...in sonja. oiroka "baraka se cži in C%i, strcp se niza. Nerodne cmar© izginevajo, kakcr v megli. Le dve Še ostaneta. Pa še ti dve se spreminjata - šo male - in tak« sni sta ket aomači.
Marjetica gleda in se čudi: saj ni več v baraki. Doma je v. ljubi in dragi domači scbici kakor nekdaj! Ka steni je podeba Matere bežje z Erezij. Nasproti je oltar» ček presvetih Src. Prav za res: Marjetica je doma.
Scnce posije skozi ckno in vabi i "Pridi , pridi Marjetica, da se malo pcigrava!"Kct lahkokrila vila se Marjetica dvigne in od» kiti na vrt, kjer ste ji mala lurska votli« na s podobico J3re zmadezne. S sestro Mar * tinkc in bratcema Markcem' .in ¡TcnČkrm soj t bili nekcč postavili.;
Odhiti na ifonec vrta.Se stoji tam votlina.'¿e JscSe Marjetica pfklekniti, pa se sprmni na sestrice in bratcarTudi »ni mc= rajo biti zraven,kakor navadno .Saj res,le.> kje so neki vsi domači*.3e nikogar hi vide= la,odkar je vstala.Mcraa so pred hiše? So šli v cerkev in. pustili njo samo?
Mai\>etieu hi. t i v iušd, 'Ii.it. ¡.1 ni f.o^ar. Prod hišo tudi ne.
Tac ! Po cesti prihajajo iz dalje, Morda, so bili v cerkvi in se sedaj vračajo«Metka jih ne razloči. Sc še predaleč. Treba je se malo potrpeti.
Utrga si marjetico in ugiba; 3c domačini sc , st-niso, sc---niso !Pcgleda na cestr .
Mej BoglRes niso domaciJTo so tuji ljudje, taki, ket so preje večkrat prihajali v hi= šo in iskali ateta, ki ga ni bilo doma,se jezili in preklinjali, a mama je jokala in jekala.
Očka pa ni prišel. Le pismo,čisto krat= ko pismo je poslal:
"Pridite takoj v Ljubljana!"
3e tisti dansme bili tam in potem nagla potovanje v tisto lepo dežele.
Seveda, vse to sc bile lepe sanje-

-3-
Sanje? Kaj pa oni tujci,ki prih; ..ju jo po cesti? Oni čudni ljudje s puškami ca ramah? So tudi sanje ?Ne, glej,so že tu!
Bradati tujec z rdečo zvezdo na kapi stegne roko proti njej.
Marjetica krikne v silnem strahu.
A glej! Mehka roka jo rahlo poboža po Čelu.
"Kaj ti je, Marjetica?" Zvonek mamin glas zbudi Marjetico iz spanja.
Sanje? Resnica ?
Da, resnica.Marjetica se je oddahnila. Le sanjala je,da je doma. Pa je še vedno v baraki - hvala Bogu! Marjetica se boji tujih mcž v domovini. Zato je raje tu. Tu ni bradatih, mrkih mož s puštomi in rdeči= mi zvezdami na kapah. Tu je mir, kljuh neprestanemu hrumu v baraki - mir ...
Marjetica se izvije iz maminega naroč= ja in steče pc baraki srečna, vesela...
Marica joka,
Oh, Marica joka, jo prstek boli: grd trn jo je zbodel, zdaj teče ji kil . "Pomaga jte, mama3" premilo ječi. "Izderite trnek! Kako to boli!" Pomaga ji mama, ,/uBtavi ji kri. Zdaj Marica naša že spet se smeji.
Matko Krevh.
p€ m
Bilo je preti leti v ljub = Ijani.V neki trgovini na Sta = rem trgu so imeli papigo.Vednc ko je kdo vstopil, so usluz = benci drug za drugim ponavlja= li:
"Klanjam se! Kaj pa želite, prosim?"
Tega pozdrava se je naučila tudi papiga. Tako je tudi ena ponavljala:"Klanjam sej Kaj pa želite, prosim?"
Nekoč je papiga ušla iz trgovine.Gbsede= la je na velikem "brestu ob Ižanski cesti. Mimo* pripelje Ižanec. Vesele maha z laičem pc zraku. Kar zagleda na brestu pisanega ptica. Mahne z cičem proti njemu, a ptič se ne zgane. Zamahne v dru= gc, pa ptič še sedi.
"It je pa čudne? Morda bi se pa ptič dal ujeti ?" Ustavi konja in spleza na drevr. Previdno se pomika proti ptiču. Že stegne rc=: ke, da bi ga zagrabil -tedaj pa se ptič zgare, se nekoliko prestopi,nato se prikloni in zagruli:
"Klanjam se!Kaj pa ¿eli= te, prosim?"
Izancu je kar sapo za = prlc.Ni mogel do besede. Končno je snel klobuk in je ves zmeden zamrmral:
"C.pi-ontj te, sem mislil, da sto pt j P. .
KuLO JE TX)BIL KROMPIRČEK ME.
Ste radovedni?No, pa poslušajte. V prismodalski prestolici je živela špeluza. Tam za mestnim trgom je samevala v razdrti ta j ti in od jutra čb večers. tarnala,ker ji ljubi Beg ni aal možička in ne ctročičev. Že trikat je letela štorklja z ctročičkrm v kljunu čez bajto, prestrašila se je špe= luzine rdeče rute in odjadrala dalje. Ti nesrečna botra!
Končno pa se je je dobri Beg le uSLilil. špeluza je ravnokar pristavila lonec krcm= pirja k rgnju. Striček veter ji je nagajal in pritiskal skozi dimnik na < dprt< fgnji= sče, tia je bila izba naenkrat polna dima. Speluza je začela kihati in se solziti: "Ti presneti veter!"se je razjezila.Pcka= zala mu je fige in odšla v veže.

-6-
Eavno tedaj je spet priletela štorklja. V kljunu je nosila culo,iz nje pa je kukal v svet rdeč fantek in se na vsa usta drl . Veter je tudi štorklji preveč nagajal,zate je morala sesti na dimnik ^peluzine bajte. Tedaj pa - joj¡Zavoj se ji je izmuznil iz kljuna - in izginil v dimniku.
Špeluza ni mogla slišati,kako je nekaj Čcfnilc v lonec s krompirjem, ker je v prednji sobi klepetala s sosede Mete.
"Kaj pa dobrega kuhaš?" je radovedna soseda kljub dimu pomolila svoj nos v iz= b® in poškilila proti ognjišču.
"Krompirček je v loncu. Pa še vreti ni začel."
Toda kaj je to ?Iz lonca sta zaslišali otreški jok.
"Eog se usmili,Špeluza!Mar tvoj krompir joka?"
In hiteli sta k ognjišču ter izvlekli iz lonca - fantka, ki mu je cd tistega dne ostalo ime Krompirček.
aste in valovi v vetj.ru jpce--niča,v pšenici pa cvete modri cvet plavice.
"Veš kaj,zala seseda",se napne k plavici ponosen ^fklas, "samo za škode zi^lšj"
"Zakaj?" se brani užalje = ii na cvetka, pa ti tega ne veš?pcglej jo nc ! Tam,kjer ti stojiš, bi lahko rasel pcln,težak pse = nični klas."
Na te besede plavica žalostno pevesi glavo. Videč, da jc jo uzalostila, jo pše= niča, ki ni bila hudobna, začne telažitii
"Ne vzemi, sestrica, mojih besed za .nit I Ne bej se, jaz te ne sovražim. 5e rada te imam, ista zemlja hrani mere in teee, Bcj se pa človeka] Jaz ti nikdar ne bcm škodc= devala."
"Zakaj pa bi se bala Človeka?" krotke vprašuje plavica.
"Ravno čleveka se najmanj bc jim^lepa sem in bcm Človeku ugajala," Pšenica zmaje z glave: " Slabo si premislila! - Nič ne rečem ,kai' je res, je res: kakšnega otročička bcš še razveselila, gospodarja pa ne boš nikc11 l Veš plavičica, hudo je, da vse tisto, kar je lepo, ni tudi vselej koristno."
Spet je modra cvetka povesila glavice. Pa ne za dolgo.Vdano je rekla:
"Ni mi mar za to.četudi nisem za drug? rabo na svetu,kakor da vsaj za trenutek_raz= veselim otroško srce »mislim, da nisem žive--la eastoni i"
KazuDma pronica je uincJ knlla.
ljR.čUNSjC. HALOGA»
9-5)+i3+(i6-5) +
(9+2)=?
g) B-iiSBDN^ tfCLJT&
Najljubši prostor,ki ¿a imaš, v besedi prvi jo obs^zjn, beseda druga kraj povo, ki ga Ljubljančan je deležen, kt zapusti dolino solz. Obe besedi daste kraj. Gorenjcom znan je kot le kaj.
Gospo a,sv.Jc št, tuj ina, Cjstrica, zastava,Grška,Edvard.
4) 12 PRIRODOPISJa.
Imena katerih živeli napišeš lahko s polovico črke ?
REŠITVE IZ ¿T^VILKE.
1)	Eana ura, zlata ura.
2)	¿ivanka, Ivanka, Anka.
3)	a) pšenica,b)reka,c) sonce,luna,zvezde.
Izmed 28 pravilnih rešitev je žreb določil nagrado sžnidar Pavli.
2) QDBIRXNICa-