Kratek obris godbine povestnice. CDaljeO t Nadaljuje A. Praprotnik. Sloveči skladatelji koaec 18. stoletja so šebili: Peter v. Wiater, roj. I. 1754. v MaBaheim-u, f 18. okt. I. 1825. v Moaakoveai, kjer je bil dvorai glasovodja; Paer, Cherubiai, Mehul, Hiaiaiel, Weigl, Spoatiai, Boieldieu, RossiBi, Spolir, Beethovea, C. M. v. Weber, Auber, Bellini, MarschBer, Meverbeer, Herold, Doaizetti, Halevy, Kreutzer, XTicoloai, Adam, Lortziag, Flotow, Richard Wagner ia V^erdi. @ tr • t © iH | se je zacel po sv. Filipu N., kteri je 1. 1560. v molitevaici ,,Chiesa nuova" v Rinm napravil, da so se prigodki iz svete povestnice pri godbi peli ia kazali. Take duhovBe spevoigre so imeaovali po kraju, kjer so se pele in igrale, ,,oratorij". Giovanni Aaimuccia (1. 1500. —1571.) je zložil za ta aamea perve speve; zato ga tudi iaieaujejo ,,stvaritelja oratorij". Xaj starji znaai ia naj večji oratorij je bil ,,L' anima e corpo" Emilijev, kterega so 1. 1600. v Rimu peli ia igrali. Pravi oratoriji pa so se razvijali še le v 18. stoletju, posebno po Handel-u. Juri Friderik Handel, aaj izverstnejši skladatelj oratorij , je bil roj. 23. febr. 1. 1686 v Hali na Sali, in je zložil 1. 1705. v Haaiburg-u pervo spevoigro ^Almira". L. 1710. je šel v London, kjer je v 14 dneh spisal spevoigro ,,Riaaldo" in potem še kakih 40. Pozueje pa je skladal večidel samo oratorije; iatako so prihajale: ,,Esther" (1720), ,,Debora" in ,,Athalia« (1722), ,,Alexaaderfest« in ,,Israel v Egiptu« (1738), ,,Saal« (1739 — 1740), ,,Messias« (1741), ,,Samsoa« (1742) ,,Judas Maccabaeus« (1746), ,,Susaaae" (1748) ia ,,Jepheta" (1751). To zadnje delo je narekoval svojemu učencu Smith-u, ker je že oslepel. Umerl je 13. aprila (na veliki petek) I. 1759. v Londoau. V tem času je delal na Xemškem izverstai skladavec Janez Sebastian Bach, roj. 21. aiarca 1.1685. v Eiseaach-u, ¦f 28. junija 1750 v Lipski. Xjegovo naj izverstaejše delo je ,,pasijonova godba po evaagel. Jaaezu" in ,,Matcvžev pasijon*. Bach je vstanovil tudi pravo stavo za perste. Handel in Bach sta cerkveao godbo povzdignila na aaj višjo stopnjo. V novejšem času je bilFriderik Schneider (roj. 23. jan. 1. 1786 v Waltersdorf-u, f 23. nov. 1853 v Dessau-u), kteri je veliko, veliko storil za oratorij. Zložil je 16 oratorij, med kterimi je naj boljši ,,Weltgericht"; zraven teh je zložil še 23 siafoaij , 15 maš, 20 overtur, 28 liimen, kantat in psalmov, 60 sonatov, 600 pesem in še več drugega. Luigi Oherubini, edea večjih skladavcov, roj. 8. sept. 1760 v Floreac-u, -j- 15. marca 1. 1842. v Parizu, se je veliko pečal s cerkveno godbo. 9 razvilo se je v 17. stoletju. Pervo pot k orglaaju nastopil je Saai. Scheidt (I. 1587. — 1654). ,,Oče pravega orglanja" pa je bil Frescobaldi (1. 1591.— 1654.), ktpri je pervi fuge igral in je slovel po vsi Evropi. Orglavci iz vseh dežel so potovali k ajeaiu v Rini, da bi se kaj naučili od ajega. Ko je pervikrat orglal v cerkvi sv.Petra, je tako slovel, da je imel 30,000 poslušavcov. XTaj izverstaejši orglavec aa svetu pa je bil J a a. S e b. B a c h. Pozaeji izverstni orglavci so bili: opat Vogler, C. A. Fischer, J. C. Kittel, C. H. Rinck, A. Hesse, M. Hauptmann, A. G. Ritter, J. Schneider ia več drugih. CtDstPMnntcitalltiit g@difet se je že zgodaj razvijala posebao na Ceskeai ia Xemškem bolj kot na Laškcai, kjer je bilo petje bolj poglavitao. Pri začetku 16. Moletja so rabili že 50 iastruaieatov; sto let pozneje pa dvakrat toliko. Čislali so naj bolj tipavao godbiao orodje, posebno orgle. XTa Laškem so pričeli uaietaost na goslih Corelli (1. 1653. — 1713.), Tartini ia Locatelli. »Kralj goslarjev" pa je bil Xic. Paganiai, kteri je to umetnost pripravil aa aaj višjo stopnjo. — Domiaio Scarlatti (1. 1683. — 1760.), je razvil višjo uaietnost pri igri aa klavirji. Še drugi možje, kteri so uaietaost klavirjeve igre povzdigovali, so bili: Karol Fil. Emanuel Bach (1. 1714. — 1788.), KlemeBti, J. B. Cramer, Dussek, Huiaaiel, Mosclie les, C. M. v. Weber, Czeray, ChopiB, Kalkbreaner, Herz, Bcrtiai, Thalberg, Heaselt, Dohler, Stef. Heller, Kullak, Biilovv, Litolff, KoBsky, Charles Mayer, Schulhoff i. dr. — F r. Liszt je pripomogel tej umetBosti s svojo tehaiko. Joief Haydn je Bekaki začetBik sedaaje iflstrumeatalBe godbe. Rojea je bil 31. marca 1. 1732. v vasi Rohrau Ba AvstrijaBskem, in je prišel že 8 let star na Danaj, se je izšolal ia je bii glasovodja pri kaezu Esterhaczy-tu, ter je šel pozneje v LondoB. Svoje poboŽBO, delavBo iB zadovoljno življenje je skleail 31. marca I. 1809. aa Duaaju. Xjegovih iastruBieatalaih del je čez 1000, 400 aiBogoglasaih spevov i. t. d. Ludovik v. Beethoven, stvaritelj nove umetnosti, naj izverstnejši skladavec ia aaj vecji iastrumeatalist tega stoletja, je bil rojea 17. dec. 1. 1770, -j- 26. iaarca 1.1827. na Duaaju. Xjegove veličastae skladbe ložeje občudujemo kakor popisujeaio. Slavo ajegovo spozaava le poznejši svet, zakterega je pisal ta preimeriitni mojster. Vendar je v svojem življeaju iaiel dosti temačaih daevov, ker so ga še ajegov zadaji čas tlačile neaiile skerbi' za naj potrebaejšo reč — namreč zato, kar vsaki človek potrebuje, dokler ne more živ pod zeialjo. Takšao plačilo dobiva še daa daaasnji marsikteri, čigar ime se bo leskelalo v aiil.šem prihodajem času. — (Daij* prih.)