tonsjta ladja, ki sprejme nad (jOO potnikov ”io ima dobrih 200 mož’ posšdke, jč bila napolnjena do zadnje postelje. Kot na vsaki izraelski ladji, ki' pelje v domovino, so tvorili večino potnikov Židje iz raznih dežel, ki so se selili v obljubljeno deželo«.
V stiku z nekaterimi potniki sem zvedel marsikaj zanimivega. Zanimanje za Izrael je rast-lo iz dneva v dan. Izrael, ki po površini ni veliko večji od Slovenije, ima 21.000 kv. m (Slovenija 20.222) in okoli 2,000.000 prebivalcev. Izrael, ki je bil v novejši zgodovini db leta 1918 pod turško oblastjo in od 1920. leta mandatno ozemlje Zveze narodov pod uoravo Velike Britanije, je posebno v. prvih letih po proglasitvi samostojnosti leta 1948 postal, v naprej pa tudi ostal ena od najzanimi-vejših držav na svetu. Da je res tako, sem se prepričal na svojem dvomesečnem bivanju v tej deželi.
«ŠABAT»
Po štirih dneh vožnje smo se približali izraelskemu kopnu. Bilo je to v soboto — «šab'atu»,
ki jo Židje praznujejo kot nedeljo, vendar ima zaradi zelo močnega religioznega vpliva veliko večji pomen. Na šabat je delo praktično popolnoma ustavljeno. rraznik traja od mraka v petek zvečer, do tretje zvezde v soDoto zvečer (če ni oblačno!). Tudi «naš» Herzl je moral pred luko v Baifi čakati dobre pol ure, da so se na nebu prikazale tri zvezde, nakar so pripeljali pilota, ki nas je vdrno zasidral. t>b sobotah je promet z vozili ustavljen. V jedilnicah visijo napisi, ni opozarjajo na prepoved .rajenja ob sobotah. In tega se Židje strogo držijo Kar se tiče praznikov, j»h v Izraelu še vedno zelo upoštevajo. Na njihov praznik očiščenja se tako strogo postijo, da enostavno zaprejo vse restavtacije. Kar nas je bilb ostalih, smo si Rasti dan morali i,kuhati sami. kamre celo promet pešcev. Popolno nasprotje temu je neki drug praznik, katerega preple-šejp PO ulicah, noseč na pergamentu pisano sveto pismo. Vse je praznično okrašeno z zasta. vami in lučmi.
PRISELJEVANJE
Čeprav priznavajo te religiozne elemente za znake zaostalosti, so marsikateri poznavalci razvoja v Izraelu priznali veliko pomembnost veri za razvoj mlade države, saj je vera, poleg jezika, veliko koristila pri oblikovanju pravilnih, ali sploh, odnosov med Rudmi ta.o različnih jezikov, navad, tempera-; mgntov itd. Svetopisemska zgodba o babilonskem stolpu govori o ljudeh, ki so hoteli zgraditi naj večjo zgradbo na svetu. Zbrani od vsepovsod so govorili različne jezike, se zaradi tega nikakor niso mogli sporazumeti in se zato razšli, ne da bi končali. začeto delo. Da se nekaj takega ne bi ponovilo, so za novi uradni jezik v Izraelu določili staro hebrejščino, le da so jo primerno priredili.
Angliji
Prvi stik z Izraelom — Haffa, največje izraelsko pristanišče
lluVKN (od 21-3. d0 20-4 * Ne dovo-2da b! v vas prevladal peslmi-Vas\ Skušajte zadovoljiti osebo, ki
*■ da bi v vas prevladal peslmi-
li, JiJbi. Počivajte. n”'K (od zt 4 do 20,5.) Po doseže-gl 11 uspehu bodo prišli novi predio-ltr', ,<!l‘'Oš'evajte nekatere objektivne ,Zdravje dobro. br, UJČKA (od 21.5. do 22.6.) Doda »"'(‘rili v težavnem delu vas bo-* bolj vzpodbudili. Ne bodite 0Ob"-n) n*‘l<e S'"'1* razvade. Zdravje
(od 23.6. do 22.7.) ZadovolJI-ijL^tdnrga samoljubja vam bo na-dokajšnje stroške. Bodite o-v odnosih z osebami, ki jih , noznate,
ne‘'E'č (od 23,7. do 22.8.) Stališče
Ke8a vašega tekmeca vam bo o-
lajšalo izpolnitev načrtov. Ogibajte se oseb, ki preveč govore.
DEVICA (Od 23.8. do 22,9.) Skušajte doseči, da vam prijatelj vrne posojeni denar. Dobri Ugledi za zabaven večer.
TEHTNICA (od 23.9. do 23,10.) Sestavite natančne načrt svojega dela In ga dosledno izpolnjujte. Nekdo vam bo zaupal skrivnost, ki jo pa obdržite zase.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ce se nameravate podati .na potovanje, se na to prej dobro pripra-
vite. Vaša radodarnost gre preko meja..
STRELEC (od 23.11. do 20,12.) U-speh je odvisen od naglosti vaših u-krepov. Uspelo vam bo rešiti delikatno družinsko vprašanje.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V poslovnih odnosih bo prišlo do trenutne napetosti med vami in sodelavci. Po napornem delu v teku jutra, se boste popoldne dobro odpočili.
vodnar (Od 21.1. do 19,2.) S podporo, ki jo Imate, vam ne bo težko doseči uspeha. Najmlajši vam popol noma zaupajo.
RIBI (od 20.2. do 20,3.) Izpolnite kar najbolj natančno načrt, ki vam ga je zaupala vplivna oseba. Zadovoljstvo v družini.
Priseljevanje je za Izrael naloga in obenem glavni problem. Palestina je bila — na intervencijo voditeljev svetovnega cio-nističnega gibanja — določena leta 1917 za domovino vseh Zidov. JVjed obema svetovnima vojnama so se priseljevali v glavnem samo najbolj prepričani cionisti, ki so z velikim idealizmom premagovali velike napore pr! postavljanju temeljev novi državi. Po drugi svetovni vojni so se prvi priselili preživeli Židje iz evropskih koncentracijskih taborišč. Za njimi so pričeli prihajati iz vzhodne Evrope, severne Afrike in Srednjega vzhoda. Precej jih je bilo, ki so se hoteli priseliti brez dovoljenja oblasti, ki je ozemlje upravljala. Nekateri so se vtihotapili z majhnimi čolni. Angleži so,,jih, stopali v posebna taborišča. Urejčno priseljevanje1 se je začelo z ustanovitvijo države Izrael leia 1948. Takrat je imela država 851.000 prebivalcev, od tega 150.000 Arabcev in 50.000 ostalih, nakar se je do danes priselilo še okoli 1,500.000 Zidov. Priseljevanje iz evropskih držav je v glavnem zaključeno, razen iz Romunije in Madžarske, kjer dobi dovoljenje za preselitev samo določeno število prosilcev na leto.
Čeprav poznamo Izrael kot državo z zelo visokim procentom intelektualcev, (»izvaža« svoje strokovnjake v Afriko; j zdravnik pride na 480 prebivalcev, kar Je najvišji procent na svetu (SZ = 550, ZDA = 'i9u), imajo tam precej skrbi zaradi kvalitete priseljencev, ki pada v razmerju, kakor se veča dotok Zidov Iz Afrike in Azije. Lahko si mislimo, kakšne napore zahteva od izraelske vlade tako priseljevanje. Ce ne bi bi-bilo raznih cionističnih organizacij in bogatih posameznikov v inozemstvu, ki pomagajo predvsem v materialnem pogledu, prav gotovo ne bi dosegli takih rezultatov. Največji napori so vloženi v graditev stanovanj. Rezultati teh naporov so naravnost presenetljivi in jih vsak obiskovalec Izraela kaj hitro o-pazi. Priseljenci po navadi preživijo nekaj časa v taboriščih, nakar jih razmestijo po novih naseljih, kjer jih že čaka novo stanovanje, ali pa jim pomagajo pri gradnji lastnih hišic. Pri razporejanju pazijo, da so upoštevani splošni interesi. Predvsem pazijo na to, da so narodne skupine kolikor mogoče pomešane med seboj, da bi pospešili poenotenje. Nadalje gledajo, da naseljujejo predvsem v predelih, ki potrebujejo največ delovne sile. Y borbi za novo zemljo so zgradili že nekaj naselij v puščavskih predelih. Nekatere skupine priseljencev ustanavljajo kibuce, ki so posebnost te dežele ter velikega gospodarskega in političnega pomena; prave državice v državi. Tudi jugoslovanski izseljenci, priseljenih je bilo okoli 5.000. so ustanovili svoj kibuc v bližini Haife.
KIBUCI
i,	*
Prebivalci kibucov, ki jih je nad 200, se ukvarjajo pretežno z obdelovanjem zemlje. V posesti imajo nad 100.000 ha obdelovalne zemlje. Prvi kibuc je star dobrih 50 let (1909) in dela v njem že tretja generacija. Največje kibuce so ustanovili 1929. in 1930. leta. Čeprav število članov v kibucih ni bilo nikdar večje kot desetina vsega prebivalstva, so kibuci imeli važno vlogo v zgodovini deže; le. Koristni niso bili samo pri miroljubnem osvajanju zemlje, ko so ozelenili nekaj puščavskih predelov, ampak tudi v času vojne z Arabci, ko so bili vojaška oporišča. V notranji u-reditvi kibucov je najvažnejši organ skupščina vseh članov, ki se sklicuje vsak teden, najmanj pa na petnajst dni. Kibuc u-pravlja sekretariat, sodelujejo pa še razne komisije. Celoten dohodek vsakega kibuca se razdeli med člane. Pravilo pri u. deležbi se glasi; Delaj po svo-jih sposobnostih, prejemaj po svojih potrebah! Praktično dobi vsak član enako, ne glede, ali je zdrav ali bolan, ali je ne-
kvalificiran delavec ali poslanec v parlamentu. Vsakdo je preskrbljen s stanovanjem, hrano in obleko. Posamezniki dobijo denar le za letni dopust, ali za študij izvert kibuca. Študij v inozemstvu omogočijo vsakemu talentu. Osnovni in splošni izobrazbi je posvečena posebna skrb, zato živijo otroci do 17. leta v kolektivih. Vpliv družine na vzgojo otroka je minimalen. Izraelci so ponosni, ko ugotavljajo, da je mladina naklonjena takemu načinu življenja
Drugi tip skupnega gospodarstva so «mošave», ki pa vključujejo le del rodnih površin. Imajo skupna gospodarska poslopja in stroje, zemlja pa je last posameznikov.
HISTADRUT
Na potovanju po deželi, ki ga je simpozij izvedel v organizaciji državne turistične družbe, je poleg kibucev vzbudil posebno pozornost tudi Histadrut, To je izraelska splošna sindikalna zveza, v kateri so lahko včlanjeni vsi, ki so v kakršnemkoli delovnem razmerju, tudi tisti, ki izvršujejo samostojen poklic in to ne glede na njihovo politično ali narodnostno pripadnost, razen tistih, ki najemajo tujo delovno silo. Histadrut vodi poleg socialnega skrbstva tudi nabavno-prodajne zadruge, banko in večino industrijskih podjetij v državi. Zaradi velike u-deležbe pri industrializaciji in splošni izgradnji dežele, je Histadrut postal poleg kibucov najvažnejši činitelj v izraelskem gospodarstvu, ima pa tudi velik družbeno-politični pomen. Veliko vlogo ima v odnosih do arabske manjšine, saj vključuje v svoje članstvo tudi delavce iz teh vrst in se zavzema za enake delovne pogoje židovskih in arabskih delavcev.
BORBA ZA ZEMLJO
Ko smo na križarjenju po Izraelu občudovali visoke dosežke, ki so jih dosegli v tako kratkem času, nas je naravnost pre- 1 vzelo prizadevanje za povečanje rodovitnih površin. Arheo- . loške najdbe in stari zapisi potrjujejo da je bila dežela ne- I
Tudi puščavski predeli se dajo spremeniti v plodna področja. Le vode je treba. Na sliki improvizirani reze rvoarji za vodo, vendar ne za namaka nje
«Sterijino pozorje» letos v znaku Miroslava Krleže
Osmi jugoslovanski festival sodobne domače gledališke umetnosti v Novem Sadu, ki nosi naslov • Sterijino pozorje., se je začel v soboto dopoldne s svečano otvoritvijo razstave «Miroslav Krleža na jugoslovanskih odriht. V Novi Sad so prispeli in še prihajajo posti in dopisniki iz raznih krajev Jugoslavije, pričakuje pa se prihod kulturnih delavcev tudi iz Poljske, iz Bolgarije, iz Sovjetske zveze, Romunije, Madžarske in Češkoslovaške,
V štirinajstih dneh, kolikor bo ta tradicionalni festival sodobne jugoslovanske drame trajal, bodo gledališki ansambli iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Novega Sada, Celja, Zrenjanina in Subotice dali enajst predstav. Poleg tega se bo v dvorani novosadskega gledališča •Ben Akt(>» JVfali oder narodnega pozorišta iz Beogrnda predstavil z »DolpMn življenjem kralja Osvalda., torej z delom Vehmirn Lukiča, ki je doživelo veliko priznanje na ne. davnem festivalu odrov v Sara. jetrn.
Letošnji jugoslovanski festival sodobne domače drame bo potekal v znaku proslave dvojnega jubileja Miroslava Krleže tn -i-cer 70-letnice življenja m 50-let>,t-ce književne dejavnosti. P n.»<; razstave, ki naj prikaže me-to in vlogo tega vidnega jugoslovanskega literata v domači dramiici ustvarjalnosti, bodo na • Stenji-nem pozorju. prikazali Krležere drame *Knstojor Kolumbo«, -Leda«, »V agoniji. ter scenski riri-kaz «Balada Petriče Kerempuhn«.
Na javni tribuni «Sterijinega pozorju» bo govora tud’ n dramski ustvarjalnosti Miroslavu K ne. že, dočim bosta v okviru Ljudske univerze govorila protagonista njegovih dram — Ljubiša Jo. vanovič in Raša Plaovič.
Predvideni so prav tako zanimivi razgovori o mestu m vlogi, ki ga gledališče ima v jugoslovanski kulturi in družbi, nato tudi o francoskem sodobnem c,ie-dališču ter o nekaterih drugih sorodnih temah.
Gosti «Sterijinega pozorja. si bodo mogli ggledati še zanimivo razstavo fruškogorskih zogratov, razstavo maket, irtežev in skic znanega beograjskega arhitekta Bogdana Bogdanoviča ter prisostvovati še raznim drugim kulturnim prireditvam.
koč rodovitna. Razlage, ki hočejo odgovoriti na vprašanje, zakaj je prišlo do takega opustošenja, ne odgovorijo natančno in prepričljivo. Dejstvo je, da je bilo 1945 leta le 25.000 ha rodovitne zemlje, to se pravi zemlje, ki je stalno namakana. Dež pada le parkrat v dveh zimskih mesecih in ga v ostalih 10 mesecih sploh ni. V tako suhem in vročem podnebju rodi zemlja samo tam, kjer jo redno namakajo. Izraelci so vložili o-gromna sredstva v namakalni sistem _in uspehi niso ' izostali. Sedaj že lahko govorimo o rodovitnem Izraelu, ki se raste-za vse tja preko Beershebe, mesta, ki je še pred kratkim pomenilo oazo sredi puščave. Na poti iz Haife po severnem koncu države, smo videli vsa polja in nasade vzorno urejene, njihov donos je zelo visok. Prizadevanja pa so uspešna tudi tam, kjer zemlje ni mogoče namakati. Gorate in kamnite predele so posadili z drevjem, s: kljubuje dolgi suši.
JANEZ LENASSI
(Nadaljevanje sledi)
..............umil......
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Remo Gordigiani v «La Cavana»
Sedemintridesetletni Remo Gor-digiani, ki nam ga predstavlja galerija La Cavana s štirimi barvanimi risbami m devetimi olji. je doma iz Pistoje. Tam je dokončal umetniško šolo in danes na njej poučuje bodoče tekstilne risarje krašenja tkanin.
Gordigiani je razstavlja I na sedmi tn osmi rimski Quadrien-nali in še drugod doma, v Ame-
Radio Trst A
7.00; Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih; 11.45: Vrtiljak; 12.00: Pomenek s poslu-šalkami; 12.30: Iz glasbenih sporedov; 13.30: Glasba po željah; 17.00: Ansambel Carlo Paochiori; 17.20: Lahka glasba:	18.00: Italijanščina;
18.15: Umetnost, književnost ln prireditve; 18.30: Iz del dunajskih klasikov; 19.90: Pisani balončki; nato Pevci, kitare in ritmi; 20.00: Šport; 20.30: Znani pevci ln solisti; 21.00: Leopardi:	»Razgovor med Zemljo
in Luno«; 21.30: Pianistka Damjana Bratuž; 22,00: Znanost ln tehnika; 22.15: Ples v blue jeans; 23.00: Orkester Ted Heath.
12.00: Plošče; 12.25: 'Tretja stran; 13.15: Kot juke box; 13.40: Zborovsko petje; 14.00: A. Booc a rdi: «,L'ir-redenta«; 14.30: Jazz.
Koper
6.15; Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro Jutro; 11.00: Otroški kotiček; 11.30: Strauss In Franck; 12.00 in 12.50: Glasba po željah; 13.40: Orkestri tn ansambli; 14 00: Zabavne popevke; 14.30: Sola tn življenje; 14.50; Mozartove skladbe; 15.30:	Polke	ln
valčki: 16.00: Poslušajmo jih skupaj; 16.45: Operni koncert; 17.40: Glasbene sanje in želje; 18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Jolanda Ros-3tn; 19.30: Prenos RL; 22.15: Orkester Elllngton; 22.40:	Gdasba	m
lahko noč; 28.00: Prenos RL.
TOREK, 7. MAJA 1963 Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Jutranja glasba; 9.05: Lahka glasba; 9.50: Operna antologija; 10.30: Sola; 11.30: Koncert; 14.55: Vreme na itad. morjih: 15.15: Likovna u-metnost; 15 45 Ital. pesmi in plesi; 16.00:	Program za najmlajše;
16.30: Komorna glasba; 17.25: Italijanska lirika; 18 40: Grška lahka glasba; 19.10: Oddaja za delavce, 20.25:	Simfonični	koncert; 22.10:
Plesna glasba.
II.	program
8.00: Jutranja glasba: 8.35:	Poje
Vilma De Angelts; 9.00: Italijanski pentagram; 9.35:	Varietejski pro-
gram; 11.00: Vesela glasba; 14.00: Pevci; 14.45: Plošče: 15.00: Godala; 17.35: Koncert v miniaturi; 16.00: Rapsodija; 16.35:	Ugaja mladim;
16.50: Ital. pesmi:	17.00:	Filmske
novosti; 17.35: Mala enciklopedija; 17 45: Vaš juke box; 18.35: Enotni razred; 18.50: izbranci; 20.35: Glasbene nagradno tekmovanje; 22.10: Jazz.
III.	program
18.30: Gospodarska rubrika; 18.40: Tuji periodični tisk; 19.00: Bachove skladbe; 19.30:	Vsakovečerni
koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Gershwin in Berlin; 21.20: Mahler-Jeve skladbe; 22.15; Literarna oddaja; 32.45: Glasba danes.
Slovenija
4.00: Dobro jutro!; 8.05: Oblak v dpMbl hUl; 4.40: Harfa in orglice;
8.55: Radijska Sola; 9 25: V 35 minutah okoli sveta; 10.15:	Iz Dvo-
rakovih orkestralnih legend; 10.40: Rapid Speech; 10.55: Nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti!; 12.15: Planinski oktet; 12.30: Zabavna glasba; 13.15:	Obvestila;
13.30:	Arije za mezzosopranistke;
14.05: Radijska šola; 14.35: Oblike tn razpoloženja:	15.15; Orkestra
Gollash in Hause: 15.30: V torek na svidenje; 16 00: Vsak dan ?a vas; 17.05: Koncert po željah; 18.00: Aktualnosti: 18,10: Narod, v svojih pe«mi'h:	18	45: S knjižnega tr?a:
19 05: Glasbene razglednice; 20.00: Orkester Rav Martin; 20 15: Ratjlj^ ska igra; 21.02:	Mendelssohnove
skladbe; 21.19:	Naš kaleidoskoo;
22.15: RHidio Ljubljana: 23.05: Ne-kaj popevk.
Ital. televizija
8.30, 12 15, 15.00 In 16.45: Sola; 17.30: Program za najmtajše; 18,30: Nikoli ni prepozno; 19.00: Dnevnik; 19 15: SLkarstvo, kiparstvo tn arhitektura: 20.15- Spnrt; 20 30: Dnevnik; 21.05: Film »Zločin pod rritkro-skopom«; 22.25: Pesniki v svoji dobi; 23.00: Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05: Dnevnik; 21.15:	Italijani
potujejo; 22.10: Faust0 Papetti in Luciano Messina: 22.45: Na pragu znanosti; 23.05: Šport.
Jug. televizija
NI sporeda.
rikj in na Finskem, ter si pridobil že precej nagrad. Seveda, s tem ni rečeno, da ni v sedem-najstih letih svojega ustvarjanja še nikdar menjal svoje izraznosti. Pri mladih slikarjih, prt tistih, ki vztrajno iščejo način, kako bi s« uveljavili je danes to tzneverja-nje že čisto naravno. Tako je ru-dt Gordigiani v svojem začetku prehodil dobršen del oblikovne, figurativne poti slikarstva, pred-no je krenil na samostajnelio vzporedno stezo, v upanju, da ga dovede do začarane Trnjulčue umetnosti, ki pričakuje svojega viteza odrešitelja.
Smer te steze v neznano označuje povsod isti znak, sličen avtomobilskemu znaku za trajanja a tudi za prenehanje prednosti vožnje. Čeprav žiuimo ti dobi splošne motorizacije, pa je slikar po ta znak segel daleč v preteklost srednjega veka, kajti, ta na konici uravnoteženi kvadrat je namreč sestavni del sloga romanskih zgradb, k t obilujejo v umetnikovem okolju. Opisani znak se v Gordigianijevih delih stalno ponavlja posamič ah v skupinah in njegova geometnč-nost tvori jedro, okoli katerega se sgoščuje črtni in ploskovni predustvaritven i kaos večinoma temne barvitosti. Je to spopad med trdo gmoto m mehko, skoro plinasto snovjo, fct se zrcali v neki meri lepotno zmedenost sodobnega človeka prejduenega do v*e-nasičenosti z zgodovinsko tradicijo svojega življenjskega okolja. Zato je zasnova stik napadalno brezobzirna, opira se pa na dobro poznavanje čisto tehnične strani.
Gdrdiptam hodi, torej, po .«•-motni stezi raziskovalca. In ta steza je posejana z liki oblikovno sorodnimi, ki vklepajo vase manjše, sebi podobne like, kot toliko nosečih samic potrebnih za jamstvo nadaljnjega razvoja.
M. B.
Vrem* včeraj: n aj višja temperatura 19.3, najnižja 10.1, ob 19. url 16.2; zračni tlak 1017.2 raste, veter zahodnik 2 km. vlage 65 odst., nebo 3 desetine ipooblačeno. morje rahlo razgibano, temperatura morja 15 stopinj.
Tržaški dnevnik
VČERAJ NA OSREDNJEM DEŽELNEM VOLILNEM URADU
Danes, TOREK, 7. maja
Stanko
Sorvcie vzide ob 7.46 in zatone ob 19.18. Dolžina dneva 14.32. Luna vzide ob 18.00 in zatone ob 4.35 Jutri, SREDA, * maja Miilha
15 EDINSTVENIH DNI V POMORSKI POSTAJI

Uradna proglasitev sedmih senatorjev naše dežele
Izvoljeni senatorji pripadajo: štirje KD in po eden KPI, PSI in PSDI, od katerih pa je bil v Trstu izvoljen samo Vidali (KPI)
X. mednarodna cvetlična razstava se je zaključila z velikim uspehom
Včeraj so med tuje m domače razstavljavce razdelili številne nagrade, pokale in kolajne
Včeraj dopoldne ob 10. uri je predsednik deželne volilne komisije dr. Palermo proglasil rezultate volitev v senat na področju dežele Furlanija-Julijska krajina. Predsednik je najprej prečital število glasov, ki so jih v okviru oežele prejele skupine kandidatov na listah raznih strank.
Tako so kandidati na listah PSI prejeli skupno 94.791 glasov, na listah KD 311.419 glasov, PDIUM 3399 glasov, MIŠI 46.298, KPI 125 tisoč 575, PSDI 71.572, PRI 6529 in PLI 36.841.
Na tej osnovi so nato sestavili seznam kandidatov in odstotek glasov, ki so jih posamezni kandidati prejeli v svojem volilnem okrožju. Ta seznam kandidatov strank, ki pridejo v poštev za izvolitev v senat, je naslednji:
PSI
Vittorio Semola Gorica 11.30, Paolo Medani Trst I 5.86, Bruno Fincherle Trst II 7.17, Gio. Batta Angeli Čedad 12.89, Ercole Bona-eina Pordenon 15.93. Ercole Bona-cina Tolmeč 13.72, Vittorio Maran-gone Videm 14.24.
KD
Bttore Vallauri Gorica 41.18, Gianni Bartoli Trst I 34.44, Teodoro de Rinaldini Trst II 30.33, Guglielmo Pelizzo Čedad 44.90, Giuseppe Garlato Pordenon 42.27, Lorenzo Biasutti Tolmeč 36.61, Ti-ziano Tessitori Videm 41.43.
KPI
Giacomo Pellegrini Gorica 21.35, Arturo Calalbria Trst I 14.16, Vittorio Vidali Trst II 30.41, Allredo Lazzaro Čedad 15.14, Antonino Daniele Scaini Pordenon 12.14, Tran-tjuillo De Caneva Tolmeč 8.36, Mario Lizzero Videm 10.69.
PSDI
Agostino Candussi Gorica 7.63, Carlo Schiffrer Trst I 8.81, Lucio Lonza Trst II 7.78, Giovanni Guar-notta Čedad 8.16, Alessandro Ros-so Pordenon 8.33, Attilio Zannier Tolmeč 12.31, Carlo Gaggia Videm 9.56.
Skupno je bilo izvoljenih v naši deželi sedem senatorjev. Štirje senatorji pripadajo KD, PSI, KPI in PSDI pa po eden. Na osnovi odstotkov, ki so jih posamezni kandidati prejeli v okviru svojih volilnih okrožij, je dr. Palermo proglasil za izvoljene naslednje senatorje: za KD Guglielma Pe-l:zza, Giuseppa Garlata, Tiziana Tessitorija, Ettora Vallaurija; za PSI Ercola Bonacino; za KPI Vit-toria Vidalija in za PSDI Attilia Zaniera.
Dr. Caidassi v Bruselj
Danes odpotuje predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi v Bruselj, kjer bo sodeloval na zasedanju oddelka za promet zveze trgovinskih zbornic držav, ki sodelujejo v Skupnem evropskem tržišču. Na dnevnem redu bo za Trst zelo pomembno vprašanje izredno ugodnih železniških tarif, ki jih je uveljavila nemška železniška uprava v korist Hamburga. Trst je to vprašanje postavil že večkrat na dnevni red, saj predstavljajo te tarife resno konkurenco za promet našega pristanišča.
V	pomorski postaji se je v nedeljo ob 22. uri uspešno zaključila 10. mednarodna razstava cvetlic, ki jo že deset let zaporedoma prireja ustanova «Ente Rina-scita Agricola* ob sodelovanju številnih javnih ustanov.
Letošnja razstava, ki je praznovala tudi svojo desetletnico obstoja, je vzbudila v Italiji in na svetu še posebno pozornost. Zato je bila tudi udeležba obiskovalcev rekordna, saj je razstavo v 15 dneh obiskalo nad 50.000 ljudi, ki so prišli iz raznih italijanskih krajev, kakor tudi iz Jugoslavije, Avstrije in celo iz Švice. Toda še večji uspeh je dosegla cvetlična razstava s številom domačil) in tujih udeležencev. Nad pročeljem pomorske postaje je vseh 15 dni plapolalo 38 zastav iz vseh krajev in koncev sveta. Razstavljavcev pa je bilo vsega skupaj 336, kar je tudi pomenilo rekordno število.
V	številnih dvoranah pomorske postaje so obiskovalci lahko občudovali najlepše cvetlice in okras-ne rastline, ki jih gojijo tržaški m italijanski cvetličarji, kakor tu-
di cvetlice in okrasne rastline iz tujih držav, med katerimi smo videli resnično edinstvene eksotične primerke, ki so jih na letošnji razstavi prvič pokazali italijanski in evropski javnosti.
Zaključna slovesnost je bila v nedeljo zvečer na Lloydovi ladji •Europa., kjer so svečano izročili nagrade cvetličarjem, ki so zmagali na številnih natečajih. Med njimi je dobil prvo nagrado za razstavljene okrasne rastline z barvanimi listi naš proseški cvetličar Regent, ki je obenem tudi odnesel največjo in najbolj pomembno nagrado med tržaškimi cvetličarji, ki so se letos udeležili razstave. Poleg tega so izročili tudi nagrade številnih drugih natečajev in festivalov, ki so jih priredili v Okviru razstave cvetlic.
Na zaključni svečanosti je najprej spregovoril pokrajinski predsednik dr. Delise, ki je tudi predsednik ustanove »Ente Rinascita Agricola*. Dr. Delise se je zahva-lil za letošnji dober uspeh razstave vsem razstavljavcem in vsem ustanovam ter zasebnikom,
Dr. Palermo čita uradno poročilo o rezultatih volitev
......................................................„„„„............T
POGAJANJA NA GOSPODARSKI ZBORNICI SLOVENIJE V LJUBLJANI
iniiiirtmmiiiijuifMitiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimmmm
Ugodne perspektive letošnjem sejmu
za
na
kupčije Alpe-Adria
Na pogajanjih je prisotna 12-članska delegacija predstavnikov trgovinskih zbornic Trsta, Gorice in Vidma - Danes razgovori o kontingentnih listah
(Naš poseben dopis)
Na letošnjem sejmu Alpe-Adria, ki bo od 8. do 16. junija, se obeta podjetjem, ki bodo razstavljala, širše možnosti sklepanja kupčij. Predvsem bodo jugoslovanski kupci italijanskega in avstrijskega blaga imeli določene možnosti, ki jih lani ni bilo, ker bo omogočen v znatno večjem obsegu uvoz blaga za široko potrošnjo. Nekatera jugoslovanska podjetja so se že zdaj začela dogovarjati z italijanskimi partnerji, da bi le-ti razstavljali takšno blago, ki je na jugoslovanskem trgu najbolj iskano.
V okviru priprav za ta sejem so se včeraj popoldne začeli na povabilo gospodarske zbornice Slovenije razgovori o sejemskem sporazumu in ostalih vprašanjih s predstavniki trgovinskih zbornic Trsta, Gorice in Vidma. Dvanajstčlansko italijansko delegacijo je v prostorih zbornice pozdravil predsednik Karmelo Budihna, v imenu italijanske delegacije pa so izrekli pozdrave: podpredsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Eugenio Vatta, izredni komisar trgovinske zbornice v Gorici dr. Vincenzo Palisi, predsednik trgovinske zbornice v Vidmu dr. Giancarlo de Magnago in direktor direkcije za zunanjo trgovino v Trstu dr. Giuseppe Bornia. Predsed-
•iiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiim im triiifiaiiiiiiiiiii 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111
SPOROČILO KOMISIJE ZA INDEKS ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV
nik Budihna je v svojih izvajanjih predvsem poudaril izreden pomen regionalnih sporazumov, kakršen je tudi sejemski sporazum Alpe-Adria. Od vsega izvoza iz Slovenije je luni šlo 25 procentov v Italijo, od tega izvoza pa 37 procentov po regionalnih sporazumih. Podobno je z uvozom iz Italije. Pri tem nas ne sme motiti relativno majhen delež lanskega sejma Alpe-Adria. Letos naj ta sejem oplemeniti listo jugoslovanskega uvoza iz Italije z blagom za široko potrošnjo, s čimer naj se ustvari širše poslovanje na tem sejmu. Predvsem pa bo treba spremeniti lanski režim sejemskega poslovanja, ki je bil neelastičen. Zato je Gospodarska zbornica Slovenije že ob nedavnem obisku v Trstu predlagala ustrezne spremembe. Podpredsednik df. Vatta je v svojih uvodnih izvajanjih omenil, da je splošni položaj v italijanško-jugoslovanski blagovni izmenjavi letos ugodnejši, saj je bila trgovinska izmenjava lani skoraj izravnana. Letos v prvem četrtletju pa je bil italijanski uvoz iz Jugoslavije celo še enkrat večji kakor izvoz v Jugoslavijo, kar pomeni olajšanje deviznega kritja za italijanski izvoz.
letu, popoldne pa si bodo gostje ogledali turistične znamenitosti v Sloveniji.
F. SEUNIG
«Proces zaradi iarovništva» v praznem gied. Moderno
Zvišanje draginjske doklade zaradi vedno večje draginje
Zvišanje za tromesečje maj-julij znaša 4 točke in se nanaša na delavce m uradnike v industriji, trgovini in kmetijstvu
Za prihodnje trimesečje, in sicer za mesec maj, juniji in juliji, se bo draginjska doklada za delavce in uradnike v industriji, trgovini in kmetijstvu povečala za štiri točke.
Tako velikega povišanja draginjske doklade v enem samem trimesečju se nismo zabeležili. To dokazuje, da življenjski stroški, in še posebno stroški za najnujnejše življenjske potrebščine, vedno bolj naglo rastejo in da se kupna moc delavskih plač od meseca do meseca zmanjšuje.
Vsedržavna komisija za indeks življenjskih stroškov je v tej zvezi izdala naslednje sporočilo: ^Vsedržavna komisija za indeks življenjskih stroškov, ki deluje pri osrednjem statističnem zavodu, je na svoji seji 6. maja ugotovila, da je indeks, ki služi za uveljavitev premične lestvice prejemkov uslužbencev v industriji, trgovini in kmetijstvu, v trimesečju februar-april dosegel 125,46, zaokroženo na 125 točk, medtem ko je prejšnje trimesečje dosegel 121 točk. Na osnovi obstoječih sporazumov o premični lestvici prinaša omenjeni indeks povišanje draginjske doklade za štiri točke za vse delavce in uradnike v industriji, trgovini in kmetijstvu, in sicer od 1. maja do konca trimesečja maj-julij 1953.
Iz gornjih podatkov osrednjega statističnega urada je razvidno, da so se stroški osnovnih življenjskih potrebščin v zadnjem trimesečju povečali za skoraj 4,5 točke in da so v omenjenem obdobju dosegli do sedaj najvišjo raven. Pri tem pa je treba omeniti, da se življenjski stroški na osnovi sporazuma, ki so ga vsilili delodajalci, ne računajo objektivno, ker je seznam predmetov, na osnovi katerih se računa premična lestvica, pomanjkljiv in ne vsebuje stvari, ki so v zadnjih letih postale nujni del življenjske ravni delovnega prebivalstva.
«Dom za tujce» v kratkem v Sesljanu
Pokrajinska turistična ustanova je izdala krajše sporočilo, ki ga je poslala specializiranemu turističnemu tisku in v katerem opozar-
jajo, da je vladni generalni komisar dr. Mazza imenoval upravni svet nove avtonomne ustanove za turizem in letoviščarstvo za devinsko-nabrežinsko področje. S tem so odstranjene zadnje ovire za plodno delovanje te ustanove, ki bo mnogo prispevala k nadaljnji krepitvi turizma na tem izredno lepem jadranskem področju. V kratkem bodo v Sesljanu ovtorili «Dom za tujce«, ki ga gradi pokrajinska turistična ustanova in kjer bo sedež nove avtonomne ustanove, potovalni urad in drugi prostori, med katerimi tudi obsežnejša dvorana za različne kulturne in druge prireditve.
Razprava se je sukala najprej o likvidaciji . zamrznjenih poslov z lanskega sejma, ki bodo po danih zagotovilih rešeni do začetka letošnjega sejma, nato pa se je razvila podrobna in široka razprava o režimu, ki naj bi veljal za letošnji sejem. Predlog gospodarske zbornice Slovenije gre za tem, da sejemski posli ne bi sloneli na posameznih kompenzacijah, ampak naj bi predstavljali neke vrste globalno kompenzacijo, pri čemer bi veljala načela, aa se z izvozom z jugoslovanske strani ustvarijo sredstva za uvoz italijanskega blaga. Razlika bi bila v tem, da se konkretni izvozni pc.sel ene firme ne veže z uvoznim poslom druge firme.
Pri razgovOrih je predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Danilo Dougan sprožil tudi vprašanje tesnejšega medsebojnega sodelovanja na področju turizma, tako glede splošnih vprašanj, kakor tudi glede razširitve maloobmejnega prometa, turističnih razstav na sejmih in glede skupnih aranžmajev in naposled glede prometnih zvez, pri čemer je omenil zlasti nadaljevanje avtomobilske ceste Palmanova . Gorica na jugoslovanski strani.
Jutri dopoldne se bodo razgovori nadaljevali glede kontingent-mb list, nakar bo ob 13. uri sprejem pri podpredsedniku izvršnega sveta Slovenije Janku Smo-
Zagotavljam vam — brez pretiravanja — da spada igralska skupina Rema Giovampietra med najboljše igralske družine v Italiji in ni prav nič čudno, da je doslej igrala »Proces zaradi čarovništva* Apuleja iz Madaure povsod pred nabito polnimi dvoranami, In kljub temu je bilo sinoči na premieri gledališče «Moderno prazno — pardon! bilo nas je reci in piši 57. Nič bolj logičnega in naravnega nismo torej mogli pričakovati, kot da je Remo Giovampietra po zaključnem toplem, obilno zasluženem, aplavzu spontano stopil pred nas in vprašal: «Kako je to mogoče? Predvsem: Kako to, da ni skoraj nobenega dijaka, tu v Trstu, ki ima toliko licejev in univerzo, kamor smo poslali več kot sto vabil? Kaj naj storimo? Kriza gledališča? Saj smo imeli po manjših mestih od Trsta prepolne dvorane, pred dne vi npr. v Padovi ... Ne razu mem . ..» In začel se je prijateljski razgovor. Nekdo je dejal, da je bilo premalo reklame; drugi je povedal, da niti Cesco Baseggio ni imel več gledalcev; tretji je rekel, da pred dnevi niti na predstavi Stalnega gledališča v Avditoriju ni bilo več ljudi kot sinoči; neka profesorica je rekla, da bodo dijaki prišli na prihodnje predstave, ker je okrožnica prispela v šole komaj včeraj. Itd.
včeraj so delavci raztovorili komaj polovico tovora, ki ga polivajo z vodo, da bi preprečili hujšo nesrečo. 6.7C0 ton žita in koruze je uničil požar, ki se je razširil že pred dnevi, ko je ladja plula v Sredozemlju. Gasilci bodo ostali na ladji še danes.
Napadalec iz Ul. Montebello še na svobodi
.  im,  nun,,  lil,1,11,1111
SEJA POKRAJINSKEGA ODBORA
Proračun pokrajine 1963: za 3.550.000.000 izdatkov
Od vladnega gen. komisariata bo zaprošen prispevek 550 milijonov lir - Odobritev del za cesto od Bajte do križišča pri Šem pola ju
No, naj bo kakor koli: predstava je bila odlična in čeprav se dejanje dogaja v rimski Libiji, o-krog leta 160 pred n. š., gre za pravi sodni proces, ki je še danes zelo aktualen; zato priporočamo, da si predstavo ogledajo tudi slovenski dijaki in ljubitelji dobrega gledališča, kajti pohvalo zaslužijo vsi: od simpatičnega Giovampietra, ki je delo režiral in igral glavno vlogo, pa preko vseh igralcev in igralk do scenarista in komponista odrske glasbe.
Predstave bo igralska skupina ponovila še danes, jutri in pojutrišnjem v gledališču «Moderno» ob 21.15.
Samomor s plinom
50-letna Albina Gelcich por. Vi-scovich iz Ul. Galleria 3. se je v nedeljo zastrupila s plinom. Za usodni korak se je odločila, ker je bila že dalj časa bolna. Mrtvo mater je našel njen 29-letni sin Sergio, kateremu se je zdel sumljiv popoln mir v stanovanju. ‘ !lj
Policija še vedno išče napadalca, ki je v soboto ponoči vdrl skozi okno kopalnice v stanovanje Rosite Preden v Ul. Montebello 2 in napadel njo in potem še njeno hčerko Roso s kladivom. Tedaj je jugoslovanski begunec, Drago Komasin utegnil zbežati in do včeraj zvečer ga niso še pri-jeli. Pozanimali smo se pri kara* binjerjih, ki so nam povedali, da so Komasina včeraj videli v Skednju, vendar ga niso še dobili.
Medtem se je že v soboto ves zaskrbljen vrnil mož Rosite Preden- ki je bil izven Trsta zaradi službe. Njegova prva skrb je bi-la, da je obiskal ženo v bolnišnici, kjer so jo sprejeli s pridržano prognozo.
ki so na kateri koli način pripomogli k uspehu. Za njim je izrazil svoje zadovoljstvo in zadovoljstvo mesta za tako lep uspeh župan dr. Franzi], nakar je pozdravil prisotne in se zahvalil prirediteljem te lepe mestne manifestacije vladni komisar dr. Mazza.
Ravnatelj razstave Bruno Natti pa je napravil kratek obračun, ki je bil za letošnjo 10. mednarodno razstavo cvetlic zelo pozitiven. Ravnatelj je poudaril, da so bile skoraj vse razstavljene okrasne rastline in cvetlice prodane. Prav tako so prodali vse druge vrtne naprave in orodje ki so ga razstavljali domači in tuji razstavljavci. Nato je omenil, da je mednarodna žirija, ki je odločala o vseh natečajih, dodelila skupno 27 pokalov, tri pečate tržaške občine iz leta 1300, 55 zlatih kolajn, 35 srebrnih kolajn, 3 bronaste kolajne, 30 kolajn iz vermeilla, 3 plakete, 150 častnih diplom, 3 diplome za ve-
like Zasluge in 20 diplom za častno udeležbo. Nato je Natti izra-
zil upanje, da bo razstava cvetlic v^ prihodnosti dobila svoj novi sedež, ki naj bi. ga uporabljali tudi kot prostor za kongrese in druge množične manifestacije.
Danes predavanje prof. i. Tavčarja v CCA
Slovenski tržaški dramaturg in kritik prof. dr. Josip Tavčar bo danes ob 18.45 predaval v Krožku kulture in umetnosti o »Sodobni slovenski literaturi*. Prof. Tavčar bo podal kratek pregled slovenske literature z njenimi današnjimi značilnostmi in prikazal njen pomen m njeno mesto v sodobni evron* ski literaturi.	P

POTOVALNI URAD «AURORA» PRIREDI NA PRAZNIČNA DNEVA, V SOBOTO 29. IN NEDELJO 30. JUNIJA 1963
IZLET
«P0 ZELENI ŠTAJERSKI»
PROGRAM IZLETA:
29. VI.
ob 6. uri odhod s posebnimi avtobusi iz Trsta. Uro in pol
postanka v Ljubljani, kosilo v Mariboru. Popoldne izlet na Pohorje s pohorsko vzpenjačo. Večerja in prenočišče v Mariboru.
30. VI.
v Mariboru zajtrk, nato odhod v Ptuj. Ogled mestnega muzeja in drugih znamenitosti, nato kosilo v grajski restavraciji. Po kosilu ogled vinske kleti in pokušnja domačih vin. Na povratku kratek postanek v Celju, zvečer pa še uro in pol v Ljubi iani. Prihod v Trst po 23. uri.
Za udeležence iz tržaške okolice bodo avtobusi vozili na progi Dolina - Boljunec • Boršt - Ključ - Bazovica - Padriče - Trebče . Opčine in na progi Sesljan ■ Nabrežina - Križ - Prosek - Opčine.
Cena izletu je 7.000 lir (na račun se plača 3.000 lir, ostanek pa je treba poravnati do 19. junija 1963). V ceno je vključen prevoz Iz Trsta, cestnina, kosilo, večerja, prenočišče in zajtrk v Mariboru, ogled muzeja in kosilo v Ptuju ter pokušnja vin v ptujski kleti. Kdor nima svojega potnega lista in potuje s kolektivnim potnim listom ter vizumom doplača 650 lir.
Prijave se sprejemajo do prihodnje nedelje. V primeru oddaje nedeljoTPOl0rij V,h meSt 86 vpisovan->e lahko zaključi še pred
Prijave za Trst in najbližjo okolico sprejema potovalni urad »Aurora* v Ul. Cicerone 4 (tel. 29-243), v okolici pa-
(vpisuje Zmaga), v Lonjerju pri Maksu Pečarju na št. 280 za Pa<Lru* la Gropado pri Borisu Grgiču (Martinovi) na št 72 v Trebčah pri Franckotu — “ —	- -
Škabar, za Kontovel in Prosek na ProseL ^Boženi BriščTk
••»miiiKiiim;
Slovensko gledališče v Trstu
V soboto, 11. maja 1963 ob 21. uri krstna uprizoritev v nedeljo, 12. maja 1963 ob 18. uri repriza
v dvorani na stadionu «Prvi maj*, Vrdelska cesta št. 7
Razpis za mesto lektorja slovenščine na orientalski univerzi v Neaplju
Uradni bilten ministrstva za iav-
A VlrtA-i« TT J _ 1	i r\ • '' «-
no vzgojo II. del št. 13 od 28 marca 1963, notificiran 17.
■ ™	notificiran 17. aprila
1963, objavlja razpis natečaja za mesto rednega lektorja za stolico za slovenščino pri univerzitetnem orientalskem inštitutu (Istituto universitano orientale, Napoji, Piazza S. Giovanni Maggiore 30 322-597, dir* Bombači prof! Alessio).
Prošnje za sprejem k' natečaju na kolkovanem papirju je treba nasloviti na ravnatelja inštituta in morajo biti predložene oz. dostavljene personalnemu uradu 60 dneh od notifikacije biltena.
JOSIP TAVČAR
Od 23. do 26. maja bo v Trstu vsedržavni kongres Aerokluba, katerega se bo udeležilo 800 oseb Med kongresom bodo priredili tu-J- nekaj posebnih manifestacij
med katerimi bo tudi nagradni natečaj med tržaškimi trgovci, kdo bo najlepše okrasil svoje izložbe v času kongresa.
.............‘HIHIIHItllHIIHIIIIIIIHimilllHHIHIIIIIIHIIIUIIIIIHHHIIIlillllllllllllllll.lHIIHIHIII
PO VČERAJ ZAKLJUČENI STAVKI
Danes nadaljevanje pogajanj o zahtevah pristaniščnikov
Enotna skupščina delavcev ladjedelnice «Giuliano», ki so predložili delodajalcu ‘ svoje zahteve
Skočil je s postelje in pogledal v kuhinjo. V s plinom nasičenem
Včeraj se je sestal pokrajinski odbor, ki je imel na dnevnem redu svojega zasedanja nekatera važna vprašanja. Predvsem je predsednik dr. Delise v svojstvu odbornika za finance podal poročilo o pokrajinskem proračunu za leto 1963, ki predvideva za 3 milijarde 550 milijonov lir izdatkov in za 2 milijardi 539 milijonov lir dohodka. Gibanje kapita-lov je predvideno na 385 milijonov Ur, od vladnega generalnega komisariata pa bo pokrajina zaprosila za integracijo predvidenih stroškov v višini 550 milijonov lir, kar je za 135 milijonov lir več kot je zaprosila lani.
Proračun bo predložen v obravnavo pokrajinskemu svetu proti koncu meseca ali v prvih desetih dneh junija.
Odbor je nato odobril dela za ureditev in popravilo planimetrij-skega načrta za pokrajinsko cesto proti Komnu od Bajte do križišča pri Sempolaju. Predvideni izdatki za ta dela znašajo 435 milijonov lir.
Odbor je končno tudi sklenil, da se bo pokrajinski svet ponovno sestal 14. maja.
Izkaznica za cepljenje Soropiimist kluba
Župan dr. Franzil je v teh dneh sprejel predsednico tržaškega So-roptimist kluba dr. Mariano Kuech-ler skupno s podpredsednico dr. Fulvio Costantinides, ki sta mu predložili primerek izkaznice za cepljenje, ki Jo bo klub podaril vsem novorojenčkom v Trstu od letošnjega leta dalje. V tej izkaznici bodo vpisana vsa cepljenja, katerim bo otrok sproti podvržen, kar bo zelo dobrodošlo za matere, župan je pohvalil to pobudo Sorop-
prostoru je zagledal mater, ki je imela glavo naslonjeno na blazini pri gorilniku. Takoj je poklical avto RK. Službujoči zdravnik dr Buttiglioni pa je lahko ugotovil samo smrt.
Razbita steklenica ji je ranila nogo
Včeraj popoldne so sprejeli na opazovanje v glavno bolnišnico 27-letno delavko Pavlo Križmančič iz Bazovice št. 126. Ko je v stari prosti luki prenašala vrč poln praznih steklenic, je
ena padla iz vrča in
se razbila. Križmančičevo, ki je u- , , ,	.	----------,
službena pri podjetju Stock, so pre- na ,?rLS0. razpravljali o zahte-nplinH t. uvtnm	t***—„4- • Vah. ki lih le nnf.ranio lmmicii«
Včeraj ob 8 uri se je zaključila stavka pristaniških delavcev, ki se je začela v soboto ob 12. uri. Stavko je napovedala sindikalna organizacija pristaniških delavcev FILP-CGIL v vsej državi. Zaradi stavke je bilo v Trstu v soboto popoldne, v nedeljo in v noči med nedeljo in ponedeljkom ustavljeno vse delo na dvanajstih ladjah, ki so bile privezane ob pomolih tržaškega pristanišča.
Včeraj dopoldne so se začeli na pristaniškem uradu za delo razgovori med sindikalnimi predstavniki pristaniških delavcev in predstavniki koristnikov pristanišča. Pristaniški delavci zahtevajo zmanjšanje delovnega urnika na 45 ur tedensko, in sicer tako, da bi se normalni delovni urnik v soboto zaključil ob 13. uri. Zaradi te za hteve, ki jo doslej koristniki pristanišča niso hoteli sprejeti, je prišlo do stavke.
Na včerajšnjih razgovorih so predstaviki koristnikov pristanišča predlagali, naj bi se nadurno delo v sobotah med 13. in 17. uro plačalo po nižji tarifi kot se plača običajno nadurno delo po 17. uri Hkrati pa so predlagali, naj bi se opoldanski počitek delavcev podaljšal na eno uro in pol, tako da bi se zvečer delo zaključilo ob 17.30 namesto ob 17. uri. Predstavniki delavcev niso sprejeli teh zahtev in predlogov in so se zato včeraj dogovorili, da se bodo pogajanja nadaljevala danes na pristaniškem uradu za delo.
Včeraj je bila enotna skupščina delavcev ladjedelnice «Giuliano»,
lu in za dneve stavke; da se dokončno uredi vprašanje, akordnega dela in da se poveča odstotek na akordno delo, in končno, da se zmanjša število nadur in delo ob praznikih. V tej ladjedelnici delavci skoraj ne poznajo praznikov in so prisiljeni opravljati preveč nad-ur, kar škoduje njihovemu zdravju in jim onemogoča vsako razvedrilo.
Motorizirani mladeniči napadli paznika na gradu
V teh dneh so v Trstu nočni na padi na dnevnem redu. žrtev takega napada je bil prejšnjo noč 52-letni občinski paznik Rodolfo Petrini iz Ul. Vidali. Ko je bil v službi pri vhodu v grad Sv. Justa je privozil avtomobil v katerem so bili štirje mladeniči. Eden od teh je zahteval naj Petrini odpre vhod v grad. Zaradi pozne ure se je paznik temu uprl, nakar je iz avtomobila izstopil drug mladenič oborožen s palico in začel udrihati po Petriniju.
S privatnim avtomobilom so paznika prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na prvi kirurški oddelek. Petriniju so zdravniki ugotovili rane in udarce na čelu in zlom nosne kosti. Ozdravel bo v dveh tednh. O neznanih napadalcih se ne ve ničesar.
Moderni Tarzan
peljali z avtom RK. Črepinja ste- vak- kl Jih ->e notranja komisija klenice ji je globoko ranila desno podjetja predložila delodajalcu.
Ravnateljstvo podjetja teh zahtev
ji je globoko ranila desno nogo. Zdraviti se bo morala 10 dni.
Požara na ladji še niso pogasili
Kot smo že poročali, se je v podpalubju grške tovorne ladje »Argo Chios* vnel tovor žita in koruze namenjen v Avstrijo. Gasilci pa še včeraj niso končali s svojim delom. Počasi raztovar-
ni sprejelo. Zato so delavci poob lastili sindikalne organizacije, naj prevzamejo zadevo v roke. Delavci ladjedelnice «Giuliano» zahtevajo: da jim podjetje plača prve tri dni ko se ponesrečijo na delu, ker jim zavod za nezgode na delu v prvih treh dneh po nezgodi ne da ničesar, in sicer z začetkom od 1. julija 1962, medtem ko delodajalci ponujajo izplačilo od 1. januarja 1963; da jim podjetje vrne tisti
timist kluba, ki je v skladu z na Ipln ladj°„ ,P°d sta!n° kontrolo del božične nagrade, ki jim ga je
n,«,,™	!{£&• srž# pS„rsli:',d.;fa]0. *«-»>*V4
Do ni ali pa so se ponesrečili na de-
Hotel Je posnemati Tarzana končal pa je v bolnišnici. Ko je 22-letni sluga Riccardo Cernecca z Opčin Ul. della Pineta 48 hotel splezati na vrh drevesa pri sanatoriju na Opčinah, je padel na tla. Z avtom RK so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili udarce na hrbtu z verjetnimi poškodbami hrbtenice.
V HONOLULU
Igra v treh dejanjih
Osebe: Gregor, trgovec - Jožko Lukeš, Zora, njegova žena - Mira Sardočeva, Marina, njuna hči - Miranda Caharija, Bogdan, Marinin zaročenec - Stane Starešinič, Maks, Gregorjev prijatelj, trgovec - Rado Nakrst, Marija, služkinja - Zlata Rodoško va.
Scena: Jože Cesar Kostumi: Alenka Bartl Tonski efekti: Edvard
MartinuzzI
Režija:	Adrijan Rustja
Prepovedano mladini pod 18. letom!
Prodaja vstopnic od četrtka, ®- ‘.ni. dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane.
Gledališča
GLEDALIŠČE VEHU1
Dames ob 21. uri koncert orkestra tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Sergiuja Celibidacheja. Program obsega skladbe Mendelssohna, Ravela in Beethovna. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic.
AVDITORIJ
Tržaško stalno gledališče pripravlja uprizoritev drame Georgesa Shehade-Ja «Vascova zgodba«. Režija Aldo Trionfo. Scene in kostumi Marcello Mascherini.
SLOVENSKI KLUB vabi na predavanje profesorja Penka o zelo • zanimivem poglavju iz živalstva «Zivljenje delfinov«, ki ga bo imel danes dne 7. t. m. ob 20.15 v Ulici Geppa 9.
Nazionale 15.30 «L’uomo senza passa-to«. Nagrada Oscar Prepovedani) mladini.
Arcobaleno 15.30 «Le (juattro veritš* Monica Vitti, Leslie Caron. Prepo vedano mladini.
Fenice 15.00 «Una fidanzata per P3' Pa« Technicolor. Glenn Ford.
Excelsior 14.00 17.45 21.45 «L1 GattP-pardo« Technicolor. Burt Lancastef' Olaudia Cardinale.
Grattaciei0 16.00 «1 selvaggi del1« prateria« Eastmancolor. VVestern.
Superclnema 16.00 ((Lorenzo ii m«-gnifico« Barvne slikanice.
Alabarda 16.00 ((L’isola in capo mondo« Dawn Adams, Magali Noel-Prepovedano mladini.
Fllodrammatico 16.30 «La porta da1' le sette otoiavi« Sabina SesselmaJi-Prepovedano mladini.
Aurora 16.00 «La donna nel mondo* Prepovedano mladini.
Crlstallo 16.30 «Uno del tre« AnthO-ny Perkins, Renato Salvatori. Prepovedano mladini.
Capltoi 16.00 «Russ!a sotto inchiesta*
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 5. in 6. maja 1963 se je v Trstu rodilo lo otrok, umrlo pa je 20 oseb.
UMRLI SO: 88-letng Giuseppa Simon vd. Criechio, 72-letni Giovanni Brana, 80-letna Ida Deganut vd. Cec-chini, 57-ietna Angela Pellegrlno, 55-letni Gino Slega, 83-letna Orsoia Rosa Medani, 74-letna Elena Mrdalj vd. Ujakovich, 65-letna Valeria Kerkozh vd. Bossi, 76-letna Francesca Sila, 15-letmi Gianlaur0 Marchioli, 42-letni Giuseppe SchiraJdi, 54-letni France-sco Suman, 57-letcH Giovanni Boni-vento, 62-letni Vittorio Antonini, 55-letni Andrea Milil, 60-letna Ada Bu-res por. Colognatti, 81-letna Giovan-na Turcovlch vd. Presen, 51-letn.i Ne-reo Gervimi. 57-letni Serafino Serafi-ni, 61-letn| Ermeneglldo Komatar.
Technicolor, Zadnji dan.
Garibaldi 16.00 «7 strade al tramoo* to» Technicolor. Audie Murph.v.
Massimo 16.00 «La grande rivolt^* Technicolor Christian Martell. Zadnji dati.
Impero 16.30 «Marcia su Roma«.
Moderno 21.15 Gledališka skupin«’ ki jo vodi Renzo Giovampietro ^1' gro Apuleia dii Madura ((Process« per magia«
Astoria 16.00 Dva izredna filma: ** soliti rapinatori a Milano«, «Caro-sello matrimoniale« Teohnicolor. Prepovedano mladini.
Astra 16,30 «Pastasciutta nel deserte*
Vittorio Veneto 16.00 «Due contro tu*-ti» Technicolor. IValter Chiari, Ra1' mondo Vlanello.
Abbazia 16.00 «La soia dei ribelli« VVestern. Van Heflln.
Marconi 15.00 «J^a strada a spirale* Teohnicolor. Rock Hudson. Buri ves.
Ideale 16.00 (cL’arclere verde« Ge C1 Froebe.
Šolske prireditve
Osnovna Sola v Sempolaju pri reč1
12 t.m. 0b 16. uri zaključno šolsko prireditev. Na spored-u je mladinska igra v petih slikah Kristine Brenkove ((Mačeha vabljeni.
in pastorka«. Vljudno
»
MaK oglasi;
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Cipolla, Ul. Belpogglo 4; Godina Enea, Ul. Glnnastica 6; Alla Madda-lena, Ul. delTIstria 43: Pizzul-CIgno-
--- VILM lan Id to, l IZ.Z.U l ■ V- I111J-
la, Korzo Italia 14; Croce Azzurra Ul. Commerciale 26.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trat-Ul. iv, Urnnči4Uh 2<» Telolun «1-792
NOVO:
Gerhard Ellert: ATILA
L 1.440 VI. Desničar POMLAD V BADROVCU	L 1.620
Jack Schafer: Shane L 200.— A. Zweig: Pravda za seržanta Grišo	L 1240,—
FHI VAŠIH NAKUPIH obšSMe trg*1 vino »MAGLIABELLA« aa Korzu G* ribaldl. n (Barriera) iekaj korakof od avtobusne postaje Pri nas dobi«* veliko izbiro vseh vrši PLETENIN nogavic tri perila za ženske, moške I* otroke po riajntžjlh cenah v Trstu, postreženi boste v vašem jeziku. Pri nakupu dobite Drimerno darilo PLASTIKA ZA POKHIVANJE PODGV višina 2 metla Po 500 lir kv. meter! termoplastlčni podi, ploščice «SHIon»’ plastične preproge, zagotovljena »*" mestitev. brezplačni predračuni Za«*-malte se pri »ITALPLAST« Trst. Ttt Ospedale 6, tel. 95-919.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok. Andreja Žagarja daruje Franc KrižmaO-čič iz Gropade št. lo 1000 Ur za Dijaško Matico.
::::::
PLES
pod mlajem v Dolini
I
je zaradi neugodnega vremena prenesen na SOBOTO 11. in NEDELJO 12. MAJA
Sporočamo žalostno vest, da naS je predvčerajšnjim po dolgi >n mučni bolezni zapustila naša drft' ga mama in stara mama
Tereza Grgič
vd. Racman Ražem
Pogreb drage pokojnice bo d®' nes ob 18.30 iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Žalujoči družini . RACMAN in RAŽE1”
Bazovica, 7.V.1963.
č č.’# X a Z	£,__________________________________________________________________________/ JL
'■"»urn	I	■ - ..m M. in,.,, m«.—- -
"""Hilli
'c* 26 in Benedetti
prodaja
tef. ..mletega govejega mesa in št. ,J?ga mesa na Trgu Oberdan Hjj*1 in v Ul. Coroneo št. 1. Zad-Hi obtoženec ni prisostvoval la-“bravnavi, ker je bil bolan.
•"'eg obtožbe, da so prodajali .r*$tno meso, so bili obtoženi
S.
'o?8r
da so prodajali potvorjeno klS.’ čeprav ne škodljivo, ker %;■ obdelano tako, da so sprg-■1 i njegov naravni sestav.
se tiče prve obtožbe, je mer>il lani, da niso obalah dovoljni dokazi, da bi oh-ji ncl Prekršili zakon ter jih m *ato oprostil zaradi pomanjkanj* dokazov. Javni tožilec odv. ijjbovani pa je zahteval za vsa-izmed njih po 50.000 lir glo-Glede druge obtožbe pa je jjjhik sklenil, da se ukine ka-jj's«i postopek, ker so obtoženci fj.bvnali kazen že po upravni „a11' Ta sklep je sodnik sprejel tem Podlagi zahteve, ki jo je v lecn smislu postavil javni toži-
, razs°dbi smo pisali, da je teji*. ov sklep naletel na preje negodovanje občinstva, ki bonSf^tvovalo razpravi. To je biisl] °ma razumljivo, če se poti^ ’ ^a so bili lani na dnevni ^edu prekrški tovarnarjev in Do ual°yalcev živil. Posebno se je iij Vs®j Italiji razpasla navada, bij’0 mesarji dodajali mesu na-sulfit, ki ga je dobavljala Hitid ,‘Vrdka iz Romagne. Pripom-bi * Je treba še, da noben vlad-bovca811 n* P°sef?el vmes ter pre-
zagrešil tatvi-
ina članov Društva upokojencev iz Celja ki so včeraj bili na turističnem obisku v našem mestu. JNas fotograf jim je naredil spominski posnetek v miramarskem parku
•■■IIIUIIIIU........................HUM.MII..IIIIIIIIIIIIMIIIHIMIIMNm.Illllllll...
/7 TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
tržaški «pomlajevalci mesa» danes ponovno na zatožni klopi
Do ponovne razprave Je prišlo na zahtevo javnega tožilca - Poročilo izvedenca s padovske univerze o učinkih natrijevega sulfita
,0?[.ed kazenskim sodiščem, ki bo i tliš?10 v svojstvu prizivnega so-'
*8tcr’ ^odo danes spet sedli na ti >ino *G°P mesarji »pomlajevalni ni?sa*. bi so bili lani oprošče-ptj Pbtožbe, da so prodajali ne-v-s*ho meso za pristno. Obravna-1« tre<^ tržaškim sodnikom je bi-tpy se naši čitatelji prav go-0 dobro spominjajo, v aprilu.
■■a °* ^aI**> bodo tudi danes sedeli 19.1 ?at°žni klopi štirje mesarji:
Čr-:tni Oscarre Marghetti iz Ul.
L.f,pi. 71, 53-letni Giuseppe Poti, ^ lz Ul. Revoltella 16, 49-let-il n.emigio Marši iz Ul. Sabotino jjti. ,ter 50-letni Calvino Bene-ShetV bJl.. Ginnastica 23. Mar-n9t •* je obtožen, da je uporabljal 6, ‘Jev sulfit za mleto goveje 0j]°’ bi ga je prodajal v mesnici lej, ^sbih zadrug na pokritem ze-1» j nem trgu; Poloiaz za mle-jy.*°Veie meso, ki ga je proda-i; vf mesiijci na Korzu Garibaldi j9..“arsi za mleto goveje meso, ki p1°dajal v mesnici v Ul. Car-
11 Husrf>ei vmes icr pre-da. prodajanje tega proizvo-tjj druge strani pa je tudi Jifoj, a je italijanski zakon glede tj, ~y*°dnje in prodaje živil pre-
prPomanjkljiv. jtj °tl razsodbi tržaškega sodni-llrlij* Pritožil javni tožilec. 12. ‘Vai' ani so se v posvetovalnici ®° toj0'an* kazenskega sodišča, ki ntsi®daj sklenili, da se imenuje n* izvedenec, ki naj bi
>S * #
Prizivno sodišče je ponovno razsojalo tudi v zvezi s smrtno nesrečo na delu do katere je prišlo 27. marca lani pri podiranju poslopja bivšega obmejnega bloka na državni cesti pod Sesljanom v smeri proti Tržiču, kjer je izgubil življenje tedaj 56-letni delavec Marij Sedmak iz Križa. Do nesreče je prišlo pri podiranju neke notranje stene. Nenadoma se je na delavca zrušila težka cementna plošča, ki mu je prebila lobanjo ter mu zlomila prsni koš.
Preiskovalni organi so prijavili goriškemu kazenskemu sodišču glavnega geometra ANAS 63-let-nega Pia Uliaha z Opčin Ul. Vena št. 3 ter 47-letnega geometra Cor-rada Guerrina iz Ul. Monfort 16.
Goriško kazensko sodišče je v januarju letos oprostilo oba obtoženca, ker nista zagrešila kaznivega dejanja. Prizivni sodniki so potrdili prejšnjo razsodbo.
Nesreča pri Štramarju zahtevala še eno žrtev
skrbno proučil vso zadevo ter od-, mladoleten, ko je govoril na določena vprašanja sod-j ne. nikcv. Takrat so imenovali za izvedenca prof. Umberta Carretta iz padovskega vseučilišča.
Danes se bomo, kot smo dejali, znašli pred ponovno obravnavo tega vprašanja. Prof. Carretta je namreč že izročil sodnikom svoje poročilo, ki bo predstavljalo seveda temeljni kamen nove razsodbe Prof. Carretta pravi v svojem poročilu med drugim, da ni priporočljivo dodajati mesu natrijev sulfit tako v velikih kakor tudi v majhnih količinah. Z druge strani jta pravi, da se ne more smatrati, da škoduje zdravju, če se na en kg mesa doda 2 g natrijevega sulfita. Svoje mnenje prof. Carretta opira na dosedanja znanstvena odkritja na področju kemije, ki se ukvarja z živili,	(ti	t
Sodni izvbdenec pravi še nadalje v svojem poročilu, da je nesprejemljivo mnenje, da dodajanje o-menjenih količin tujih snovi povzroči spremembe naravnih značilnosti mesa. Nekateri so mnenja — pristavlja še prof. Carretta — da dodajanje sulfitov mesu povzroča določene spremembe v njegovem vitaminskem sestavu in v njegovi regulacijski vlogi življenjskih pojavov.
Pripomnimo naj še, da predvideva zakon* v primeru obsodbe za zgornje prekrške do 8 mesecev zapora ali pa do 400.000 lir globe. Vsi ti prekrški niso zapopa-deni v nedavnem odloku predsednika republike o amnestiji in pomilostitvi.
** *
Pred prizivnimi sodniki (predsednik Roatti, tožilec Meyer zapisnikar Parigi, obramba Pedro-ni) se je zagovarjal 19-letni Giuseppe Gava iz Ul. Palestrina 3, ki je bil obtožen, da je skupaj z dvema drugima obtožencema in nekim Benulichem kradel po vilah in gostilnah.
Gava bi se moral zagovarjati pred kazenskimi sodniki že v decembru lani, ko je bila obravnava proti Giuseppu Comuzziju in Dragu Superini. Ta dva in Ga-vo so namreč obtožili, da so okradli stanovalce treh vil na Opčinah, od koder so odnesli s seboj več žarnic, žepnih svetilk, ventilov za vodovodne naprave, ogre-valnike, vratne ter okenske kljuke itd. Gavo in Superino so nadalje obtožili, da sta okradla dve gostilni, od koder sta odnesla razno jedačo in denar. Gava pa je bil obtožen, da je okradel 6 gostiln, skupaj z Benulichem pa še drugih pet.
Kazenski sodniki so v novembru lani spoznali Gavo za krivega ter so ga obsodili na 1 leto in 5 mesecev zapora ter 45.000 lir globe, medtem ko so oprostili Benuli-cha, ker tatvin ni zagrešil.
Prizivni sodniki so sedaj pomilostili kazen Gavi, ker je bil
Goriško-beneški dnevnik
KMETIJSTVOINDUSTRIJA IN TRGOVINA V MARCU
Zmanjšanje povpraševanja po tkaninah spravilo v krizo tovarno v Podpori
Obmejna blagovna menjava dosegla 527 milijonov lir prometa v obeh smereh
V nedeljski številki smo poročali o hudi prometni nesreči pri Štramarju, pri kateri je izgubila življenje 56-letna Vanda Gervini vd. Nigris. V nedeljo opoldne pa je v bolnišnici, kjer so ga sprejeli zaradi poškodb na nogah in glavi, podlegel poškodbam tudi 51-letni Nereo Gervini. Kot je znano, sta se oba, skupaj z Nereovo ženo Livio Della Torrejevo, vračala proti Trstu z avtom Opel TS 557"2 iz Milj, kjer so praznovali poroko Vandine hčere. Pri Stra-ma>ju pa se je pripetila nesreča. Doslej policijske oblasti še niso mogle ugotoviti, kdo je vozil avto, Prvotno so zdravniki upali, da bodo Gerviniju rešili življenje, saj so njega in ženo sprejeli v bolnišnico s prognozo okrevanja v treh mesecih, Zal pa se je Gervinije-vo stanje poslabšalo in je predvčerajšnjim izdihnil.
Izšel je bilten trgovinske zbornice za mesec marec, ki obsežno obravnava stanje v kmetijstvu, industriji in trgovini goriške pokrajine. Glede kmetijstva mesečnik ugotavlja, da je prevladovalo v začetku marca hladno vreme, ki je zelo slabo vplivalo na posevke, kakor tudi na reden potek zunanjih kmečkih opravil. Po prvih ocenah je mraz uničil pšenične posevke na približno 15 od: stotkov površin. Ostali posevki, ki so preživeli mraz, pa bodo tako malo rodili, da bo letošnji pride lek pšenice za polovico manjši. Pozebli so tudi povrtnina, travniki in deteljišča. Posledic mraza pa strokovnjaki niso ugotovili na drevesju. V drugi polovici meseca so kmetje že začeli saditi krompir in sladkorno peso. Kakor vse zimske mesece, je bilo tudi v marcu zadovoljivo zdravstveno stanje goveje živine. Težave pa obstajajo samo z njeno prehrano, ker so skoraj povsem pošle zaloge sena.
Razmere v industrijskem sektorju so skoraj povsem enake kot v februarju. Na tekstilnem področju se nadaljujejo sindikalne akcije, slaba prodaja blaga na nekaterih tržiščih pa je še bolj zaostrila krizo. Posebno se opaža v tekstilni industriji, kjer bodo, kakor smo že poročali v našem listu, odpustili 65 delavcev, zaposlenih v nočni izmeni. Trži-ške ladjedelnice so opremile veliko turbinsko ladjo in jo proti koncu meseca izročile kupcu. Istočasno so se nadaljevala gradbena dela na ladjah v dokih ter izdelovale opremo za nje. Zelo zadovoljiva je proizvodnja v oddelku za izdelovanje plastičnih mas. Tudi proizvodnja električnih motorjev, katerih obrat so slovesno otvorili ob prisotnosti predsednika republike, je tako po kvaliteti kakor po kvantiteti na zadovoljivi ' višini. Metalmehanično področje deluje popolnoma normalno in z uspehom prodaja škatle, hladilnike in kovinsko embalažo. Agitacija kategorije polnilcev statev je Zavrla proizvodnjo v tekstilni industriji. Se vedno je v veliki krizi oddelek za izdelovanje bombažnih tkanin, veča pa se povpraševanje po umetnih tkaninah. S tem v zvezi naj o. menimo, da je ukinila proizvodnjo edina svilama v goriški pokrajini, ki je imela svoj obrat v StandrežU.
Lesna industrija deluje v okviru svoje zmogljivosti, prehrambena pa je zabeležila večji ritem posebno pri izdelovanju slaščic in likerjev. Gradbena dejavnost se je razmahnila v drugi polovici meseca; oživela pa so predvsem zasebna gradbišča, ker so se javne gradnje ustavile, ali pa se sploh niso začele zaradi neugodnih ponudb.
Na podlagi videmskega sporazuma o blagovni izmenjavi so izstavili v marcu 30 uvoznih dovoljenj za 103 milijone lir blaga. Preko carine so nadalje uvozili za 249 milijonov lir blaga. I istem času so s 44 dovoljenji izvozili za 175 milijonov lir blaga.
Z obrtnicami so goriški trgovci uvozili klavno govejo živino (42 milijonov), goveje meso (24 milijonov), sveže svinjsko meso (43 milijonov), konservirano meso (1 milijon) in mleko (4,2 milijona). Preko carine pa so uvozili konje (27 milijonov), ovčje meso (14 milijonov), les za kurjavo (41 milijonov), nežagan trd les (15 milijonov), žagan trd les (25 milijonov), leseno maso za izdelovanje umetne preje (90 milijonov), cementne izdelke (15 milijonov), idrijske čipke (6 milijonov) itd.
Izvozili so trtne sadike (1 milijon), tekstilno blago (31 milijonov), pocinkane plošče (100 milijonov), umetno vlako (21 milijonov) itd.
Menični protesti
Po podatkih vestnika trgovinske zbornice je bilo na Goriškem v prvi polovici meseca aprila 645 meničnih protestov. Od tega jih je bilo 321 v Gorici, 137 v Tržiču, 36 v Gradežu, 26 v Gradiški, 34 v Ron-kah, 24 v Krminu, 20 v Škocjanu, 12 v štarancanu, 8 v Romansu, 6 v Doberdobu, 4 v Zagraju, 4 v Fo-glianu-Redipugli, 4 v števerjanu, 2 v Sovodnjah, 2 v St. Petru ob Soči, 4 v Turjaku, 1 v Farri.
Smrt zaradi srčne kapi
V nedeljo zvečer je obšla slabost Sergia Vizentina, starega 41 let,'bivajočega v Ul. Degli Euse-bi' v Tržiču. S prijatelji je 'pospravljal jadrnico, ko se je nenadoma zgrudil na tla. V tistem
trenutku je slučajno šel mimo zdtavnik, ki je Vizentipa poslal v bolnišnico. Ker' so mu nudili prvo pomoč; mu je bilo na mah bolje. Oblekel si je jopič, da bi odšel domov; Takrat pa se je ponovno zgrudil na tla in zaradi kapi je umrl nekaj ur kasneje.
Anna Malaroda se počuti bolje
Zdravstveno stanje Anne Malaroda, ki je še vedno v tržiški bolnišnici, se je v zadnjih dneh precej zboljšalo. Zdravniki imajo še vedno pridržano prognozo, vendar bolnica že spozna obiskovalce ki prihajajo k njej, s katerimi je tudi izmenjala nekaj besed. Po vsem tem je mogoče sklepati, da je preživela najhujšo krizo po napadu.
V nedeljo popoldne je velika n. nožiča ljudi sodelovala na pogrebu Feliceja Boscarola, delavca i/. Ronk, ki je bil zaposlen v CR DA v Tržiču, ki je, kot smo že poročali v našem listu, v trenutku popolne blaznosti s sekiro navalu na ženo ter ji povzročil globoko’ rano na glavi in ji odsekal dva prsta, nato pa si sam s skokom s strehe vzel življenje.
SLOVENSKA PROSVETNA
ZVEZA
bo imela svoj
REDNI OBČNI ZBOR dne 19. t.m. ob 9. uri v prosvetni dvorani v Gorici — Corso Verdi 13
Dolfi Persolja in Roman Pitar, oba Steverjanca, ki sta izgubila življenje v nedeljski nesreči pri Latisa-ni. Delala sta v gostilnah «Ai tre amici» in «Alla Luna», ki sta druga poleg druge v Ul. Oberdan
PSDI je ocenil volilne rezultate
V	Gradežu se je sestal izvršilni odbor goriške federacije PSDI, ki Je proučil volilne rezultate parlamentarnih volitev. Analiziral je volilne dosežke v naši deželi in ugotovil, da bo PSDI zastopan v parlamentu z dvema poslancema in enim senatorjem. Kljub izgubi glasov KD pa je po sodbi PSDI politika levega centra edina možna alternativa za nadaljevanje ekonomskega in socialnega razvoja. Člani federacije so nadalje proučili razloge napredovanja komunistične stranke in prišlo do zaključka, da je na njen uspeh vplivala revščina, korupcija in klientelizem, ki ne bi smeli obstajati v resnično demokratični držažvi. V tistkovnem sporočilu, ki nam ga .je PSDI poslal se zahvaljuje volivkam ln volivcem, posebno v Gradežu, ker se je njihovo število zvišalo za 180 odstotkov.
V	goriški občini je PSDI postal druga največja stranka: prekoračil je MSI, ki je zgubil svojega parlamentarnega zastopnika.
Sestanek na županstvu o stanju v UGG
Goriški župan je pred dnevi povabil na sestanek predstavnike U-nione Ginnastica Goriziana, hranilnice, CONI in goriške občine, da bi skupno proučili slabe finančne razmere v katere je zašlo goriško telovadno društvo. Udeleženci sestanka so sklenili najeti pri goriški hranilnici posojilo, za katerega bo morala občina podati določena jamstva. Vprašanje bodo proučili na prihodnji seji občinskega sveta.
Sejem v Ul. Cadorna
V četrtek 9. t. m. bo v Ul. Cadorna v Gorici običajni četrtkov sejem, na katerem bodo kramarji prodajali najrazličnejše blago po I izredno ugodnih cenah.
nate na Ončti
mik
Odvaja danes 7. t. m. z začetkom ob
film:
(Prikazni kapitana Glegga)
Himo «1RIS» PROSEK
Podvaja danes 7. t. m. z začetkom ob 19.30 uri največjo zgod-0 našega časa film:
Buljim a spiaggia
(Na zadnji plaži)
Jfajo: GREGORY PEČK, AVA GARDNER in TONY PERKINS
HIUlinillllllHHIMHMMHMHimilMMHMllHMimilMIIMIMnimMHMHlMmumMimMmiMHHmmMMMmHnHI
CESTA JE SPET ZAHTEVAlA SMRTNO ŽRTEV
Na obalni cesti pod Križem padel z motorjem in se ubil
Nesrečnik je izgubil oblast nad vozilom, se zaletel v cestni rob in si pri padcu prebil lobanjo
Preteklo nedeljo je cesta spet zahtevala svojo žrtev. Okrog 18.30, se je na svojem motorju TS 29421 vračal proti Trstu po obalni cesti Serafini iz Ul. Cereria 3. Ko je privozil do km 141 v višini Križa je 59-letni zapriseženi čuvaj Serafino iz neznanih razlogov izgubil nadzorstvo nad vozilom, ostro zavil na desno in se prevrnil. Pri padcu pa je silovito udaril z glavo v cementni rob ceste. Mimoidoči avtomobilist se je takoj podvizal, da je na kraj nesreče telefonsko poklical rešilni avto RK ln prometno policijo. Z vso naglico so Serafinija prepeljali v bolnišnico, kjer so ga nemudoma sprejeli na prvi kirurški oddelek. Zdravniki so namreč ugotovili, da ima nesrečnik prebito lobanjo in verjetni zlom leve noge. žal je bila vsa nega zaman. Uro kasneje je Serafini zaradi hudih poškodb izdihnil ne da bi prišel k zavesti Njegovo truplo so prenesli v mrtvašnico glavne bolnišnice.
Neprevidnost je spravila v bolnišnico tudi mladega 13-letnega kolesarja dijaka Franca Linija iz Ul. Trasversale del Bosco 3. Ko je predvčerajšnjim vozil s kolesom po Trgu Garibaldi se je nenadoma u-stavil ln podrl ga je avto TS 48179, ki Je prihajal iz Drevoreda D’An-nunzio. Lini je šele pol ure kasneje občutil bolečine in poiskal pomoč v bolnišnici. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek zaradi verjetnega zloma ključnice in udarcev na kolenu. Zdraviti se bo moral 20 dni.
Dvojna nesreča na Nabrežju N. Sauro
Za krmilom motornega troko-lesa TS 40689 se je včeraj okrog 9 ure, namenjen na Trgu Unitš, vozil po Nabrežju Nasario Sauro 39-leini delavec Agostino Sorgo iz Ul, Vasari 20. Ko je dospel do Ul. Coccardi, je nenadoma opazil, da je na prehodu za pešce preč-
kala cesto 78-letna upokojenka Margherita Radivo vd. Benedetti iz Ui. sv, Vida 9. Sorgo je takoj zavrl, kljub temu pa je žensko zadel in jo podrl. Takoj ji je priskočil na pomoč in jo odložil na pločnik, nakar se je namenil čez ce>to, da po telefonu pokliče rešilni avto RK. V naglici pa verjetno ni opazil, da drvi proti njemu avto TS 31107, ki ga je proti Čampu Marziu vozil 45-letni Paolo De Mordaz s Sprehajališča sv. Andreja 40. Trčenje je bilo neizbežno in Sorgo je obležal sredi ceste. Mimoidoči so takoj pokli-c-.li avto RK in karabinjerje iz Ul. dellTstria, ki so nemudoma prih’teli na kraj nesreče. Oba ponesrečenca, žensko in delavca so prepeljali v bolnišnico, kjer so Sorga sprejeli na ortopedski oddelek s pridržano prognozo zaradi verjetnega zloma lobanje, Be-ncdeitijevo pa so pridržali na o-pazovanju zaradi ran in udarcev na levi nogi in levi strani prsi, kjer ima obvezo zaradi zloma, ki s ga je povzročila pred enim mesecem. Zdraviti se bo morala tsden dni.
Otrok se je usekal
V nedeljo popoldne se je pri sekan, u drv ranil 12-letni Aleksander Sfiligoj iz Pevme (Costabo-na). Usekal se je v levo zapestje. V civilni bolnišnici so mu rano obvezali in ga poslali domov, kjer s: bo zdravil sedem dni.
S kolesa je padel
Včeraj se je v Rubijah pri Sovodnjah prevrnil s kolesa 53-letni Romano Vecchiet, stanujoč v Ul. Baiamonti 16 v Gorici. Danes se je ob 16.30 zatekel po pomoč v goriško civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 30 dneh. Pri padcu se je udaril v levo ramo in v čelo, zelo verjetno pa si je zlomil tudi roko.
.........'Hrt.""im""......................................
NOČNI IZLET Z ALFO 1,900, KI SE JE TRAGIČNO ZAKLJUČIL
Žalostno slovo množice Števerjancev od ponesrečencev Persolje in Pintarja
Maraževo zdravstveno stanje je še vedno zelo kritično
Bruno Maraž in Severin Maligoj, ki sta bila tudi v vozilu. Maraž se v latisanski bolnišnici bori s smrtjo zaradi udarca v glavo, Maligoj pa bo ozdravel v 10 dneh. Tudi onadva sta Iz Stever.jana
Včeraj popoldne je ogromna množica pogrebcev pospremila na zadnji poti dva mlada Steverjan-(■», 22-letnega Adolfa Persoljo, ki je stanoval v Ul. Oberdan 17 v Gorici, in 25-letnega Romana Pintarja z Valerišča št, 7. Ubila sta se v grozni avtomobilski nesreči, ki se je pripetila na državni cesti med Benetkami in Trstom in v kateri se je hudo ranil še 25-let-ni Bruno Maraž s Križišča 17, ■nekoliko manj pa 25-letni Severin Maligoj z Valerišča.
Persoljo so pokopali ob 17. uri na goriškem glavnem pokopališču, Pintarja pa na pokopališču v Števerjanu. Obe beli krsti sta bili dobesedno zasuti s cvetjem. Za njima so s strtim srcem hodni svojci, prijatelji, prijateljice in številni znanci. Vsem so silile solze v oči ob misli, da je nesreča iztrgala iz njihove srede mladi obetajoči življenji.
Medtem ko pišemo te vrstice, je 25-letni Bruno Maraž še vedno v življenjski nevarnosti v latisan-ski bolnišnici. V nedeljo so. odšli k njemu vsi domači, včeraj pa je ostala pri njem samo mati, da mu streže. Njegovo zdravstveno stanje je zelo kritično, ker se je udaril v glavo, zadobil hud možganski pretres in udarec v prsni krž Maligoj je zadobil nekaj manj-š h prask in bo okreval v desetih dr.eh.
Fantje so še zvečgr igrali karte v eni izmed dveh gostiln v Ui. Oberdan. Persolja je bil lastnik gostilne «Ai tre amici», Pintar pa je delal v sosednji gostilni aAlla luna». Obe sta druga ob drugi in vanju radi zahajajo vsi Brici, posebno Steverjanci, ker so znanci z obema družinama, poleg tega pa vedo, da bodo v teh lokalih dobili znance in dobro vino.
Družba je sedla v Alfo 1900, ■l>ct Antona Koršiča s Sovence. Avtomobil je bil na gostilniškem dvorišču in, kakor se govori, je
imel njegov ključ sam Dolfi Per-sclja. Ker sta imela oba ponesrečena fanta vsak svoj avtomobil, se še ne ve, kaj ju je pripravilo, da sta vzela Korsičevega. Morda je bil kakšen izmed njunih pokvarjen, morda pa se jima je zaželelo nekoliko hitre vožnje. Dejstvo je, da sta vzela alfo in se skupno s tremi drugimi odpeljala proti Furlaniji. Persolja je takoj pritisnil na plin in voz je začel drveti z vso brzino. Neka peta oseba, ki je bila v avtu in ki jo poznajo pod imenom Pepi Trnovec, je sprevidela, da iz tega n» bc, nič dobrega. Zaukazala je Per-solji, naj ustavi. Izstopila je in se z avtostopom vrnila v Gorico. Povsem nevede si je rešila življenje.
Ostali štirje so nadaljevali pot proti Benetkam. Sklenili so oditi v Mereto, kjer je igral orkester Peppina Di Caprija. Večer so prečesali v veseli družbi, kjer so popili kakšen kozarec preveč. O-kip 3. ure so se odpeljali v Li-gnano, da bi videli, kako se vidi pr letni turistični kraj v nočni svetlobi. Na povratku domov se je okoli 4.40 zgodila tragična nesreča.
Vozilo je zadelo ob cementni z!d na desni strani niosta, odbilo ga je na levo stran in Izrulo dva o icestna kamna. Z veliko brzino je zapeljalo na levo stran ceste iti se zaletelo v platano ter zdrk-n-lo v jarek, kjer se je ustavilo. Na srečo je bila ob tisti uri cesta popolnoma prazna in alfa med svojim divjim plesom po cesti ni s, ravila v nesrečo še drugih nedolžnih vozačev.
Nekaj zatem je pripeljal mimo tovornik podjetja Stock iz ' Trsta. Si ferja sta ponesrečencem takoj poskočila na pomoč, toda za Per-solio in Pintarja ni bilo več not bere pomoči, ker sta bila pri ptiči mrtva. Ostala ponesrečenca, Maraža in Maligoja, pa so odpe-
jjSM y bolnišnico v Latisano,
Nelčnj čatlg potbm -šiita- prišla na krtj nesreče patrulja prometne polleiie iz Cervignana in oddelek karabinjerjev. Persoljo in Pintarja so odpeljali v mrtvašnico pokopališča v Muzzani, od koder so ju včeraj pripeljali v Gorico, odnosno v Steverjan.
Vzroki nesreče za sedaj še niso znani. Obstajata dve možnosti: ali je Persoljo, ki je bil za volanom, premagal spanec, ali pa mu je megla, ki je nastala okoli pi-toka, ovirala razgled, da ni videl ovinka. Prav gotovo je treba k temu dodati tudi izredno brzino, s katero so fantje vozili po furlanskih cestah. Alfa je namreč zelo nagel avtomobil, ki, zlahka doseže 150 km na uro in tudi več. Persolja je bil sicer dober vezač, toda še vedno premalo izkušen, da bi bil kos takšnemu stroju, kot je Alfa Romeo 1900, katerega je, kakor se govori, vrhu vsega tisto noč prvikrat u-pr.ivljal.
Nesrečni avtomobil je Koršič kupil od Rudolfa Gratona komaj 30. aprila in zato še ni bil izvršen prepis pri notarju, Koršič je še že prejšnji dan s tovornikom v Jugoslavijo in je za nesrečo izvedel šele v nedeljo, ko se je vrnil s potovanja. Njegov oče je zanjo izvedel med mašo. Bil je v skrbeh, da je tudi njegov sin zajileten vanjo. Ko je izvedel za ,P4cna jn pa za sinovo potovanje v Jugoslavijo, se pomiril. Ostalim svojcem pa sq vest , o ngsreči sporočili števerjaniki karabinjerji, k’ pa je niso prikazali v ^vsej tragičnosti, ampak so’ se omejili na sporočilo, da so se v6i samo ranili. Svojci, ki’ so zaslutili, da se je moralo zgoditi nekaj hujšega, so aajprej po'telefonij vprašali v Lattsani/. potem pa so se tuai sami odpeljali tja
Krvavi dogodek je skalil prtz, nično razpoloženje, ki je v nedeljo vladalo v Števerjanu ob
slavljenju domačega patrona. V vsaki družini'1 se je govorilo o prometni nesreči, ki je tako hudo udarila pa vaških mladeničih. V tej briški vasi ne pomnijo, c.a bi se kdaj zgodila tako grozna nesreča.
* * *
Včeraj v poznih večernih urah smo re pozanimali po telefonu za zdravstveno stanje Bruna Maraža, k je v latisanski bolnišnici. Zagotovili so nam, da se je njegovo stanie izboljšalo in da je praktično izven nevarnosti. Njemu in n’egi.vim svojcem iz srca želimo, da bi kmalu okreval.
VERDI. 15.30, 18.45 in 22.: «11 gior-no piti lungos, R. Mitchum, C. Jurgens in J. Wayne. Ameriški črnobell film v cinemascopu. Film prikazuje izkrcanje v Normandiji med 2. svetovno vojno.
CORSO. 16.30: «Notti calde d’Orten-te». Ameriški barvni film v cinemascopu. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22.
VITTORIA. 17.15: «Monlca e 11 de-slderloii, H. Andersson in L. Ek-borg. Ameriški črnobell film. Zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 17.00: «11 vendicatore delle cascate nere», H. Peters In J. Alonso. Ameriški črnobell film. Zadnja predstava ob 21 JO.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna URBANI-ALBANESE, Corso Italla 89, tel. 24-43.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 19,6 stopinje ob 13. uri, najnižjo 7,2 stopinje ob 5.30. Povprečne dnevne vlage je bilo 73 odstotkov.
NOV HOTEL V BOVCU
V kratkem bodo v Bovcu dogradili novi hotel, ki ga vidimo na sliki Objekt je kar najbolj moderno in funkcionalno zgrajen. Poleg njega bodo zgradili turistično poslovalnico Izletnika
V 32. KOLU PRVENSTVA A LICE
Inter (brez škode)
in Fiorentina poražena
Samo točka za Juventus in Bologno
Tudi poraz jim ne more Škodovati, so si mislili v vrstah In-terja, ki je gostoval v Rimu. .Naslov letošnjega prvaka je trdno v rokah Milančanov, ki pa se vseeno niso pričakovali tako razigranih gostiteljev. Ti, v izrednem dnevu, so zaigrali kot malokdaj v preteklosti in spravili v mrežo prvakov 3 žoge. Brez dvoma predstavlja ta rezultat presenečenje dneva.
Drugi nepričakovani izid pa je
prišel iz mesta ob Arnu, kjer si je že obsojena Venezia privoščila Fiorentino. V zvezi s to tekmo ni mogoče govoriti o smoli domačinov in sreči gostov. Predvsem je treba poudariti, da so gostje boljšo zaigrali, domačini pa so bili tako zmedeni, da jih ni bilo mogoče spoznati.
Milan je brez težav spravil na kolena nepopolni Spal, medtem ko so se morali Turinčani potiti, da so spravili na kolena borbeno Sampdorio.
Po nedeljskih rezultatih sodeč bo prišlo na dnu lestvice do naknadnega turnirja za rešitev. Na-poli je zaradi neodločenega izida i Bologno še bolj zašel v zagato,
medtem ko sta si Genoa In Medena z zmago nad Lanerossi oziroma Palermom dvignila nekoliko višje z možnostjo, da se rešita nevarnosti izpada.
Juventus pa je kljub neodločenemu rezultatu v Mantovi ohranil drugo mesto, ki je bilo v nevarnosti, da mu ga odvzame Bolo-gna. Toda neodločen izid z Napo-lijem v Bariju ni zadostoval Bo-lonjčanom za podvig.
FLORENCA, 6. — Igralci Fioren-tine bodo v sredo odpotovali v Sovjetsko zvezo, kjer bodo odigrali dve tekmi z moskovskima enajstericama. Prvo tekmo bodo odigrali v petek 10., drugo pa v nedeljo 12. t. m.
IZIDI
*Atalanta-Catania Venezia- 'Fiorentina 'Genoa-Lanerossi 'Mantova-Juventus ♦Milan-Spal 'Modena-Palermo 'Napoli-Bologna •Roma-Inter •Torino-Sampdoria
0-0
4-1
2-0
0-0
4-0
2-0
0-0
3-	0
4-	2
LESTVICA
Inter	32	19 0 4	55 19	47
Juventus	32	17 8 7	46 22	42
Bologna	32	17 7 8	56 36	41
Milan	32	14 13 5	50 25	41
Roma	32	13 12 7	55 30	38
Fiorentina	32	14 7 11	50 31	35
Lanerossi	32	12 9 11	33 35	33
Torino	32	12 8 12	32 36	32
Atalanta	32	11 9 12	40 42	31
Spal	32	11 9 12	30 36	31
Modena	32	10 9 13	36 46	29
Catania	32	9 10 13	34 55	28
Sampdor.	32	10 8 14	38 47	28
Mantova	32	7 13 12	29 43	27
Genoa	32	8 10 14	31 44	26
Napol!	32	9 8 15	33 56	26
Venezia	32	6 9 17	34 48	21
Palermo	32	5 10 17	17 49	20



Tudi v Gradiški premoč Tržačanov
Bor - Torriana
3:0
15:2,15:11)
I
1
MEDNARODNI KOŠARKARSKI TURNIR
i
ODBOJKA
(15:12,
Prvenstvo

Željezničarju (Karlovac) zmaga in trofeja Fides
i
Tržaški Hausbrandt za točko podlegel Američanom
***
Zaradi mednarodne tekme Ita-rija-Brazilija v nedeljo odpadejo prvenstvena srečanja. Prihodnje kolo bo 19. t.m.
Bor jc tudi tokrat premagal svojega nasprotnika. Ta jim sicer ni mogel resno ogrožati zmage in za borovce je bila ta tekma le povprečen- trening. V prvem setu so naši nastopili premalo ogreti, ker so prišli z avtobusom pozno v Gradiško; zato so nasprotniki tudi dosegli celili 12 točk, kar bi se jim drugače ne posrečilo. Po tem setu pa so se borovci ogreli in razživeli. Na uboge nasprotnike se je usula cela toča tolčenih žog. Naši
1
C lige

Po uspešnem nastopu v sobotnem uvodnem srečanju z Ameri' čani Eaglesa, so igralci Zeljezničarja iz Karlovca pokazali v ne* deljski zaključni tekmi za pokal Fides prijetno in tudi zelo ristno košarko. V finalu za prvo mesto so Jugoslovani premagaj uporno petorko Fidesa iz Roseta, ki je bila ojačena s tremi člani Ignisa in sicer z Magistrinijem,
Maggettijem in Padovanom. Kljub


temu so gostje v zelo lepi igri spravili nasprotnike na kolena in tako osvojili pokal. Od Jugoslovanov se je najbolj izkazal kot režiser in tudi kot uspešen strelec Kolakovič, za katerim se je po uspešnih metih uvrstil Križan. Vsi drugi pa so odlično vezali in so po navdušujoči igri večkrat pro-
so jih popolnoma zmedli, tako da nasprotniki niso dosegli več kot 2 točki.. V tem setu so borovci res dokazali svojo absolutno premoč.
V tretjem setu so Tržačana zaigrali nekoliko bolj na ]ah-
.....................................................................................................................................................................................................Mlinu............IIIHII......Illllllllll,.....................................MII)
BLIO	A
IZIDI	
Bari-*Lucchese	3-1
'Messina-Brescia	2-0
•Foggia-Cagliari	0-0
'Padova-Catanzaro	1-0
•Verona-Lazio	1-0
Lecco-'Como	3-1
Parma-'Cosenza	2-1
•Simmenthal-Pro Patria 1-1	
'Alessandria-Triestina	3-0
'Udinese-Sambenedettese 2-2	
LESTVICA
Messina	32	17	11 4	44 21	45
Bari	32	13	14 5	41 24	40
Lazio	32	14	12 6	37 24	40
Brescia	32	13	12 7	33 25	38
Verona	32	13	11 8	34 23	27
Cagliari	32	11	13 8	36 27	35
Padova	32	12	H 9	37 34	35
Lecco	32	11	12 9	38 34	34
Foggia	32	12	10 10	43 39	34
Simm.	32	H	10 11	46 43	32
P. Patria	32	9	13 10	30 30	31
Cosenza	32	8	15 9	25 32	31
Udinese	32	9	11 12	44 42	29
Catanz.	32	a	11 12	27 37	29
Triestina	32	9	10 13	41 53	28
Parma	32	9	1» 13	27 39	28
Aiessan.	32	t	10 14	25 31	26
Samhcn.	32	6	13 13	26 40	25
Como	32	7	10 15	33 48	24
Lucchese	32	•	7 19	32 54	19
Prihodnje tekme (12. maja)
Sambenedettese-Verona, Parma-Simmenthal Monza, TRIESTINA-Padova, Lazio-Messina, Lucchese-Foggia, Lecco-Cosenza, Pro Pa-tria-Como, Bari-Cagliari, Catan-zaro-Brescia, Udinese-Alessandria
Atalanta-Gatania
Fiorentina-Venezia
Genoa-L.R. Vicenza
Mantova-Juventus
Milan-Spal
Modena-Palermo
Napoli-Bologna
Roma-Inter
Torino-Sampdoria
Foggia-Cagliari
Lucchese-Bari
Messina-Brescia
Verona-Lazio
(0-0)
(1-4)
(2-0)
(0-0)
(4-0)
(2-0)
(0-0)
(3-0)
(4-2)
(0-0)
(1-3)
(2-0)
(1-0)
X
2
1
X
1
1
X
1
1
X
2
1
1
KVOTE:
13 — 6.778.000 lir 12 —	195.700 lir
TUDI V ALESSANDRIJI POLOM
Trije goli domačinov zmedeni Triestini
Tržačani, zaradi poškodbe Porra, skoraj celo igro v desetih
STRELCI: v 16’ p.p. Vitali; v d.p.: v 2’ Bettini, v 19’ Vitali.
ALESSANDRIA: Nobili; Melideo, Tenente; Migliavacca, Bassi, Giacomazzi; Vanara, Vitali, Gambarini, Cantone, Bettini.
TRIESTINA: Toros; Frigeri, Vitali; Dalio, Merkuza, Sadar; Ferrara, Porro, San-telli, Secehi, Risos.
SODNIK: Cirone iz Palerma.
Alessandria, ki ima najbolj ste-
rilen napad B lige, je morala gostiti Triestino, da je vsaj nekoliko popravila slab vtis iz preteklosti. Samo Triestini je lahko zadala tri gole, za katere nosijo vratar in igralci obrambe precejšnjo dozo krivde. Medtem ko si je Alessandria z nedeljsko jasno zmago popravila položaj in lahko misli tudi na rešitev, se je stanje Triestine poslabšalo. Ce bo ta poraz usodnega pomena, se bo kmalu videlo.
Triestina je imela tudi smolo. Porro si je že v začetku igre nategnil mišice, zaradi česar so bili gostje prisiljeni igrati v desetih. Tržačani so tako izgubili vsakršno jasno sliko igre in so postali žrtev vztrajnih domačinov, ki sicer niso pokazali ničesar takega, da bi bilo omembe vrednega. Na srečo so imeli dva i-gralca v dobrem dnevu, kar je zadostovalo, da so spravili zmedene goste popolnoma na kolena.
Domačini so bolj po krivdi To-rosa kot po lastni zaslugi zaključili prvi polčas v vodstvu. Ko se je pričakovalo, da se bodo Tržačani, kot je že njihova stara navada, uprli in prešli v protinapad, so prav gostitelji povečali rezultat. Ti so v drugem delu igre nastopili z obrambno taktiko in so se posluževali hitrih protinapadov, s katerimi so večkrat popolnoma zmedli zelo slabe in nevoljne goste.
Začetek igre je potekal v prid Alessandrie, ki je izrabila poškodbo Porra ter je začela ogrožati negotovega Torosa. Ze v štirinajsti minuti so imeli domačini izredno priložnost, a žoga je šla tik mimo vratnice v out. Tri minute kasneje pa je Vitali, ki je
bil na sredi kazenskega prostora Triestine, močno streljal in presenetil Torosa. Alessandria je prevladovala in samo Santelli je tu pa tam prekinil njihove akcije. Tržaški srednji napadalec je v 37’ spustil močan strel, katerega pa je nasprotni vratar prisebno u-branil.
Ze v peti' minuti drugega dela igre so domačini prišli s kazenskim strelom do drugega gola in ker jim je Triestina dovoljevala, da so igrali kakor so pač hoteli, so ohranili svojo premoč vse do 20’, ko so zaradi Frigerijeve napake tretjič pretresli mrežo Tržačanov. Ta je bila še enkrat v nevarnosti in sicer v 44’, ko je imel Vanara pri nogi izredno žogo, katero pa mu je Toros v zadnjem trenutku po sreči odvzel.
1.
*.
3.
4.
5.
6.
1.	Steno
2.	Mamuli
1.	Frolic
2.	Hals
1.	Ogaden
2.	Scot Allah Zanchetta Maida Pinzano Fuiss
Noble Dux
1
X
2
X
2
X
1
1
X
1
1
X
KVOTE:
12 — 7.853.410 lir 11 —	174.520	lir
10 —	13.826	lir
PRIJATELJSKI NOGOMET
HAMBURG, 6. — Brazilija Je v nedeljo premagala z 2:1 nemško nogometno reprezentanco. V prvem polčasu so Nemci prešli v 44’ iz enajstmetrovke z Wernerjem v vodstvo, v 25’ drugega polčasa je Cou-tinho Izenačil, Pelfe pa je dve minuti kasneje dosegel zmagoviti gol.
Danes so bili nekateri brazilski igralci zapleteni v prometno nezgodo. Na srečo so se Pelfe, Žito in Djalma Santos, ki so bili v taksiju, ki je treščil v tramvaj, rešili bret poškodb.
drli tudi uspešno do mrežice, ko in si dovolili raznih virtuoz- iiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiimiiiimimtiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiifiiiimiiiiiimiiitimiiiiiimiiiiMiiimmiiiiii
nosti na račun nasprotnikov. Bili
JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
so pač gotovi končne zmage, ki so jo tudi dosegli.
Tekma s Torriano je bila za borovce le priprava na prihodnjo tekmo, ki bo najresnejša vsega prvenstva. Bor bo prihodnjo nedeljo imel v gosteh goriško ekipo AGI, ki se je izkazala kot najresnejši konkurent za končno zmago. Ta tekma je za prvenstvo odločilna, ker imata obe ekipi enako število točk.
Za Bor so nastopili: Jurkič, S. in W. Veljak, Drasič, Škrinjar, Mi-jot in Vitez.
IZID
BOR—TORRIANA	3-0
(15:12, 15:2, 15:11)
ODBOJKA
Nocoj ob 20.15
na stadionu «Prvi maj»
BOR B-VIS
Nocoj ob 20.15 bo v dvorani stadiona »Prvi maj» na Vrdelski cesti odbojkarska tekma v okviru promocijskega prvenstva med B ekipo Bora in šestorko VIS. Današnja tekma drugega moštva Bora, ki je sestavljeno iz mladih in nadobudnih igralcev, je zelo važna ker bo od nje odvisen ves nadaljnji potek turnirja: tekmeci ekipe športnega združenja namreč spadajo v ožjo skupino favoritov za končno zmago.
Ker imajo mladi borovci že eno izgubljeno tekmo, smo prepričani, da bodo nocoj nadeli vse sile, da si zagotovijo obe točki in tudi prestiž, ki je v takem tekmovanju zelo važen.
Kot starejši so tudi mladi igralci potrebni spodbujanja. Zato vabimo vse ljubitelje te panoge in prijatelje Bora, da pridejo nocoj v čimvečjem številu v dvorano.
Po zmagi v derbyju Partizan zopet prvi
☆	Maribor in Olimpija s točko i gostovanja
☆	Tudi za Gorko in Delamaris samo pol izkupička
Med 22. kolom jugoslovanskega nogometnega prvenstva prve zvezne lige je Partizan ponovno prevzel Dinamu prvo mesto. Partizan je v domačem derbyju z Beogradom prepričljivo zmagal, medtem ko je zagrebški Dinamo doživel na gostovanju v Sarajevu nepričakovan poraz.
S C L
Tudi Rijeka je prišla do zrna-ge in tudi niški Radnički je od vzel Slobodi obe točki. V ostalih tekmah so si tekmeci porazdelili točke.
* * *
Oba slovenska predstavnika v drugi zvezni ligi sta se vrnila z gostovanja z polovičnim izkupičkom domov. Maribor je gostoval v Sarajevu, kjer je prisilil Famos na neodločen izid. Z istim rezultatom se je tudi zaključil nastop Olimpije v Borovu.
* >!t M=
V slovenski conski ligi je Delamaris po številnih uspehih v zadnjih časih uspešno zaključil tudi nevarni nastop v Ljubljani proti tamkajšnjemu Slovanu. Izolčani so prisilili borbene gostitelje, da so jim prepustitli točko.
Tudi Nova Gorica je morala na lastnem igrišču prepustiti tdčlco enajsterici trboveljskega Rudarja.
IZIDI
Gorlca-Rudar (T) 1:1 (0:0) Slovan-Delamaris 313 (1:0) O.Krim-Ljubljana 2:2 (2:1) Kladlvar-Celje 3:2 (0:0) Sobota-Železničar 2:1 (1:0) Triglav-Ilirija 2:1 (1:1) Svoboda-Rudar (V) 3:2 (0:0)
Kot že v soboto, je bila tudi nedeljo, sicer za take nastope preveč primerna dvorana v * della Valle, nabito polna. Del11 so ljubitelji košarke prišli v lovadnico zaradi Zeljezničarja no pa zaradi nastopa domače Hausbrandta, ki je imel v bot" za tretje mesto za nasprotnika meriške letalce iz Aviana.
Proti vsaki prognozi so A®1, čani zasedli tretje mesto v leWj njem turnirju in so po zasl"! izredno živahnega Koxa preflj' gali sicer hitre in odlične, a vi'
-____:___ m	_ tt.__i_—
O1111 olv-cl	111 UU1U.UC, “	...
sih naivne Tržačane Hausbranu' za eno samo točko razlike.
IZIDA
Za prvo in drugo mesto ZELJEZNICAR-FIDES 63-56 (2W
Za tretje ’ in četrto mesto EAGLES-HAUSBRANDT
Moštva so nastopila v nedelji zaključnih tekmah kakor sledi:
ZELJEZNICAR — Stojkovič, fj lakovič (27), Keser, Diklič, K Žan (20), Jeličič (2), Zaborski
Ledič, Kiseljak (4), Kasun (6)-FIDES — Magistrini (17), getti (28), Padovan (11), Gamb8'J Marini, Perracchia, Ferzetti, lw liti, Bacchetta, Tulli.
EAGLES — Wallace (14), D8*' son (5), Joja (7), Kox (15), H8? (4), Bradley, Dudley (14), liams, Crovver, Fink, Porter HAUSBRANDT — Franeescl«! (1), Oveglia, Lindi, Stigli <*, Bianco (18), Prelz (7), Della C, ce (24), Generoso (2), Fermo l1'1 Friedrich (7).
Na sliki: prizor s finalne teki«8 Željezničar — Fides
IIIMIIIIIIIIIIIIIIII||||||||||l||IMilllllllllUI|||||||||||||||||||||i|Tlliini||||||||||lim|lll|||||,|||||||||||n|||||1||||||||||
Dve mednarodni nogometni tekmi
V sredo na Dunaju Avstrija B - Italija B
RIM, 6. — Za sestavo reprezentance B, ki bo v sredo 8. maja nastopila proti Avstriji B na Dunaju, je tehnični komisar Fabbri izbral naslednje igralce: ATALANTA: Domenghini, Mere-ghetti.
BARI: Carrano, Catalano. BOLOGNA: Janich, Renna. CATANIA: Petroni.
FIORENTINA:	Castelletti,	Mala-
trasi.
INTER: Bolchi.
JUVENTUS: Anzolin, Castano. ROMA: Cudicini, De Sisti.
SPAL: Gori.
TORINO: Ferrini.
Zbor povabljenih igralcev je bil v Mestrah, odkoder so nocoj izbrani nogometaši odpotovali na Dunaj.
V nedeljo v Milanu Italija - Brazilija
RIM, 6. V nedeljo bo mednarodna prijateljska nogometna tekma Italija-Brazilija. Igralce, ki pridejo v poštev za sestavo reprezentance, so povabili v Florenco, kjer bo jutri zbor. Verjetno se bo že zbranim pridružil po tekmi na Dunaju še kak nogometaš. Za sedaj so tehničnemu komisarju na razpolago:
BOLOGNA: Bulgarelli.
INTER: Burgnich, COrso, Facchet-ti, Guarneri, Mazzola. JUVENTUS: Salvadore. MANTOVA: Negri, Sormani.
MILAN: Maldini, Rivera, Trapat-toni.
ROMA: Menichelli, Orlando.
1 TORINO: Vieri.
I.	ZVEZNA LIGA
Crvena zvezda-Velež 0:0 Sloboda-Radnički (N) 1:2 (0:2) Novi Sad-Hajduk 0:0 Sarajevo-Dinamo 2:0 (1:0) Beograd-Partizan 1:3 (0:1) Budučnost-Željczničar 0:0 Rijeka-Vojvodina 2:0 (1:0)
II.	LIGA (ZAHOD)
Rudar-Borac 1:0 (1:0)
Celik-Karlovac 3:2 (3:2) Borovo-Olimpija 1:1 (0:1) Slavonija-BSK 0:1 (0:1) Trešnjevka-Lokomotiva 3:3 (0:2) Varteks-Sibenik 4:0 (3:0)
Split-Istra 3:1 (2:1)
Famos-Maribor 1:1 (0:1)
■ Illllllllll lllll ll||||||||| IIIIIHII IllllllllllltllllllllUHUU
TENIS ZA DAVISOV POKAL SPLIT, 6. — Jugoslovani so v prvem kolu teniškega turnirja evropske cone za Davisov pokal izločili s 5:0 predstavnike kneževine Mo-naco.
s!s * #
Ostali rezultati:
Norveška — Portugalska Rodezija — Holandska Danska — CSSR Belgija — Madžarska Čile — ZAR Avstrija — Izrael Romunija — Švica Sovjetska zveza — Finska Francija — Poljska Španija — Z. Nemčija
5:0
4:1
4:1
3:2
o:0
5:0
5:0
5:0
5:0
3:2
©
a. solženicin
EN DAN IVANA, DENISOVICA
V Temgenjovu niso poznali zidanih hiš, hiše so lesene. Tudi šoja je iz brun, iz gozda so vozili šest sežnjev debele tramove. Toda v taborišču je človek moral postati zidar — in Suhov je zidar. Kdor ima dva poklica, se jih bo naučil tudi
deset.
Ne. Der ni padel le enkrat se je spotaknil. Na vrh je skoraj pritekel.
«Tju-rin!» klice z izbuljenimi očmi. «Tju-rin!»
Za njim je od spodaj pritekel Pavle z lopato v roki kakor ga je pač doletelo.
Der nosi taboriščni Jopič, vendar nov in čist. In imenitno usnjeno čepico. Toda na njej nosi številko kot vsi ostali: BE-731.
»Kaj je?» Je pristopil Tjurin z lopatico v roki Brigadirska čepica mu je zdrsela na oko.
Nezaslišana reč. Vendar Je ne smeš zamuditi, paziti pa Je treba tudi, sicer se bo malta v koritcu strdila. Suhov zida pa posluša.
«Le kaj ti je?» kriči Der in pljuva slino — »Tole smrdi po zaporu. Tole je kaznivo dejanje. Tjurin! Prislužil si boš tretji rok!»
Šuhovu se je Sele zdaj poblisknilo, za kaj gre. Pogledal
je Kilgjsa — tudi ta ve. Strešna lepenka! Na oknih je zagledal strešno lepenko.
Suhov se ne boji zase, brigadir ga ne bo prodal. Le za brigadirja se boji. Za nas je brigadir — oče, zanje pa — kmet na šahovnici. Za takšno reč lahko brigadirju odmerijo drugi rok na severu.
Uh. kako je brigadir nakremžil obraz! In kako je vrgel lopatico na tla. Pa stopil proti Deru. Der se je obrnil — Pavle je že dvignil lopato.
Lopato, ni je zaman prinesel.
Tudi gluhi Senjka je razumel: roke je del v bok pa pristopil. Tudi on je velikan vrag ga poberi!
Der je vzdrhtel, se vznemiril in zdaj gleda: mišjo luknjo išče.
Brigadir se je sklonil k Deru pa mu dejal prav tiho, vendar tako jasno, da ga je tudi zgoraj slišati:
»Vaš čas je minil, kolere ne boste določali rokov! če zineš eno samo besedo, krvoses, ti bo poslednja, to si zapomni!*
Brigadir kar kipi. Kipi pa se ne more pomiriti.
Tudi koščeni Pavle meri Dera s pogledom, da reže.
«Kaj Je z vami, fantje, kaj je narobe?!» je prebledel Der In se odmika od odra.
Brigadir ni rekel nič drugega, popravil si Je čepico, pobral skrivljeno lopatico, odšel pa proti svojemu zidu.
Tudi Pavle se Je počasi odpravil navzdol...
Po-Ča-si...
Der se boji ostati in prav tako boji oditi. Postavil se je za Kilgasa in čaka.
Kilgas pa zida — tako mešajo v lekarni zdravila: zdrav, niku se nikamor ne mudi. Deru ves čas kaže hrbet, ko da ga sploh ni opazil
Der se počasi bliža brigadirju. Oholost je splahnela.
»Kaj naj povem preddelavcu, Tjurin?*
Brigadir zida, ne da bi dvignil glavo:
»Povedali boste — tako je pač bilo. Bilo je že, ko smo prišli.*
Der se Je še obotavljal. Zdaj vidi, ne bodo ga obuli. Počasi je stopil z rokami v žepih.
«Hej, Sč-osemstoštiriinpetdeset,» je zagodrnjal, »čemu nalagaš tanko plast malte?*
Nad nekom je treba iztresti jezo Šuhovu ne more nihče očitati da ima poševen zid ali da zidaki niso postavljeni lepo drug od drugega — tako naj bi bila torej plast malte pretanka.
»Dovolite da pripomnim,* je kljubovalno dejal, «če zdaj položimo debelo plast, bo na pomlad vsa termoelektrarna pričela curljati.*
«Zidar si in poslušaj, kar pravi desetar,* se je namrščil desetar in po stari navadi močno zardel v obraz.
Kajpada, lahko bi tanjše, včasih tudi debeleje, toda le tedai — če je zidanje človeško, ne pa pozimi. Pa tudi ljudi se je treba usmiliti. Važen je učinek. Tako pojasnjevanje bi bilo zaman, človek ne razume.
In Der sestopa počasi po odru.
»Popravite mi dvigalo!* kriči za njim brigadir z zidu. Kaj neki smo, mezgi? V nadstropje moramo z rpkami nositi zidake!*
»Za nošenje ti plačujejo,* mu pravi Der z odra, vendar mirno.
»Na vozičkih naj bi jih tovorili, toda poskušajte riniti vozičke po odrih. Plačajte ,z nosili’!*
«Mar tega ne bi storili? Toda knjigovodja noče knjižiti ,na nosilih’.*
»Knjigovodstvo! Pri meni pa dela vsa brigada, da bi stregla štirim zidarjem. Koliko bom zaslužil?*
Tako ves čas kliče brigadir.
»Malto!* je zaklical v globino.
«Malto!» je pritegnil Suhov. Vso tretjo vrsto so zravn»' zdaj lahko človeško začnejo s četrto. Vrvico bi morali niti za eno vrsto, vendar bo šlo tudi tako, to vrsto bo^ postavili brez vrvice.
Der je ves zgrbančen odšel prek polja. V pisarno gre, bi se ogrel. Najbrž mu je neprijetno. Toda preden sre^ volka Tjurinove vrste, je treba premisliti. Ce bi s takšni brigadirji živel v soglasju, bi ne imel težav: nočejo, da krivil hrbet, hrana je dobra, stanuje v posebnem oddeli11 kaj neki hoče? Tako pa se zaletava in kaže lastno pamet.
Prišli so od spodaj in povedali, da sta preddelavec eW' tričar m strojnik odšla - dvigala ni mogoče popraviti.
To pomeni, naj tovorijo!
Suhov je videl mnogo gradbišč in povsod se je tehniKJ sama pokvarila ali pa so jo uničili zaporniki. Pokvarili f stroj za dviganje tramov: nekaj so vrgli vanj in ga pust111' Zato, da bi se odpočili Sicer pa, tram za tramom — ^ vek ne najde več sape.	(
»Zidake! Zidake!* kliče brigadir, spametoval se je. In ^ križa mater tistim, ki jih prinašajo ali mečejo.
«Pavle sprašuje, kako bo z malto?* vpijejo spodaj.
«Mešaje naj, kaj drugega!*
«2e pol zaboja so namešali!*
»Naj zmešajo še enega!*
Stvar se kuha! Lotili so se pete vrste. Prvo vrsto so 1 f dali počasi, zdaj pa sega zid že do prsi. Kako ne bi šlo, r ni ne oken ne vrat, le dve slepi steni, zidakov pa je dov® Ponovno bi morali nategniti vrvico,, toda zdaj je prepoj
»Dvainosemdeseta je prišla in hoče vrniti orodje,* r roča Gopčik.
Brigadir ga je nemo ošinil s pogledom.
»Brigaj se za svoj posel, smrkavec! Zidake nosi!*
v
ivi
Jo
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 8-11. TELEFON »3-8U8 letna 1800 lir, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 Ur — FLRj v tednu Stritarjeva ulica 3 I. telet 21-928, tekoči račun pn Narodni banki v
(Nadaljevanje sledi)
IN »4.«:«. - Boš trn predal 559 - PODRUŽNICA GORKA: Ulica S PelllCU III, Tel 33-82 - UPRAVA:	TRSI - UL SV FRANČIŠKA št 20
20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun- Založništvo Ljubljani 600-14 603.86 - OGLAS!: Cene glasov. Za vsak mm v širini enega Stolpca: tegovskl 1IM). finančno.t,pravni 150 osm^ l^ uf -Odgovorni urednik: STANISLAV KKNKO — izdaja m liska Založništvo tržaškega tt^ka, Trst
m št 37-338	- NAROČNINA: mesečna 650 lir - Vnaprej:
tržnškega :,iska lrst 115374 - Za FLRJ: ADIT, DZS, LJubU®^ Mau oglas 30 Ur beseda. — Vsi oglas: se naročajo pri’ upravi-
Mp
«0(
bii
<S
$■
»it
Pbl
»tr
ho!
■to,
4»
Mr,
ti»,
Jot
8
»C,
S®"
hlo
t'
6r,
vai
«ev
f
Mil,
Ura
4»
'M,