Kako se cvetno zelje ali karvijol pridelnje. Med vsemi vrstami zeljaimi, katere se pri nas pridelujejo, mora se v prve vrste staviti cvetao zelje ali karvijol. Oai prekosi ae le po dobrem okusu, ampak tudi po dobičku, ki g& prodaa vrže, vae druge zeljae sorte za veliko ia daje o vsakem čaau priljubljeao ia zaželeao sočivje. Po praviei se moramo toraj aekoliko čuditi, da se pri aas to bvaležao sočivje v obče obrajta tako malo ia še maaje prideluje in da zato veliko deaarja v tuje, aajbolj laške kraje potuje. Ia veadar karvijol tudi v aaših krajih prospeva ia ajemu tudi aaša zemlja ugaja, če se postopa le nekoliko ajegovim lastaostim primerao.  V obče se je do zdaj mislilo. da stori kar- vijol le v težki zemlji dobro. Skušinje pa so veadar pokazale, da se daje karvijol tudi v lahki pešcnati zemlji prirejati ia včasih ra8te v ti še lepše ia stori bolje, kakor pa v težki, ker se v labki zemlji zaatao bitreje razvija ia raate, kakor v težki. Prvo je, da se zemljišče. aa katerem se hoče cvetuo zelje ali karvijol pridelovati, pripravi, kakor je potrebao. Zemlja se mora 45 — 50 ceatimetrov globoko vzrajalati ali vzkopati ia obilao z gaojem pomešati. Najboljši čas za to delo je jesea, da more zimska vlaga dobro uplivati ia da iL.az mrtvo zemljo. ki je po vzrajolaaju aa površje spravljeaa, prav dobro razkraja. Kjer je obilao gaoja. tam aaj ae zemlja že jeaeai pri vzrajalanju dobro pogaaja: vea- dar ae pa gaoj ae sme preveč v globočiao za- kopavati. ampak treba ga je med poaamezne zemeljae plasti zalagati. Spomladi naj se zem- ljišee še jedeakrat pognoji. Kjer pa gaoja pri- maajkuje ia kjer ga je treba kupovati. tam aaj 8e pa le spomladi gaoji ia gaoj aaj se po- meaava le bolj med zgoraje plaati zemlje. Velike važnoati je pri pridelovaaju cvetaega zelja tudi peščeao zemljiače, izbira aort ia čas poaajaaja ia pospravljaaja. V peščeaem zemljišču se morajo ali rane aizke sorte z debelimi glavicami ali pa pozae sorte izbrati in poaajanje se mora tako vravnavati, da ae cvetao zelje pred ali po vročem letaem čaau pospravi, kajti pri vročem vremeau oataaejo glave težko skleajeae ali pa gredo bitro v cvet. Za peščeao zemljo ia spomladao saditev je aajboljše raao Erfurtako pritliiao cvetao zelje, flagejevo pritličao cvetao zelje ia Leaormaadovo nizko raao cvetno zelje; za pozao saditev je aajboljae Stadtholderjevo cvetao zelje, azijateko ia laški karvijol-orjak. Posledajega je pa treba doati bolj narazea posajati, ker prekomerao velik izraste ia glave aareja po 30 ceatimetrov velike. Spomladi se poseje seme v začetku do aredi marca v sredaje toplo gaojao gredo prav redko, pokrije ae s prerešetano pretjo, 1 ceatimeter debelo potrosi, precej vlažao drži ia le pri solačaem siju prezračuje. Brž pa, ko začae seme kali pogaajati, mora se greda obilao prezračevati ia zemlja le zmerao zamakati, ker v zaprtem zraku ia preobilai vlagi karvijolove rastliae rade aad koreaino črae postajajo, to pa jia dela za vsako nadalejaajo porabo aesposobae. Kjer ai gaojaib gredic aa razpolaganje, tam ae seme v prosto zemljo ne ame prerano posejati, ker ao mlade karvijolove rastliaice zelo občutljivo ia lahko pozebejo. Posejaaje v proato zemljo ae tedaj začeaja sredi meseca aprila, in poseva ae tudi prav redko aa zavetnem toplern kraju aa vrtu v aa novo pogaojeao. rablo zemljo, pokrije ae kakor v gaojai gredici s prerešetano pratjo. ta pa se more trdo potlaciti ia vedao vlažao držati, da vsako zrao požeae kal. Ker je seme cvetaega zelja drago, zato je treba tudi aa poaejaaje ajegovo več skrbi obraiti, kakor aa druge zeljae sorte. Zato se ae sme aiti gosto sejati, aiti kakor se aavadao godi, z grabljami zagrebati, arapak treba ga je, kakor je že večkrat omenjeao bilo 8 prerešetaao prstjo aa vae straai jedaako debelo pokriti. Sadike ae smejo aikakor pregosto druga poleg druge stati. da 8e more vsaka za-se popolaoma razrasti, ker le od zdravih sadik ia od močaih se morejo lepe debele glavice pričakovati. Cvetno zelje se po vrstah aadi po 50 — 60 ceatimetrov vrata od vrste. kakor je ravao aorta. Rani Hagejevi ia Erfurtski karvijol se smeta tesaeje saditi. Prostori raed sadikami se ali s aalato ali pa s selarjem zasadijo. Ce se cvetao zelje aa debelo aa polju prideluje, aaj se selar med njega posaja. to daje še precejšea poatraaski dobiček. Ce je mogoče, aaj se za posajaaje odloči oblačea dan, še bolje pa deževea daa. Ce se mora pa solnčaega daeva zasajati, aaj se pa to proti večeru godi, aikdar pa o daevai vročiai. Cvetao zelje potrebuje za svoje popolao razvijaaje obilao vode in večkrataega prilivanja z gaojaico. Pri daljši suši ga gre tedaj večkrat na daa zalivati, zlasti takrat, ko začae v glave iti. S posajaajem raaib sort se začae z začetkom meseca maja, pozaih aort pa s sredo tje do koaca junija. Če se cvetao zelje na debelo prideluje ia ajegovo pridelovaaje v obrt služi, takrat se daje pozai poaaditvi predaost, ker je zaredba raaogib sadik ležja in seme pozaib. sort tudi ceaejše od oaega raaib sort. Tadi spada razvijaaje glavic v bladaejše letno vreme, ter jib trdaejše ia trpežaejše dela. Take glave se dajo aoter do srede zime vzdržavati, daleč razpošiljati ia imajo pozao na jesea tudi višjo ceao, kakor pa poletu. Vrh tega se more pa zemljišče tudi že za kak poprejaaji sadež porabiti a. pr. za salato, špiaačo itd. Za pozimske potrebe se pred, ko prvi mrazovi nastopijo, aekoliko glav iz zemlje podere; ta se potem v kak prostor spravijo, kamor mraz ae more do njib. Tu se noter do jaauvarija prav dobro drže. Kdor aima pripravaega prostora, ta aaj glave poreže ia na sredaje vložea pesek v kakem prostoru, kamor mraz ae more, položi. Na tak aačia ae more aa prav malem prostoru velika maožiaa cvetaega zelja shraajevati vsaj noter do Božiča.