šlev. o?.
V иомдо,^^0ве П. jfflll 1924. Posamezna številka stane VSO Din. LBlO LIL
Naročnina
za državo SHS:
na mesec	Din 20
za pol leta » . . , , . 120 sa celo leto .... . 240
za inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno f Jugoslaviji .... Din 40
v inozemstvu.
60
i.'I'v-лч 7v 1
i ШШ:

Cene Inseralom:
Enostolpna petitua vrsti malt oglasi po Din 1*50 ir Dtn 2'—. večji oglasi nad
45 mro višine po Din 2 30, veliki po Din 5 - tn V—, oglasi v uredniSkeni deli vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan IzvzemSi ponedeljka ln dneva pc prazniku ob 4. uri zjutraj.
Pošinins plstona v oetevinl.
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/II1. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50. upravniŠtva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.344 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011. Pragu in Dunaj 24,797.
Drugi akt: V Ljubljani.
Žalostni trboveljski dogodki so bili samo uvod k nasilnim dejanjem, ki imajo priti pod režimom dr. Žerjava v Sloveniji. Ta era, ki bo po našem prepričanju kratka, je zamišljena kot era nasilstev in brezpravnosti. Peščica Pribičcvičevih demokratov v Sloveniji je v političnem udej-stvovanju med slovenskim narodom osamljena in nesposobna, da bi s svojim delom še kdaj prišla na površje. Tega se ti ljudje, zasovraženi celo v lastnih vrstah, zavedajo, in njih edini up, da se obdrže na površju, je strahovanje z nasilstvi in brezpravnostjo. Krvave Trbovlje je ta režim potreboval in je zato poslal tja svojo izzivalno gardo; hotel je dobiti samo formalen povod za strahovanje slovenskega ljudstva. Najvišja upravna mesta v Sloveniji je zasedel s svojimi političnimi kreaturami, ki naj bodo njegovo poslušno orodje na celi črti. Kar bo nasilni generalni štab sklenil, to bodo njegovi politični eksponenti na upravi izvršili. Čudili bi se, ako ne bi k novemu činu v Trbovljah sledil drug čin, ki označuje ero nasilstev in brezpravnosti. In prišel je.
Komaj se je vselil v palačo pokrajinske uprave eksponent dr. Žerjava dr. Bal-tič kot veliki župan, že je izdal odlok, ki so ga demokrati že dalje časa napovedovali in skušali v svojem časopisju utemeljiti. Včeraj ob pol 12. dopoldne je razpustil avtonomni občinski svet mestne občine ljubljanske in poveril vodstvo mestne občine ljubljanskemu advokatu dr. Viljemu Krejčiju kot vladnemu komisarju. Prav nič nas ni presenetil ta dokument brezpravnosti in nasilstva nad ljubljansko avtonomno mestno občino, pač pa ne bi pričakovali, da bo novi veliki župan tako neženirano povdaril nasilni značaj svojega odloka s tem, da je imenoval za vladnega komisarja ne uradnika, marveč odvetnika, ki po eni strani ne uživa nobenega zaupanja ljudstva, po drugi strani pa ga oblasti bodočnosti ne bodo mogle disciplinirati, ker ni uradnik. To pove vse! Morda še več pa pove dejstvo, da je dr. Baltič po nalogu dr. Žerjava razpustil občinski svet ljubljanski na lastno pest, brez vednosti in odobrenja ministrstva za notranje zadeve. Razlogi, ki jih navaja raz-pustilni dekret, so tako ničevi in za lase privlečeni, da ž njimi ne bo razpusta uie-meljil zakotnemu demokratskemu gostilniškemu omizju. Utemeljevati razpust mestne občine s tem, da je mestni župan branil avtonomne pravice slovenske pre-stolice in torej izvrševal le svojo sveto dolžnost, se pravi iz občinske avtonomije in njenih nalog norce se briti. Razpust občinskega sveta ljubljanskega je zato moralna klofuta, ki jo je zadal veliki župan ljubljanskemu prebivalstvu, ki si je svoje zastopstvo in večino na ljubljanskem magistratu svobodno izvolilo in na neštetih shodih pokazalo, da temu svojemu zastopstvu zaupa in njegovo delovanje odobrava.
Mi se ne bomo ukvarjali s temi razlogi, ki so samo pesek v oči, ker bo na nje odgovoril občinski svet ljubljanski sam v svoji protestni seji. Z največjim ogorčenjem pa moramo odklanjati dozdevno utemeljitev, češ da »se pri koaliranl večini občinskega sveta pojavljajo stremljenja, ki niso v skladu z zakonom o zaščiti javne varnosti in reda v državi in ker se takemu gremiju ne more prepustiti uprava mestne občine, ki je obenem politično oblastvo prve instance.« To sc sliši danes spričo nekaznovanega divljanja orjunašev po Ljubljani in spričo dejstva, da glavni krivci krvavih trboveljskih dogodkov še svobodno divjajo po gostilnah in sc pretepajo, ljudje, ki so dali povelje za justifi-kacijo delavca Fakina in ljudje, ki so jo izvršili. To se sliši kot zasmeh varnosti in reda spričo dejstva, da je edini župan ljubljanski od vseh oblasti brez oklevanja ščitil pred divjaštvom r.ahujskane orjuna-6ke mladine zakon in občinsko avtonomijo ter red v trenutku, ko se je celo veliki župan udal pritisku javnega nasilstva orjunašev in zahteval od mestnega Župana, da prenese eksekufivo avtonomne mestne uprave na oboroženo tolpo mla-deničev, ki so sc ravnokar vrnili od krvavega poboja v Trbovljah,
Slovensko ljudstvo zasleduje z budnim očesom razvoj te nasilne dobe demokratske gospodoželjnosti, pričakuje mirno in samozavestno nadaljnih nasilnih korakov ter zbira svoje bojne vrste, čakajoč trenutka, ko bo s političnega površja po-medlo s samozvanimi nasilniki ter vposta-vilo zakonit red javne varnosti in prav-nosti. Režim nima toliko nasilnih sredstev, da bi spravil slovenski narod na kolena. Slovensko ljudstvo ima v svojem gospodarskem življenju tako moč, da bo ostalo gospodar na svoji zemlji in poslalo gospodar tudi tam, kjer gospodarijo sedaj pri-ganjači in pristaši nasilnega živi|en)a. Bomo videli, ali je v tem dvoboju med slovenskim narodom in nasilneži moč slovenskega ljudstva večja kakor moč, ki jo je začasno uzurpirala peščica ljudi, ki jo je slovensko ljudstvo izločilo. Ljudstvo je še vsekdar zmagalo in 'oo tudi v Sloveniji, nakar naj nihče ne pozabi!
Pre akt Zerjavovep eksponenta tir. Baltika
VELIM ŽUPAN LJUBLJANSKE OBLASTI.
Štev. 82/pov.
Ljubljana, 10. jiln. 1924.
Predmet: Razpust občin, sveta
mestne občine ljubljanske.
Mestnemu magistratu v roke g. županu dr. Ljudevitu P e r i č u
v Ljubljani.
Temeljem § 87 občinskega reda za mesto Ljubljano razpuščam občinski svet mestne občine ljubljanske radi samovoljnega in nepravilnega poslovanja osobito
1.	ker je župan z mestnim magistratom sklepe glede sistemiziranja službenih mest in glede ustanovitve poklicnega gasilstva po nepotrjenem organizatornem Statutu izvršil, ne oziraje se na v zakonitem roku vložene pritožbe, in ne da bi čakal na rešitev dotičnih pritožb, oziroma na odločbo višje instance; ,
2.	ker je vzlic izrecni prepovedi nadzorstvenega oblastva v občinski proračun upostavil svote za nedovoljene mestne službe in za poklicno gasilstvo po organ, statutu, ki ni bil odobren;
3.	ker ni potrebno ukrenil, da bi se točno izvrševale pravomočne odločbe višjega stanovanjskega oblastva;
4.	ker kreditnim zavodom pravočasno ni izplačeval zapadlih obresti in anuitet od ogromno naraslih investicijskih posojil;
5.	ker ni skrbel za ono disciplino v mestnih podjetjih, ki je neobhodno potrebna v vsakem podjetju, in brez koje je ogrožen reden obrat, kar velja zlasti pri elektrarni in vodovodu, ki so podjetja, kjer bi vsak nered lahko imel usodne posledice za ljubljansko prebivalstvo.
6.	zlasti pa, ker se pri koalirani večini občinskega sveta pojavljajo stremljenja, ki niso v skladu z zakonom o zaščiti javne varnosti in reda v državi in ker sc takemu gremiju ne more prepustiti uprava mestne občine, ki je objeduem politično oblastvo I. instance, oziroma, ki opravlja tudi pos'e srezkega poglavarstva.
Proti tej odredbi je občinskemu svetu prost priziv do ministrstva za notranje zadeve, koji bi se imel tekom 14 dni po vročitvi tuurndno vložiti.
Priziv nima odložilne moči.
Obenem odredim, da prevzame gospod dr. Viljem Krejči, odvetnik v Ljubljani, kot vladni komisar posle mestne cbčine danes dopoldne ob pol 12.
Gospoda župana vabim, da posle imenovanemu izroči.
Veliki župan: dr. Baltič 1. r.
politični atentat v Rusiji
ZAKAJ JE BILA POTREBNA 0BĐUKCI iA? KAKO JE BIL FAK1N UMORJEN?
Berlin, 10. junija. (Izv.) Iz Helsingfor-sa se poroča, da so neznanci ra/gnali v zrak brzovlak, ki je dano;; ponoči vozil iz j Moskve v Rigo. V vlaku se je nahajalo več i važnih političnih osebnosti. Konjeniške pa-' (rulie iščejo storilce.
Trbovlje, 10. junij. Danes je komisija odredila, da se truplo umorjenega rudarja Fakina izkoplje ter raztelesi. Pokazala se je namreč v teku preiskave potreba, ugotoviti, kako je bil Fakin ustreljen. Škoda je, da komisija že pri prvem komisionel-nem ogledu ni smatrala za potrebno ugotoviti, kar bi bila morala ugotoviti, ter da se je vse to moralo izvršiti še le sedaj po preteku enega tedna.
Pred enim tednom je komisija enostavno ugotovila, da je Fakin bil ustreljen v zgornji del čela ter da je krogla šla na drugi strani spodaj tik nad tilnikom ven. Krogla je tedaj bila izstreljena od zgoraj in izšla na nasprotni nižji strani. Proti toj domnevi pa so se pokazali dvomi. Tak tek krogle skozi glavo bi bil mogoč le v slučaju, če bi bil morilec streljal z višjega mesta, to je, če je stal višje ko Fakin ali pa .če je Fakin klecal. Teren pa je na onem mestu tak, da morilec ni mogel imeti višjega stojišča. Če bi bil pa Fakin klečal, bi ga bili morali dobiti v talcem stanju. To pa ni bilo. Priče namreč izpovedujejo, da je Fakinovo truplo slonelo ob lesenem plotu, glava mu je visela na levo ramo, noge pa so bile v kolenih le na pol sklonjene: tedaj ni truplo ne sedelo, ne stalo, ne klečalo, ne ležalo — skoro nemogoča lega trupla, ki se zgrudi ali sesede hipoma zadeto. Pa še nekaj drugega je bilo, kar bi komisiji moralo vzbuditi sumnjo. Truplo je bilo z obrazom obrnjeno proti poti, od koder je prišel smrtnonosni morilčev slrel. In res jc uradni zdravnik iz Loškega pred enim tednom kratkomalo ugotovil, da je krogla šla spredaj notri, zadaj ven. Opazilo pa se je tedaj, da je luknja v čelu zelo veliko. Iz nje so privreli možgani ter viseli doli do oči. Is te rane je curljala kri ter okrvavila ve3 obraz, prsi in tla ter cementni podstavek pod plotom. Rana pod lobanjo od zadaj pa je bila zelo mala in čisto malo krvava. Veščaki pa trde, da je rana vedno manjša na tistem delu mesta, kjer krogla gre v telo in da je tam vedno večja, kjer gre krogla iz telesa. Iz tega bi tedaj sledilo, da je rajni Fakin bil ustreljen od zadaj. Ako pa je Fakin bil ustreljen od zadaj in bi ga bila morilca pustila tamkaj kar ležati, hi ga bili ljudje morali najti tamkaj ležati ali saj sloneti z obrazom obrnjenim proti plankam .Iz tega bi sledilo, da sta morilca po izvršenem umoru svojo umorjeno žrtev sama postavila v tako nemogočo lego. S kakim namenom? To naj poizve oblast, ko dobi morilca v svoje roke. To stvar pa s te strani ugotoviti in pojasniti je bil namen obdukcije.
Toda obdukcija je imela še drug namen. Bilo je mnogo prič, ki so videle, kako so Orjunaši Fakina pred smrtjo mučili. Ne vemo, če je oblast že zaslišala vse to priče. Toda dejstvo je, da so ga živinsko pretepali. Govorice se širijo, da je Fakin imel zlomljena rebra, da je imel nalomlje-no kost v stegnu itd. Vse to je morala ugotoviti obdukcija.
Kakšen je uspeh obdukcije, nismo šo mogli izvedeti.
O umorjenem delavcu Fakinu smo izvedeli iz Zagorja, da je bil čeden fant, talentiran in sicer priden ter je skrbel za svojo mater. Ni bil organiziran nikjer, čeprav se je res zadnji čas začel približevati neodvisnim. Vsi pa, ki ga poznajo, izjavljajo, da ni bil po svojem značaju zmožen, koga ustreliti, česar ga dolže Orjunaši.
IZJAVE ČLANOV ORJUNE V TRBOVLJAH.
Spodaj podpisana izjavljava, da nisva več člana «Orjunc«, in to radi dogodkov 1. junija.
Trbovlje, dne 8. junija 1924.
Mraz Rudolf, ČeSorjn Franc. • * •
Kaj lahko sklepamo iz izjave? j Sklepa se lahko to-le: 1. Morebitna bojazen pred rudarji, svojimi solrp-ni: 2, morebitni nepremišljeni vstop k «Orjuni«; 3. Mogoče dobro srcc človeka. — Na prvi hip konsfalirali je nemogoče, samo lo vemo, da so voditelji Orjune g. Repič, Kukenherg in podobni vpisovali člane in jih nabirali k Orjuni, ne da bi komu po-
kazali program in štatut. In akoravno ga je delavec videl in čital, ga ni znal raz-niotrivati, ker je precej zvit in kompliciran za preprostega delavca. Mogoče ga jc izdelal srni oče Orjune Pribičevič, Druga je pa to, da je po zadnji stavki v Trbovljah veliko brezposelnih rudarjev, ki so bili v stavki odpuščeni. Večino teh ljudi so funkcionarji Orjune vjeli v svoje mreže, rekoč jim, da jih bo Orjuna spra-л ila nazaj v delo k rudniku. G. Kukenherg Avgust je pred par mescci šel v Ljubljano. Nc vem. na katerem uradu je bil, samo to vem da je prinesel seboj li-r.tek, na katerem je bilo nap-scr.o vse in nič, da mora ravnatelj g. Patter sprejeti rudarje nazaj v delo. O tem vem triiko, da je g. Kukenberg odpuščenim rudarjem pripovedoval: Sedaj smo pa dobri, čez par dni lahko, da boste vsi imeli delo pri rudniku nazaj. Ako nc z lepa, pa zavzamemo drugo boli energično pol.< Morda je mislil, da s kakšno karabinko ali revolverjem ket 1. junija. Ako vse to premislimo, ni čuda, da so še pošteni delavci nasedali tem demagogom. Iz tega razsojamo tudi tole, kar mi je pravil Orjunaš
vcer-i сзлтлгаш z • •
0przna poročila.
Dne 10. juniju 1924.
ZAGREBŠKA JBOitZA.
Danes so tuja plačilna sredstva ponovno zrastla. Vse devize in valute so ostale čvrste, tudi po sklepu borze. Blatfa ic bi'o zelo malo na razpolago. Narodna banka ji malenkostne intervenirala in siccr deloma v devizah Zu-rich, London (1.200) in Trst (115.000. Lit). — V efektih brez prometa in brez interesa.
Devico in valuto.
(V oklepaju tečaji z dne 6. junija.)
Dunaj: 0.1180-0.12 (0.1174—0.1184), Italija: 3.645—3.675 (3.615—3.645), London: 364.10—367.10 (350.50—362.50), New York: 83.80—84.80 (83.10—84.10), Pariz 4.25—4.30 (4.215—4.265), Praga: 2.462—2.492 (2.43375— 2.43375), Ziirich: 14.85—1 1.95 (11.67—14.77), Rudimpešta: 0.9—0.11 (0.9—0.11).
Vrednostni papirji.
7% drž. inv. posojilo: 65—75.—; Hrvat* ska Erkomptna banka, Zagreb: 130—132.—; Hrvatska sveopća krec'itna banka, Zagreb: 126—129; Hrv. slav. zcm. hipotekama banka, Zagreb: 68—68.50; Jugoslavenska banka, Zagreb: 117—119; Prva hrvatska štcdionica, Zagreb: 915—917.50; Slavenska banka, Zagreb: 110.—; Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb: 120—122.50, Hrv. slav. d. d. za industriju šečera, Zagreb: 1120—1140; Narodna šumska industrija, Zagreb: 95—96: v'n-š:ca: 100; Guttman: 860—870; Slavonija: T06 —107; Trboveljska premogokopna tiru: ba, Ljubljana: 610; Vojna odškodnina: 138.50.
CURIŠKA BORZA.
(V oklepaju tečaji z dne 7. junija 1924.
Beograd 6.85 (6.875), Pešta 0.0065 (О.ООГП), Berlin 1.35M (—), Italija 24.65 (24.7?), London 24.49 (24.52), Newyork 568 % (568 87), Pariz 28.45 (28.85), Praga 16.60 (16.60), Djnaj 0.0080 (0.008012), Bukarešt 2.45 (2.45), Sofiji 4.05 (4.04).
DUNAJSKA BORZV
Dunaj, 7. junija. fl"v.) Efekti' Prioriteto juž. želcznice 444.500, Ž'vnostenska banVa 811.100, Alpine 474.000, Greinitz 120.000, Kranjska industr. družba 1,000.000, Trboveljska družba 510.000, Leykam 229.000, Hrvatska eskomptna banka 100.000, Hrv. slav. hipotek. banka 56.500, Tvornice dušika 305.000, Guttman 800.000, Mtindus —, Slavex —, Slavonija 83.000.
Devize: Belgrad 840- 844, Pešta 0.76 —0.82, Kodanj 11.920—11.980. London 306.300 —307.300, Milan 3084—3096, Newyork 70.935 —70.985, Pariz 3572—3588, Varšava —.
Valute: Dolarji 70.460-70.860, funti 304.500—306.100, fr. frunki 3544—3575, lire 3090—3110, dinarji 835—841, češke krone 2062—2078.
PRAŠKA BORZA.
Praga, 7. junija. (Izv.) Lire 1151, dinaril i 4125, fr. frank: 174'A, funti 146.80, dolaiii i 34—,

pred par dnevi. Na moje vprašanje: »Zakaj in kako si se toliko dal zapeljati, da ei vstopil k Orjuni?« mi je odgovoril: »Videl sem, da so se organizirali pri Orjuni vsi tisti brezpoeelni rudarji, ki so bili nekdaj povečini delavski zastopniki, zato sem si mislil, da je to edina organizacija, ki more delavstvu pomagati in izboljšati njihovo gmotno stanje.« Na vprašanje, če je prečita! program in štatut, mi je odvrnil: «Tega pa ne. prijatelj, ker ga nisem dobil.« — »Kako da ne?« — «Dotični, ki me je vpisal, mi je rekel, da nimajo več natisnjenih in da to ni tako potrebno, samo da imamo člane, kaj program, tisto je malenkost, samo energično delovanje — to je prvo, vse drugo je postranska stvnr. Boš videl, so rekli, nam Orjunašem se bo dobro godilo. Vse organizacije sc nas bodo šc bale in vsi Nemci in Madžari bodo bežali iz naše države.« Na vprašanje: «Ali ostaneš še Orjunaš?« mi je pa odgovoril: »Prijatelj, to pa ne več, sedaj poznam njihovo idejo in delovanje. Osla spravijo samo enkrat na led, ne več, in tudi mene ne bodo več.«
Iz vsega tega pripovedo%ranja se pa lahko vidi, da se jc ujelo na limance Orjuni nekaj poštenih delavcev-rudarjev, ki pošteno mislijo in imajo pošteni socialni čut. Vsi pošteni sedaj izjavljajo odstop od Orjune. Poživljam vas, rudarji, ne nasedajte krvoprelitnežem, saj imamo dosti organizacij v Trbovljah, strokovnih in političnih. Kamor koga veseli, naj gre, in kjer je pošteno delo brez prelivanja krvi. Ne utrjujmo naše države z revolverji, ampak s treznostjo in poštenim delom. —* To bodi zapisano vsakemu delavcu v s4col
Rudar.
TAROR ORJUNE V TRBOVLJAH.
V trboveljskem rudniku je največji oddelek «zapadno okrožje« (»ajnzar«). Na tem obratu so zelo agilni Orjunaši en uradnik in večina poduradnikov. Ako se ne motimo, je bil prvi član Orjune na tem oddelku poduradnik Turnšek Ivo, zelo vnet agitator za Orjuno. Pravi, da bo Or-}una delavstvo osvobodila. To svobodo so Oriunaši pokazali rudarjem dne 1. junija: z revolverji v roki so delili svobodo. Na tem obratu imamo dalje nadpaz-nika g. Slokana, ki je bil v avstrijski armadi menda podčastnik. V vojni dobi je imel službo pri železniški straži, največ • v Zidanem mostu. Takrat seveda je obrambni straži primanjkovalo pušk. Njegov vojaški oddelek je imel dolge palice mesto pušk. S koncem vojne je bilo konec tudi Slokanovih palic. Sedaj je ta gospod poštudiral drugo. *Halo, Turnšek, jaz bom tudi Orjunaš, ker gotovo dobim revolver, palice sem bil v vojni sit!« Zelo razvese-fjen pravi nato g. Turnšek z lepim glasom: «Ako postanete Vi, gospod, Orjunaš, bodo na našem obratu vsi pazniki Orjunaši, ker se Vas bodo bali, da bi jih prezirali.« — »Pa dobro, seveda Orjunaši bomo skup držali.« In g. Turnšek jo je poštudiral; v kratkem je bilo kakih deset bojazljivih paznikov Orjunašev, ki so se do 1. junija seveda zelo odlikovali, najbolj pa g. Ameršek, sin znanega poštenjaka-gostilničarja. Najbolj pa se odlikuje njegova žena, ki je po rodu Primorka.
Kako pa je po 1. juniju? Kdor teh Orjunašev ni poprej dobro poznal, ga danes sploh ne more zaklicati po njegovem pravem imenu. »Orjunaš« mu ne smeš reči, si zaprt, ker te naznani orožnikom,
ker ga je sram. V službo in iz službe hodijo s potrtim obrazom, vedno za kakšnim plotom. Dobro, da imamo takega ravnatelja pri tukajšnjem rudniku, ki je dal mnogo plotov napraviti, da se ti gospodje lahko skrivajo pred rudariem. V službo in domov že še gre, samo v službi je bolj grenka. Delavci nočejo z njim imeti nič pogovorov, ker vedo, da so ti gospodje tucli sokrivci rudarskih žrtev — 1. junija. Vseeno imajo nekakšno zavetišče v neki mali baraki tik zraven skladišča, da se med seboj malo porazgovore o junaških nastopih Orjune 1. junija v Trbovljah. Pravijo, to so se dobro odrezalil Mi rudarji pa pravimo, da so se odrezali za vedno v Trbovljah.
Drugič opišemo te gospode po njihovih delih in zgodovini. Ako smo v tem članku kaj pozabili, naj nas opomnijo.
Več rudarjev.
Trbovlje. Vsi rudarji, neglede na politično prepričanje, ogorčeno obsojamo «Ju-trove« laži v preteklem tednu. Sicer pa gospodje okoli »Jutra« že dobivajo zasluženo plačilo. Odprle so sc nam oči, da vidimo, da so laži-demolcrati naši najhujši sovražniki. — Kaj je pri nas novega? V prodajalni «Mol« na Vodah kmalu ne bodo imeli v zalogi nobenega «Jutra«, ker ga noben zaveden delavec noče čitati. Nasprotno pa ljudje pridno segajo po «Slo-vencu«, ker poroča res resnico. Mi tistim okoli »Jutra« svetujemo, naj svoj list namenjen za Trbovlje, kar svojemu poročevalcu pošljejo. Naj si «Jutro« kuha pa «župo« pije. Mogoče bo to pomagalo, da se mu ne bo toliko od radarjev sanjalo. — Od Orjune se veliko govori, in prav častne reči. N, pr.: Micke Kovačeve, ki so pile v treh gostilnah, pa nič plačale. Dalmatinski prodajalci nožev, nazvani «pip-čarji«, si bodo Orjuno tudi dobro zapomnili, ker so od njih vse nože pokupili, plačali pa s tem, da so jim pod nos držali svoje revolverje. Nakar so trgovci, # olajšani za svoje nože odšli, veseli da imajo še celo kožo. Za danes dovolj, drugič pa kaj več.
Predsednik trboveljsko Orjune je čevljarski mojster Kukenberg. Ta mož se je v nedeljo i. junija proslavil na dva načina. Najprvo je pripeljal v Trbovlje oboroženo tolpo, ki je prinesla orožjo seboj, da Tr-boveljcem vcepi orjunsko misel. Potem pa, leo je prišlo do besede orožje, je g. Kukenberg, največji Orjunaš Trbovelj, zbežal v neko vilo in potem domov ter se cel dan ni prikazal na plan. Samo do Goropevška se je še upal. Orjuna nima v svoji sredi le raznih dolarskih princev, marveč tudi take junake, kakor je g. Kukenberg.
Žena Orjunaša. Ko so 1. junija v Trbovljah korakali Orjunaši skozi Vode, je bolj zadaj korakal junaški gospod v spremstvu svoje elegantno oblečene, a sicer pametne žene. Ko so spreda j počili streli, se je gospod najprvo pretresel ter nato tresoč se začel vlačiti iz usnja drag in nov revolver. Ko se je revolver bliščal v junaški desnici, ga pograbi nežna ročica žene, ki je dejala: >Čemu Ti bo to, saj ne znaš streljati, boš še sam sebe zadel,< in je spravila revolver lepo v svojo taško. Dobro je poznala svojega možička!
ARETACIJA MIRNSKIH ORJUNAŠEV.
Mirna, 10. juniia. Danes so bili od orožnikov aretiram in odpeljani v Celje trije nasilni Orjunaši, ki so osumljeni, da so se udeležili požiga Rudarskega doma v Trbov-
ljah. To so krojač Rogelj, ki jo bil menda že 15 let v zaporu in govori tudi srbo-hrvat'sko, strojarski pomočnik Fr. Strah in mesarski sin Franc Bule. Zjutraj so jih odpeljali. Imeli so očividno strah, ki jim ga jo narekovala slaba vest in pa »Slovcnčeva« razkritja. Zato so dali v nedeljo R. junija od občinskega sluge pred cerkvijo oklicati, da je »Slovenčevo« poročilo noresnično in mu naj nihče ne verjame. Pri odhodu v Celje so si pa Orjunaši delali korajžo in zapeli orjunsko himno. Kako nervozni in predrzni so tukajšnji Orjunaši, dokazu je sledeče dejstvo: Župan je imel približno žo štiri tedne obe-:v'io neko staro cunjo za strašilo proti — vranam. Po trboveljskih dogodkih sta prišla k njemu dva orjunca z zahtevo, da odstrani strašilo, češ da se ž njim norčuje iz trboveljskih žrtev. Župan jim jo pokazal pot. Za nasilnost mirenskih Orjunašev je pa značilen sledeči dogodek: Dne 8. junija je bila v Trebnjah gasilska veselica. Ko so se zvečer vračali mirenski udeležniki, se jo neki uniformirani gasilec izrazil, da ni treba nobenih društev, na vprašanje, če tudi no Orjune, mu je pritrdil. Orjunaš Ko-lenc ga je takoj začel pretepavali, na pomoč pri tem nasilnem dejanju pa inu je prišel še France Strah.
Vplivanje na sodno preiskavo.
Belgrad, 10. junija. (Izv.) V tukajšnjih poučenih krogih, posebno v onih, ki so jim dosedanji uspehi preiskavo v Trbovljah znani, vlada soglasno-mnenje, da so Orjunaši glavni krivci trboveljskih dogodkov. Upravna preiskava, katere svrka jc bila prejudicirati sodni preiskavi, ni imela za-željenega uspeha in niso točno vesti, da jo notranji minister na vladni seji poročal, da so krivci delavci. Srskič jo vlado obvestil samo o uspehu preiskave.
Na podlagi tega je ja^no nasprotno. Zato jo bil, kakor smo poročali, poklican v Belgrad državni pravdnik v Ljubljani g. Dornenico in je bil včeraj in danes sprejet od pravosodnega ministra Pribičevićevca Grisogona. Predno je bil sprejet, se jo na Pribieevičevem stanovanju vršil daljši sestanek, kateremu so poleg Grisogona prisostvovali še nekateri Orjunaši in Pribičc-veeevi pristaši. Na tem sestanku so sklenili, da so morajo dati državnem pravdništvu potrebna navodila za obširno postopanje proti osumljenim orjunašem. No vemo, v koliko je dr. Grisogono pri razgovora z Do-menicom sledil tem sklepom, moramo pa naj odločnejše protestirati proti tald neču-veni praksi, da se skuša vplivati na svobodno in zakoidto akcijo odgovornega javnega obtožitelja.
Ta napad na neodvisnost sodnikov se mora tembolj obsodili, ker se skuša izvršiti iz najbolj odgovornega mesta. Prepričani smo, da so ti poskusi sodnika ovirati v izvrševanju njegovih dolžnosti, ostali brez uspeha.
PRERAČUNANO TZZIVANJE V TRBOVLJAH.
Belgrad, 10. junija. (Izv.) Naša trditev, da stoje za izzivači trboveljskega dogodka odgovorni elementi, se je izkazala kot pravilna. V zaupnem razpravljanju s tukajšnjimi zastopniki kapitala Liinderbanke oz. Trboveljske družbo je izvedel Vaš dopisen ik, da je bil pohod Orjune dobro preračunana akcija, katera naj bi izzvala delavstvo, da stopi v stavko, ki je družbi celo potrebna iz dveh razlogov: da bi povišala
cene premogu in da bi pc stavki mogla od-pustiti večji del delavstva, ostalim pa »nižati plače.
Iz teh razlogov je bila vprizorjena trboveljska manifestacija in ideja nacije ^'e služila židovskemu velekapitalu. S tom je ]>ojasnjeno tudi pisanje' vseh onih listov, ki žive od milosti Slavonske banke. Veled neuspehov prve akcije jo pričakovati novih izzivanj. Vsledtega j p treba opozoriti delavstvo, da naj ne naseda preveč navdušenim agitatorjem.
ODMEV TRBOVELJSKIH DOGODKOV PO DEŽELI.
Kdor je imel ob Binkoštih priliko, da je prišel med nase ljudi po deželi, jih je moral biti vesel. Odpor proti Orjuni je tako splošen, spontan in mogočen, kakor ni bil še nikdar proti nobeni politični stranki. Ljudstvo je mahoma začutilo, da obstoji nevarnost, da dobimo v naši državi državljane prve vrste in pa državljane drage vrste. Ljudje, ki našega naroda ne poznajo, tako radi trdijo, da med preprostim ljudstvom ni zmisla za svobodo. Toda opazovati bi bilo treba našega človeka, kako občuti kot napad na svojo svobodo dovoljenje, ki se daje Orjunašem, da smejo javno nositi orožje. «Če sme Orjuna nositi orožje, ga smemo vsi,« to lahko slišite povsod. Kdor le malo pozna našega človeka, ta ve, da se javno nošenje orožja' brez vsakega razloga smatra pri nas povsod za izzivanje. To je isto, kakor če prideš s krivci «na koralžo« na vas, dasi nisi potrjen k vojakom in tudi ne izpolniš zahtev, pod katerimi je med fanti dovoljeno nositi krivce. Zato ljudstvo zahteva, da se Orjuni takoj prepove izzivajoča no3-nja orožja. Saj nismo v Turčiji, kjer je smel Turek kot «državotvorni element« nositi orožje, kristjan pa ne. Čut za enakopravnost pred zakonom je med našimi ljudmi tako razvit, da bo pač naš narod mirno prenesel tudi hud pritisk, ne da bi izgubil svojo ponosno samozavest. Z napeto pozornostjo sedaj tudi gorske vaei zasledujejo postopanje oblasti, predvsem postopanje sodišča. Ne gre za nič manj nego za odgovor na vprašanje: Ali zamo-rerno v naši državi zaupati oblasti, da bo ščitila varnost in enakopravnost?
Slovensko svobod om i sel s tvo je pred tremi leti mislilo, da jo Slovenska ljudska stranka končno potisnjena v manjšino ш da bodo mogli delati s slovenskim ljudstvom po svoji mili volji. Toda prišle e6> maju 19121 občinske volitvo in ftaenkrat Je liberalizem spoznal, da so je v svoji domišljavosti kruto zmotil. Tedanje občinske volitve so dokazale, da stoji slovensko ljudstvo v velikanski večini sa svojo SLS. V teh dnoh se zopet začenja voliini boj po naših občinah. Značilno je, da je pred tremi leti vodil pri nas upravo ist' demokrat Baltič, kakor jo bo vodil ob sedanjih občinskih volitvah. Kakor prod tremi leti, bo tudi sedaj imel on to žalostno nalogo sporočiti svojemu generalu poraz demokratske armade. Zakaj, kakor pred tremi leti, bo tudi danes boj v občinah izraz odpora proti centralizmu in proti režimu, ki ga izvaja po Pašićevi milosti v slovenskih pokrajinah demokratska stranka.
Vemo, da igrajo pri občinskih volitvah mnogokrat vlogo krajevno razmere, prihajajo v poštev bolj ali manj priljubljeno
V kamniški Bistrici.
Orjunaška nasilstva nad turisti.
V soboto popoldne sva sedela s prijateljem Naoetom v »Unionu« in ugibala, kam bi jo za Binkošti udarila. Prvotno sem bil namenjen na Bled, toda Nace jo s posebnim ozirom na finančno stagnacijo takoj konstatiral nemogočnost tako »nobel« izleta in predlagal, da je veliko pametneje in ceneje, če greva v Kamniško Bistrico. In pri tem jo ostalo.
Kako in kod so potujo v Kamniško Bistrico, o lom menda ni potrebno pisati, kakor bi bilo nepotrebno razlagati, kakšen pomen Ima slovenski pronomen »nič«.
Do Kamnika z vlakom, potem pa najpo-prej peš do »Korliia«, a od tu zopet peš do Bistrice. Pri Korlnu som vprašal gostilničar-ko, koliko je še uo Bistrice, pa mi je rekla, da kakor se vzame: dobre dve uri ali pa tudi pol minute. (Bistrica teče za >Korlnom<.) In to je bil ^rvi dogodek ob mojem izletu v Kamniško Bistrico.
Sla sva z Nacetotn tedaj v ono Bistrico, kamor je od »Korlna« še debeli dve uri in sva prišla do koče ravno ob dveh popoldne. Pred kočo jo ležalo na travi polno ljudi, po večini sami »veleturisti« v shimi čevljih. Njihov cilj je bil: do tu in niti koraka dalje. Brhka oskrbnica koče in njene rdečelično pomočnico so imele polne roke dela. Na ognjišču je cvrčalo in se cvrlo, da je bilo veselje, a prostor pred kočo jo bil spremenjen v pravi zemeljski raj. Bledolično ljubljanske gospodične so se šetalo po prekrasnem priroetnem parku, a za njimi so pogledovali mladi svatjo.
>Ti,< pravi Nace, »Ti, veš kaj? To niso turbli, tudi skauti niso, zato ne 'oova šla med nje. ampak tja-le v gozdiček jo bova pomak-
nila in žgance bova kuhala.<
In napotila sva se.
Nace je razvezal nahrbtnik in izvlekel iz njega vse polno raznih škrnicljev iu škrnicelj-čkov. Meni je zapovedal, naj zakurim in naredim peč iz dveh kamnov, on pa je poiskal moko, sol in mast in kmalu jc vrelo, kakor bi »štrene pral«. Nace je mešal in mešal, pri tem pa mu je dim neprestano silil v oči, tako, da sam ni vedel, kdaj je .namesto koruznih žgaucev skuhal — polento. Smejala sva se oba. Tedaj pa je Nacctu prišlo na misel, da bi bilo dobro malo obare zraven polente. Tn pre-kinila sva z uničevanjem polente ter pripravila meso za obaro. Ker pa je k obari po predpisih naših kuharic marsikaj potrebno, sem moral v kočo po sol, krompir in po belo moko. Obljubil sem Nacetu ,da mu izrečem pismeno priznanjo za njegovo kuharsko usposobljenost in tem potom izvršujem svojo dolžnost. Obara, ki jo je skuhal Nacc (z mojim sodelovanjem seveda), je bila taka, da jo bodo »angelci jedli«, kot je dejal Nace in sem se že bal, da on ne kuha za nnju.
Dan še je jel nagibati h koncu in pospravila sva z Nacetom stvari nazaj v nahrbtnik, ki je bil sedaj znatno lažji. Odšla sva v kočo. Ker so šc vedno dohajali izletniki, se je bilo bati, da ne dobiva preuočišča. Zalo sva nemudoma poiskela oskrbnico Francko, ki jo sicer zelo težko, toda slednjič vendar па-Ча še dve postelji.
Nastopila jc divna noč. Nekaj časa sva sedela v sobi z Načelom in kovala načrt za naslednji dan. V tem pa je prisopihal notri gospod profesor dr. Savič hi prisedel k nama. Povprašala sva ga, odkod prihaja in nama je povedal, da je bil na Kamniškem sedlu, kjer jo baje toliko turistov, da ne bodo mogli vsi dobiti prenočišča v koči iu bodo morali ali
nazaj v Bistrico ali pa naprej, kamor jih bo
volja.
Začel sem dr. Saviču govoriti, da je zelo
žalostno, ker se opaža, da ni namen vseh izletnikov, da se iz čistega idealizma navžijejo planinskih lepot, marveč, da prihajajo nekateri tudi z drugimi, mauj idealnimi nameni na planine.
Dokaz za to svojo trditev jo doprinesel še
v tistem hipu neki ljubljanski akademik, katerega so s psovkami napadli trije člani ljubljanske orjune. Dotični visokošolec je mirno sedel v koči in pil mleko, ko so vstopili oni trije v družbi treh deklet Eden orjunašev je tega akademika poznal in ga takoj primerno počastil z izbranimi izrazi. Akademik jih jo opozoril, naj se v planinah obnašajo kot turisti, vsled česar so mu oni obljubili, da ne poj-de živ iz Bistrice. V potrdilo resnosti to obljube je eden izvlekel pištolo, a jo je moral vsled ogorčenosti ostalih navzočih zopet vtakniti v žep. Odšli so nato z »damami« ven in proti gozdu, skozi katerega bi moral iti prizadeti akademik, ki jo bil namenjen na Ko-krsko sedlo. Fant je iz previdnosti ostal v koči.
Z Nacetom sva se čudila, kako je mogoče kaj takega v našem planinskem raju in sva šla spat. Poprej pa mi je še Nace sporočil svoj trdni sklep, da bo šel drugi dan ob šlirih zjutraj v gore.
Ker sem bil pošteno izmučen, sem bil tudi prepričan, da bom dobro spal, tnko dobro, da niti čul ne bom, kdaj bo odhajal Nace v — gore.
Ob R zjutraj sem se prebudil. Pogledam na posteljo poleg sebe — Nace spi kot top.
»Ile, prijatelj, v gore!« Komaj sem ga zdramil.
»Ti,< jo naposled spregovoril, »kaj ga ni-
so ubili?«
»Koga?«
»Ah, nič, nič, samo sanjalo se mi je, da so onega akademika ubili, zato sem v sanjah preklical svoj sklep, da pojdetn v gore in Te lepo prosim, da me pustiš vsaj še eno uro pri miru!«
Ugodil sem njegovi prošnji, se oblekel iu odšel vživat sveži jutranji zrak.
Nedaleč od kočo srečam samotno spreha-jalko. Bila jo neka gospa iz Zagreba. Uljudno sem ji želel dobro jutro in hotel mimo njo. Ona pa me je ustavila in začela:
»To jo užasuol«
»Kaj se je zgodilo, gospa?«
»Preden smo se včeraj zvečer odpravil! spat, so uam rekli, da ima koča poseben oddelek za prenočevanje moških, a poseben za ženske. Nikjer pa nisem slišala, da io tu kakšna soba za moške in ženske. Rekli so mi, da bom spala med samimi ženskami, a sredi noči sem ugotovila, da so v sobi ljudje obojega spola. Delali so tak nemir, da ni bilo mogoče ve<* oslati. Oblekla sem se in že dve uri se sprehajam po rosi. To je užasuo, to je škandali«
»V tolažbo Vam ne morem ničesar drugega povedati, gospa, kakor to, da predpisujejo pravila SPD za moške in ženske popolnoma separirano prenočišče.«
Medtem jo je tudi že prisekal na izpre-glcu Nace, ki jo zaspano pogledoval proti goram, ki so žarelo v jutraujem solncu. Povedni sem mu dogodek gospo, iz Zagreba.
»No,« jo dejal, »bil sem na Velikem Zvonarju in ue vem kje še vse, a kaj takega nisem še doživel. To je anarhija v planinah in veš kaj: Pojdiva!«
Odpravila sva se proti Kamniku nazaj in med potjo sva še marsikatero rekla o »kalje-nju planinskega miru iu reda v kočah ^
osebe, stopajo pred volivce razll-..i gospodarski interesi, a preko vsega tega se bo iz sedanjih občinskih volitev videlo, da stopa naše ljudstvo v ogromni večini za SLS in da gleda z zaničevanjem na izdajalce slovenskega imena. Kjer so, prisiljeni po krajevnih razmerah, moral: sestaviti več list, jih vežojo, c' ie bi režimovci ene ali druge proglašali za svojo. j?r so jim dali kaka druga imena, nas že sedaj obveščajo, da so tudi oni odločni pristaši našo stranke. Vsa nemoč liberalizma se kaže v tem, da je malo občin, kjer sploh postavljajo listo pod svojim imenom. Stranka, ki je vladna, pa mora svoje lastno ime skrivati, da ujame nekaj nerazsodnih ljuc.i na svoje limanice. S iem si daje sama najimenitnejše spričevalo. Pucljevt samostojneže pa bodo te občinske volitve pokazale kot bivšo Samostojno kmečko stranko. Bele vrane so tiste <4jčine, kjer so mogli z vsem poštenim in nepoStenim naporom postavili listo s svojim lastnim imenom.
Komaj je volivni boj začet, že nam prihajajo poročila, da je cela vrsta občin, kjer je postavljena samo lista naše stranke. Že doslej je čez trideset takih občin samo v bivši Kranjski in med temi veliko občine, ki štejejo čez 5.000 prebivalcev. Povdar-jamo, da je izprememba volivnega reda, ki jo je povzročil dr. Žerjav, da bi olajšal svojim ljudem postaviti kandidatno listo, povzročila, da more tudi najmanjša skupina postaviti svojo listo, pa vendar se vrsti občina za občino, kjer JDS in SKS niti v skupnem objemu ne spravita skupaj male skupine, ki bi postavila >napredno« listo.
Naše ljudstvo se živo zaveda, da je boj, ki ga bijemo za naš obstoj, težak in dolgotrajen. Naj jih bo še toliko, ki mu hočejo vdahniti malodušnost, vendar ve, da je izid boja odvisen od vztrajnosti. Tudi občinske volitve bodo pokazale, da ljudstvo razume naš boj in protestira proti sedanjemu režimu ter hoče svobode v avtonomni Slovenije. Naši ljudje bodo stopali k volivnim skrinjicam v globokem prepričanju, da bo tudi njihova kroglica odločevala o usodi slovenskega naroda in da mora zato pasti v skrinjico Slovenske ljudske stranke, ki je in bo nositeljica avtonomistič-ne misli med Slovenci. Pritiskajo nas in zdi se, da nas hočejo še liuje. Veliko je preneslo slovensko l^idstvo, pa bo tudi sedanji naval balkanskih in italijanskih manir. Občinske volitve v letošnjem poletju povedo glasno vsej javnosti, da se naše ljudstvo ne ukloni , da ne izpreminja svojega mišljenja, ampak čaka z mirno vztrajnostjo na končno zmago.
Belgrad, 10. jun. (Izv.) Včeraj je minister za vere g. Vujislav J a n i č podal ostavko, ki se oficielno tolmači s tem, da mu ni bilo mogoče izpeljali načrta glede zvišanja plač duhovnikom. Ti razlogi so pa samo navidezni. Pravi-vzroki tiče v slabosti režima, ki se namerava rešiti in obdržati še nekaj časa s tem, da žrtvuje najbolj tipične predstavnike korupcije in nasilja. 0 borbi, ki jo vodijo nekateri radikali proti tem predstavnikom, smo že ponovno poročali, kakor tudi o Pašičevi nameri rekonstruirati kabinet, da se oslabi Jovanoviče-va akcija na eni strani in akcija opozicije na drugi strani. Kot prva žrtev teh taktičnih potez je ljubljenec in dober prijatelj Rade Pašića g. Vojislav Janić. Njemu bodo sledili še drugi, predvsem K o j i 6 in S i -m o n o v i ć. Za prvega se trdi, da je že podal ostavko, vendar so ostale te vesti nepotrjene. Za njega se zelo zavzema Rade Pašič. Simonovič pa izjavlja, da sam ne poda ostavke, marveč, da bo počakal odločitve kluba. Nobeno Pašičevo prigovarjanje ga ni pripravilo do tega, da bi sam podal ostavko. Pašič je izjavil, da namerava izvesti popolno spremembo vlade, da bi mu bilo mogoče nastopiti proti samostojnim demokratom in jim odvzeti en ali dva ministrstva. Pašič želi izvesti spremembo v vladi tekom tekočega tedna, nakar bi sledil kraljevemu pozivu in predložil kralju listo novih ministrov v podpis.
s PriltTOvičem.
Osijek, 8. junija. (Izvir.) Pokrajinski zbor zaupnikov narodne radikalne stranke, ki se je vršil danes ob udeležbi 130 delegatov, je zelo ostro obsodil sodelovanje radikalne stranke s Pribičevičem in sklenil sledeče resolucije:
1. Protest proti sprejetju Pribičeviča v koalicijo, ker to onemogočuje sodelovanje radikalov z drugimi strankami. 2. Protestirajo, da jc Pašič dopustil Pribičeviču izpremembe velikih županov v Osijcku, Zagrebu, Karlovcu, Ljubljani in Mariboru. 3. Protestirajo proti temu, da Pribičevič preganja tiste Hrvate, ki so pristopili v radikalno stranko. 4. Izrekajo se odločno za sporazum s Hrvati in so proti uporabi nasilja.
Resolucije so bile odposlane Pašiču, Ljubi Jovanoviču in izvrševalnemu odboru NRS.
Razpust občinskega sveta [julijanskega brez ministrove vednosti.
Belgrad, 10. junija, (Izv.) Danes proti večeru se je iz privatnih krogov izvedelo, da je razpuščen občinski svet ljubljanski. Dasiravno so te vesti širili iz demokratskih krogov,* ni nihče dvomil, kajti ljubljanski demokrati so že dalj časa pripravljali napad na ljubljansko prebivalstvo in so posebno, ko se jc prošli teden mudil minister Srskič v Ljubljani, navalili na njega, da razpusti občinski svet. Razlogi zato, ki so jih navajali Žerjav, Puc, Turk in drugi, se niso zdeli Srskiču dovolj tehlni. Vaš dopisnik je takoj zvečer obiskal g. ministra Srskiča, da se pri njem pouči o tej zadevi. Na tozadevna vprašanja jc g. minister odgovoril: Razpust občinskega sveta ljubljanskega sem izvedel Šele od časnikarjev. Očividno je torej izdal sam veliki župan to naredbo, od katerega pa do tega trenutka še nisem dobil nobenega obvestila in torej ne vem, ali so resnične ali ne. Če so resnične, potem je jasno, da se bo občinski svet ljubljanski pritožil in šele potem bom mogel končno sklepati o tej zadevi na podlagi razlogov, ki jih bo navedel veliki župan, da opraviči ta svoj korak in na podlagi protirazlogov pritožbe,
PRED RAZPUSTO.M RADIĆEVE STRANKE ?
Belgrad, 10. junija. (Izv.) Spremembe v Pašičevi vladi proglašajo prijatelji Rade Pašiča kot posledico priprav za volitve. Preosnovana vlada naj bi bila volivna vlada. Volitve naj bi se razpisale za mesec november in sicer bi se tozadeven ukaz prečital na prvi seji izrednega zasedanja, ki bi se sklicalo koncem tega meseca. Isti krogi tudi trdijo, da bo vlada po Radičev;em odhodu v Moskvo nastopila proti njegovi stranki z zakonom o zaščiti države in stranko razpustila.
JO V ANOVIĆEV A AKCIJA.
Belgrad, 10. junija. (Izv.) Dcčim se Pašič trudi, da bi učvrstil položaj nove vlade, nadaljuje Jovanovič svojo akcijo. Ker s svojimi namerami še vedno ni nastopil javno, se o njih premalo izve. Njemu blizu stoječi krogi zatrjujejo, da so dosedanji uspehi povoljni in trdijo, da se bo Pašič umaknil koncem tega meseca, nakar pride Jovanovič. Isti krogi ne pripisujejo nobene politične važnosti pre-osnovanju Pašičevega kabineta. Danes je Jovanovič razpravljal z dr. Ninčičcm, Tri-funovičem in Uzunovičem, včeraj pa z dr. Davidovičem.
NINČIČ SE PELJE NA BLED.
Belgrad, 10. junija. (Izv.) Danes bi imel potovati na Bled dr. Ninčič, potovanje je odloženo za četrtek ali petek.
DAVIDOVIČ P0.TOE V HRVATSKO PRIMO RJE.
Belgrad, 10, junija. (Izv.) Davidovič odpotuje v petek iz Belgrada in bo odšel preko Zagreba v hrvatsko Primorje.
PRITOŽBA POSLANCA VUJIČ A.
Belgrad, 10. junija. (Izv.) Danes se ie odpeljal na Bled zemljoradniški poslanec Vujič, da se pritoži pri kralju, ker vlada še sedaj ni ničesar ukrenila preti iz-grednikom proti njemu kljub kraljevim in vladnim obljubam.
DR. JAMIĆ V ZAGREEU.
Zagreb, 10. jun. (Izv.) Danes zjutraj se je pripeljal v Zagreb minister za vere v demisiji dr. Vojislav J a n i č in je gost nadškofa dr. B a u e r j a. V Zagrebu se nahaja tudi dr. Laza Markovič, baje v zasebnih poslih.
Zagreb, 10. jun. (Izv.) Danes so neodvisni delavci in člani Hrvatske delavske zveze proglasili generalni Strajk od 9.—12. ure v znak protesta proli prepovedi protestnega shoda radi trboveljskih dogodkov in v znak protesta proti sedanjemu režimu. Tipografi in privatni uradniki se štrajka ni?,o udeležili. Cestna železnica ni vozila. "Delavci so se v velikih množicah zbirali po ulicah. Policija in orožništvo jih je razganjalo. Aretiranih je bilo več delavcev.
PREVOZ KAZNENCEV.
Zagreb, 10. jun. (Izv.) V nedeljo so peljali skozi Zagreb v Lepoglavo bivšega komunističnega poslanca dr. Šimo Markoviča, ki je premeščen iz kaznilnico v Po-žarevcu v lepeglavske zapore. 2 njim so peljali skupno tudi obsojence iz solunskega procesa, med njimi polkovnika Vojko-viča in Jovanovića ter sina pokojnega vojvode Mišiča.
CARLIERJEV PROCES SE OBNOVI.
Belgrad, 10. junija. (Izv.) Kasacijsko sodišče je danes ugodilo pritožbi zagovornika francoskega kapitana Carlierja in razveljavilo sodbo in obnovilo nov proces.
§9
I
Pariš, 10. junija. (Izv.) Po daljših posvetovanjih z raznimi desničarskimi politiki je Millerand poveril seslavo nove vlade bivšemu finančnemu ministru Mar^ahi. Ta je sestavil sledečo vlado:
Predsedstvo in finance: Francois Marsh al.
Zunanja politika: L e f e b r e.
Pravosodje: Ratier.
Vojna: Mag in o t.
Mornarica: Forry.
Javna dela: Le T r o c q u e u r.
Socialna politika: J o u r d a i n.
Minister za osvobojene kraje: Marin.
Kmetijstvo: C a p u s.
Prosveta: L a n d r y.
Trgovina: L a ud in.
Notranje, zadeve: Sel ves.
Predsednik republike Millerand je nato prečital novim ministrom svojo poslanico parlamentu, ki so jo ministri soglasno odobrili. V svoji poslanici poudarja Millerand svojo ustavnost in naglasa, da bi pomenil njegov odstop vsled odklonitve sestave vlade po Herriotu nevaren precedent ?a bodočnost. O predsednikovi demisiji naj odloča parlament. V slučaju demisije Mille-randove bi se že v četrtek ali v petek vršila skupna seja parlamenta in senata, ki bi izvolila novega predsednika, ki bi vodil francosko politiko v smislu izida zadnjih volitev.
TORAZ REAKCIJE.
Pariš, 10. (Izv.) Večinski blok levice je sklenil, da predloži parlamentu sledeči predlog: Zbornica odklanja kakršenkoli odnos do ministrstva, ki je bilo imenovano s preziraujem pravic parlamenta. Zbornica sklene, da odgodi vsako razpravljanje do onega dne, ko se zbornici predstavi vlada, ki bo seslavljena po suvereni volji dežele.
Pariz, 10. (Izv.) Predsednik Millerand je sestavil poslanico na obe zbornici, v katerem pravi, da ga je 695 giasov pozvalo, naj zasede mesto predsednika republike, da vodi politiko reda, dela in edinstva. Tega se je predsednik zvesto držal. Francija želi, da se zunanja politika vodi v smislu izvršitve verzajske pogodbe, in temu primeroma mora biti tudi notranja politika. Usiava določa predsedniku poslovno dobo 7 let. Zato poživlja predsednik obe zbornici, da spoštujeta ustavo in jo ščitita proti samovolji večine, kajti sicer bi postal predsednik igrača strank. Predsednik izjavlja,
da se je protivil pozivu, naj svoje mesto zapusti, ker bi lo pomenilo kršitev temeljnega zakona drža\e. Predsednik poživlja zbornici, naj ne začneta zakonodavne dobe z revolucionarnim činom.
Pariz, 10 .(Izv.) Obenem s poslanico predsednika je vlada g. Marsaila sestavila vladno izjavo, v kateri pravi, da imata zbornici odločati o tem, ali stoji usiava nad strankami ali pa so stranke nad ustavo. Zbornici bosta pokazali večini ali, da smatrata ustavo za nedotakljivo ali pa, da sta jo voljni kršiti. Ako zbornici ne bosta odobrili stališče predsednika, bo predsednik storil temu primerni sklep.
Pariz, 10. (Izv.) V poslanski zbornici je navzočih 500 poslancev. Ministrski predsednik prebere predsednikovo poslanico in vladno izjavo.
Predsednik zbornice Painleve sporoči, da ie več poslancev vložilo interpelacije.
Maršali izjavi, da se vlada strinja 9 tem, da se začne o njih debata.
Painleve prebere nato predlog levičarskega bloka, da se razprava odgodi, dokler se zbornici ne predstavi po suverenni volji dežele seslavljena vlada.
Poslanec Reibel (desnica) očita Herriotu, da je samo jato odklonil sestavo vlade, da bi Milleranda prisilil do demisije.
Maršali izjavi, da se predlogu zelo čudi in jo svari pred potjo, po kateri namerava hoditi.
Pri glasovanju se predlog levice sprejme s 329 proli 214 glasovom. Predsednik odredi, da se prihodnja seja vrši jutri popoldne, da sliši poročilo vlade na današnji sklep zbornice.
Pariz, 10. (Izv.) V senatu je pravosodni minister Ratier prebral poslanico predsednika in vladno izjavo. Predsednik-Doumercjue sporoči, da je stavljen predlog, da se seja odgodi. Predlog se sprejme s 154 glasovi proti 144. Prihodnja seja jutri ob 3 popoldne.
Pariz, 10. (Izv.) Ob pol 9 zvečer se ie podal Maršali v Elyće k predsedniku, 'ia mu poroča o dogodkih v obeh zbornicah. Obenem je vlada prosila predsednika, da sprejme njeno demisijo. Nato je Millerand izjavil, da je spričo sklepa obeh zbornic sklenil, da od predsednika republike od-stopi. Vsled tega prosi vlado, naj še ostane, da jutri zbornici sporoči odstop predsednika.
Rim, 10. junija. V sobotni seji poslanske zbornice je kot prvi predlagal svoj dnevni red slovenski poslanec dr. W i 1 f a n. Dnevni red zahteva, naj vlada predloži zbornici vse svoje zakonodajne /in upravne odredbe, ki jih je od premirja (isem ukrenila z ozirom na narodne manjšine v novih pokrajinah, posebno na šolskem polju in glede rabe njihovega jezika v javni upravi in pred sodišči. Vlada naj točno označi smernice, katerih se je držala v svojem delu nasproti narodnim manjšinam, Svoj predlog je posl. dr. Wilfan kratko utemeljil in zlasti naglašal, da je treba dali parlamentu priliko, da sodeluje pri rešitvi manjšinskega vprašanja in kontrolira tostvarno vladno delo.
Ko jc govorilo še par govornikov, je dobil besedo ministrski predsednik M u s-solini, ki je v obsežnem, polemičnem govoru zavračal kritiko opozicije proti reJimu in fašizmu. Predvsem je izpodbijal trditev, da bi bile zadnje volitve v Nemčiji, Franciji in Angliji prinesle odločen preokret na levo, dočim je fašizem v Italiji volitve potvoril. Sicer pa, je rekel Mus-solini, če bi bil tudi del Evrope in še Azije povrhu krenil bolj proti levi — zakaj nai imajo ravno ti prav in ne Italija, ki se drži na desno? Potem govornik zavrača očitke glede volivnih nasilij in navaja proti žrtvam opozicije žrtve fašistov-ske stranke. Prcšedši na narodno milico pravi, da nobena oblast ne more izhajati brez sile. Sicer je pa narodna milica prostovoljna. Po pohodu na Rim novembra 1. 1922 je imel na ramah sedem različnih, večinoma do zob oboroženih organizacij. Treba je bilo vse te organizacije združiti v eno in to сло postaviti v službo naroda. To se mu je v obliki narodne milice posrečilo.. S tem je obenem uvedel nujno potrebno reformo redne vojske. Med redno vojsko in milico ne more biti nasprotja, ker večina miličnega moštva in vse častništvo brez izjeme prihaja iz vrst redne vojske. Milico smatra za veliko, občudovanja vredno pridobitev in je nikakor ne namerava razpustili, ampak jo bo šc bolj konstitucionaliziral, zvezal z armado in jo uporabil za naloge, katerim se redna vojska ne more posvečati. Nato se jc Mussolini pečal s pojmi svobode, nezakonitosti in normalizacije in dokazoval njih relativnost. Kar tiče fašistovskega programa, temelji na klasični koncepciji države in ta svoj program udejstvujo ob vseh prilikah. Potem jc govoril Mussolini o nalogah opozicije. Opozicija se more resno
udejstvovati na dva načina: da occnjujc vladne zakone in odredbe ali pa da vodi načelno politiko na daljši rok, za bodočnost. Lepa, velika naloga se nudi opoziciji tudi v tem, da skuša doseči politično sintezo dveh sočasnih zgodovinskih poizkusov: ruskega in italijanskega. Končno je Mussolini govoril o dosedanjih uspehih fašizma, primerjal položaj v Italiji ob njegovem nastopu in sedanji položaj ter zaključil, da smatra fašizem za svojo pravico in dolžnost, da se še dalje bori in podira spomenike sterilnih ideologij, da kri po žilah domovine tem mogočnejc zapluje.
Nato je zbornica s 361 glasovi proti 107 odobrila dnevni red, ki izreka vlad« zaupnico.
Nova albanska vlada.
Belgrad, 10. junija. (Izv.) Glasom poslednjih vesli iz Albanije se vesti o padcu Tirane potrjujejo. Stara vlada je pobegnila v Drač, odtam pa se je na italijanski tor-pedovki odpeljala v Italijo. Sestavljena je že nova vlada, ki je začasno še v Valoni in se imenuje administrativna komisija, ki ima namen likvidirati s sedanjim stanjem. Na čelu te vlade oz. administrativne komisije se nahaja škof Fan Noli. Nahaja se v tej vladi znani Tacati. Po doslej še nepotrjenih vesteh je poklican v vlado tudi Ha-san Prištinac, znani neprijatelj naše države.
SPORAZUM MED RIMOM IN BEL-GRADOM OB ALBAN. DOGODKIH.
Rim, 10. junija. Povodom doseženega sporazuma med Rimom in Belgradom glede dogodkov v Albaniji naglasa poluradna agencija Volta, da je to sad italijansko-jugoslovanskega pakta. Pomen tega pakta za konsolidacijo miru in za ravnotežje v mednarodnih odnošajih, posebno pa v vzhodni Evropi in na Balkanu, je s tem postal splošno viden.,
Revoiudjsko stanje v Bomunlji
Tirlc/rad, 10. junija. (Tzv.) Belgrajski listi poročajo sledečo vest o Rumuniji. V vsej Romuniji je odrejeno izredno stanje. Vsako zborovanje in javne manifestacije so strogo prepovedane. Vlada je uvedla cenzuro nad časopisjem. Na pošli so vrši pregled pisem in telegramov, ki gredo v inozemstvo. Toložaj Bratiantjeve vlade jc zelo težak. Kralj je včeraj sprejel generala Avaresca in še nekatero ugledne člane opozicije, ki so izjavili, da no odnehajo prej, dokler vlada ne poda ostavke.
Maribor. ^Lepega zvona glas, Seže v deveto- vas — xZnto naročite >Zvonoglas.<
Napetost med Ameriko in
Japonsko.
London, 10. junija. (Izv.) Japonska vlada Je odstopila. Novo vlado bo sestavil bivši poslanik v Londonu Kato, ki je vodja protiame-riške struje na Japonskem.
London, 10. junija. (Izv.) Po vsem Japonskem so začeli izvajati strog bojkot ameriških izdelkov. Ameriški filmi so prepovedani. Bojkotno gibanjo smatrajo kot znale bodočih še večjih zapletov med obema dr-feivama.
ZAVRNJEN ITALIJANSKI NAČRT.
Belgrad, 10. junija. (Izv.) Danes je obiskal g. Ryba?a predsednik italijanske delegacije za trgovinska pogajanja z našo državo g. Lucioli. Predložil jc nov načrt konvencije za snovanje akcijskih družb. Га načrt je pa za nas težko sprejemljiv. Rybar je sklical sejo naših izvedencev, ki 30 izjavili, da je itajilanski načrt nesprejemljiv.
ZDRAVJE DR. SEIPLA.
Berlin, 10. junija. (Izv.) Po zadnjem bulletinu je splošno zdravstveno stanje rveznega kanclerja dr. Seipla zadovoljivo.
a .OIu8.SL.-3eC vbuilSa
4- Shodi SLS. РозЈапес S u š n i k je v nedeljo v S o s t r e m v poldrugournem govoru pokazal vso zahrbtnost sedanjega režima in na težki boj, ki ga bijemo za avtonomijo Slovenije. Navzoči so sklenili, da gredo tudi pri sedanjih obč. volitvah v boj z geslom: za avtonomijo Slovenije. Na Brezovici je v pondeljek govoril dr. Natlačen in pokazal na važnost občinskih volitev v sedanjem trenotku. Na Dobrovi je poročal dr. Brejc in razkrinkal razne liberalne intrige. — Na Temu pri Mariboru se je vršil v soboto 7. junija zvečer v gostilni Marin shod SLS, lci mu je predsedoval g. Kovačič, delavni predsednik krajevne organizacije SLS za občino Tezno. Politično poročilo je podal po slanec Fr. Ž e b o t. Zbor jo izrekel zaupnico SLS in Jugoslov. klubu. Tezno je de-lavsko-železnioarski center. Mase ljudstva simpatizirajo z našo stranko, ki se je odločno zavzela za trpeče delavstvo. — Na binkoštno nedeljo zjutraj se Je vršil shod SLS v Horjulu, ]x>poldne pa v Sv. J oš tu. Na obeh shodih je poročal poslanec Stanov -nik o političnem položaju in pripravah za občinske volitve. Na binkoštni pondeljek je isti poslanec poročal na shodih v Bevkah in na Blatni Brezovici. Povsod je ljudstvo izreklo zaupnico Jugoslovanskemu klubu in se izjavilo za enotno fronto v SLS pri občinskih volitvah.
Umorjeni Fakin — figovo рето. »Jutro« in ostalo orjunsko časopisje je dolgo časa tajilo umor delavca Fakina. Najprvo so o njem sploh molčali, potem so namiga-vali, da se je sam ustrelil, potem so trdili zopet, da je to misteriozna zadeva, in potem, da so ga umorili komunisti. Sedaj, ko je nepobitno dokazano, da so ga umorili Orjunaši, so gospodje postali cinični. Nedeljsko »Jutro: v uvodnem članku piše odkrito, da se trboveljski dogodki ne smejo »prekriti z nobenim figovim peresom kakega Fakina, ali pa s fingirano tatvino 400 Din.«. Ampak prekriti se morajo s tem -— kakor razlaga " Jutro« v članku — da se napove boj klerikalizmu in duhovščini ter proti njim porabi močna roka. Tedaj tako! Da ne bodo ljudje preveč mislili na morilce in umorjeno žrtev, je treba začeti pridigati boj proti klerikalcem. »Jutrovck mislijo, da se bo ta recept tudi sedaj obnesel. Pa se ne bol Naše ljudstvo je še toliko pošteno, da se od morilcev ne bo dalo terorizirati. »Jutro« bi bolje storilo, ko bi pošteno obsodilo umor, ne pa da piše o ubogi žrtvi kot o »figovem peresu kakega Fakina«. To ni ne dostojno in za »Jutrovce« ne koristno.
Si dno laciunt idem non est idem.
Kakor čujemo, Orjunaši in njihovi prijatelji z našim poročilom o pogrebu nesrečnih žrtev trboveljskih dogodkov v Ljubljani niso povsem zadovoljni, češ da nismo bili dovolj točni. Gospodje naj bodo pomirjeni. Ob katoliškem shodu je »Jutro« poročalo, da je bilo v nedeljo pri slavnostni maši na trgu polno občinstva, toda naprednega, ki je prišlo pozdravit svojega kralja. In to občinstvo je bilo zU kralja tako navdušeno, da tast dr. Žerjava raz svoje hiše nili zastave ni izobesil. «Jutro« jc takrat poročalo za svoje bralce, mi pa sedaj za svoje, z edino razliko, da se jc «Jutro« debelo zlagalo, mi pa smo prinesli točne številke, ki jih ne more nihče ovreči!
Kakor pri nas. Belgrajska »Politika« objavlja v svoji pondeljski številki članek »Iz Hercegovine«. V tem članku stoji tudi tole: »Verjemite, da je človeku težko vedno poslušati, kako nas v Belgradu sodijo in ocenjujejo le po številu hercegovskih kroglic. Iz Belgrada prihajajo k vam ljudie le za časa volitev, a še takrat nas merijo a
čudno mero. Pravijo nam, da smo »proti-dvžavni«, da smo »izdajalci« itd., česar zgodovina sploh pri nas ne pozna ... Najhujši črv, ki so nam ga prinesli iz Belgrada, je strankarstvo. Krivi so temu oni, ki rešujejo »srbstvo« Hercegovino. O teh ljudeh jo dojal moslarski prota Popovič: »Jaz teh ljudi in njihovega rodoljubja ne razumem,
OBČINSKE VOLITVE V KRANJU.
III.
Agitacija se vrši čim dalje bolj vneto in ostro. Liberalcem ni nobena laž preveč grda iu neumna, da ne bi je rabili proti SLS. Saj so samo klerikalci, državljani tretje vrste, pa-rija, brez pravici In če no pomaga 110 sila no obljube: saj jo Orjuna tu I Bo že ta naučila klerikalce! Kaj pa, če tudi koga zabodejo iti ustrelijo! Saj jo samo klerikalec I Kami za to pa ni, da, hudomušen človek je dejal, da bodo šo kakšen »orden« dobili, — V tem znamenja stojimo sedaj v Kranju. Nič ni protinaravnega, da se nekaterim naših pristašev trese srce, češ, kaj bo, kaj bo, a večina se no boji ter hoče izpolniti svojo dolžnost na volišču vestno in kljub vsem zaprekam. Tako je prav, tako se spodobi pristašem SLS! — Orjunaše in njihovo zahrbtnike, ki jih ščujejo in podpirajo ter jim dajejo potuho, pa bomo najbolj straho-vali s tem, da izvajamo proti njim posledice; vsaj no bo treba mišim ljudem poslušati različnih psovk, ki jih včasih tudi nežna (?) usta gospe in gospodičen izvolijo vreči našim ljudem v hrbet! Kakor čujemo, se pripravlja natančen seznam vseh kranjskih prodajalen, obrtnikov, gostiln itd. Dele se v 3 skupine: prvič — strogo naši, zvosti pristaši; drugič — zagrizeni liberalci ln orjunaši, ter tretji oni, ! ki so sicer nam nasprotnega političnega mi-šlenja, pa se udr-jstvujejo v mejah dostojnosti in spodobnosti, kakor ima vsak državljan pravico. JDSarji so zase ustvarili slabo razpoloženje zadnje čase s tem, da so pri kornpe-tenci za ginm. ravnatelja grdo briskirali in prezrli za zavod in mladino zelo zaslužnega profesorja tega zavoda, samo zato, ker ni hotel trobiti v njihov rog, dasi je bil dolga leta njih pristaš, a mu je slednjič korupcija za-mrzela, da jim je obrnil hrbet. No, nam jo prav, lepo število glasov so si JDSarji s tem uničili za občinske volitve, ker takih norcev navsezadnje ne bo več veliko, da bi še šli s stranko, ki tako grdo plačuje. — Tudi afera g. kateheta žužka je marsikomu odprla oči, da vidijo, kam vodi liberalizem. Brez preiskave odstraniti za mladino vnetega moža, samo zato, ker temu ali onemu (nekateri pravijo: tej ali oni) ni povolji njegovo duhovsko delo; lo je tudi marsikakemu liberalci preveč. Stas.u nemalo godrnjajo, ker mladina nima verouka; so mnogih tudi pozna, kako podivjani so, ker manjka sicer dobrohotne čvrste roke; to počasi odpira oči tudi bolj trdim glavam. Kakor čujemo, se ministrstvo brani, ugoditi prizivu. Radovedni smo, kaj bodo rekli v Vatikanu, ko bodo čuli, da je jugoslovanska vlada, ki re pogaja za sklepanje konkordata, medtem sa-molastno in brez pravilne preiskave odstranila veroučitelja, katerega sta bila sporazumno nastavila duhovska in svetna oblast. Lepe pojme bodo dobili v pravnem čutu in dostojnosti našega režima! Prva zasluga pa gre za to novo odliko režima — kranjsldm liberalcem, ki so se zatekli k dr. Žerjavu, da jim je ustregel. Zato Kranjci, le še volite JDS. ki si s takimi nastopi sama koplje grob, iz katerega je ne reši nobena Orjuna!
ODPRTO PISMO
gg. županu Josipu Kaduncu in gostilničarju Iv. Bulcu v Stranski vasi in Francu Ja-vomiku, mesarju v Grosupljem I
Ker obrekujete našega zastopnika in ob-činarje hujskate, češ da mora občina plačati 2732 Din stroškov za komisionelni ogled radi razširjenja grosupeljskega vodovoda v vasi Blato, Gatina in Male Brvoče, smo prisiljeni Vam očitati, da vodoma in hote neresnico govorite, ker ne moremo dvomiti, da ste talro nevedni, da bi Vam ne bila znana določba g 76 zakona z dne 15. maja 1872 dež. zak. štev. 16 za deželo Kranjsko, ki se glasi: »Stroške za komisionelne razsodbe in obravnave plača tista stranka, katera je za postopanje zaprosila.« Ker smo vaščani gori imenovanih vasi vložili prošnjo za vodopravno obravnavo, je menda dovolj азпо, da bomo morali v smislu citiranega zakona te stroške plačati mi in ne. občina, kakor Vi govorite in hujskate.
Nadalje Vam tudi že vnaprej povemo, da tudi vasi Blato, Gatina in male Brvoče ne bodo teh stroškov plačale, kakor samo toliko, kolikor pripade na te vasi deleža z ozirom na delo in zamudo časa. Vedite, da nismo še tako neumni, da bi plačevali stroške za tisto komisijo, ki jo iskala po celi občini skoraj do Police, cel dopoldan studence in vodo za tovarnarja Šinkovca in železnico, ker nadaljni stavek v gori citiranem paragrafu določa da »Politično blastvo ima odločiti, kako se ti stroški pri skupnih zadevah na posamezne stranke razdelo«. Da bo politično oblastvo kakor do sedaj tudi v bodoče v tem oziru nepristransko, o tem ne dvomimo. Zato pa lahko že v naprej povemo, da s takimi lnžmi in hujskanjem na boste drugega dosegli, kakor da Vas bo še tistih par zaslepljencev spoznalo, v kako škodo km o bo v in delavcev v občini gospodarite,
čeprav sem bil sam nekdaj rodoljub. No vom, ali -sem bil jaz takrat bedak, ali pa
so bedaki oni danes.« — Daljo pripoveduje »Politika«: »Hraber in inteligenten dobro-
voljec, invalid, je prosil za koncesijo za neko gozdarsko podjetje. Potrošili pa je moral po raznih bclgrajskih »nadleštvih« nad 20 tisoč dinarjev, da jim je dokazal, da je Srb.«
Kako ste pn občino oškodovali za dobrih 100.000 kron (stotisoč kron), bo pa lahko vsak sam presodil, če povemo, kako se jo to zgodilo: Obč. odbor je sklenil v svoji seji dne 4. februarja 1923. 1. soglasno, da se pobira naklada 3 kron od litra vina in 1 K od 1 piva, ter da gre ta denar za zgradbo novo šole v Grosupljem. Sklep obč. odbora, trdite g. župan, da sto dali pravočasno in pravilno razglasiti. Pokrajinska uprava je sklep odobrila 111 dovolila pobiranje naklade. Zdaj pa prosimo, povejte gospodje: 1. zakaj in na podlagi kakšnih razlogov se ta naklada ni pobirala? 2. Zakaj je obč odbor dne 30. septembra 1923 že od pokr. uprave odobreno pobiranje doklade na vino in pivo razveljavil in sklenil, da se pobira ista doklada še-le od 5. septembra 1923 dalje. Ali niso bili občinarji ogoljufani, ko so bili v dobri veri, ko so gostilničarji podražili vino in pivo, da plačujejo naklado za šolo, pa so jo pozneje čez 7 mesecev sklenilo, da se ta davščina pobira šele od 6. septembra namesto od 4. februarja 1923!
Mislimo, da je vsaka beseda o tem odveč. Grosupeljski občinarji sami čutimo na lastni koži dobrote »Samostojnežev«. Drugega se ne manjka, kakor da bi nam bili napravili še kakih 6 ali 8 milijonov kron dolga za šolo, kakor so si na vso moč prizadevali. Občinarji pa imate priliko 15. junija t. 1. si izbrati za svoje občinske gospodarje dosedanjega g. župana Kadunca, ki hoče rešiti in podpirati gostilničarje »samostojneže«, katerih se še njih somišljeniki, kar je poštenih, sramujejo, ali pa boste volili drugo listo SLS. Avtonomistično delavsko stranko, ki deluje na to, da se občinarji rešijo vaških oderuhov in strankarskih plačanih kričačev. — Za zaupanje v samostojneže ogoljufani grosupeljski občinarji.
st * *
'Grosuplje. Koliko more škodovati občini en sam neznačajnež, nam kaže zgled župana Kadunca. Dasi so jc prej delal našega človeka, je vendar izigral občino samostojnežem v 1 roke. 7 milijonsko posojilo so hoteli najeti za šolo in, 110 da bi imeli od obč. odbora potrebno pooblastilo, so najeli 150.000 K v krajnem šolskem svetu. Pod roko so so delale kupčije za nakuo opeke in izdelavo načrtov za novo šolo. Prošnje za državno podporo niti odposlali ni hotel. Vsem je znnno, kako je ščitil tovarnarja Šinkovca. Ta mož je zakrivil, da se že tretje leto vleče rešitev napeljave vodovoda v štiri vasi, ki so že pred vojsko imele zagotovljeno podporo in izdelane načrle. Tega 30 samostojneži vzeli za nasilca liste. Mi jim čestitamo. Radovedni smo, koliko ljudi je na Grosupljem še toliko zanikanih, da gredo kot backi za takim ovnom.
Jerica pri Ljubljani. Na binkoštni pondeljek so se zbrali naši volilci, da se porazgo-vore o občinskih voliivah. Polna dvorana Društvenega doma je odmevala ogorčenja, ko je g. urednik Siuodej opisoval početje in nakane režimovcev. Zborovalci, med katerimi je bilo lepo število našega delavstva, so 7, velikim ogorčenjem obsodili nosilca tule. »Delavske liste«, ki je v pohlepu za županskim stolčkom zvezal socialistično-komunistično »Delavsko listo« z »Gospodarsko«, ki je demo-kratsko-orjunska lista ia niti ni mogla najti 50 dovolj starih kandidatov, ampak je dala na listo 7 nedoletnih ljudi ter s tem osleparila okrajno glavarstvo, ki jim je listo potrdilo. V trenotku, ko morilci delavca Fakina v Trbovljah ne morejo več tajiti svojega groznega zločina, se pa »delavec« Jakopič veže z reži-movei. Razume se, da so delavci enotno zapustili izdajalca Jakopiča in bodo v nedeljo volili SLS, ki bo imela prvo skrinjico. Danes se tudi že celo kandidate »Gospodarske liste sramujejo družbe, v katero so zašli ter izjavljajo, da Orjuncev ne bodo nikdar volili. Zanimivo je, da je v to družbo zašel tudi tuk. trgovec g. Josip Sponi, ki je s tem, da je podpisal listo režimovcev — največjih sovražnikov našega slovenskega ljudstva — očitno nastopil proti vsem delovnim ljudem, ki se mu bodo primerno zahvalili. O ostalih tukajšnjih režimovcih pa prihodnjič. Za danes povemo le, da ljudska sodba, ki bo vas sovražnike našega ljudstva zadela v nedeljo 15. junija, ne bo ostala brez posledic za naše nasprotnike tudi v gospodarskem oziru.
Za občinske volitve v Vojniku so vložene tri kandidatne liste: L Slov. Gosp. lista, na čelu g. Josip Vrečer, II. Slov. ljud. stranka, na čelu g. Fran Jurčak in III. nemškutarska »Neodvisna lista tržanov«, na čelu sedanji posili-župan : radikal« g. Jul. Kovačič. Nemškutarska lista, katere predstavnik je ravn. v pok. bivši nemški župan in nadučit. okol. šole g. Jožef Koschutnlg, ima sledeče »Germane«: Heinrich Ratlhey, Wi!helm Zotie, Jo-hann Samec, .Tobann Aulitsch, Fric Čuk, Janez Uratarič, Anion Grilec, Ilugo Ledi, Franc Zgajner, Emil Kolscheg in Pajk Franc; Zupan Julko Kovačič je vendar enkrat javno pokazal svojo pravo barvo, kp.lero je znal tako spretno skrivati Dred širšo iavnostio, katero emo I
pa tu dobro poznali. Le svojim spletkarijam in prekanjenoštim se ima zahvaliti, da je na stališču, katero sedaj zavzema. Upajmo pa, da se mu to pot no posreči njegova častihlep-nost, da ga uarodne slovanske stranke vržejo z županskega sto I ca, katerega зе tako krčevito drži! Kako gospodarstvo je sedaj pri občini, si lahko predstavljamo, saj ne zna niti 1 lastnim premoženjem gospodariti in so se morali upniki pred kratkim poravnati e 50 odstotki Pod njegovim županovanjem so začeli tuk. nemškutarji že ponosno dvigati svojo glave, medlem ko se peščica pravih Nemcev sramu jo biti v taki družbi!
Celje. Za tukajšnjo Orjuno se peha in pete brusi neki učitelj Pogačnik. Mar bi revež doma ostal, da ne bi žalil svoje krščanske matere, da ne bi žalil staršev, kateri morajo takim ljudem izročiti mladino.
Št. Jurij ob j. ž. Drofcnikova hujskarija na občnem zboru požarne brambe v Sv. Juriju ob j. ž. dne 7. junija jo baje našla odmev pri tukajšnjih Pribičevičevcih. Govori se, da so že formalno ustanovili močno orjuno, da dobijo v kratkem času že kroje, samokrese in drugo orožje, da bodo imeli 13. julija ob prireditvi sokolske župne prireditve v Sv. Juriju ob j. ž. razvitja orjunskega prapora in da bodo takrat s pomočjo povabljenih orjuncev uničili in pobili vse, kar ne trobi v njihov rog. Opozarjamo oblast, da so trboveljski dogodki do skrajnosti razdražili naše ljudstvo in da ni ničesar na svetu bolj osovraženo, kakor ime orjuna. Zato je pa dolžnost oblasti, da v imenu pravice in reda to prireditev v Sv. Juriju ob j. I. prepove, ker, kakor je razpoloženje ljudstva proti orjuni, bi moglo priti do resnih spopadov. Šentjurskim pristašem orjune — to so učitelji, uradniki, trgovci in trgovski sinovi, živnozdravnikovi sinovi in drugi sami taki, ki živijo na račun ljudstva — pa povemo, da bomo objavili njihova imena po vseh naših listih, če bomo količkaj zvedeli, da moralno ali pa gmotno podpirajo orjuno.
Iz Mirno. V lepi Mirni na Dolenjskem se je 17. aprila 1924 podrl nek obok v župni-šču. Vsled tega se je zaprla občinska pot poleg farovža. 21. aprila je bila seja pri županstvu, ali naj se del farovža demolira aH naj se župnik odrkoduje za pot skozi sredo vrta. Občinski možje pa o tem niso hoteli slišati, marveč so sklenili, da bodo delali novo kolovozno občinsko pot pri strani vrta, široko po predpisih. Drugo jutro ob četrt na 7 so prišli s sekirami ter napali ograjen sadni vrt. Posekali in razmetali so ograjo. Na župnikov ugovor so rekli: »Vi nimate z nami nič govoriti, pojdite k sodniji!« — kar je župnik takoj storil, zlasti ker jo vlak vozil že na postajo. —. Na to so napadli vrt, posekali 6 najlepših dreves, ki so rodila vsako leto, kljub ugovoru županstva in župnikove sestre. Bilo je mnogo ljudi, vpitja in tudi joka po cestah, ker sO se ljudem smilila drevesa. Župniku so rekle dekle, da so imela drevesa po 15 mernikov letno. Res ni jih nobeden meril. Lahko jih je bilo manj. Res pa je, da so bila podprta vsako leto in so se veje lomile. Prišel pa je nek g. sadjarski učitelj kot izvedenec iz Grma. Ta pa je odločil, da jo vsako drevo povprečno dalo 1 mernik in mernik po 60 K, odštel še delo, tresenje, pobiranje itd. ter je napravil zaključek, da je bilo vseh šest dreves vrednih 1600 Din, to je 6400 K. Gotovo pa je, da ga ni gospodarja, ki bi bil dal eno samo drevo za 115.000 K; torej okroglo 90.000 K. DomaČi cenilec se je reciom pod sugestijo udal, da jih je cenil 28.000 K, pa je tudi ta cenitev veliko premajhna. Kaj naj rečemo o cenitvi cenilca z Grma? Če po njegovi cenitvi sodimo, potem najboljša drevesa v najboljših letih na najugodnejših krajih dajo samo % mernik jabolk, Če je njegova cenitev pravilna, potem se pač ne splača saditi sadja. Ker se je zgodilo javno nasilstvo na ograjen sadni vrt in še zraven ograjen vrtiček za šolalo ter so se drevesa po sili sekala, je bila vložena ovadba po § 85 a k. z. Zaslišano so bile tudi priče. Dne 8. junija pa je dobil župnik od državnega pravdni-štva v Novem mestu obvestilo št. 484—1924, da jo isto odstopilo od pregona proli storilcem radi hudodelstva po § 85 a k. z. Kaj pravi pravni čut k iem dejstvom?
Ib Luč je bilo poročilo o avtomobilni pošti. Prav je tako! Toda vsakemu svoje! Mnogo zaslug gre pri tem našemu delavnemu poslancu g. VI. Pušenjaku, nobena zasluga pa nekaterim Ljubencem, ki se radi hvalijo, kaj storijo za naš kraj, pa le nasprotujejo, kjer gre za promet in korist Lučke in Solčavsko občine! Baharija je velika, dela pa malo; torej vsakemu svoje!
СШг m
ОВгзКе se Mg: MEsiol trg 5
Učiteljski ш?шк.
Podrtiuiicn Slomškovo asvcfco aa ljubljan-* f-ko okolico zboruje v soboto, dne 14. junija po prihodu jutranjega vlaka na Vrhniki. Natančen spored še objavimo. Udeležba naj bo pol-nošlevilna. Vsak udeleženec se naj takoj priglasi za kosilo na naslov: Ivan ŠtrokeJi šolala. I vodia, Vrhnika. « Itočpiuik*
—	Kralj in kraljica sta ra binkoštno nedeljo obiskala Varaždin, kjer se je vršila konjska dirka.
—	Smrtni kosa. V Radečah pri Zidane«! moelu jo na binkoštni pondeljek ob pol petih popoldne po dolgi bolezni umrl v 71. letu starosti g. Frane Č e č, papirniški oskrbnik. Pokojni, oče ravnatelja Jugoslovanske tiskarne g. Karla čečn, je bil splošno priljubljen in zvest pristaš SLS. Služil je v papirnici nepretrgoma 45 let. Z njim zgine ena redkih starih korenin ra-deške občine. Svetila mu večna luči Preostalim naše iskreno sožalje! — Iz Žužemberka smo dobili brzojavno obvestilo, da je na binkoštni pondeljek zvečer umrl g. Josip Pri m c, župan na Dvoru. Pogreb bo v četrtek zjutraj. Žalovanje za pokojnikom je splošno. Blag mu spomin! — V ljubljanski bolnici je včeraj umrl na posledicah hudo operacije 66 letni Janez S e v o r, posestnik v Gorenji vasi pri Stični. Zapušča vdovo in 6 otrok. Bil je vzoren katoličan. Pogreb bo v četrtek ob pol štirih popoldne iz mrtvašnice deželne bolnice k Sv. Križu. Blag mu spomin!
—	Tiskarniški lastniki in tiskarniški delavci proti terorju Orjuno. »Grafički rr.cinik«, glasilo tiskalniškega delavstva Jugoslavije, priobčuje 7. junija članek, v katerem potrjuje našo vest, da jo Orjuna tiskarni »Merkur« v Ljubljani naročila, da ne sme tiskati listov »neodvisne dolavske stranke«, čo ne, jo bodo Orjunaši z bombami razstrelili. »Grafički rad-nik« opozarja na prolizakonitost takega terorja, ker nima nihče drugi pravice ustavljali kakšen list kakor državna oblast Vrhtega pa se s takim terorjem nanaša ogromna škoda tiskarniškemu delavstvu, med katerimi itak vlada brezposelnost. Organizacija tiskarniške-ga delavstva je ravnotako kakor organizacija tiskarniških lastnikov žo pred več kot enim letom storila sklep, da se bo v slučaju kakšnega dejanskega napada na katerokoli tiskarno ustavilo Мзкапје vseh onih listov, ki Irke napade odobravajo, oziroma povzročajo. Ta sklep so sedaj ob priliki grožnje Orjune tiskarni »Merkur« v sporazumu z organizacijo delodajalcev obnovi in sc je nn skupni seji obeh organizacij v Ljubljani sklenilo, naj se vlada energično pozove, da orjunaške napade na tiskarne odločno prepreči. To ?e je tudi zgodilo. Nadalje se je sklenilo, da se v slučaju kakšnega uanacia takoj uftavl tiskan jo vseh listov, Iti k terorističnim činom izzivajo.
—	Duhovniške takso. Ministrstvo za vere ]e izdalo odlok, da smejo duhovniki pri .izvrševanju svojega poklica računati največ dva-najstkratne predvojne pristojbino.
—	Prisiranost pri penrionirn.njn železničarjev. Ljubljanska direkcija je sporazumno z ministrom železnic penzionirala veliko število strokovnega osebja. Najboljših moči niso prevedli. Značilno je, da direkcija ni penzioni, rala, oziroma reducirala takih, ki bi bili to res zaslužili. Tf.ko je n. pr. preveden znani Škerjane v Mariboru, ld jo presedel več mesecev v kriminalnih zaporih. Takih slučajev je veliko število. Pride še čas, ko bo prilika o tem govoriti.
—	Na Karlovi msiverai v Pragi jo bil v soboto, dne 7. junija 1924 promovirau za doktorja vsega zdravilstva g. Slivnik Anton z Bleda.
—	Prepoved učnih knjig, Jrf e imajo označene cene. Prosvetno ministrstvo je izdalo odlok, s katerim prepoveduje uporabo šolskih knjig, ki na platnicah nimajo označene cene.
—	Poročil se je v Višnji gori vrli orlovski par g. Franc S k u b i c , podpredsednik Orla, z gdč. Angelo N o v 1 j a n , tajnico orli-škega krožka. Bog živi mlada novoporo-čenca.
—	Maturantom I. dri. gimnazije v Ljubljani iz leta 1911. Maturanti VIII. a razr. I. drl gimn. v Ljubljani i.: leta 191.1 in tovariši, ki so zapustili ta razred, še pred maturo pri-rede tovariSki sestanek v nedeljo 6. julija t. h predvidoma v Ljubljani. Da se more določiti točnejši. program, naj pošlje vsak svoj naslov s predlogi nn naslov: Dr. Jože Pretnar, Trgovska zbornica, Ljubljana.
—	Novi veliki ži»?an v Zagrebu nastopil ovoje mesto. Novi zagrebški veliki župan dr. Ivo Zuccony jc 7. t. m. nastopil svoje mesto.
—	Nova žrtev blejskega josera. Na bin-koštno nedeljo je priredila Planinarska sekcija Saveza bankovnlh činovnika iz Zagreba izlet lin Bled in Bohinj. Vdeležilo se je lega izleta preko 40 oseb iz Zagreba. Najprej se jo cela družba vozila s čolni po jezeru. Nato so je četvorica njih šla kopat v Grajsko kopclj. Ob četrt na .1 popoldan je utonil pred očmi drugih gospod Galič, uradnik Jugoslavensko banke v Zagrebu. Kljub temu, da so takoj priskočili na pomoč nekateri prisotni gospodje, istega ni bilo mogoče več rešiti, ker je izginil v globino. Jezero je tam globoko 16 m. Imenovani je utonil nekako 6 metrov oddaljen od ograje, ki je namenjena kot znamenje neplavalcem.
—	Poštne vesli. Pri pošti Dol pri Ljubljani je bila dne 1. maja L 1. otvorjena brzojavna postaja z omejeno dnevno službo. — Pri pošli Sv. Jurij ob Taboru je bila dno 26. maja t. L otvorjena telefonska centrala z javno govoril-uico za krajevni in medkrajevni promet.
—	Strokovni izlet. To dni so bavijo v gozdovih Pohoria slušatelji belgrajske univerze
raovic^.
gozdarske stroke, pod vodstvom njih profesorjev, našega rojaka ing. Vojlia Koprivnika ln ing. Milana Marinoviča, urednika »Gumarskega listam. Prvim absolventom belgrajske gozdarske univerze se bodo razkazali zlasti naši kmetski gozdovi, ki pod Stedljlvim gospodarstvom našega kmetskega ljudstva in uspešnim nadzorstvom gozdarskih oblasti tako dobro in v primeri z drugimi pokrajinami go-•tovo vzorno uspevajo.
—	Plače poštno brzojavnih nameščencev. Glasom odloka pristojnega ministrstva se bo izplačevalo vsem poštno-brzojavnim uslužbencem, ki 1. septembra lani še niso imeli treh let službe, 60 odstotkov položnjne plače, dokler ne postanejo stalni. Uslužbenci, ki bi imeli dobiti drugo ali tretjo stopnjo osnovne plače, se smatrajo kot stalni ter bodo dobivali polni znesek položnjne plače. Ti stalni uslužbenci ostanejo v pripravnih skupinah, dokler ne po-lože Izpita.
—	Italijanska špijonka na Sušaku. Na Su-šaku so aretirali elegantno 22letr.o Ljubico Miler iz Indjije, ki je za Italijo fotografirala važne strategične točke. Uvedli so preiskavo.
—	Število inozemskega deJavstvn v Zagrebu. I i odgovora na neko interpelacijo v zadnji seji zagrebškega občinskega s^eta je razvidno, da je tačas v Zagrebu zaposlenih približno 3000 inozemskih delavcev; od leta 1919. do danes se je izselilo samo 217 tujih delavcev, Obč. svet je sklenil, da bo v tem vprašanju odločno posredoval,
—	Oče in hči utonila. V Kovinu se je šel trgovec Solinecki s svojo 151etno hčerjo in ženo kupat v izstopivšo Donavo. V nekem trenotku jc oče opazil, da se hči pctaplja. Skočil ji je na pomoč, toda obvisel na grmovju. Njemu je hitela na pomoč žena, toda se začela pogrezati v blato. Imela je le Se toliko časa, da je zaklicala svojega psa, ki jo je nato oriesveščeno privlekel na suho. Oče in hči sta utonila.
—	Slika belšiajsklh stanovaajskih raz-raer. V Dunravački ulici v Belgradu jc najemninska hiša, ki je last bančnega ravnatelja Nikole Djinića. Ta hiša je bila v takem stanju, da se je začela minoli petek ponoči, ko je bila večina prebivalcev že Sla počivat, nalepem podirati. Zdrušil se je prednji zid in za niim streha, Frebivalci so v paničnem strahu bežali na ulico. Pri tem je 70letna starka Рал-telić ponevedoma^ stopila na pretrgano električno žico. Električna struja je vrgla starko več metrov vstran in jo ubila. Ob tej priliki naglašajo belgrajski listi, da je takih hiš, ki so vsak hip na tem, da c.e podero, v Belgradu še nešteto. V teh hišah stanujejo ubogi uradniki, vpokojenci in podobni reveži, ki so brez brambe izročeni izkoriščanju brezvestnih hišnih lastnikov, katerim ni sveto niti bližnji-kovo življenje.
—	Pobijanje draginje v Belgradu. Sodišče za pobijanje draginje v Belgradu jc te dn: obsodilo tvrdko »Salamander« na 5000 Din globet in 5 dni zapora, ki se ne more izpre-meniti v denarno kazen.
—	Stanovanjsko vprašanje y belgrajskem občinskem svetu. Belgrajski občinski svet je na svoji zadnji seji minoli teden odobril zadnje postavke proračuna za bodoče računsko leto. Ob tej priliki jc komunist Laza Petrovič ostro govoril proti občinski upravi, kl je popolnoma zanemarila stanovanjsko vprašanje in ni ničesar storila, da bi preprečila silno podražitev stanovanj. V Belgradu je 10.000 prostorov, v katerih stanujejo ljudje, a ki v nobenem pogledu ne odgovarjajo človeškemu prebivališču in so gnezda kupnih bolezni. Predlaga, da se amortizacija delavskih stanovanj razširi na 50, namesto 30 let. Odgovarja župan Marjanovič, ki zavrača Petrovičeve zahteve kot nesprejemljive in skrajno pretirane. Občina je closle; izuala za zgradbo stanovanj 7 mil. dinarjev, za bcdoee leto jc v proračunu 4 mil. dinarjev. Potem pravi župan: »V Belgrad je prišlo iz naših novih krajev najmanj 10,000 družin, da tukaj žive; ali naj belgrajska občina tem ljudem da stanovanja?«
—	Roparji v Slavoniji, Ponoči 7. t. m. je troglava roparska četa pri Jovanovcih v Slavoniji napadla tri kmete, jih do smrti pobila in nato oropala. Enega izmed razbojnikov: Sulcjmaua Imamoviča, vojnega begunca iz Bosne, so orožniki ujeli in izročili sodišču v Osjeku.
—	Izgon tujcev iz Vojvodine. Vojvodinske policijske oblasti so začele z revizijo tujskih spiskov ter bodo tekom tega tedna izgnale čez mejo vse tujce, ki nimajo dovoljenja za prebivanje v držayi od notranjega ministrstva samega.
—	Nemški jezik v pančevskein občinskem svatu. Razširjeni občinski svet v Pan-čevu je dovolil uporabo nemškega jezika v skupnih občinskih sejah kakor tudT v posameznih odsekih.
—	Korupcija v novosadskero stanovanjskem uradu pred sodiščem. Minoli petek jo bila pred novosadskim sodiščem razpisana razprava proti uradnikom stanovanjskega urada Bošku Spasića in tovarišem, ker so sprejemali podkupnino in oddajali stanovanja za drag denar. Razpravo bo pa morali proložiti, ker ni prišla niti ena priča — vse se namreč boje, dn ne bi bile kaznovane загпе zaradi podkupovanja.
—	Črne kose v Sarajevu. V Sarajevu imajo več slučajev črnih koza. Oblasti so ua delu, da razširjenje preprečijo.
—	Razbojnik čaruga pred sodiščem. Minolo sot-oto so zaključili zaslišavanje prič, ki jih jo bilo nad 70. Vse so pod prisego potrdile, da je bil Čaruga kolovodja pri vseh 28 roparskih zločinih, radi katerih jo obtežen. Čaruga je do zadnjega tajil. Zagovorniki in pri- j jatelji Čaruge si iz vseh sil prizadevajo, da rešijo Čarugo na ta način, da dajo njegovemu delu politično ozadje. Baje no bile višje oblasti svoj čas izdale okrožnico na orežniška poveljstva, naj Čarugu ne zasledujejo preostro. Čaruga sam izjavlja, da bo imenoval nove pričo, ki bodo vso dosedanje izpovedbe ovrgle; en da je delal po nalogu drugih. Sicer pa nravi, da mu je vseeno, ker je težko bolan in itak ne moro več živeti. — V soboto so začeli na razpravi čitati spise. Razsodba se izreče po priliki 20. t. m. Med ljudstvom pa se govori, da pride na Vidovdan v Osjelt 4000 četnikov, da osvobede Čarugo.
Prepoved slovenskega koncerta v Trite. Kakor smo že poročali, je bil ra binkoštno nedeljo v tržaškem gledališču Filodramatiko napovedan koncert slovitega zbora slovenske učiteljske Zveze. Kveslura je dovolenje obljubila iu društvo je gledališče najelo in plačalo. V petek je pa prefektura izjavila, da kon-! certa v Filodramaticu ne more dovoliti, pač pa bi ga dovolila kje v okolici. Društvo je nato takoj vložilo prošnjo za Sv. Ivan, toda v soboto je kvestura odrekla dovoljenje tudi za okolico ter se koncert, za katerega so bile vstopnice že razprodane, sploh ni mogel vršiti. Niti onega slovenskega koncerta se torej domačemu slovenskemu prebivalstvu v Trstu 110 dovoli. Na tako slabih nogah stoji ilalijanstvo ob severnem Jadranu.
p Smrt izdajico. V nedeljo, 1. junija zjutraj so našli na cesti pod Št. Polrom v piranski okolici v Istri umorjeno truplo slovenskega fašista Antoua Gorela (Kusa). Nesrečnež jo leta 1921 ustanovil »škvadro« slovenskih fašistov v št .Petru pri Tiranu, je povzročil dno 11. aprila 1921 napad 40 oboroženih fašistov na župniščo in g. kanonika Mateja Škerb-ca, dekana v Kerkavcih, ki so ga za uho biti, suvali, pretepali in s samokresi nanj streljali; nahuiskal je fašiste, da so poštenim kmetom zažgali seno ln stočili vino v kleteh. Cel mesec so nahujelcani fašisti s samokresi v župni cerkvi med javno službo božjo čakali trenutka, da ustrele imenovanega kanonika, če spregovori slovensko besedo v cerkvi. Izrazil jo večkrat, da mu je ljubša fašistovska karabin-ka kot vsa Jugoslavija. No, sedaj je našel lastno smrt. — Kdo ga jo umoril, se ne ve. Kdor drugim jamo koplje, pade sam vanjo! Kakršno življenje, taka smrti
žce sedlaf
opozarjamo, da nudi najboljše, okusno in skrbno izgotovljene deSke OBLEKE po nižji ceni, kakor drugje slabe obleke, le
Drago Schwab, Ljubljana.
*ske novice.
S Birma v Mariboru. Ob najkrasnojšem vremenu je knezoškof g. dr. Karlin delil zakrament sv. birme v nedeljo 8. junija. Birman-cev je bilo nad 1000.
g Celje. Volivni shod SLS ta Gaber je se vrši v četrtek 12. junija ob osmih zvečer v gostilni čeček v Gaberju. Na shodu govore: nar. posl. ?j e b o t, dr. Ant. Ogrizek in drugi. Somišljeniki vsi na shod!
š Naznanilo o sprejemu v škofijsko dijaško semenišče v Mariboru za šolsko leto 1924125. V škofijsko dijaško semenišče v Mariboru se sprejemajo zdravi, dobro vzgojeni dijaki, zakonski sinovi dobrih krščanskih staršev, ki so z odličnim ali vsaj dobrim uspehom dovršili kak gimnazijski razred ali r. dobrim uspehom napravili izpit za prvi gimnazijski razred in ki se bodo po dovršeni gimnaziji posvetili duhovskemu stanu. Prošnje za sprejem se morajo vložiti najdalje do 31. julija potom pristojnih šk. župnih uradov na škofijski ordinariat v Mariboru. Prošnji se naj priloži krstni list, zadnje šolsko spričevalo, ubožni list in zdravniško spričevalo. Višina letnih prispevkov sc bo določila.za vsakega gojenca posebej z ozirom na njegove premoženjsko razmere in se bo v rešitvi prošnje naznanila. — Ravnateljstvo.
š Za častnega občana je izvolil občinski odbor občine Št. Ilj v SI. gor. g. Franjo Frei-bama, bivšega narodnega župana in odličnega pristaša SLS. G. Freiham je eden tistih mož. Iti so kot krščansko misleči možje že pred več desetletji vodili trpek narodni boj na naši severni meji. Odlikovanec je ustanovitelj Bralnega društva v št. Hju, katero je že pred 30 leti pričelo probujati narod in je res vzgojilo doma in v soseščini neomahljive borce za teptani slovenski rod. Kot priprost kmet je g. Freiham v svoji mladosti mnogo prepotoval in si nabral bogatih izkušenj. Bil je žo pred 40 leti vnet dopisnik >Slovenskega Gospodarja«. Mož je iskreno želel, da dočaka slovenski rod svobodo. G. Freiham ima bogato knjižnico. Zbrane ima domala vse slovensko knjige, ki so izšle do leta 1000. Mirno lahko trdimo, g. Freiham si odlikovanje, katerega so mu naklonili domačini, zasluži kakor malokdo drugi. Imamo v naši državi nebroi odlikovon-
eov, a taki možje kot je g. Freihum, ki so za narod res kaj storili, niso deležni belgrajske milosti. Razlog: ker niso radikali ali demokrati. Tudi *< Slovenec«, katerega g. Freiham žo od nekdaj z veseljem čita, so pridružuje častilcem obmejnega borca in mu kliče: Bog živi!
š Vrl mož. V Selnici ob Muri jc obč. odbor imenoval za častnega občana dolgoletnega ob-finskega svetovalca g. Josipa Goloba. Novi častni občan je bil 35 let član občinskega odbora. V svoii občini, ki leži poleg Ceršaka na najbolj eksponirani severni črti našo slovensko domovino, je žo odnekdaj čuval slovenski značaj. Zvest pristaš SLS je stal trdno kot hrast v hudem narodnem boju več desetletij. Letos so poslavlja iz občinskega odbora, ker jo težko obolel. Slava značajem krščansko-na-rodnih mož!
š Izvoz živine in ine«a v Avstrijo in Češko jo postal živahnejši. V Iiolaiidiji in na Mažarskcm je izbruhnila živinska kuga. Vsled tega prihajajo kupci iz Avstrijo in Češko zadnjo ('ni v našo krajo kupovat živino in meso. Mariborska klavnica je zadnji teden naravnost oblegana cd eksporterjev. Tekom zadnjih 8 dni ja bil promet večji nego poprej v 2 mesecih. Celo po noči koljejo živino.
š Vinska letina slabo kaže. Vedno deževje, nalivi, toča so poškodovali vinograde na Slov. Šlajerju tako, da vinogradniki prerokujejo slabo vinsko letino. Čudno, da se neurje loieva letos ravno vinogradov v najboljših legah. Opaža se, da cene vinu letnika 1923 rastejo.
lj Klub rb?. svetnikov Sr,S ima sejo no* coj ob 6. (šestih) v običajnih prostorih. —• Navzočnost vseh nujno potrebna.
lj Rinfcoštni prazniki. Letošnja binkoštna nedelja je bila izredno lepa. Hladno jutro je napovedovalo krasen solučen dan. 7.c v zgodnjih jutranjih urah so oživele okoliške ceste in na stotine birmaneov iz bližnjo in daljne okolice je drdralo s svojimi botri in botricami na lepo okrašenih vozovih proti mestu in so ustavljali na svojih običajnih postajališčih. Obsežni prostori pri Figovcu in pri Češnovar-ju, pri Košaku in pri Novaku so bili polni okoliških voz. Ljubljanski birmanci so še sladko spali, ko so bs njihovi okoliški tovariši žo pošteno razčuli. Zato so pa morali nekoliko pohiteti, ko so se začele ustavljati pred ljubljanskimi hišami lepo okrašene paradne lco-i čije ljubljanskih izvoščekov in pn ropotajoči avtomobili. Okolica stolne cerkve jo bila z vozovi prenapolnjena, okoli cerkve pa se je gnetla vesela mladina s svojimi botri in težko čakala na trenotek, ko je smela zaviti med »štan-le«, kjer so naložili podjetni prodajalci toliko lepih reči za mlado ljudi. Videl si vse, molit-venike in križčke, rožue vence iti svetinjice, tudi orglic in piščuli ni manjkalo in tudi »lec-ta« in črešenj ne. Za vse jo bilo dobro poskrbljeno in Ljubljančani, ki jih je krasno popoldne zvabilo v okolico, niso še zlepa videli toliko veselih otroških lic kakor to loto.
lj Sokolsko siavije aa Taboru. Ljubljanski Sokol I. je priredil za binkoštne praznike veliko slavnost vzida ve spominskih plošč v novo svojo zgradbo. Bolje rečeno, Sokol L je želel, da bi bila slavnost velika in je zato de-lul za to slavnost že dolgo pred prazniki tudi primerno reklamo. Sokol I. pa svojega namena ni dosegel, ne kar se tiče obiska in tudi ne glede denarnega uspeha. Mi nočemo te slav-nosti nič povečavati in tudi ne zmanjševati, ampak poročati hočemo popolnoma objektivno na podlagi poročil, ki srno jih prejeli od zelo zanesljivih poročevalcev. Nekak predpražnik svojih slavr.osti so obhajali Sokoii že v soboto. Na telovadišču so nastopale razne čete, ki pa so bile za ogromni prostor narav-i nost malenkostne, tako da jc bil vsled tega nesorazmerja vtis še slabši. Tudi gledalcev ob ograji je bilo razmeroma zelo malo in kdor se je hotel nasloniti na ograjo in gledati običajne vežbe brez vstopnine, se mu ni bilo treba prav nič drenjati, ker se je lahko brez prerivanja naslonil, kamor se je hotel. Med gledalci je bilo največ vojakov iz sosedne vojašnice, nekaj pestunj z otroškimi vozički, par penzijonistov in nekaj pohajačev, ki ne vedo kam z dolgim popoldnevom. Slični prizori so se ponavljali v nedeljo dopoldne in popoldne. Navadne vežbe, kakor jih vidimo lahko pri vsaki javni telovadbi, a zopet izvajane od mnogo premalo telovadcev, tako da je praznina ob robu kar v oči bodla. Če nc bi bilo raznih vojažkih nastopov, bi bila izpadla cela produkcija silno dolgočasno. Zastonjskih gledalcev ob ograji je bilo nekaj več, ker sa se ustavljali ob telovadišču tudi okoličani, ki so se vračali iz šentpeterske cerkve domov in ki jih je privabila na lice mesta poskočna godba. V pondeljek popoldne je pa dež 3ploh prekrižal vse račune s prireditvami. V večernih urah v soboto in nedeljo so telovadišče spremenili v gostilno, bilo pa je miz komaj tretjino prostora in še pri teh mizah je bilo prostora dovolj, da se nikomur ni bilo treba drenjati. Po poročilih iz sokolskih krogov je bil tudi finančni uspeh minimalen, če ni ceio izguba. Ravno ta točka pa dokazuje, da je Ljubljana takih prireditev vsled njihove preobilice žc precej naveličana in sita in da so razni sokoiski nastopi že zdavnaj izgubili veo svojo nekdanjo privlačno moč. — Taka je gola resnica, pa naj poročata »Jutro« in »Narod« še tako obširno in na; še tako pretira-
vata. Prireditev je gledalo dovolj ljudi, ki lahko točnost vseh naših navedb v polnem ob-»egu potrde.
lj Zanimanje za Sokole je v Ljubljani neverjetno ponehalo, zlasti te dni, ko so se Sokoli po trboveljskih dogodkih na povelje JDS cačcli vpisovati v Orjuno. Človeka skoro kar srce boli, če gleda, kako zelo je padel ugled rdečih sokolskih sr^jc. Nekdaj je bilo drugače. Ko je bil Sokol še narodno in bojno društvo proti Nemcem, so se mladim študentom srca kar dvigala, če so zagledali kje na ccsti rdečo srajco in široki sokolski klobuk. To je bilo takrat, ko je tudi državni poslanec in kanonik Klun nataknil sokolski klobuk in ponosno korakal po ljubljanskih ulicah. Casl pa so se spremenili in iz narodnobojnega, telovadnega in družabnega društva Sokol se je tekom let zlegel liberalni sokolič, ki je vzbu-|al občudovanje le še v krogu gotovih »narodnih dam« in zagrizenih liberalcev. Ko pa se je liberalni sokoliček razvil v »■jugoslovanskega« demokratskega agitatorja, je njegov polet izgubil vso prožnost in vso privlačno silo. Eden — dva nastopa sta bila še nekaj, potem pa je začelo drveti navzdol. Včeraj so stopali Sokoli po ljubljanskih ulicah takorekoč neopaženi. Ljudje so hodili mimo njih mirno m so se za rdeče srajce toliko menili kakor za prave bluze ali rdeče kape po-streščkov. Nobenega ognja nikjer, nobenega navdušenja! Vse sc ie vršilo tako kakor bi se ljudje pripravljali na kakšen pogreb prvega razreda, kjer nosi lampist svojo svetilko za denar, vence nosi drugi uslužbenec zopet za denar in kočijaž vodi svojih šest konj zopet za. denar. Vse mrtvo in brez interesa — tak je vtis demokratskega sokolstva na danaSnjo Ljubljano.
lj Sokolski Tabor »blagoslovljen«. Kakor beremo v »Narodu«, je starosta Gangl na bin-koštne praznike blagoslovil sokolski Tabor. S čim, tega list ne pove.
lj Sokolske cvetke. Od elektrarne doli po STomškovi ulici mimo cerkve Srca Jezusovega je v pondeljek ob četrt na 10 zvečer prišel civilist s sokolskim znakom in silno razgrajal kot nor. Nato se je vstopil pred cerkvene stopnice ter začel preklinjati Marijo z najhujšimi priimki in pljuval v cerkev. Okoli so stali ljudje, a uiti eden se ni zganil. Le neka gospodična mu je dejala: »To je sokolska duševna omika, sramotiti Marijo. Škandal!« Nato pa se je preklinjevalec, ko je izpljuval vse • nabrane psovke, obrnil in odšel na Tabor nabirat si nove! — V torek zjutraj so se Sokoli na Taboru med seboj stepli. Obdelavali so se z bunkami. Posebno jih je moral prenesti nek brat Sokol, na katerega so padali poleg bunk tudi klici: Sramota! Malo prej se je čul klic
neke sestre Sokolice na pomoč---
lj Kdo so bili orjunaški pretepači pri Za-fazntkn? V soboto zvečer so sedeli v kavarni Zalaznik pri eni mizi inž. Kranje, načelnik Orjune in njegov adjutant ta jnik G a 1 z i -n j a, slušatelj juridične fakultete na ljubljanski univerzi, in nekaj drugih orjunskih pri-ganjačev. Pri nasprotni mizi jc pa sedelo dvoje ali troje mladeničev, ki so se med seboj mirno pogovarjali. Prvi se je Tazgnjevil inž. Kranje, nato Galzinja in še par dalmatinskih pomagačev in en Primorc, katerih imena po potrebi tudi razgalimo, in so navalili na oba mladeniča s palicami, pestmi in kozarci in ubili pri tem tudi šipo. Polcaj se ni dosti zmenil za celo rovarenje in v njegovi navzočnosti so »junaško« vrgli mladeniča na cesto. Mlad dalmatinski priganjač, akademik, je fingiral, ker drugače si ne morem misliti, svojo razburjenost nad tem, ker mladeniči niso hoteli ubogati, ko so jim zapovedali, naj zginejo iz kavarne, v taki meri, da je v adekvatnem pomenu besede hropel in ni mogel priti do besede. Šele kozarec vina, ki je po »junaški zmagi« moralo priti na mizo, ga je toliko po-prekčal, da ga ni stisnil kakšen krč v prevelikem navdušenju. Ko je bil mir in so se Or-junci že razšli, je stalo pred kavarno kakih 20 policajev.
lj Najnovejši »orj:inaš« je postal uradnik mestnega stavbnega urada ing. MačkovSek. Ko se je včeraj zazvedelo o razpustu občinskega sveta, je odšel med uradnimi urami pred glavno pošto in vtaknil v svojo gumbni-co orjunski znak. Korajža -velja!
lj Mesto venca na krsto gospoda Frana Čeča, papirn. oskrbnika v Radečah daruje za Stolno Vincencijevo konferenco rodbina Ra-kovčeva Din 100.
]i Sv. maša zadušnica za pok. gdč. Josipi-tio Friedrich bo v četrtek ob 7. zjutraj v cerkvi sv. Petra.
]j Pomotoma obdolžen. V trgovini z že-leznino Zalta in. Zilič na Dunajski cesti je nakupil France Marinšek iz Gorjuš več predmetov. Mudilo se mu je že na vlak in je pozabil plačati. Varnostna oblast, o tem obveščena, je bila prepričana, da je hotel Marinšek, ki v do-lični trgovini kupuje že nad 30 let in je znan kot poštenjak, stvari izmakniti. Ko pa je vlak zamudil, se je spomnil, da je pozabil račun poravnati in se je takoj vrnil in plačal.
lj Umrli so v Ljubljani: Anton Logar, bivši železniški delavec, 50 let. — Anton Bon-čar, pek, gostilničar in posestnik, 4G let. — Fran Trefalt, železn. poduradnik, 61 let — Fran Fajdiga, hiralec, 74 let. — Josipina Zdravje, služkinja, 23 let — Otokar Hašek, akp.dem. slikar, 50 let. — Frančiška Seliškar, postrežnica, 26 let. — Marica Grohar, delav-Seva hči. 4 leta. — Ivan Peterkovič, mizarski
pomočnik, 28 let — Ivana Meglic, služkinja, 22 let. — Ivan Zupane, delavec, 41 let. — Alojzija šušteršič, rejenka, 6 tednov. — Vinko Zalar, rejenec, pol leta. — Valentina Traven, posestnikova hči, 2 leti. — Josipina Friedrich, trgovčeva vdova, hišna posestnica, 84 let. — Ivan Martinak, orožniški narednik v p., 60 let. — Vid Malnarič, dijak, 14 let. — Ivana Kern, trgovčeva žena, 52 let. — Kristina Kosirnik, tovarn, delavka, 23 let.
lj Tedenski zdravstveni izkpz. V času od 1. do 7. junija 1924 je bilo v Ljubljani rojenih 25, naknadno prijavljeni rojstvi 2, mrtvo-
rojen 1; umrlo je v tem času 16 oseb, od tega 3 tujci. Vzrok smrti v 5 slučajih jetika, v 1 škrlatinka, v 1 možganska kap, v 1 srčna hiba, v 1 rak, ostalo drugi naravni smrtni vzroki.
lj Nalezljive bolezni v Ljubljani. Od 1. do 7. t. m. so bili v Ljubljani naznanjeni naslednji slučaji nalezljivih bolezni: 2 slučaja davice, 2. škrlatice, 1 trebušnega legarja in 1 ošpic.
lj Policijski zglasilni urad ostane od srede do nedelje radi prenoujenja istega zn stranke zaprt. Zglasilnice naj se v tem tednu oddajo na policijskih stražnicah.

e§
geografov in einografov.
Praga, 5. junija 1924.
Po lepi uprizoritvi Prodane neveste v Na-roduem divadlu se je dne 5. jun. nadaljevalo delo v sekcijah. Na programu je čez 200 predavanj, ki se vrše v vseh slovanskih jezikih in le posamezno v francoščini. Zato tudi ni mogoče, da bi vse navedli. Izmed predavanj dne 4. jun. še omenimo: P. Vujevič, Klima-tickć zvlurtnosti jihoslovanskych zemi, P. S. Jovanovič, docent geogr. v Skoplju: O vvzku-mech morskych a jezernich teras na polo-ostrove BalMnskčm a v okoli panonskeho basinu. — Dne 5. VI. se je vršila od 9 do pol 11 plenarna seja. Naš general Boškovič je predaval o Lencevvicz, ki je lani s svojimi dijaki napravil lepo okskurzijo po naši državi in je o tem tudi objavil znanstveno poročilo: Čiimost Vojenskčho Zemepisneho Ustavu ve Varšave, prof. Kovačev: o mape Bulharska a nynčjši triangulaci tamni. V I. sekciji je predaval 01szewicz: Historie Kartograf ic. 2. Petrik: Vyvoj mapy Čech do začdt-ka 19. stol. 3. Machat: O školske kartografici v Čehoslovenske republice. Sekcija B se je bavila s hidrologijo. Popoldne v sekciji A zopet predavanja o kartografiji, v sekciji B pa o klimatologiji (n. pr. tudi na Filipinskih otokih Zych). Druga sekcija je razdeljena v geologijo in geomorfologijo. V A sekciji je govoril prof. Tučan Fran iz Zagreba: Terra-rossa a bauksit v jihoslovanskčm Krasu. V B sekciji prof. Cvijič Jovan: Vztah mezi lito-rdlnimi a fluvialinmi utvarv. — V III. sekciji I\o Pevalek: Plitvicka jezera. V IV. sekciji: Bor. Drobnjakovič: Metody a vysled-lty vyzkumu migrace kmenu jihoslovanskych. V I. sekciji A omenimo predavanji St. Po-niatowskega: Rasovy poklad žžkladnich kultur iu Pokus analysy historicko-chrononolo-gickč nejstaršich kultur evropskych. V V. sekciji B: (Narodopis.) E. A. Ljackkij: Zenič-pisne rozšifeni epickč poesic ruskč. Trubec-koj K.: O metrice ruskčho epickčho verše. BilečkyJ: Desiderata vedeckčho vvzkumu ukrajinski uirodni poesie. P. Bogatyrev: Etuograficke cesty po Podkarpatske Rusi. Eug. Frankovvski (izvrsten predavatelj): Leky magicke v obfadech lydu polskeho in na splošno željo I. Polivka: Nčktere prežitky v slovanskvch, hlavne ruskych poMdkach. V 2. oddelku V. sekcije L. Kuba: Pfehled melo-grafie slovanskč a čeho ji treba. Med zbirkami nar. pesmi z napevi je znamenita Smolerova zbirka pesmi lužičkih Srbov, ki jo je predavatelj pokazal kot redkost. Omenil je vse slovanske zbirke (med nami Kuhač). Predavatelj je zbiral pred vojno narodne pesmi z napevi v Rusiji. V VII. sekciji, ki je ta dan posvetila geografskemu pouku v šoiah, omenim predavanje kustosa belgrajskega narodopisnega muzeja Emila Cvetica: O geografskem vyučovani na strednich školach v kraljevine SHS. Kongres slovanskih geografov ima med dragim tudi namen, da pripravi tla za skupen nastop slovanskih geografov na mednarodnem geografskem kongresu, ki se bo vršil prihodnje leto v Kairi. — Gospod predsednik republike je povabil za zvečer ob 8 udeležence na raut na Pražki grad. Za 6. juni od 5—7 popoldne pa je povabil predsednik Čehoslovaške-jugoslovanske Lige g. poljedelski minister dr. Milan Hodža jugoslov. člane kongresa na čajanko v Obecni dom.
pr Gospodi pomiluj Ljvovskega je brez dvoma skladba, ki je človek svoje življenje ne pozabi, da jo je le enkrat samkrat slišal. Skladba pravzaprav slika način molitve preprostega, pa v dno duše pobožnega preprostega ljudstva, ki je zapuščeno, ne zna veliko molitev na pamet, še manj pa si more pomagati z molitvenlki — ker brati ne zna. Zato pa hiti in v enomer ponavlja preprosto, pa tako globoko, vse prošnje vsebujočo besedo: Gospodi pomiluj, kakor so klicali siromaki, bolniki, gobavci ob potih, ki je hodil Kristus po njih. Prehodi pa vse dinamične stopnje: od krika v lortissimu, do komaj zaznavnega šepeta v pianissimu, ko le še de-klamatorični poudarki očitujejo življenje, ki se počasi vzbuja v zavest in hiti in raste in se širi in konča v nebo naskakujočem silnem klicu: Gospodi pomiluj! — Ko je 1. 1911. slavni zbor ruskega sv. sinoda pri prvem koncertu v Rimu imel na sporedu tudi to skladbo, si jo je občinstvo tudi pri vseli naslednjih samo s silo zahtevalo na spored in ni pustilo prej začeti, dokler niso odpeli »Kyrie<: (Gospodi pomiluj),
pr Slavni Perosi o ruski glasbi izjavlja sledeče: »Glasbeniki, ki jih najbolj ljubim, so Rusi. Mislim, da je ruska glasba prva na svetu, da je najvišja in najizrazitejša, ker temelji na ljudskem petju.«
pr Naš dom, štev. 6. Vsebina: Mladina na plan; Pomlad v naravi; Država in gospodarstvo; Logarska dolina; Važno rešilno delo; Gosposveta; Zakaj hira naš narod? Kralj noči; Društveni oder; Drobtinice; Društveni vestnik. Na platnicah: Listnica uredništva, Društveni glasnik.
Narodno gledišče.
DRAMA.
Začetek ob 8 zvečer. Sreda, 11. junija: Ob 3. popoldne MOGOČNI PRSTAN, mladinska predstava za otroke osnovnih Sol kranjskega okraja. — Izven. Četrtek, 12. junija: IZGUBLJENE DUŠE. - Red F. Petek, 13. junija: Zaprto.
Sobota, 14. junija: Ob 3. popolne MOGOČNI PRSTAN, mladinBka predstava. — Izven.
OPERA.
Začetek ob pol 8 zvečer. Sreda, 11. junija: CARJEVA NEVESTA. - Red A. četrtek, 12. jur.ija: TOSCA, poslovilni večer gdč.
Zikove in g. Šimenca. — Izven. Petek, 13. junija: TRAVIATA, gostovanje operne
pevke Anke Miličevc. Red E. Sobota, 14. junija: CARJEVA NEVESTA. — Red B. Nedelja, 15. junija: PIKOVA DAMA, na čast gostov kongresa Udruženja vojnih invalidov. — Izven.
Prosvetna zveza v IjuMjajii.
Poslovne knjige naj si zaradi enotnega poslovanja, ki olajšuje pregled, pouk in pojasnila o pravilnem poslovanju, nabavi vsako društvo. Zadostuje naročilo po dopisnici, plača se naprej ali po povzetju.
Poslovnik je izšel že o Vel. noči. Kjer ga Se nimate, si takoj oskrbite vsaj 2 izvoda, ker brez njega ni mogoče prav voditi društva.
Ustanovitev okrajnih odborov je v maju napredovala. V juniju ustanovite okrajni odbor še tam, kjer ste še zaostali. Navodila dobite v Vest-niku (po nov. 1923.) in Poslovniku, v dvomih pi-Site zvezi.
Vestnik (maj—junij) nosi pomotoma št. 4-5; popravite v št 5-6. Odborniki zahtevajte pri vsaki seji vse številke Vestnika in Poslovnik na mizo.
Knjižnica Prosvetne zveze (Miklošičeva c. 7 poleg Uniona) je javna in najcenejša, vsakomur dostopna. Predvsem naj bi jo obiskovali člani katoliških organizacij, ki nimajo pri svojem društvu večje knjižnice. Tudi okoličanom in na deželo posoja, ako osebno pridete ponje in vrnete pravočasno! Prosi tudi v dar knjige, ki ste jih že prečitali in za Vas nimajo več dosti vrednosti. Storite to dobro delo, podpirajte na ta način kulturo ljudstva.
Poročilo o V. Katol. shodu (383 strani, 25 slik), po obliki in vsebini krasna knjiga, neobhodno potrebna zakladnica za vsakega društvenega' voditelja, je izšla in se dobi v pisarni Prosvetne. Kdor je ne bo kmalu kupil, je ne bo več dobil, ker je natis zelo omejen. Društveni knjižničarji in predavatelji, hitite! Stane G0 Din, (vezana 80 Din). — Tajništvo Prosvetne.
Cerkveni vestnik.
c Pastoralna konferenca za Ljubljano ba danes ločno ob 4 popoldne.
c Šentjakobska prosveta naznanja svojim članom, da je v petek, 13. t m. na Rožniku ob pol 6. uri za vse člane sv. maša. Odbor prosi člane, da se sv. maše v obilnem številu udeleže.
c Apostolstvo sv. Cirila in Metoda je za leto 1924 izdalo letno poročilo pod naslovom >Kraljestvo božje« z jako zanimivimi članki o verskih razmerah na krščanskem vzhodu, posebno v Rusiji. Vsebino pojasnjuje 5 slik; med temi so tri slike iz verskega življenja v Rusiji. Knjižica se bo v kratkem razposlala v vse župnije. S tem se bo jako olajšala agitacija za ideje cerkvenega edinstva, katero katoliška cerkev ravno sedaj tako priporoča. Gg. duhovnike prosimo, da ljudstvo opozarjajo na veliko važnost Apostolslva sv. Cirila in Metoda. Do praznika sv. Cirila iu Metoda naj se vse pripravi, da se bo moglo Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v vsaki župniji obnoviti, oziroma na novo vpeljati.
Pevska zveza.
V dneh 12. in 13. julija t. 1. bo v Grobljah pri Domžalah evhar. shod za kamniško de-kanijo. Pevska zveza bo po svojem okrožju sodelovala z vsemi svetnimi in cerkvenimi zbori pri sv. maši, procesiji in litanijah. Spored je določen sledeče:
a)	Pri sv. maši: 1. Premrl — Mašna št. 8 kot lani pri kat. shodu. 2. Pojte hribi in doline kot lani v Ljubljani. 3. Vilar — Ti sam Gospod iz SI. presv. evharist. št. 11. 4. Jur-kovič — Sv. Ciril in Metod kot lani pri kat shodu. 6. Povsod Boga I
b)	Pri proccsiji: Več cerkv. pesmi, ki jih sporočimo pravočasno priglašenim zborom, ki bodo peli v skupinah pod svojim vodstvom različne pesmi.
c)	Pri iitanijah: ljudsko petje: 1. Marija Mati ljubljena iz Cecilije (eno- in dvoglasno).
2.	Premrl — Pridi molit o kristjan! (C. Gl.)
3.	Zahvalna iz Cec. in 4. 4. Povsod Bogal 5, Odpevke pri litanijah po Brezmadežni.
Te pesmi naj pejo vsi udeleženci! Zato naj se jih začno takoj učiti in naj jih odslej pri vsakih litanijah pojo, da jih bodo vsi znali. Lepo prosimo č. župnijska predstojništva, vodstva Mar. družb in vse gg. organiste, da nas podpirajo. Z vajami začnite takojl
Priprave vodi č. g. Pire, misijonar v Grobljah. Po vsa pojasnila Ln, če treba po note, se obračajte nanj ali na prof. Bajuka v Ljubljani, Cesta na Rožnik 27.
Zbori, ki bodo sodelovali pri sv. maši in procesiji, naj vsaj do 20. t. m. javijo v Grob-lje: a) koliko pevk, b) pevcev, c) kdaj bo prišlo v Groblje, da moremo vse "potrebno urediti.
Za okrožje:	Za P. Z.:
Fr. Pire, poverjenik. M. Bajuk, pevov.
»Ljubljaaa« ima nocoj izredno pevsko vajo.
Redni letni občni zbor Podpornega društva slepih v Ljubljani se vrši nepreklicno dne 15. junija v Slavčevi dvorani Narodnega demat, I. nadstropje, levo. Na dnevnem redu so tudi volitve novega odbora. Kar najvljudneje so vabljeni vsi redni in podporni člani imenovanega drutitva.
Redni državni invalidski kongres za leto 1924. Letos se bo vršil redni državni kongres invalidov v Ljubljani dne 15.—17. junija. Naši srbski in hrvatski tovariši-delegati se tor«j letos zbero v srcu Slovenije, da se posvetujejo in rešujejo, kako vlado opozoriti, da že enkrat izpolni obljube in invalidom, vdovam in sirotam da, kar bi morala iz hvaležnosti dati brez zahtev. U. V. I. Izvršni odbor, Ljubljana.
Vojnim invalidom, vdovam ln sirotam v Ljubljani na znanje: Udruženje vojnih Invalidov, podružnica Ljubljana sklicuje za danes, dne 11. t. m. ob 7. uri zvečer shod vseh invalidov iz Ljubljane in okolice, ki se vrši v pro>-storih restavracije »Zlatorog«, Gosposka ulica št. 3. — Ker se bo na shodu obravnavalo stališče, ki ga zavzame ljubljanska podružnica h kongresu, ki se vrši v Ljubljani od 13. do 17. t. m., je polnoštevilna udeležba članov in članic dolžnost! Oni, ki se shoda iz nujnih razlogov ne bi mogli udeležiti, morajo gledati na vsak način, da se kot poslušalci gotovo udeleže državnega kongresa dne 15, t. m. — Odbor4
Najcenejše in najnovejše obleke za dame in gospode dobile samo: Šelenb. uL 3. Gričar & Mejak
Orlovski vestnik.
Orlovska prireditev na Verdu pri Vrhniki, ki se je vršila na binkoštno nedeljo, je pokazala, kaj premore naš orlovski idealizem. Člani enega samega odreka so zgradili svoj stadijem ter hkrati naštudirali težko in obširno telovadno prireditev. Čudili smo se na eni strani preciznemu in strumnemu izvajanju vaj, na drugi strani pa pestrosti in zanimivosti programa. Strmeli smo nad telesno in duševno energijo verdskih Orlov, katerih ista vrsta je proizvajala celo vrsto najtežjih orodnih vaj skoro brez premora. Kot bi bili breztelesni in neutrudljivi so šli preko konja, bradlje, droga in krogov ter končali z napeto tekmo skakanja v višino. Posebno skok v višino s palico je kar Irapiral. Številno občinstvo v svojem navdušenju seveda ni štedilo s pohvalo, ki so jo pa ti idealni mladci v resnici tudi zaslužili. Ljubek je bil nastop verdskih Orlic, katerih četica je — dasi manjša po številu — uspešno tekmovala z Orli v dovršenosti izvajanih vaj. Iz njihovih vrst je kipelo toliko svežega življenja in živahnosti, da so si namah osvojile občinstvo. Svoje vaje so kar odigrale pred nami, z lahkoto in elegantno kretnjo. Lep je bil tudi nastop obojega naraščaja. Med celo prireditvijo je igrala izbor-na godba iz Mladinskega doma pod spretnim vodstvom g. Franceta Dolinarja. Prireditev se je vršila na »verdskem stadijonu«, ki priča o veliki energiji in podjetnosti verdskih Orlov. To je kotlu podobna kraška kotlina, ki so jo fantje spretno in okusno spremenili v pravi stadijon. Videlo se je, da je bilo mnogo truda in znoja položenega v to orlovsko zemljo. Vsa čaet tem fantom: Poleg dolgotrajnega ln napornega »kuluka«, ki so ga imeli s stadijo-nom, so pripravili Se tako sijajno telovadno prireditev. Prireditve se je udeležilo tudi mnogo gostov iz Ljubljane, med njimi večje število naših akademikov. Pogled na to veliko delo, izvršeno iz ljubezni do naše ideje, je vse navdušil in odnesli so iz Verda in od ljubeznivih njegovih prebivalcev najlepše vtise. Verdskemu odseku iskreno čestitamo k temu uspehu.
PriiScIiivaits novih naročnikov!
Gospodarstvo. Spomini m Skoplje.
L A.:
III.
Usoda zagrebških resolucij.
Na kongresu je bil med točkami dnevnega reda tudi referat o »Delu in uspehu zagrebškega kongresa«. Menda je bil ta referat najkrajši. Začel in končal sc jc z kratko ugotovitvijo, da vlada iz približno 30 rcsolucij, ki so bile narejene na zagrebškem kogresu pred precej meseci in ki jih je vlada takoj dobila v roke, ni izvršila popolnoma niti ene, čeprav je bila dana v Zagrebu on njene strani obljuba, da bo te resolucije kar najhitreje uveljavila v našem gospodarskem življenju. Res je, da so mnoge zagrebške resolucije tako obsežne in tako globoke, da bi morale bistveno vplivati na naš gospodarski razvoj in da bi vlada potrebovala dolga leta, dokler jih popolnoma ne uresniči. Je pa tudi precej takih med njimi, ki se dajo brez velikih težav takoj prenesti v prakso. Na vsak način pa bi bilo potrebno, da bi jih država vsaj začela uvajati v svojo gospodarsko politiko. Pokazala bi bila vsaj, da ni ostala pri praznih obljubah. Tako pa je ta ugotovitev pokazala samo golo dejstvo, da s periferije le težko vplivaš na sredino in le izjemoma lahko pričakuješ uspeha. Komentarjev za to ugotovitev seveda ni manjkalo, ni pa med zadnjimi ta, ki govori, da taki kongresi spadajo v Belgrad.
IV.
Gospodarski svet.
Goepodarsko-politično je bila gotovo najbolj interesantna debata o »Privrednem Sa-vetu«. Pokazal je, kako malo sc je še prere-šetalo to vprašanje, dasiravno imamo o takem gospodarskem svetu ministrsko naredbo in še par paragrafov v ustavi. Predvsem bodi omenjeno, da si pravniki sploh niso bili popolnoma na jasnem, ali imamo kakšen praven okvir, ki bi omogočil takojšnjo sestavo in poslovanje gospodarskega sveta. V ustavi je o gospodarskem svetu povedano premalo in bi se moralo spopolnlti po posebnem zakonu. Takega zakona nam narodna skupščina šc ni dala in ga le optimisti lahko skoro pričakujejo. Kar se pa tiče ministrske naredbe, so pa pravniki zopet deljenega mnenja: nekateri trdijo, da je ta naredba še v veljavi, dragi ji pa to odrekajo.
Že ta kratka slika pove dosti, v kakšnem položaju se nahaja danes vprašanje te lastite«;«.
Le prelahko razumeš, da so bili vsj podjetniki brez izjeme za kar najbolj hitro rešitev tega vprašanja. Veliko premalo se je ba-vil naš dosedanji parliment z gospodarskimi vprašanji, prepočasi rošuje one gospodarske naloge, ki mu jih je dala ustava. Škodo pa imamo vsi, tudi podjetniki niso med zadnjimi oškodovanci, kar je potrdil tudi gromoviti plosk od vseh strani besedam nekega govornika, ki je rekel: »Gospodarski kongresi nočejo in nc smejo tako delati kot narodna skupščina.«
Vendar pa ne smemo prezreti, da je zelo fežka že principielna odločitev, kaj uaj bo gospodarski svet. Ideja o gospodarskem svetu je že stara, v ustavah pa se je pojavila posebno po svetovni vojni. Kot vsaka ideja, je tudi ta še precej meglena in vsakdo hoče vtakniti vanjo vse gospodarske želje, ki mu jih navaden parlament ne more rešiti. Ker pa navaden parlament rešuje gospodarske stvari zelo
počasi in pri tem velikokrat tudi ne zadovolji vseh interesentov, je umevno, da gospodarskemu svetu tudi najbolj skromen pristaš oriše zelo, zelo širok delokrog. Zato pa debate o gospodarskih svetih le redko pripeljejo do enotnih nazorov o sestavu, delokrogu, namenu in kompetenci te institucije.
Ideja o gospodarskih svetih ima namreč v precejšnji meri negativno ozadje, t. j. rodila se je iz nezadovoljnosti s parlamentarnim delom. Ponavadi se začenjajo take debate z govorjenimi ali neizgovorjenimi besedami! ker parlament ne rešuje gospodarskih nalog ... Že v tej argumentaciji leži pravzaprav jedro pravega naziranja, da je reden parlament zato tukaj, da rešuje tudi vprašanja gospodarske politike. Zato vidimo, da v državah, kjer si parlament uredi svoje lastno življenje s pisanimi zakoni, ne čutijo prevelike potr»b^ po gospodarskih zbornicah, kor mislijo čisto pravilno, da je dosti, da ima država en parlament, samo tisti mora biti toliko vreden, da poleg drugih vrši dobro tudi gospodarske naJoge. Angleški parlament je zato lep vzgled.
Težnja po gospodarskem svetu je pravzaprav ogledalo za delo rednega parlamenta. Čimbolj redno, točno in temeljito dela običajni parlament, temmanj se čuti potreba po gospodarskem svetu.
V tej luči moramo presojati tudi naše lastne težnje po gospodarskem svetu. Za normalno in edino pravilno moramo smatrati, da si ustvarimo tak parlament, ki bo kos tudi gospodarskim nalogam. Parlament pa je vreden toliko, kolikor je vredno politično življenje v državi. Brez zdravega političnega življenja ne more vršiti svojih gospodarskih dolžnosti tudi parlament, sestavljen iz najbolj kompetentnih ljudi.
Kdor si ne zapira oči pred globokimi prepadi, ki zijajo v našem političnem življenju, si mera priznati, da bomo potrebovali še mnogo časa, dokler življenjski razvoj teh prepadov ne zagrne in ne ustvari predpogojev za zdravo politično življenje. Zato moramo računati z dejstvom, da najbrže še dolgo ne bomo imeli parlamenta, ki bi bil kos tudi gospodarskim nalogam. Zato je trenotno gospodarski svet zelo potreben, pa naj bo tudi njegova kompe-tenca še tako majhna. Če ne bo dosegel drugega, bo, upajmo, vsaj vplival tiezno, pomirjevalno na javno mnenje in po javnem mnenju na vlado in parlament.
2. Napolni vino v dobro osnaženo, že rabljeno, cementirano posodo. Plesnjiva ali taka z ocetnim duhom pokvari najboljšo vino.
8. Zažgi pred natakaujem vina v vederski sodček približno za eno znamko velik kos žvepla; za polovnjak 3 krat toliko; to vinu ne škoduje in ga obvaruje prod maršičem. Ako žveplo ne gori v sodu, ga moraš še temeljilo osna-žiti.
razne obveze 470.6 (— 21.4), vrednost državnih domen 2138.3, ažija in saldo raznih računov 61.8, skupno 8638.1.
g Znižanje izvoznih carin. Ministrski svet je sklenil zmanjšanje večjega dela izvoznih carin. Izpremembo v izvozni tarifi so (novo postavko): pšenica Din 20, rž 20, koruza 10, ječmen 10, oves 5, fižol 25, seno 2; konji preko 3 leta 200, konji do 3 let ;1.00, konji za klanje
4. No vozi vina po železnici, ako je zelo i 50, živa goveda (za 100 kg) 40, zaklana in
Deset zlatih
23 manjšega
Znani vinarski strokovnjak, vin. nadzornik Stumer v Češkoslovaški je razposlal glasom >A. W. Ž. št. 10« sledeča pravila:
I. Kupuj vino po okusu in se ne brigaj za grade vinske tehtnice. Ne pogodi se z vinogradnikom samo glede cene za liter, ampak tudi glede dostave soda, odvoznili stroškov in glede dneva polnenja. Trošarina gre na tvoj račun; manje kakor 50 1. ne smeš kupiti.
mrzlo ali velika vročina.
5.	Deui vino takoj v klet in podloži sodček tako visoko, da ga lahko deneš na pipo. Izpolni sodček z dobrim vinom in priskrbi si čep, ki bo natančno zaprl veho in ki so bo še nekoliko namakal v vinu. Pri transportu si moral oviti čep s capico; ležečemu vinu pa to zelo škoduje.
6.	Pusti kupljeno vino najmanj 14 dni do 3 tedne ležati, da si odpomoro od vožnjo in zalivaj sod vsak teden z dobrim vinom. Ako postane vino motno, rjavo, črno ali vlečljivo, kar se pa zgodi redkokdaj, se ne smeš ustrašiti. Pusti vino ležati in vprašaj za svet umnega kletarja.
7.	Ko si sod načel naj hitro steče. Do polovico napolnjen sod se kmalu pokvari. Staro vino se drži v steklenicah mnogo let, novo pa se mora kmalu izpiti.
8.	Ako polniš steklenice, ne rabiš k temu niti pipe niti lija, ampak samo »šlauh« (čre vo). Vzemi skrbno snažene steklonice in po-duhaj vsako pred polnenjem. Kupi dobre in zdrave zamaške in ne rabi starih zaduhljivih, morda celo pivskih. Pri polnenju se mora črevo skoraj dotikati dna steklenice, da vino v steklenicah polagoma vstaja; ue pusti da bi <ino v curku brizgnilo v . te'* onico. Polne s' -klenice se morajo v kleti shraniti.
9.	Prazni sodček se mora nemudoma tako dolgo izmivati, da teče iz njega samo čista voda Sodček se naj dobro izcedi in v vlažnem stanu zažvepla s 3kralno izmero prej navedene množine. Zveplanje se mora ponoviti vsa-kih 6 tednov. Ako sod ni tvoj, ga moraš takoj vrniti.
10.	Vina ne ostani dolžan; plačano vino
ima boljši tek.	—ar.
• • •
g Gibanje cen v veletrgovini. Belgrajski »Privredni preglede priobčuje indeksne številke o gibanju cen v veletrgovini meseca maja letos.
Za maj navaja indeksno številko 1911 (april 1973, marec 20-t0, februar 2101, januar 2034). Totalni indeks je torej padel v mesecu maju napram aprilu za 62 točk ali 3.1 odstot., kar pomeni, da se padanje cen v veletrgovini počasi nadaljuje.
g Izkaz Narodne banke. Stanje 31. maja V oklepajih razlika napram 22. maju. Vso v milijonih dinarjev. Aktiva: metalna podloga 443.0 (-f 0.6), državni dolg 2964.0, vrednost državnih domen založenih za izdajanje novčanic 2138.3, saldo raznih računov 116.6, skupno 8638.1; pasiva, glavnica in rezervni fond 30.3, bankovci v obtoku 5523.9 (-f 44.5), račun začasne izmene 387.9, držav-ue terjatve po raznih računih 18.7 (— 38.8),
odrta goveda prosta, neodrta goveda 40, prašiči preko 70 kg (od komada ali od 100 kg, po izberi izvoznika) 200, zaklani prašiči 000, svežo in soljeno meso 50, mast prosta carine, vsi predelki prosti; jajca 100, živa perutnina 100, zaklana 50, kože kakor dosedaj, volneni odpadki (sortirani) 20 brez omejitve; črui premog prost carine; hrastov stavbni les in pragi 15 brez dodajanja v natirri; oljnati plodovi in semena 100, stekleni odpadki prosti carine; sveže in suhe slivo, etivirane, proste, ostalo slive 3, pšenična moka 8, med prost carine. — Nova izvozna carinska tarifa je stopila v veljavo v torek 10. julija 1924.
g Borza za robo in vrednote v Sarajevu. Sarajevski gospodarski krogi so uvedli akcijo, da se otvori v Sarajevu kot važnem trgovskem in gospodarskem centru borza za roba in vrednote.
g Izvoz petrutnine. V prvih 4 mesecih t. 1. se jo izvozilo iz našo države 1760 ton perutni-,ne v rednosti 49.5 milijonov dinarjev. V celem preteklem lotu jo znn'al izvoz 6000 ton v vrednosti 140 milijonov dinarjev. Računa se, da bo letošnji izvoz dosegel 200 milijonov dinarjev.
g Carinski dohodki. V drugi desetini meseca maja so znašali carinski dohodki 44 milijonov 627.109 dinarjev.
g Znižanje diskonta v .Angliji. Kakor poročajo iz Londona, jo »Bank of Englandc znižala diskontno obrestno mero od 4 na 3 odstot.
g Zvišanje diskonta v Avstriji. Avstrijska Narodna banka je zvišala obrestno mero od 9 na 12 odstot. _
Dijaški vestnik,
d Akad. marijina kongrogacija. — Dane, 11. t. m. je tedenski sestanek v dvorani »Akademskega doma< ob 8. uri. Govori dr. Ujčič: >0 zabavah.« Tovariši, pridito vsi in točno. Tema je važna za vse akademike, zato pridite tudi tov. nekongreganisti. — Prefekt.
l'024.
V narodnem gledališča (opera) bo se med letošnjo sezano našli naslednji predmeti: 8 dežniki (moški), 1 muf, 1 galoše, 1 ofala (moška), t
zapestnica, 1 ročna torbica, 4 pare rokovic iu 1 denarnica z manjšo vsoto denarja. Najdeni predmeti se dobe vsak večer pred in med predstavo pri nočnem čuvaju v opernem gledališču.
Шо1 je škorec i/, stanovanja Gosposka ulica štov. 17, pritličje. Čc ga je morda ltdo ujel, se vljudno naproša, da ga prinese proli nagradi Da gorenji naslov.
Kar Vi potrebujete, je Elzaliuid. To pravo domače sredstvo prežene Vaše bolečine! Poizkus-na pošiljka 27 Din. Lekarnar Eug. V. Feller, Donja Stubica, Elza trg št 134. Hrv.
Mudit
»мшмајмимамивмишмммимм
varuje Vaše drago perilo. Pri nakupu pazite na ime
iu na znamko ,„ШСП"?	3
James Oliver Curwood:	39
Kazan, volčji pes.
(Kanadski roman.)
Zato je Zlomljeni Zob sklenil, da bodo delali samo po noči ia da bo podnevi ostala cela naselbina v kočah. Toda Kazan se ni dal ostrašiti. Bil je spreten nočni lovec in dve noči zaporedoma je ubil po enega bobra. Tako jih je uničil že sedem, ko se je prikazala vidra.
Zlomljeni Zob se še nikoli ni nahajal mod dvema tako neizprosnima nasprotni-nikoma. Na suhem mu je.Kazan uničeval zarod, v vodi pa je bila vidra še bolj nevarna. V celem Northlandu je ona najhujša uničevalka bobrov. Prava kuga je zanje.
V ostrih zimah izvršuje predvsem svoje delo uničevanja. Toda ona ne napada bobrov v njih kočah. Dela isto, kot človek z dinamitom. V jez izvrta lulmjo, voda upade, led so s silnim truščem zruši in bo-berske koče ostanejo na suhem. Bobri pc-mrejo od mraza, zoper katerega sta jih ščitila voda in led, ker vkljub gostemu kožuhu so zelo občutljivi za mraz, ki dosega v hudih kanadskih zimah do petdeset stopinj Fahrenheita pod ničlo.
Dva dni je vidra preiskovala nasip. Kazan jo mislil, da je bober in jo je zaman zasledoval. Vidra se ga je čuvala in se mu spretno umikala. Nista vedela, da sta zaveznika.
Bobri pa so nadaljevali svoje delo s silno opreznostjo. Voda je še vedno naraščala.
Tretji dan pa je vidra izvohala v nasipu mesto na dnu, kjer je bil precej slab,
in takoj se je spravila na delo. S svojimi ostrimi zobmi je vrtala in glodala pred seboj in delala sedem palcev široko luknjo. Po šestih urah dela je bil nasip prevrtan.
Skozi to luknjo je tedaj začela liti voda, kot se izpraznjuje 3od. Kazan je videl, kako je zadovoljna vidra splavala iz vode na nasip in se stresla. Cez pol ure je voda že vidno padla in vsled silnega toka se je tudi odprtina povečala.
Čez zopetne pol ure so ležale tri kočo na suhem in prikazalo se jo blato, na katerem so bile zidane. Tu se je pa začel Zlomljeni Zob vznemirjati. Zbral je okoli sebe vse bobre, ki so v blaznem strahu plavali okoli po vodi, ne meneč se za Ka-•zana in Sivko. Velik bober se je splazil na breg a v dveh skokih je bil Kazan pri njem. Boj je bil kratek in kmt in bobri so videli, kako naglo je Kazan zadavil njih brata. Tu so preplašeni zbežali na nasprotni breg.
Vidra se je med tem odpravila proč. Zlomljeni Zob se je pa s svojimi najboljšimi delavci spravil na delo in začeli so mašiti luknjo. Pri tem delu so se pa morali čuva'i Kazana in Sivke, ki ta šla tako daleč v blato, kolikor je bilo mogoče. Pet odraslih bobrov in enega mladiča sta raztrgala v teku enega popoldneva.
Zlomljenemu Zobu se je slednjič posrečilo zamašiti luknjo, voda je spet začela naraščati in morija se je končala.
Velika vidra je šla po reki navzgor, se vlegla na solne© in počivala od svojega dela. Nažrla so je bila rib in jih je leno pre-bavljala. Naslednji dan je hotela nadaljevati svoje delo.
Tu jo je zasačil Kazan, k; ie zavohal njeno liled. V. boju bi se bila s« fecouila,
toda to pot ji je bilo usojeno, da mora umreti.
K: zam vi zobje s ) j regriz. f 11 nji nc vratno žilo in tunrla je na mestu, ne da bi spoznala, kdo jo je naskočil. Kazan je pa bi mu mogel pomagati in pregnati vsiljivce.
Od iakrat naprej se je pa položaj le še poslabšal. Bobri so nadaljevali svoje zgradbe in meseca julija je voda že tako na-rastla, da je bilo vse močvirje globoko pod vodo.
Kazan in Sivka sta se začela bati nepremagljive sile bobrov, ki јл spominjala na človeško vsegamogočnost. Neko noč, ko je jasno svetila polna luna, sta zapustila svoje staro bivališče, šla vzdol/. reke navzgor in se ob mil a. pro U severu.
XXV. Ujetništvo.
Požar, kateremu sta čudežno ušla Kazan in volkulja tSivka, ni bil edini, ki je to leto pustošil Northland. Drugi požari, ki so jih zanetili po nesreči neprevidni Indijanci ali belokožei, so prišli po strašni lakoti in po Rdeči kugi in so meseca julija in avgusta uničevali cele pokrajino.
Kazan in volkulja Sivka sta kmalu prišla do gozdov, ki jih je bil uničil ogenj. Stopaia sta po začrnelem oglju in pepelu. Kazan bi bil najraje šel proti jugu, toda pasji del njegovo narave ga je vlekel tja — človeku nasproti. Toda volčji nagon mu je dejal, da mora proti severu in tudi volkulja Sivka je hotela v to smer.
V tistem času so je raznesla vest, da so našli na severu zlato in takoj se je cela tropa ljudi, ki so si poželeli rumene kovine, spravila na pot s sanmi in psi. Kmalu so razsjriii ру у^еш, J>iorthlandu uovico, da
je tu še več zlata kot ob bregovih Yu-kona.
Eden teh možakov je bil tudi Sandy Mac Trigger. Iz raznih vzrokov je izginil iz pokrajine ob Yukonu. Predvsem mu je bila policija za petami in vrhu tega je imel pa še prazne žepe.
Tu si je nabral zlata že za en ali dva milijona dolarjov, a je vse za pil in zaigral. Bil je človek brez vsake morale, brez vesti, ni se bal niti Boga niti vraga. Imel je divji, živinski obraz, tako da se mu je vsakdo, če je le mogel, umikal.
Zelo so ga imeli na sumu, da jc ubil dva človeka, in oropal nekoliko drugih. A pravih dokazov niso mogli najti in nikoli ga policija ni mogla zasačiti pri zločinu. Njegova hladnokrvnost in obvladovanje samega sebe sta bila izredna. Njegovi najgorji sovražniki so ga morali v tem oziru občudovati.
V šestih mesecih je zrastlo mesto Red-Gold City (inesto rdečega zlata) ob bregu reke Mac-Farlaue, stopetdeset milj daleč od trdnjavice Forth Smith, ki jo ležala sama petsto milj daleč proč od vsake civilizacije.
Ko je prišel Sandy Mac Trigger, je naglo obiskal vse barake, koče, igrrinico in bare, iz katerih je sestajalo mesto, in ri-skiral v igri listih par novcev, ki so mu ostali. Imel jo dovolj sreče, da je dobil toliko, da ie mogel obnoviti svojo opremo in si nakupiti živil.
Nakupil jo predvsem majhen čoln, staro puško, kateri se je,moral smejati, ko jo je ogledoval, saj je imel tolikokrat že v rokah krasne moderne puške. Več si ni1 mogel kupiti za svoj novec«
IVAM ZAKOTNIH
Telefon St. 379	meslnl tesarski mojster	Telefon St. 379
Ljubljana, Dunajska cesta 46
Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostrešja Hiše, -vSle, tovarne, cerkve Hn zvoniki; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljon!, verande, lesene ograje Itd.
Gmdba lesenih mostov, Jezov, mlinov.
Parna ža#a	Tovarna furnirja
Sprejmem pridno in pošteno
SLUŽKINJO, ki zna vsa
hišna dela opravljati in priprosto kuhati. — Naslov: KRALJ, NOVI VODMAT, Društvena ulica štev. 64.
Vpokojen
OROŽN. NAREDNIK
samskega stanu — vesten, marljiv in vztrajen, IŠČE SLUŽBE. Ponudbe na upravo lista pod štev. 3305.
Mlad samostojen KROJAČ se želi nastaniti v večjem industr. kraju na deželi, kjer ni krojača. Kot vnet društv. delavec in zaveden pristaš SLS se obrača do naših organizacij, da sporoče zadevni kraj na upravo št. 3332.
•prejmo v trgovino s šolskimi potrebščinami v Ljubljani, na Poljanski cesti št. 12.
ABSOLVENT
tadružne šole, ki jo je dovršil s prav dobrim uspehom, zmožen knjigovodstva, bilance, slov. korespondence ter strojepisja, išže službe pri kaki posojilnici, zadrugi ali pri kakem trgov, podjetju ozir. tudi pri lesni industriji. Naslov pri upravi pod 3336.
2 sodarska pomočnika
sprejme takoj Maks. МАХ, Grajcnšak 11, p. Ptuj. Voz-nina se povrne.	3331
trgoTpomocnka
z večletno prakso, zanesljivega in samostojnega prodajalca manufakturne in špec. stroke sprejme takoj večja trgovina. Rcflektanti Spod-nještajerci imajo prednost. -Ponudbe s spričevali in zahtevki plače jc poslati na upravo »Slovenca« pod šifro . VESTEN štev. 3343«.
Plctilni STROJ št. 9/35 in otroški VOZIČEK ugodno prodam. - Naslov se izve v upravi lista pod štev. 3338.
Dve damski KOLESI,
Diirkopp-Gritzner, dve moški Peugot in Bianki, v najboljšem stanju, naprodaj. -Naslov pove uprava «Slo-venca« pod št. 3337.
Prvovrst. lesene VILE,
KOSIŠA, GRABLJE in KOSE
ter druge vsakovrstne lesene, pletene in žimnate izdelke prodaja na drobno in debelo trgovina M. ČEŠENJ, Kranj.	3341
Ceno prodam močan otroški
ŠPORTNI VOZIČEK
(nezložljiv) s streho, prikladen za na deželo. - Naslov pri upravi lista pod St. 3324.
KOŠNJA
na travniku pod Gradom, 3'A ha, se odda v najem. -Lončarska steza št. 10, poleg Ljudskega doma. 3322
POZOR I	POZOR!
GOSTILNIČARJI!
Ako hočete okrasiti svojo kuhinjo s krasnim štedilnikom, si ga oglejte v pečariji
F. JERKO t DRUG, ČRNUČE, pošta Jezica pri Ljubljani.	3328
2 SOBI, primerni za pisarno, v 1. nadstr,, odda Vzajemna posojilnica, Miklošičeva cesta.	3329
RAZPRODAJA
POHIŠTVA
Zaradi preselitve ceno NAPRODAJ pohištvo in različne stvari. JurEičev trg 2, I. nadir., pri Čevljar, mostu.
POZORI
POZORI
Ostanki za perilo
so naprodaj po polovični ali zelo znižani ceni. Ne zamudite ugodne prilike! Re-sljeva cesta 30/1, desno.
Kupi se JAMSKA
2-cilindra sesalka
rabljena, za ročni pogon, in CEVI 2 coli. - Ponudbe na »Rudarsko podjetje št. 3284«.
takoj: dinamo^
nov ali star, dobro ohranjen,
dalje mizarski stroj
(Hobel - Abrichtmaschine) za izdelovanje Nut u. Feder. in FRAS - MASCHINE ter VODOVODNE CEVI 30 ali 40 mm debele, rabljene. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 3287.
TRGOVINA naprodaj"
z ali brez inventarja, na jako prometni točki, v prijaznem trgu na Dolenjskem. - Naslov pove iz prijaznosti uprava lista pod «Prometni kraj štev. 3286«.
HIŠA naprodaj na Igu
tik cerkve. - Pripravna za trgovino. Potrebne podatke daje Hranilnica in posojilnica na Igu.	3252
Manjšo špecer. trgovino
razno pohištvo, star. skrinja, PREVZAMEM ali pa pri-star. ura, slike, zrcalo itd. | stopim k starejši gospodični v SOBOTO 14. junija ob j kot pomočnica ali družab-3. uri popoldne v Streliski niča. - Ponudbe na upravo ulici štev. 8.	3323 ' »Slovenca« pod Stev. 3315.
TRBOVELJSKI
PREMOG in DRVA
dobavlja Družba »ILIRIJA«,
Kralja Petra trg 8. - Plačilo tudi na obroke. Tel. št. 220.
»SATAN«
najnovejši APARAT za klepanje in brušenje KOS — naročite takoj pri IVAN SAVNIK, Kranj. - Cena
za 1 komad 60 dinarjev. — Trgovci znaten popusti
SOBO oddam solid. gospodu s 15. junijem. - Resljeva cesta 12, I. nadstr., levo.
VSAKOVRSTNA
ročna dela
vzamem v komisijsko razprodajo v moji filialki na Bledu. Naročila je poslati na «Atelje ročnih del« Nika ZIPSER, Kranj (telefon 31).
KDOR HOČE
graditi stavbo po znižani ceni,
naj piše po pismene informacije na DRAGOTIN KOROŠEC, Rečica ob Paki.
Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancera pretužno vest, da je naš ljubljeni soprog oziroma oče in stari oče, gospod
franc
papirniški oskrbnik
na binkoštni ponedeljek ob pol 5. popoldne po dolgi in mučni bolezni, previden ■ sv. zakramenti, v 71. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v sredo 11. junija ob 5. popoldne z Njivic št. 23 na pokopališče v Radečah. •
Sveta n? a zadušnica se bo darovala dne 16. junija v župni cerkvi v Radečah.	•	. . ,.
Dragega rajnika priporočamo v blag spomin in molitev.
Radeče pri Zidanem mostu, dne 10. junija 1924.
ŽALUJOČI OSTALI.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš ljubljeni gospod
gostilničar in posestnik
v nedeljo, dne 8. junija 1924, po daljši mukepolni bolezni v 47. letu svoje starosti mirno preminul.
Pogreb nepozabnega blagega pokojnika se vrši v sredo, dne 11. junija t. 1. ob 5. uri popoldne iz sokolskega doma na Taboru na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi sv. Petra dne 17. t. m. ob 7. uri.
Ljubljana, dne 10. junija 1924.
ŽALUJOČI OSTALI.
Brez posebnega obvestilo.	Mestni pogrebni zavod v Ljublj.
PRODAJALKA »pecer.
stroke želi premeniti mesto. Ponudbe na upravo it. 3314
Krasni
so dospeli najnovejši TRAKI, SVILA in modni NAKITI v modni trgovini
T. EGER
Ljubljana, Sv. Petra cesta 2
ииидиииии
Stavbeno kleparstvo
VIKTOR FLIGL
Ljubljana, Vrhovčeva ul. 3,
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Kritje zvonikov in pločevinastih streh, poprava istih ter barvanje. Napeljava strelovodov, pozlačenje strelovodu, igel. Cene solidne, razpolaga z najboljšimi delavnimi močmi. Pojasnila brezplačno
Za želo
so najboljši pravi Morsncrovi šumeti llmonadnl bonboni Dobilo sc povsod. Oroslsiom popust.
Glavna zaloga Josip VMeh,
Lfubijanaa Krehov sra 8'
Lep črn
\\mrn iziiiai
Brez kvarjenja blaga kemično snaženje ln vsakovrstno bar-
KANTON BOC
Ljubljana, Selonburgovo al. 61/ Ollnoo-Vič 46.
Priporočamo tvrdko
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Najcenejši na hup
nogavic, žepnih robcev, b.isalk, klota, belega in rujavega platna, šilona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen in za obrezovanje trt.
NA VELIKO IN MRLO.
Hrastove in smrekove hlode
v normalnih dolžinah in v debelinah nad 30 cm kupimo vsako množino franko vagon, najraje na progi Zidani-most—Brežice. Ponudbe z navedbo cene, množine in kraja, kjer sc isti lahko ogledajo, na:
AND. JAKIL - Krmelj
(Dolenjsko).
V bridki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je naš dobri soprog, skrben oče, stari oče in tast
Ignacij Sila
cerkvenlk dek. cerkve ▼ Trebnjem in posest.
danes po dolgi in mukepolni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 79. letu svoje starosti za vedno zapustil. — Pogreb nepozabnega pokojnika ee je vršil v ponedeljek, dne 9. junija ob pol 3. popoldne na farno pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v dekanijski ccrkvi v Trebnjem.
Dragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin.
Trebnje, dne 9. junija 1924.
Ana Sila, žena. — Ignacij, Marija, Matevž, Ana, otroci. — Marija Sila roj. Berdavs, snaha. — Milan in Marta, vnuka.
KDOR SI ŠE NI NABAVIL
Ia modre galice
naj to čimprej stori, dokler še traja zaloga in ker je cena najugodnejša pri tvrdki
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 35.
Pile in rašple (Turpiie).
NOVE, najboljše kvalitete, vse vrste, vsak posamezni komad zajamčen. - Prevzamemo tudi stare pile v nanovo nasekanje. - Izvršitev v najkrajšem času, jamstvo za prvovrstno delo; cene zmerne. BRATA KOLENC, tovarna za pile in parna bru-silnica — Mirna, Dolenjsko,
ŠENTJANŠKI PREMOG
vseh vrst in vsake množine nudi po zmernih cenah za promptno dobavo PRODAJNI URAD šentjanškega premogovnika And. Jakil — LJUBLJANA, Krekov trg 10.
s 4 do 5000 kalorij, franko Ormož, tona po 300 Din, PRODAJA Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Woliova ulica št. 1
II
Najbolje se kupi brez dvoma
❖ Pri nizki ceni Ignac Žargl, Ljubljana
Sv. Petra cesta St. 3.
>8 : Velikazaloga potrebščin za krojače in Šivilje
H S	____t_ ____i •	• < « .w•« « «	.-
vseh vrst in najpotrebnejših kakovosti. Ma debelo!	Na drobno!
lilMiHiiiiiiiillllinilllluilllimiiiiiiill*
DOŠLI SO NAJNOVEJŠI
MLATILNICE, KOSILNICE, ČISTILNIKI, GNOJNIČNE
ČREPALKE, KOTLI za žganje in drugo. Priporočam tudi svojo veliko zalogo TRAVERZ, PORTLAND CEMENTA, GONILNIH JERMENOV, ŽELEZNIH i-s	BLAGAJN ter ostale ŽELEZNINE.
Fr. STUPICA, Ljubljana,
Gosposvetska cesta štev. 1,
QilluiliHiuiiilillliniiiiuiiiutiiiiiuiiiitilliMMiiiiiiiu::iiiiiiiiiiuiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiii) g
1 Trgovci MANUFAKTURNEGA blaga 1
f obrsfelte poiomost j
I na veietrgovino mainufaktumega blaga i
I podružnica MARIBOR, Aleksandrova 26,	š
I sredisnica Zagreb, Duga ul. 6. - Telef. 334.	|
S kjer se morete osebno prepričati o najnižjih cenah	I
in vrlo soUdni postrežbi.	|
1 NA DEBELO 1 NA DEBELO!	1
B	: BiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiimiHiiiiiiiiiuiiiitiiiHiiiia
Opr. št. 11-12.310/24.
azpis,
»OKROŽNI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV v LJUBLJANI« bo oddal potom javne ponudne obravnave
pri gradnji novega uradnega poslopja na Miklo« šičevi cesti.
Proračunjena vsota znaša okr. 1,070.000 dinarjev.
Zapečatene, na ovitku z napisom: »Ponudba za izvršitev mizarskih del in dobav v uradnem poslopju Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani« opremljene ponudbe je vložiti najpozneje
do 30. junija 1924 ob 12. uri dop.
pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, Turjaški trg št. 4/1 v Ljubljani.
Ponudbe, ki bi došle pozneje, ne bodo v nobenem slučaju upoštevane. Okrožni urad si pridržuje pravico, da odda dela brez ozira višino ponudene vsote.
Za ponudbo, oddajo in izvršitev razpisanih del merodajni predpisi, pogoji, načrti in proračuni so reflektantom na vpogled pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev med uradnimi urami oziroma se jih morejo tam nabaviti za napravno ceno.
Ljubljana, dne 10. junija 1924.
OKROŽNI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV V LJUBLJANI.
Yino
Vino
podružnica
vinarske zadruge
„L J U T O M E R C A N"
za ljutomerski in ormožki okraj v Ljubljani, Stara pot 9. poleg vojaške bolnice
nudi svoja zajamčeno
pristna ljutomerska vina
po ugodnih cenah in pod solidnimi plačilnimi родоЦ. Tino	Vino
Pri nizki ceni"
ST
g	Sv. Petra cesta SI 3	to
IU nudi cenj. odjemalcem po globoko znižanih cenah ® СГ razno damrko, moško in otroško perilo, najnovejše 3' >{Jj bluze, damske obleke, perilne, od 140 Din naprej, 0 •g: razne nogavice v vseh barvah, svilene flor-noga- -g l>J vice za dame od 38 Din naprej, dalje velika izbera § za gospode in otroke, svilene in pletene samo- 3 veznice itd. itd.	®