Naročnina Dnevna Izdajo za državo SHS mesečno 20 Din polletno 1ZO Din celoletno 240 Din za Inozemstvo mesečno 33 Din nedelUhn Izdala celoletno v Jufjo-slavlfl 120 Din, za Inozemstvo 140 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustriran! Slovenec« Cene oglasov 1 stolp. pelll-vrsfa mali oglasi po 130 In 2 D, veCJI oglasi nad 45 nun vl&lne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pri vcčlem □ naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljko ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. 6/111 nohoplsl se ne vrača/o, netranUlrana pisma se ne sprejemalo ^ Uredništva telefon št. 2050, upravnlštva št. 2328 Političen lisi s:a slovenski narod Uprava le vKopltarlcvi ul.št.U - Čekovni račun: Clubllana štev. t HM SO ln 10.349 xa Inserale. SaralevoSt.7563, Zagreb St. 39.011, Praga In Diina/ St. 24.797 Kje je angleško delavstvo Dr- K. — London, v septembru. 0 angleških delavskih organizacijah se je stalno trdilo, da so zrastle na realnih tleh vsakdanjih delavskih potreb in si radi tega priborile položaj, kot ga nima delavstvo drugod. Ostalo evropsko delavstvo je angleškemu očitalo, da se premalo briga za teorijo. Toda ta kritika Angležev ni omehčala, da se ne bi brigali še vnaprej za materielno stanje svojih članov. Vprašanja, ki bodo v bodočnosti, naj zanimajo bodoče rodove. Ruska revolucija res ni ostala v Angliji brez odmeva. Njen vpliv je bil v delavskih vrstah v Angliji dvojen. V strokovnih organizacijah — Trade Unions — se je pojavila skupina teoretikov. Med temi je J. V. Cook, tajnik premogarske zveze. Osobito je šla tej skupini na roko velika mizerija delavstva v gotovih industrijah. Ustanovila se je komunistična organizacija, ki je imela nalogo, da ostalo delavstvo prepriča o koristi socialne revolucije po ruskem zgledu. Poleg Cooka delujeta v tej smeri Mac Manus in Sklavadvala. Slaba plača, nestalno delo, uničenje evropskih in izvenevropskih trgov, ki so preje kupovali angleško blago, vse to je pripomoglo, da je prišla med Trade-Unions neka negotovost, ki je dobila zunanjega izraza v vrsti štrajkov, posebno v premogovnem štrajku 1. 1926., ki se je končal s popolnim razsulom. Trade-Unions, ki so znane kot relativno bogate organizacije, so izšle iz tega neangleškega boja s praznimi blagajnami. Izgube javnosti niso hoteli priznati, a nekateri tajniki so le izdali, da je šla zguba Trade-Unions ob tem štrajku v več milijonov funtov šterlingov. Vpliv ruske revolucije pa se je pokazal tudi v politični organizaciji delavstva, ki se imenuje Parliamentary Labour party in ki je na znotraj sestavljena iz več frakcij, kot so Labour ^ party, Independent Lobour party, Fabian Society, (kooperative movement. Do povojne dobe je ILP. imela prednost najradi-kalnejše skupine, ki je ustanovila po vojni na levem krilu še komunistični klub, ki se je razvil v samostojno komunistično stranko. Velik vpliv je odmeval že v manifestu uradne Labour party, zlasti v ponavljanja socializacije, ki je imela vsaj to realnejšo obliko, da je mislila, da bo v Angliji odstranila krizo in brezposelnost. Stranka je poslala v Rusijo posebno komisijo, da študira tamošnje razmere. Ko pa je morala prevzeti Labour party vodstvo države na svoje rame in so naslednje volitve prinesle stranki velik poraz, je gibanje delavstva v Angliji šlo nazaj na stara tradicionalna pota. Letošnji letni kongres Trade-Unions je mejnik. Strajki so iztrebljeni. Izpodile so iz svoje srede nekaj skrajnih kričačev in načele praktično vprašanje njihovega razmerja do industrije in do kapitala. Lord Melchett, prejšnji Sir Alfred Mond, bivši liberalni poslanec Lloyd Georgovega kova in eden najbogatejših kapitalistov angleškega imperija, je začel misliti o organizaciji ožjega sodelovanja med delom in kapitalom. J. V. Thomas je začel prvi z njim razgovore. Njegova železničarska strokovna zveza je občutila, da ji avtomobilska industrija dela veliko konkurenco in izpodriva dohodke železnic. Thomasa so železničarji pooblastili, da stopi v razgovore z Mondom. Delavski sindikat je prostovoljno sprejel znižanje plače, da pomaga tako industriji, ki daje milijonom kruha. Po tem prvem poskusu sodelovanja so se začeli razgovori z glavnim odborom Trade-Unions in se je sestavila posebna komisija. Komisija priporoča sodelovanje delavskih in industrijskih sindikatov. Poročilo je bilo predloženo tudi letošnjemu kongresu Trade-Unions. Glavno vprašanje je bilo, ali štrajk, ali v bodoče mirna rešitev potom direktnih pogajanj z zastopniki industrijskih sindikatov. 3,075.000 glasovnic je bilo oddanih za poročilo, 566.000 pa proti. Angleški delavec se je izjavil za mir in za sodelovanje. Osrednji odbor je dobil pooblastilo, da vodi z industrijo nadaljnja pogajanja. Narodno-industrij-ski odbor bo sedaj stalen, bo študiral razvoj Industrije ter preprečeval spore med delavci in delodajalci. Besedo bo imel tudi parlament. Parlament odgovarja v Londonu potrebam angleškega naroda, torej tudi delavstva in industrije. Obstoja upanje, da bo tudi v parlamentu prenehala demagogija. Delavstvo pričakuje zboljšanja svoje plače, življenskega nivoja, ker tudi industrija ne bo več izpostavljena stalnim pretresljajem. Delavci so brez-dvoma storili s svoje strani, kar je bilo v njihovih močeh. Pričakuje se, da bo tudi indu- Najhujši zločin fašizma Trst, 29. sept (TeL »Slov.«) Kljub temu, da sc držijo sklepi sestanka fašistovskih tajnikov za Primorsko v največji tajnosti, je vendar prišlo na dan, da so sklepali v glavnem o tem, kako naj so obrezuspeši delo slovanske duhovščine in slovanskega tiska. Glede duhovnikov se jo predložilo, da ne sme v bodoče noben duhovnik v šolo dokler ne dobi poziva od višje solske oblasti, kar bi praktično pomenilo, da razen Italijana noben duhovnik ne more v solo, in da se tudi krščanski nauk poučuje izključno le v italijanskem jeziku. Duhovniki, ki nimajo po rojstvu domovinske pravice, naj se kženejo četudi jim jo bila opcija priznana. Domačim slovanskim duhovnikom se odvzame kongriia in prepove pobirati biro, da se jim uniči materialni obstoj in se prisilijo, da se ali udajo ali pa izselijo Kdor bi temu nasprotoval, naj se kontinira. V zvezi je tudi gospodarsko delovanje slovanske duhovščino. Narejen je načrt, kot smo izvedeli iz iašistovslah vrst da je treba zatreti slovanski tisk, in sicer tudi molitvoniko, zatreti gospodarske postojanke po dezeh in pritisniti na slovanske župane, da preskrbijo obstanek vsaj desetim laškim družinam, katerih očetje ali sinovi naj prevzamejo službo občinskega siuge. pismonoše mež-narja, čuvajev itd. Nadalje je z vsemi močmi podpirati slovansko izseljevanje iz Primoria ,^u',.s.tv.° 1° 8 slovansko duhovščino vred trdno prepričano, da bo Vatikan z vsemi razpoložljivimi sredstvi branil svobodo vesti in se enako kot za bogoslužje tirolskih Nemcev postavil za slovansko duhovščino in slovansko ljudstvo v Italiji. Popolno soglasje med radikali Seja radikalnega poslanskega kluba - Pozdrav in poklon Aci Stanojeviiu - Popolno zaupan e Velii Vukiteviču - Klubovo tajništvo se izpopolni n Belgrad, 29. sept. (Tel. »Slov.«) Danes se je storil v NRS velik korak k pomirjenju. Mi smo v vsej tej krizi stali vedno na stališču, da je to notranja zadeva NRS in da bi ne bilo niti pravilno niti taktno, se vmešavati v notranje zadeve NRS. Vendar pozdravljamo soglasen sklep NRS kluba, ki ga je napravil na današnji seji. Kakor so napovedali, se je vršila danes ob 10 dopoldne seja, katere se je udeležilo 85 poslancev. Sejo je otvoril Velja Vukičevič z besedami: »Otvarjam današnjo sejo poslanskega kluba, ki se je sklicala po sklepu klubskega odbora. Veselje in radost čutim, da morem objaviti soglasen sklep širšega glavnega odbora, da je za predsednika glavnega odbora in strankinega vodjo izvolil Aco Stanojeviča, ki je bil pred par dnevi soglasno izvoljen za šefa NRS, V teh težkih dneh je to za nas srečen čas, ker smo dobili za vodjo človeka, ki uživa splošno spoštovanje, ki bo vedno s svojim delom izboljševal odnošaje v stranki. Nato je Vukičevič sporočil klubu resolucijo klubskega odbora. Zatem je tajnik pre-čital nad 150 depeš iz ljudstva, ki pozdravljajo klub, vlado in četverno koalicijo. Prvi je govoril Zivko Sušič, ki je kritiziral Vukičeviča, ker ni preje sklical seje kluba. Pravosodni minister Milorad Vujičič prosi, da se v vsem, o čemer se bo v klubu govorilo, govori bratsko in tovariško. Prosi, naj poslanci razlože zgodovino ustanovitve političnega odbora in političnega tajništva. Prizna, da je bilo res vedno nekaj nesoglasij v stranki, toda tudi za Pašičevega časa so se nesoglasja poravnala z medsebojnim popuščanjem. , Zeli, da se tudi nadalje tako postopa. Velja Vukičevič pravi, da je že znano iz j njegovega prejšnjega govora, kako je prišlo do j sestave klubskega odbora, ki se je bil sestavil na sestanku v ministrstvu za vere. Ob tej priliki da je opozoril vse prisotne, naj gredo med ljudstvo in tam poravnajo vse nesporazume. Najbolj je prosil poslance, v krajih, v katerih obstojajo dvojne organizacije. Giede tajništva sprejme vsako rešitev kluba, vendar misli, dn se tajništvo mora nadomestiti. Nato so govorili Mihajlo Rankovič, Joca Laloševič, Krsta Miletič in Sima Racič, ki se pritožil glede sklepa širšega glavnega odbora, ki je uničil njegov mandat v širšem glavnem odboru. Opoldne se je seja prekinila. Popoldne ob pol 6 se je seja nadaljevala. Prvi je govoril Gjuro .1 a n k o v i č, za njim pa Tešman N i k o 1 i č, ki pravi, da se je on vedno udeleževal sej klubskega odbora in da je prisostvoval tudi sejam š. g. o. Ni res, da bi se bila sloga v NRS pričela >'ele za časa Vukičeviča, ampak je obstojala že za Pašiča. Mihajlo Rankovič odobrava resolucijo klubskega odbora. Pravi, naj se da klubu in 5. g. odboru tista pravica, ki mu gre po pravilih. Odločno zavrača, da bi bil delal za žalostne dogodke odgovornega Vukičeviča. strija združena v eni osrednji organizaciji ter bo njihov vrhovni odbor imel iste pravico kot glavni odbor Trade-Unions. Bevin je kongres zaključil zaključil z veliko besedo, da bo moral enkrat priti čas, ko se bo veliki letni Trade-Unions kongres bavil le z velikimi vprašanji narodnega gospodarstva jn ne več z malenkostnimi pritožbami, še manj pa s kakimi razpravami o kaki megleni bodočnosti. Milašinovič pravi, da je tajništvo dobro, ker dela za tiste radikale, ki nimajo poslancev. Je pa za to, da s© število tajnikov zviša. Dela naj se na to, da se spor s Hrvati čimpreje poravna. Dobrivoj Jovičič pravi, da želi, da klubsko tajništvo še nadalje obstoja, bodisi samostojno ali pa da se pridruži predsednfstvu, ker to zahtevajo klubski posli in strankini interesi. Radko Parežanin pravi, da je treba čimpreje rešiti vprašanje prehrane za Hercegovino in zahteva, da se jutri sestanejo radikalni ministri, da se o tem pogovorijo in to pereče vprašanje takoj ure-dp. Velja Vukičevič je ta predlog ' takoj sprejel. Minister dr. Vlada Andrič odgovarja Parežaninu, da vlada glede prehrane Hercegovine že zbira podatke in skuša dati ljudem v Hercegovini dela. Stojan P a v 1 o v i č pravi, naj se čimpreje skliče strankin kongres. Njegovi volivci, pravi, da so sprejeli sklepe klub-j skega odbora prav z zadovoljstvom. Nato je Obradovič predložil resolucijo, ki se glasi: »Klub z največjim zadovoljstvom jemlje j na znanje poročilo klubovega predsednika o izvolitvi Aco Stanojeviča za predsednika š. g. o. in šefa stranke. Klub jo slišal predlog klubskega odbora. Po daljši debati je soglasno sprejel predlog, da izreče polno zaupanje klu-bovemu predsedniku Velji Vukičeviču. Glede klubskega tajništva mora klub narediti konč-novoljaven sklop. Radi potrebe in koristnega dela, ki ga je izvršilo tajništvo, in ker manjka izvoljenim tajnikom samo formalna stran, izvoli klub za klubove tajnike gg. Stevo Kobasi-co, Milana Kostiča, Radivoja Jcftiča in Jevre-moviča ter jih prideljuje klubovcmu predsedniku. Klub smatra Sima Raciča za svojega člana, ki je v vsem svojem delovanju v NRS klubu pokazal lojalnost in korektnost nasproti stranki, o čemer se glavni odbor pismeno obvesti.« Ta sklep klubskega odbora smo mi že preje prerokovali, ko smo rekli, da se bo klubsko tajništvo ukinilo in nadomestilo s posebnim širšim klubovim tajništvom, ki bo dalje vodilo iste posle, kot jih je vodilo prejšnje tajništvo. Klub je resolucijo soglasno sprejel. Ob ! pol 9 se je seja zaključila. I Dalmatinski agrarni zakon n Belgrad, 29. sept. (Tel. »Slov.«) Danes se je nadaljevala seja odbora za dalmatinski agrarni zakon. Zemljoradniki niso bili navzoči. Nadaljevala se je razprava o juristični strani temelja za imenovani zakon. Ker se juristi o tem temelju danes še niso sporazumeli, se je seja ob 7. končala in se bo nadaljevala jutri. Dr. Korošec pri kralju n Belgrad, 29. sept. (Tel. »Slov.«) Nj. V. kralj je danes dopoldne sprejel v avdienco predsednika vlade g. dr. Korošca. Nato sta Nj. V. kralj in Nj. V. kraljica odpotovala v Topolo. n Belgrad, 29. sept. (Tel. »Slov.«) List »Osvobojenje«, ki sc jc smatral za glasilo paši-čeveev in ki je večkrat napadal Veljo Vukičeviča, je z današnjim dnem prenehal izhajati. v Atene, 29. sept. (Tel. »Slov.«) (Grška vlada je sklenila, da uvede proti generalu Pan-galosu proces radi samovoljno uvedbe diktature. Širši glavni odbor NRS Iz razgovora z delegatom dr. J. Ažmanom. Ker je bila seja širšega glavnega odbora narodno radikalne stranke največje važnosti za nadaljni razvoj politične situacije v državi in ker skuša gotovi tisk popolnoma napačno slikati pomen in potek tc seje, je obiskal naš sotrudnik delegata ljubljanskega odbora NRS, g. dr. J. Ažmana ter ga naprosil za kratko izjavo o njegovih uti-sih. O. delegat se je radevolje odzval tej prošnji ter izjavil: »Za sejo širšega glavnega odbora NRS v Beogradu sem se hotel najprej pri naših mero-dajnih voditeljih informirati o njih naziranju na politično situacijo in o splošnem razpoloženju. Zato sem prišel v Beograd že v soboto dn 22. t. m. in najprej obiskal Glavni odbor kot njegov delegat. Govoril sem z gg. Aco Stano-jevičem, Markom Trifkovičem, Nikolo Uzuno-vičem ter z vsemi ostalimi njegovimi člani. Nato sem obiskal klub naših poslancev, kjer sem sc razgovarjal z g. Veljo Vukičevičem ter drugimi merodajnimi gospodi o položaju. V soboto popoldne sem zopet obiskal Glavni odbor, kjer so me vprašali, v kateri odsek bi želel biti izvoljen. Vsled izražene želje ljubljanskega odbora NRS sem izjavil, da naj bo to odsek za spremembo statutov. Povedali so mi tudi, da so povabili na sejo g. dr. Nika upaniča... Ker sem pri vseh merodajnili faktorjih naše stranke videl, da cenijo zvezo Jugoslovanskim klubom, sem v nedeljo obiskal tudi predsednika vlade, g. dr. Antona Korošca. Na seji širšega glavnega odbora sem bil nato izvoljen v odsek za spremembo statutov, v katerem sem tudi sodeloval ;n njegovo poročilo tudi sopodpisal. To v naglici o svojem delu kot delegat. Sicer bi še pripomnil: Zelja vseh vodilnih faktorjev stranke je bila, da razmere v stranki pomirijo in da se opusti vse, kar bi moglo povečati razdor in kakorkoli ogrožati sedanjo politično linijo. To se je pokazalo že pri verifikaciji mandatov. Osporjenih je bilo 12 srbskih mandatov in to iz okrajev, kjer obstojita po dve radikalni organizaciji in s^ bili osporjeni mandati mlajših organizacij. Že pri verifikaciji teh mandatov je bil dosežen kompromis in so se razven treh mlajših organizacij tudi vsi ti osporjeni mandati pripustili k seji. Iz Slovenije same sploh ni bil noben mandat osporjen. Kakor se je v merodajnili krogih že naprej zatrjevalo, tako se je tudi zgodilo in seja širšega glavnega odbora se je končala s povdar-kom edinstva stranke, vspričo katerega so oseb ni nesporazumi med posameznimi voditelji k podrejene važnosti. Enako jasno je pokazala tudi -eja širšega glavnega odbora NRS, cla iskreno žele vsi radikali, da pride čim preje do pravega in trajnega sporazuma s Hrvati. Za stranko samo pa je bil: seja širšega glavnega odbora zlasti va m:« vsled tega, ker je dobila stranka v osebi g. Ace Stanojeviča zopet svojega šefa, čegar avtoriteto priznavajo prav tako vsi voditelji, ko tudi vsi široki sloji stranke. Hrvatski starokatoJiški škof cdstavFen č Zagreb, 29. sept. (Tel. »Slov.«) V javnost je prišla vest o sprejetju sklepa plenuma upravnega veča starokatoliške narodne cerkve, ki potrjuje prejšnje vesti, da je prišlo med škofom Markom K a 1 o d j e r o in njegovo okolico na eni strani ter upravnim večom hrv. starokat. cerkve do popolnega razdora. V teh sklepih se Kalodjera obtožuje, da je večkrat samovoljno kršil ustavo s. k. n. cerkve, da je suspendiral duhovnike, ki .se niso z njim strinjali ab oficiis et divinis, kar je v nasprotju z ustavo hrv. s. k. cerkve, ki ni osnovana na hierarhijskem marveč siiiodalnom principu. Zato dobiva posvečenje od starokatoliškega škofa, jurisdikcijo pa od zajednice vernikov, ki jo predstavlja starokatoliška sinoda. Obenem se obtožuje nekaterih imovinskih mnl-verzacij, ki ga onemogočujejo za nadaljnje škofovanje. Veče se je obrnilo na utrechtsko zvezo starokatoliških cerkev, da postopa temu sklepu primerno. Škof Kalodjera so obtožuje nadalje, da se je spustil v zveze z zloglasno Marijawicsko cerkvijo na Poljskem. Nadškof 1° cerkve Kowalewski odgovarja pred sodiščem v Plocku za svoja odvratna nemoralna dejanja. Iz teh razlogov izjavlja upravno veče krv. s. k. n. cerkve, da odslej naprej ne priznava Kalodjere za škofa, »vernike« in duhovnike poziva, da mu odrečejo pokorščino. V uveh mesecih se bo sestal hrv. s. k. n. cerkveni zbor, ki bo sprejel razsodbo o Kalodjeri. — Ta borba v hrv. s. k. n. cerkvi se smatra kol končen znak razpada peščico hrvatskih staro-katoličanov. Proslava hrvatske kaf. knjige č Zagreb, 29. sept. (Tel. >Slov.<) Hrvatsko književno društvo sv. Jeronima je pričelo proslavo šestdesetletnice svojega obstoja s cerkveno službo, in sicer z izvedbo »Poslednjega obhajila sv. Jeronima« (bas solo, mešani zbor, orkester, orgle). Besedilo je sestavil Deželič mL, uglasbil pa dr. Božidar Širola. Koncert se je vršil v zagrebški stolnici, ki je bila skoro polna poslušalcev v navzočnosti odličnih osebnosti. Kampanje nekaterih listov proti proslavi Društva sv. Jeronima se ni posrečila. Libretist dr. Vladimir Deželič je s spretno razporedbo zgradbe dosegel resničnost dogodkov. Za slikanje obredov je vzel za vzor starinski obred pri umiranju. »Poslednje obhajilo« je razdelil v osem delov: priporočitev duše, dejanje želje, upanja, vere, ljubezni, ob-; hajilo in slavospev. Libretist je orisal sv. Jeronima v telesu onemoglega starca. Spoznal nas je s svojim močni in duhom v poslednjem času. Sv. Jeronim je zbral okrog sebe le svoje tovariše učence, duhovne hčerke in ljubitelje. Vendar je v tem poslednjem času še enkrat izpovedal vse svoje življenje. Vsak položaj slika, kak del svojega življenja. Oblika orato-rija je prilično svobodna. Urejena je na način starinskih oratorijev, kakor so jih pisali prvi oratorijski pisatelji Carissimi, Anerio i drugi. Sicer je oblika izšla iz libreta, ker je libretist delal v dogovoru s skladateljem. Oratorij prične in konča z mešanim zborom in ima tako lepo simetrijo, ki spopolnuje eelo zgradbo. Vsakemu delu Jeronimovega speva odgovarja menjaje moški ali ženski sboT, kar izključuje enoličnost. Jeronimova melodija je v obliki melodijske recitacije kot ambrozijanska himna, katere strukture se je poslužil in je tudi vsa stihska zgradba taka. Avtor se je je posebno držal, ker spada baš v ta čas ambrozijanski koral. Zbori so mehki* To zahteva tudi sam položaj. Veliko je tudi harmonijskih poskusov s poltonskimi izrazi. Ti poskusi so se porabljali s pozornostjo, da se pe bi sprejeli skladi enostavnosti. Sicer je harmonija najmodernejša. Vendar nima pretiranih disonanc. V orkestru ni gosli, kakor so pri starih oratorijskih skladateljih. Kadi tega v orkestru ni dovolj modernega sijaja, v kolikor ga orgle ne nadomestijo. Radi tega je ton zelo mehak in skrivnostno zanimiv, kar odgovarja delu samemu. Sicer pa vsebuje melodije hrvatskega naroda. Ritem je svoboden in se neprestano menja v dvočetrtinskem, tričetrtinskem in pa štiripetinskem taktu kot pri oratoriju sv. Cirila in Metoda. Izjema je v poslednjem delu, ki je zgrajen v formi fuge, vendar pa je enoličnost takta bila nujna. V tretjem delu mesto stretta nahajamo veličasten širok zbor. Ves oratorij je umetniško delo, ki bo avtorjevo ime v tujem svetu še bolj dvignilo. Najučinkovitejši del je obhajilo, v katerem riše idealen prihod Boga, ki prihaja, najavljen s trombami, da bi napravil čudež in sam odda ljubljenemu Jeronimu poslednjo popotnico. Oratorij je izvajalo Hrvatsko pevsko društvo »Kolo«, ki je lansko leto v Frankfurtu izvajalo tudi prej omenjeni Širolin oratorij sv-Cirila in Metoda. Partijo bas-solo je pel Josip Križaj ob spremljevanju orgel (prof. Dugan iz zagrebške filharmonije). —■ Dirigiral je sam skladatelj Božidar girola. Koncert je trajal od 6 do tričetrt na 8. Venizelos in dr. marinkovič Bliža se čas, ko bodo avtonomne oblasti sestavljale svoje proračune za leto 1929. Za kritje izdatkov nalagajo samoupravne oblasti tudi doklade k neposrednim davkom. Ker bo moralo biti tozadevno postopanje samoupravne oblasti z ozirom na novi davčni zakon drugačno kakor do sedaj, dovolite g. urednik par besed k tej aktualni zadevi. Do sedaj so dobivale avtonomne oblasti podlago za odmero doklad, oziroma določitev odstotka doklad pri davčnih uradih in ni delalo izračunanje odstotka doklad, ki naj krijejo proračunski primanjkljaj, nikakih težkoč. S 1. januarjem 1929 stopi pa v veljavo novi davčni zakon, ki temeljito spremeni dosedanjo odmerno podlago za izračunanje doklad (višina predpisanih davkov). Davčni uradi ne razpolagajo več z odmerno podlago, ker se bodo davki predpisali po določilih novega zakona, in avtonomne oblasti bodo morale določevati odstotke doklad na podlagi davčnih zneskov, ki se bodo v letu 1929 predvidoma predpisali davčnim zavezancev. To bo za te oblasti težak posel, ki jim ga pa lahko olajšajo odmerjajoča davčna oblaštva s tem, da jim dajo na razpolago za leto 1929. vsaj približne zneske, ki se bodo odmerili za to leto za vsako posamezno vrsto davkov, izvzemši zemljarino, za katero še nista znana ka-tasterski čisti donos in davčna stopnja. Do sedaj so avtonomne oblasti navadno določevale enoten odstotek doklad za vse zavezance iste davčne vrste, ne glede na to ali gre za veleposestvo ali malo posestvo, malo obrt ali večje podjetje. Mogoče je bilo do sedaj to upravičeno, ker 30 bolje situirani davčni zavezanci plačevali dohodnino, ki se je pa z novim davčnim zakonom ukinila. S tem so se bremena večjih davkoplačevalcev znatno znižala, dočim bodo mali obrtniki in trgovci, ki so bili za leto 1928. oproščeni dohodnine, občutnh prizadeti z novo pridobnino. Mali obrntik je plačal n. pr. v letu 1928. davek z dokladami v približnem znesku 100 do 200 Din, kakor so pač bile avtonomne doklade nizke ali visoke. Po novem zakonu bo davek višji. Tako bo plačal n. pr. obrtnik z letnim čistim dohodkom 5000 Din pridobnino 6% to je 300 Din, 2% dopolnilni davek 100 Din, skupaj 400 Din. K znesku 300 Din se naložijo še lahko avtonomne doklade. Vprašanje je, ali bo mogoče ta znesek pri takem dohodku tudi izterjali in ali imajo avtonomne oblasti kako korist od tega, da naložijo takemu davčnemu zavezancu doklade, ki se bodo morale radi neizterljivosti zopet brisati. Mislim, da ni napačno mnenje, naj bi prizadete oblasti pretresle vprašanja, ali naj se še naprej določa enoten odstotek doklad (posebno pri pridobnini) ali pa naj se zaščitijo zavezanci z malim dohodkom ter bolj obtožijo z dokladami zavezanci z večjim dohodkom, ki lahko tako obremenitev prenesejo, saj jim odpade dohodnina. Skupščina ni okrnjena Včerajšnja »Politika« piše: Na izjave via-dine večine, da bo narodna skupščina nadaljevala redno delo, je opozicija znova začela ugovarjati, da ta skupščina ne more veljavno sklepati, ker je okrnjena. K tej trditvi odgovarja vladna večina tako: Skupščina ni okrnjena, ker ima vse poslance. Zato obstoje stvarni dokazi. O skupščini bi »e moglo govoriti, da je okrnjena, če bi je nc «—t-«--------u: i, j.i ____i__ piiLiinvai uti (Aniauuv iu ic ui ut uci fjupviliu- tna prekinil zveze z njo. Tega pa ni, ker naša skupščina ima še vedno polno število poslancev. Da je res tako, dokazuje skupščinska bla- gajna, ki vsak mesec izdaja dnevnice polnošte-vilno za vse poslance. To pomeni, da so vsi tu. Čisto drugo vprašanje pa je, ali so vsi poslanci na sejah ali ne. Vladina večina je dolžna da dela, za svoje brezdelje pa bodo odgovarjali tisti, ki si ga dovoljujejo. O razpustih obžimkih odborov hoče »Jutro« vsekako zvedeti kaj natančnejšega. Dobro! Postregli mu bomo. Naj se prizadeti potem ne jeze na nas, ampak na »Jutro«, ki nas je izzvalo. — Se o Bledu. Mi ne vemo, ali bo tam obč. odbor razpuščen ali ne, vemo pa, da sta to občino morala pregledovati dva revizorja dalj kot mesec dni, da sta na koncu mogla ugotoviti »kdo pije in kdo plača«. Tudi o vsem 4ehi ] bomo prav natanko »Jtttrii« v pomirjenjeNn blejskim sdsarjem v razburjenje napisali; "ko-bo čas. !■ 5 I Pribičevič proti Marinkoviču Ali: predstave malega Morica. č Zagreb, 29. t,ept. (Tel. »Slov.«) Kakor znano, je KDK v poslednjem črsu začela z ostrimi napadi na zunanjega ministra dr. Marinko-viča. Obtožuje ga, da je kriv neuspehov v zunanji politiki. Danes je Pribičevič v »Riječi« napisal članek proti Marinkovič'1. V njem pravi, da je Marinkovič duh naše notranje in zunanje politike in da je »--j..;- zenejši zagovornik amputacije. Radi f-ga slabega stanja v državi doživljamo po vrsti neuspehe v zunanji politiki. V vsakem vprašanju, v katerem je Marinkovič sodeloval, smo doživeli neuspeh. Naša država je bilo določena, da postane središče, okrog katerega bi se zbrale vse balkanske države. Toda Marinkovičeva politik« je napravi... Rim za središče, okrog katerega se vrti politika balkanskih narodov. Prijateljstvo s Francijo ni niti najmanj Marinkovičevo delo, ampak delo njegovih prednikov, članek končuje: Mislim, da je vsakemu laiku v zunanj' politiku jasno, da je Marinkovič doživel popoln polom. Njegova doba v zunanji politiki pomeni nesrečo za našo državo. Zopet nepotrebna afera n Belgrad, 29. septembra. (Tel. »Slov,«) Včerajšnji zagrebški listi so prinesli sledečo tendenciozno in zlonamerno vest: V četrtek, 20. t. m., je bil ob priliki racije v Dušanovi ulici ustavljen tudi bivši ruski polkovnik Boris Legat, od katerega je orožnik zahteval, da se legitimira. Ker Legat ni imel dokumentov pri sebi, ga je orožnik odvedel v glavnja-čo. Orožnik je zahteval ,da se vleže na beton, kar pa je Legat radi umazanosti, ki je vladala v celici, zavrnil. Orožnik ga ,je radi takega odgovora odvedel v neko drugo celico, kjer ga je nekoliko orožnikov preteplo tako, da so mu poškodovali pljuča, vranico in zlomili dve rebri. Zjutraj je bil Legat obsojen na plačanje 110 Din globe in izpuščen na svobodo. Francosko poslaništvo v Belgradu se je zainteresiralo za ta slučaj. Dvorska pisarna je pozvala dr. Korošca, da o tem poroča. G. predsednik vlade je nato odredil preiskavo, ki še traja. — Tako zagrebški listi. — Kakor pa je zvedel Vaš dopisnik od merodajne strani, se je vodila stroga preiskava že davno prej, predno so za te vesti zvedeli *agi'6urivi iisti. 1 reis^avo je vodil orožniški poveljnik, ki je .dotičnegn orožnika takoj odstavil in izročil sodišču, v Pariš, 29. sept. (Tel. »Slov.«) »Petit Pa-risien« poroča, da sta se Venizelos in Marinkovič včeraj zvečer sestala in da sta imela med seboj obširen razgovor. Danes je dr. Marinko--vič drugič obiskal Venizelosa in zopet sta se oba državnika dolgo razgovarjala. O teh razgovorih ni bilo dobiti nobenega podrobnega poročila. Venizelos odpotuje jutri opoldne v London, kjer pa bo ostal samo do ponedeljka večera. v Atene, 29. sept. (Tel. »Slov«.) Venizelos je sporočil grškim časnikarjem, da je bil njegov razgovor z dr. Marinkovičem prisrčen in prijateljski. Vesti poročevalcev so polna upanja in se glasijo tako, da Srbi ne naglaša jo več svojega starega stališča in da sedaj zahtevajo samo razširjenje solunskega svobodnega pasu. Venizelos je zopet prejel vabilo Izmet paše, da obišče Angoro, ter je izjavil, da bo povabilo sprejel, če se prej uredijo nekatera sporna vprašanja o izmenjavi grško-turškega prebivalstva. V to svrho je bil grški poslanik v Angori pozvan v Antene, da dobi nove instrukcije. Ko bo ureje- na ta stvar, bo Venizelos v Angori podpisal garancijsko pogodbo in pogodbo o nenapadanju. v Atene, 29. sept. (Tel. »Slov.«) Po do-šlih poročilih se zdi, da so nastale prav resne težkoče med Venizelosom in jugoslovanskim zunanjim ministrom dr. Marinkovičem na današnjem sestanku v Parizu. Venizelos je začel govoriti o tem ,da ima samo željo, da v času svojega bivanja v Belgradu obrazloži mirovne cilje italijansko-grške prijateljske pogodbe. Nič več pa ni govoril o možnosti, tla bi pri tem obisku v Belgradu prišlo do kake grško-jugoslovanske pogodbe. Kakor vsi znaki kažejo, so Jugoslovani zelo vznemirjeni in nezadovoljni radi novega prijateljskega razmerja, ki se je ustvarilo med Grčijo in Italijo. Dr. Marinkovič je pokazal posebno zanimanje za Slovane v grški Macedoniji. Grška pa odklanja, da bi v tem pogledu dovoljevala Jugoslaviji sploh kako pravico vmešavanja. To je čisto grško vprašanje. Venizelos bo po svojem povratku iz Londona v sredo imel v Parizu še zadnji sestanek z Marinkovičem. Pred pogajanji o oboroževanju na morju v London, 29. sept. (Tel. »Slov.«) Ameriško noto o angleško-francoskem mornariškem kompromisu so sprejeli v Londonu z olajšanjem, ker se nahajajo v njej tri bistvena vabila k razpravljanju. Amerika je prvič pripravljena, na splošni konferenci razpravljati o predlogih, ki merijo na to, da se nominirajo in omejijo bojne sile in tonaža mornarice. V okviru celokupne bojne sile mornarice, ki se ima določiti, bosta Francija in Italija lahko računali na to, da se bo posebno vpoštevala njuna potreba s tem, da jima bo dano na prosto, da ne bosta gradili popolne kvote velikih bojnih ladij, zato pa se jima dovoli graditi manjše vojne ladje. Končno predlaga Amerika v zadnjih stavkih svoje npte, naj stavi Anglija Ameriki na tej podlagi Krščanski delavski kongres v Monakovem K današnjemu poročilu, Iti ga objavljamo na drugem mestu, smo prejeli še tole dopolnilo: V petek, dne 27. t. m., je prišel na kongres g. Albert Thomas, predsednik medna-rodenega urada dela. Poudarjala se je solida-riteta delavstva v pogledih socijalne pravice. Kongres je izvolil za novega predsednika krščanske delavsko internacionale Nemca g. Otto-ja. Na pozdravnem večeru, ki ga je priredila monakovska organizacija krščanskega delavstva na čast kongresistom, ie bilo okrog 2.000 oseb. Štajerski Schutibund v Leoben, 29. sept. (Tel. »Slov.«) 7. oktobra bodo tukaj nastopili člani republikanskega Schutzbunda. Nastop je bil prvotno določen na dan 23. septembra, bil pa je v znak solidarnosti gornještajerskih delavcev z nižjeav-strijskimi delavci preložen na 7. oktober. Nastopilo bo okoli 15.000 delavcev iz Leobna, Donavvitza, Seegrabna, Brucka itd. Pri železniški upravi je bilo naročenih 12 osebnih vlakov. v Varšava, 29. sept. (Tel. »Slov.«) Socialistični »Robotnik« objavlja, ne da bi bil doslej demantiran, izvlečke iz zapisnika o posvetovanjih voditeljev poljskih vladnih strank o nameravani ustavni reformi. Pristaši Pilsud-skega sicer v mnogih zelo važnih točkah niso edini, soglašajo pa v tendenci, omejiti parlamentarni demokratski sistem in ojačiti ekseku-tivo. Več vodilnih mož, med njimi bivši socija-list Holowko, se bavijo z mislijo, da se uvede dosmrtno volivno kraljestvo. Pilsudski, ki ima o tem končno odločati, se še ni izjavil. v Bukarešt, 29. sept. (Tel. »Slov.«) Pilsudski je danes zvečer v avtomobilu dospel v Bukarešt. Velikega sprejema mu niso priredili, ker se začne njegov oficielni obisk jutri in bo trajal do torka zvečer. V torek zvečer se odpelje v Varšavo. Hud udarec 1 v Praga, 29. sept. (Tel. »Slov.«) Mnogo pozornosti zbuja vest, da je propadla Posojilnica srednjega stanu s primanjkljajem en mi- ' lijon Čeških kron. Govori se, da bodo aretirane nekatere osebe. Tudi neka zadruga za zgradbo stanovanj in kreditno društvo usmiljenih bratov sta radi izgub, ki sta jih pretrpeli pri navedeni posojilnici, prosili, da se uvede poravnalno postopanje. Češki izvoz k n?m v Praga, (Tel. »Slov.«) »Češke Slovo« razpravlja o češko-slovaško-jugoslovanskih trgovinskih pogajanjih in pri tej priliki objavlja pismo češkega industrialca, ki biva v predlog o razorožitvi na morju, ki naj se smatra kot priprava za splošno konferenco. To ameriško povabilo na posebna ameriško-angle-ška pogajanja pred splošno konferenco je prehitelo sličen predlog, o katerem se je v zadnjih dnevih živalno razpravljalo v City. v Newyork, 29. sept. (Tel. »Slov.«) Ameriški listi splošno odobravajo ameriško noto na angleško-francoski mornariški dogovor. Tam so mnenja, da je dogovor, kolikor je bil pismeno fiksiran, s tem odpravljen. Anglija ima samo izbiro, da ali opusti pogodbo, ali pa da z Ameriko tekmuje v oboroževanju. V Ameriki ne dvomijo o tem, da se bosta Anglija in Francija po-služili pripravljenosti Amerike, da se na drugi podlagi začno nova pogajanja. Jugoslaviji in ki piše, da je izvoz Češkoslovaške v Jugoslavijo toliko kot izgubljen, ker so vse okupirali Nemci. Vse električne naprave vršijo Nemci. Tudi vsa obširna avtobusna podjetja so v nemških rokah. Tovarna Krupp ima v Jugoslaviji lastna podjetja. Kriza v danski fn (itvamki vladi v Kodanj, 29. sept. (Tel. »Slov.«) Danski trgovinski minister Slebsager je odstopil, ker ni uspel s svojo zahtevo, da država podpre propadlo »Privatbanken«. Računa se, z možnostjo, da odstopi vsa vlada. Sedaj se razpravlja še o sanacijskem načrtu, po katerem naj bi glavno breme nosila neka privatna skupina, pri čemer pa bi še vedno bila potrebna precejšnja državna pomoč. v Kovno, 29. sept. (Tel. »Slov.«) Ministrski predsednik Voldemaras je v listih napovedal zmanjšanje števila ministrstev. Prometno ministrstvo se bo združilo s finančnim ministrstvom. Odstop prometnega ministra ne bo imel za posledico nobene preosnove kabineta. Poroka svetovnega bokserja ▼ Rim, 29. sept. (Tel. »Slov.«) V Rim je dospel mojster boksa Tunney in bo nadaljeval svojo pot v Neapelj. Tam se sestane s svojo nevesto Polly Lander, ki dospe te dni z luksuznim parnikom »Saturnio« v Neapolj, kjer se bo vršila poroka. Orient-ekspress ponesrčil. v Sofija, 29. sept. (Tel. »Slov.«) Včeraj je erient-ekspresni vlak, ki je prihajal iz Carigrada, na bolgarski postaji Zvaničevo trčil o tovornim vlakom, pri čemer sta bili tnečno poškodovani obe lokomotivi in trije vagoni tovornega vlaka. Potniki in železniško osob:? j- ostalo nepoškodovano. Vlaka sta trčila radi neprevidnosti postajnega uradnika. Ša& v Budimpešta, 29. sept. (Tel. »Slov.«) V 7. kolu je Capablanca premagal Jonerja, Mar-shall Merenyja, Havasi Steinerja, dočim sta ostali remis partiji Ballas-Vajda in Kmoch-Spielmann. Današnje stanje je: Capablanca in Marshall 5'A, Spielmann 4, Vajda 3Kmoch 3 (1), Havasi 3, Jonker in Ballas VA (1), Stei-ner 2'A, Mereny 1 (1). HMELJ v Nurnberg, 29. sept. (Tel. »Slov.«) Dovoz hmelja je znašal 100 bal, prodanih pa je bilo samo 10 bal. Cena tržnega hmelja in hmelja iz Hallertaua je znašala 200 mark. Razpoloženje mirno. Dunajska vremenska napoved: Negotovo, izpremenljivo vreme, tu in tam jasno, toplo. Novosadska vremenska napoved: Prevladovalo bo lepo in vedro vreme. Ponekod oblačno, Dežja ne bo. Temperatura se ne bo znatno spremenila. vseh vrst, jager perilo, volnene nogavice, rokavice, dežnike, čepice, damske torbicc, srajce, kravate itd., kupite po najsolidnejši ceni pri P. ŠTEkK nasl. Miloš Komičnih, Mednarodni kongres krščanskih delavskih strokovnih zvez Monakovo, 27. septembra. 25. t m. so se delegati krščanskih delavskih strokovnih organizacij Evrope zbrali na svoj mednarodni kongres prvič v Nemčiji v prekrasni prestolici katoliške Bavarije. Zbralo se je okoli 300 zastopnikov krščanskega delavstva iz Nemčije, Avstrije, Nizozemske, Belgije, Francije, Švice, Češkoslovaške, Jugoslavije (2), Madjarske, Luksemburga in Španije, impozantno število, ki dokazuje, da je internacionala krščanskega delavstva postala že jak faktor v socialnem, kulturnem in političnem življenju sveta in da naglo napreduje ter se razširja. Vodilno vlogo imajo seveda Nemci, za njimi Nizozemci, vendar se tudi drugi narodi v krščanski delavski internacionali ce-daljebolj uveljavljajo. Duša organizacije pa je generalni tajnik internacionale Nizozemec Serrarens; najvidnejši dejavci bivši nemški minister, delavski poslanec dr. Stegcivvald, predsednik internacionale, Švicar Scherror, nemški delavski mladinski voditelj Voss, Francoz Tessier, Nemec Otle. Kongres je trajal do 28. t. m. Poročila, razprave in debate so kajpada tako načelno kakor praktično važne in poučne, največje vrednosti so pa osebni stiki, ki se ob taki priliki med zastopniki posameznih narodov navezujejo. Kaj načeloma novega kongres seveda ne podaja, pač pa se nudi točna slika sodobnega gospodarstva in njegovih tendenc, se čuti žila gospodarskega življenja Evrope in vidi ob čedalje napredujoči racionalizaciji svetovnega gospodarstva enako naglo razvijajoča se organizacija delavstva, ki to racionalizacijo deloma pospešuje, deloma pa jo skuša v reakciji proti njenim kvarnim učinkom preusmeriti, da bi mogla ustrezati stanovsko-poklicnenni etičnemu idealu gospodarskega življenja, kakor je pred očmi krščanskemu delavstvu. Nič manjši ha-sek pa ima človek od vtisov mesta, ki ni samo eno najmodernejših, ampak obenem bogati um in srce s spomeniki in plodovi toliko-etoletne nemške duhovne, umetniške pa tehnične kulture, ki hočeš nočeš slejkoprej pred-njači vsem krščanskim narodom svela in kaže, če se ne motimo, kaže po narodni katastrofi v še večjo bodočnost... Na prvih kongresovih zborovanjih so bili navzoči zastopniki državne in bavarske vlade, ki so kongres pozdravljali in pokazali izredno velik interes, ki ga nemški državni faktorji kažejo za vse pomembne pojave javnega življenja. Otvoritveno zborovanje je bilo v znamenju poročila generalnega tajnika. Predsednik Scherrer je uvedel zborovanje z mislijo, da se mora delovno razmerje izpre-meniti v resnično zaupniško razmerje, po katerem delavec s podjetjem ne bo zvezan samo tehnično, ampak tudi duhovno, moralno, duševno. Tudi ne sme gospodarska tehnika uničevati vrednot rodbine, ki je izhodišče vseh občestvenih odnosov. Nato je bavarski ministrski predsednik dr. Held poudaril notranjo krizo svetovnega gospodarstva, ki je v tem, da manjka v delavstvu močnega in enakopravnega sočinitelja. Delo se mora mednarodno organizirati, da gospodarstvo ozdravi. Njegovo in bavarske vlade mnenje je, da delavec ni objekt, ampak enakopraven subjekt gospodarstva oLe«?,m z delodajalcem in državo. Krščanska . 'r jkovna organizacija je najbolj sposobna, ua se ta nazor uveljavi, ker v nasprotju z materializmom poudarja centralni pomen krščanske občestvene ideje, ideje splošnega blagra in človeka kot težišče materialnega dogajanja. Za evangeljčane je nato govoril monakov-ski protestantovski cerkveni nadsvetnik Mei-ser, ki je zelo učinkovito naglasil, da bi Cerkev vršila svoj veliki duhovni poklic samo na pol, če ne bi od propovedovanja besede prešla k socialnemu dejanju, v čemer sta ga z Janko Mlakar: Moj radio Od več strani sem že dobil ustmena in p mena vprašanja, zakaj je »Moj radio« utihnil, češ, da bi bilo zlasti ob otvoritvi postaje »Radio Ljubljana« umestno, da bi se bil oglasil. Zakaj sem torej molčal? Gospoda, jaz sem zelo užaljen, da užaljeu do dna duše, in mislil sem že skleniti, da ne bo »Moj radio« v »Slovencu« in tudi nikjer drugje nikdar več govoril. In zakaj? Poslušajte, oziroma bolje izraženo, berili! »Seja radiooddajne postaje »Ljubljana«. 2e smo odsejali, ko se presede predsedn;k na mehki zofi in prične: »Ker se nihče več ne oglasi k slučajnostim, čutim v sebi prijetno dolžnost, da se zahvalim v imenu radiopostaje »Ljubljana« gospodu inženirju Kajbizu za rj". govo nad vse uspešno reklamo za našo sveti stvar; kajti njegova zasluga je, da se je naš radio tako razmahnil, kakor je Midi (tu je predsednik povzdignil svoj glas do zgornjega .•) krivda upokojenega, da upokojenega profesorja Mlakarja, da se ne blešči že nad vsako slove i-sko streho — antena.« Pardon, gospod predsednik-, zajecljam jaz ves osupel, a predsednik mi ni pustil dalje. »Gospod, ni treba nič pardonati, ugotavljam še enkrat, da ste vi z »Mojim radiom« ^ »Slcvcncu« zakrivili, da nima vsaka slovenska rodbina svoje antene. »Vox populi, vox dek, pravi grški pregovor, božji glas, ljudski glas, se pravi lo po naše, če ne razumete latinsko. Srečal me je gospod na ccsti in ine vprašal, če smo mi z vami v sovražnem razmerju, da pišete tako proti radiu. Ta gospod, ki je, prosim, doktor jurisprudencije in filozofije, je rekel, da enako globoko občutenimi besedami v imenu katoliške duhovščine potrdila monsignore AValtcrbaeh iu v imenu socialno znanstvenega instituta stockholmske cerkveno-zedinjevalne konference dr. Schonfeld. Tako so se zastopniki najrazličnejših krščanskih konfesij znašli v popolni edinosti glede socialnih problemov našega časa. Za njimi je izpregovoril politični in strokovni voditelj nemškega krščauskega delav-slVa, bivši minister in poslanec centra dr. Stegerwald. Naglasil je, da delavec ne zahteva samo formalne politične enakopravnosti, ampak dejansko enakopravnost v produkcijskem procesu. V koncentraciji industrije je ogromna nevarnost za narode in države ter za delavstvo. Ta nevarnost se da odstraniti samo po delavski samopomoči in po državnem posegu v gospodarstvo. Krščanski strokovni delavci odklanjajo komunizem, morajo pa obenem izjaviti, da so s sedanjim položajem dela skozi in skozi nezadovoljni. Dokler se odnos med delom in kapitalom ne spremeni in ne postavi na etično bazo krščanstva, tako dolgo ne bomo mogli ustaviti vedni zastopstvo vsaj ene izmed slovanskih strokovnih organizacij. Predlog, ki so ga podpirali tudi Francozi iu Belgijci, je ostal v manjšini. Od odsekov je najvažnejši mladinski. Tu je nemški mladinski organizator, duhovnik Andernach poudarjal neobhodni imperativ. da se krčanska delavska mladiua organizira posebič, da se krščansko vzgaja, obenem pa dobi polno delavsko zavest, delavsko miselnost. Od stare generacije zahteva, da se v mladino vživi, včuti; da starejši mlajšega smatra kot prijatelja in tovariša; da se ji ničesar ne vsiljuje, ampak iz nje same vun razvija; da se sproščajo njene sile. Vodilna ideja krščanske delavske mladinske organizacije je stanovska, poklicna misel, krščanski ethos dela iu skupnosti. Debata, ki sta se je udeležila tudi jugoslovanska delegata. je pokazala bistveuo enotnost pogledov. Zanimivi so bili tudi referati in debata na zborovanju krščanskih delavk, kjer so govorile gospodične Woitaski (Diissel-dorf), Lafeuille (Pariz), Baers (Bruxelles) in Amann (Berlin). Kongresistom je priredilo sijajen večer mestno zastopstvo monakovsko v zgodovinski dvorani starega rotovža. Zbralo se je v bleščeče razsvetljenem velikem prostoru nad 300 zastopnikov krščanskega delavstva in pred-stavitelji države in mesta. Dvorana, ki jo je v zgodnjem srednjem veku zgradil isti mojster, ki je postavij Frauenkirche, enega najveličastnejših spomenikov srednjeveške umetnosti, je svetovna znamenitost. Obkrožajo jo starodavni banderi mestnih cehov, razsvetljujeta dva ogromna lestenca, istotako dragoceni umetnini tiste dobe, krasijo prvovrstne rezbarije. Gosle je v zelo lepem in tehtnem govoru pozdravi! monakovski nadžupan S c h a r n a g 1, ki se je povspel na to visoko meslo od preprostega delavskega sina. Odgovoril je predsednik krščanske internacionale Scherrer. Velik užitek je pripravil gostom sloviti monakovski komorni pevec Niessen, ki je ob klavirski spremljavi g. Hallasclia. mojstrsko zapel nekaj Slrausso-vih pesmi. Sledila je zabava ob pogostitvi gostoljubno in vesele, umetnost ljubeče in goječe bavarske metropole, nemških /Vtenc, ki ostane vsem eden uajlepših spominov življenja. Mir Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril v Ljubljani na Marijinem trgu št. 1 lastno krznarsko dclavnico ter bom izvrševal vsa v to stroko spadajoča dela po strokovnem znanju najsolidnejšc in točno. Priporočam se! Ivan Knehtl, Ljubljana, Marijin trg St. 1. ste v prvem »radiu« pisali najbrže resno in resnico, v zadnjih dveh pa, da ste se bridko norčevali iz radia »Ljubljana«^ in iz radioamaterjev. »Jaz«, sklenil je gospod doktor, »seru nameraval kupiti radio, toda ti članki so mi vzeli vse veselje.« To vam je »argumentum ad hominem«, gospod upokojeni profesor, dokaz do Človeka, če ne razumete grškega. S tem, gospoda, zaključim sejo. Dober sluh.« In jaz nisem dobil besede, da bi se bil branil, uspešno branil! kajti tudi jaz imam »argumentum ad hominem« Ni še dolgo, odkar je prišel k meni uradnik zavarovalnice »Gradaščica«. »Slišal sem«, je dejal, »da imate pod streho pet zabojev pisem, v katerih je pisano o radiu, antenah, akumulatorjih, transformatorjih, baterijah in drugih stvareh, ki spadajo k elektriki. To so pa same gorljive reči, in se je zato gorilna nevarnost vaše hiše povečala. Treba bc» torej zavarovalno premijo zvišati.« Prosim teh pet zabojev, radi katerih se je »gorilna nevarnost« moje hiše povečala, je jasen »argumentum ad hominem«, da sem jaz delal uspešno reklamo za »Radio Ljubljana«. V zahvalo sem pa dobil tako zafrkacijo s predsedniške zofe. Ko grem tako po tisti seji žalostnega spomina ves polrt domov, pride z . menoj Zorko' Vin jn me skuša potolažiti. Nikar se ne vznemirjaj! Predsednik tvojih člankov niti bral ni, poleg tega jc pa šc iz enega slučaja sklepal na splošno. Mi vsi drugi odborniki pa vemo, koliko si štori! za naš radio in te bomo predlagali za red lčtečega elok-trena prve klase, kakor hitro bo ustanovljen. In še nekaj sem te hotel prosili. Bi-!i ne napisal zopet en podlistek v »Slovenca<:? Ti « veš kakor ga zlasti radioamaterji željno pričakujejo, in...« In v tem tonu je šlo naprej. Govoril mi jc, kakor lisica krokarju, da bi mu padlo meso iz kljuna. Ker ne znam reči »ne« (dobro, da setn samec) sem mu slednjič obljubil članek. »Pa ne pozabi zapisati, kaj si občutil, ko si prvikrat zaslišal: »halo, tu Radio Ljublj.i na«! Kaj sem takrat občutil? Moral bi biti pc?-nik, da bi to dostojno opisal, ali velik umetn k. da bi prav naslikal. Datum tistega dne moram dati z zlatimi črkami zapisati, samo izvedeti ga moram, ker sem ga že pozabil. Bilo je krog šestnajstih popoldne. Sedcu1. k radiu in iščem kar v polmraku postajo Dunaj. Naenkrat se oglasi: »Tu Radio Ljubljana« na valu 677 « Od radosti se mi je srce kar pogugalo. Gotovo ni veselejše in burnejše utripalo Danteju, ko je prvič zagledal svojo Lavro, ali Julijo, ali kakor je bilo že ime njegovi Beatrici. Tako mi je tolklo vsled ganotja in "cselega razburjenja, da sem se bal, da mi skoči iz telesa. Ker sm nekoč slišal, da pad ve tem slučaju v hlače, si urno zavežem hlačnice, nato pa jamem letati po sobi, da bi se umiril. To je bilo zame doživetje, ne, še več, razodetje, pa ne samo zame, marveč za vsakega navdušenega slovenskega radioamaterja. Ponti slite, leto za letom smo slišali napovedovati v vseh mogočih jezikih, samo v materinščini ne; in sedaj zaslišimo naenkrat iz radija naš nt li slovenski jezik! Ali jc potem čudno, da se je nek naš rojak visoko gori v Nemčiji tazjokal, poljubljal in objemal svoj aparat, iz katerega je zavrela naenkrat lepa slovenska pesem, da je v Ljublja-ui znau radioamater cd gauotji padel s stola, ko je njegov osmerocevni »Radione« zatulil svoj »halo, tukaj »Radio Ljubljana«, ali da je n;k bančni uradnik ves solzan takoj odgovoril: »Halo, tu Zadružna gospodarska L..nka«? Da, to je bilo razodetje. Največji sovražnik! radija se sprobrnejo, če le nkrat dišijo »Ljubljano«. Prosim, dejstva govore. Moja sestra je strupeno sovražila radio. »Gramofon, da, to je godba, ne pa tisti tvoj »vragio«. Druzcga ne zna, ko pokati in praska ti.« Tako je vedno zabavljala. Zdaj pa že drL-gače govori. Ko sem namreč pred dobrim tednom poslušal »Ljubljano« in prišel po končanem koncertu v kuhinjo, me je vprašala, kje sem dobil plošče s tako lepimi domačimi pesmi. In tista kukavica, kako lepo kuka! Povabil sem jo naslednji večer na konccrt, in svojim očem ni hotela verjeti, da tako lepo poje — »vragio«. Zdaj je postala tako goreča radioamaterka, da bi prav rad videl, da bi se nekoliko ohladila. Kajti dvakrat mi je že zasmodila večerjo, ker je med kuhinjskimi vrati poslušala »Ljubljano«. Mi smo pa lahko tudi ponosni na svojo postajo; zakaj, podaja nam predavanja, jezične tečaje in glasbo popolnoma brez vsake motnje. Ako poslušaš v sosednji sobi, misliš, da govori res govornik, da poje resničen pevec osebno, ie pa potom radia. Prosim zopet »argumentum ad hominem«. Betteto mi je ravno pel !isto večno lepo otožno iz Rigolctta: »Ženska plemenita je (La donna e nobile)«, ko pride v sobo sestra. »Zunaj je nek gospod, ki hoče z Betteton-govoriti, pa se ne c'i odpraviti.« Grem vert. Mlad človek, 'rnolas in sivr brk, razpne roke v objem, pa jih hitro zop'"l pobesi. »Oprostite gospod-, zafne ves razburjen, rr / t aj je novega KOLEDAR. Nedelja, 30. septembra. 18. pobink. Hie-ronim (Jerko), Honorij, Zofija. — Solnce vzide ob 6.04 in zaide ob 5.36. — 274. dan v letu. Ponedeljek, 1. oktobra. Remigij, Janez Dukl, Areta, Ludovika. — Dan jc dolg 11.30 Zora se zasvita ob 4.35. Razločen dan ob 5.43. Mrak ob 6.37. Noč ob 7.45. Do konca meseca se dan skrči za 1 uro 35 min. — Solnce vzide 1. okt. ob 6.05 in zaide ob 5.35. ZGODOVINSKI DNEVI. 30. sept.: 1857 se je rodil pesnik Herman Sudcmann. — 1904 je umrl zoolog Alir. Neh-ring. — 1886 jc v Miinchenu umrl slikar Fr. Adam. — 1897 je dobila šentjakobska cerkev v Ljubljani nove zvonove. — 1902 jc umrl eden izmed najhujših zatiralccv Poljakov pruski državfii minister G. v. Gossler. — 1916 so Srbi zavzeli vse gorovje Kajmakčalan. — 1848 je avstrijsko naučno ministrstvo odklonilo takojšnjo ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani. — 1895 je umrl skladatelj Hrabro-slav Volarič. — 1880 je izdal papež Leon XIII. encikliko o sv. Cirilu in Metodu. — 1751 se je rodil angleški dramatik in državnik Ri-chard Brinsley Sheridan. — 1840 se je rodil norvekki komponist .Jahon Svendsen. 1. oktobra: 1889 je pričela poslovati ljublj. mestna hranilnica. — 1790 je dr. Guillotin objavil svojo iznajdbo guillotine. — 1907 sc jc ustanovila v Ljubljani III. drž. gimnazija. — 1901 sc je v Ljubljani na prostoru pri sv. Jakobu, kjer jc stala prej stara reduta, otvorila nova dekliška 8 razredna šola. — 1883 se je v Cetinju otvorila nižja realna gimnazija. — 331 pred Kr. je Aleksander Veliki pri Gav-gamcli (Arbela) premagal Perzijce. — 1386 se je ustanovilo vseučilišče v Heidelbergu. — 1684 je umrl dramatik Picrre Corneille. — 1834 se je v Ljubljani otvorila frgovska šola. — 1892 se je izročila prometu telefonska proga Dunaj—Trst. — 1814 se je rodil matematik Franc Močnik. — 1912 je Bolgarija odredila splošno mobilizacijo, enako tudi Turčija. — 1814 se je rodil slovenski pisatelj Fran Bizjak. — 1076 je bil Dimitrij Zvonimir kronan za hrvatskega kralja. — 1168 je Nemanja pri Zvečanih razbil turško vojsko. — 1345 sc je srbski kralj Dušan proglasil za carja Srbov in Grkov. 1881 jc bil v Ljubljani prvi poskusni telefonski razgovor. Osebne vesti k Umrl je 28. t. m. v Bohinjski Bistrici tamošnji ugledni rodbini Mavričevi njihov 15-lotni sin Ciril, dijak IV. razr. hum. gmn. v Ljubljani. Pokojni Ciril je bil gojenec Marija-nišča ter vseskozi zgleden, marljiv in odličen dijak. ■jir V naše državljanstvo so sprejeti: Ivan Ferluga, izženjer iz Maribora, z družino; Al- priredi v soboto 6. oktobra o veliki dvorani hotela Union ob priliki 60 letnice tiskarske organizacije vokalni bin Leban iz Maribora; Elizabeta Hereš, vdova iz Lajteršberga; Marija Ažman, učiteljica iz Strukovca; Gvido Nojman, posestnik iz Turškega vrha; Kari Janik, žel. strugar iz Maribora. k Poročila sta se včeraj na Brezjah g. Ivo Tratnik, lesni manipulant iz Št. Vida pri Stični, in gdč. Jožica Čeme z Bleda. Ostale vesti k Uprava kraljevega londa je razpisala natečaj za izvršitev dela o celokupnem narodnem gospodarstvu v naši državi, pri čemur je določila, da se morajo rokopisi poslati do 1. okt. tega leta. Ker se je z več strani predlagalo, da sc navedeni rok podaljša, ker je prekratek, podaljšuje uprava rok do 1. novembra tek. leta. Do tega roka se morajo poslati rokopisi (napisani s pisalnim strojem) v treh izvodih radi tega, da bi mogli referenti istočasno pregledati delo. k Treznostna predavanja je v zadnjem času priredila »Sveta vojska« na Sv. Gori pri Litiji, v Št. Lambertu, v Šmarjeti in v Beli cerkvi. Povsod je bila udeležba prav številna in so poslušalci z zanimanjem sledili predavanju zastopnika Fr. de Cecco, ki je raz- i vijal kulturno-vzgojni in gospodarski program treznostnega pokreta. k Avtobusi v Šibeniku. Šibeniška občina je oddala Štcdilni in gospodarski zadrugi hrvatskih invalidov koncesijo, da uvede avtobusni promet v Šibeniku in šibeniški okolici. Zadruga invalidov bo razen prometa v Šibeniku samem uvedla tudi avtobusno zvezo med Ši-benikom in glavnimi okoliškimi kraji, zlasti z Drnišem. Koncesija traja 15 let. k Nova telefonska proga. Dne 25. t. m. so otvoril v Dalmaciji telefonsko progo Šibe-nik—Biograd na morju. Proga bo na eni strani podaljšana do Preka pri Zadru, na drugi strani pa do Nina in Paga. Na progi bo več krajevnih priključitev za vasi v šiber.iškem okraju. k Drzen rop blagajne v Banatu. V občini Vajlovici pri Banatu se je te dni pripetil izredno drzen rop. Trgovec z moko Andrej Bloh v Vajlovci sc jc prebudil ponoči ob dveh in zaslišal sumljiv ropot v svoji trgovini. Stopil je k oknu in ustrelil iz revolverija. Vhod v njegovo trgovino je bil odprt, med vrati pa je stal neznan mož, ki je z železnim drogom udaril po oknu, da se je sesulo v kosce. Takoj nato se je vsul proti oknu pravcat dež re-volverskih krogel, da se je moral Bloch umakniti v sobo. Videl je še, kako so roparji težko blagajno iz trgovine odnesli in jo naložili na voz ter pognali konje, Umik pa so roparji krili s številnimi streli proti Blochu. Ko se je voz odstranil, je stopil Bloch zopet k oknu, opazil pa je tri roparje, ki so še stra-žili pod oknom. Šele ko so se ti umaknili, je Bloch alarmiral sosede ter orožništvo. Orožniki so pričeli zasledovati roparje, našli pa so zunaj vasi razbito blagajno, iz katere je izginilo 30.000 Din gotovine; za približno enako vrednost menic in vrednostnih papirjev pa so roparji sežgali. O drznem ropu so bile obveščene oblasti ter policija v Pančevu, ki je uvedla obširno preiskavo in aretirala že nekaj ropa sumljivih oseb. Za skrajno drznost roparjev je značilno, da se nahaja Blochova hiša tik blizu občinske hiše in le kakih sto korakov daleč od orožniške postaje. »jaz moram na vsak način govoriti z gospodom Bettetom. Pridem prav iz Amerike in ga iščem po celi Ljubljani, da ga zopet vidim. Jaz uamreč sem njegov intimus, da intissimus.« Toda gospoda Betteta ni tu. Kar slišite, je le...« Kaj, da ga ni tu? Saj sem ga že spodaj na cesti slišal peti in še zdaj poje v sobi. (Pel je že zadnje fuge od »krajša nam čas«). Bom vendar poznal njegov glas. Vi ga pa hočete naravnost utajiti. To je že ...« Kaj bi bilo to, nisem razumel, ker mi je mož ušel že v sobo. Ko pridem za njim, se kar ustrašim. Neznanec je namreč objemal zvočnik in ga tako pritiskal ra srce, da sem se bal, da bi ga mi ne stri. »Za božjo voljo, kaj pa delate. Saj arkofon vendar ni gospod Betteto.« »Imate prav. Sedaj šele vidim, da ni. Toda oprostite; vzemite vse to na račun mojega razburjenja in kratkovidnosti. Moral sem nekje na hodniku izgubiti ščipalnik. Pa sem bil prepričan, da je moj prijatelj tu v sobi. Nikdar bi ne verjel, da je bil to le radio. Do danes sem slišal vedno samo ...« Tu začne Betteto: »V boj, le na boj to-rero...« Moj nepovabljeni gosi jc poslušal kar z odprtimi usti. Ko je pa njegov prijatelj končal to slavno »streta« imenovano arijo iz »Tro-vatore« z globokim c, mi poda roko s slovesnim zatrdilom, da je »Ljubljana« najboljša postaja na svetu. i/..; »o ^ ixaj jt tu t IV bUUUbV« Vem ---ftr C n I in filozofije«, je pa zato gotovo pameten človek, kar se spozna že iz tega, da se je tako pohvalno izrazil o našem -adiu. To pa popolnoma po pravici. Moja sprejemna postaja je komaj sto korakov od tramvajske proge oddaljena, pa je niti čutim ne. Nekateri, ki »poslušajo« tik ob električni, slišijo tuintam kako, rekel bi, sramežljivo prasketanje, a tudi to bomo odpravili. Potrebne krtače za čiščenje žice so že naročene. Ljubljanskim darežljivim prebivalcem se torej ni treba bati, da bi jih nadlegovali s cvetličnim dnevom. Razne električne metle in masaže ter atmosferične zmote pa kar sproti dušimo brez pomoči SMMS iu mednarodnih metreologov. Slišali ste že gotovo takc-le govoriti: »poslušaj radio in gotovo boš izgubil veselje do njega.« Jaz pa pravim: »poslušaj »Radio Ljubljana«, in gotovo boš takoj nato napisal prošnjo na radijski oddelek poštnega ravnateljstva.« Zel čbvoTitf: predstavil. Popolnoma razumljivo, bil je namreč preveč razburjen in vrhu tega še brez šči-palaika. Toda četudi ni »doktor jurisprudencije otsrlfi jo-u^, : k Sleparije belgrajskega uradnika. Bel- grajska mestna občina izvršuje sedaj razna javna dela, pri katerih potrebuje mnogo materijala. Ta materijal, ki je bil nakopičen pri zgradbah, je vzbudil pozornost brezposelnega bančnega uradnika Sredoja Pejiča, ki je takoj sklenil, da napravi z njimi dobro kupčijo. Ta materijal je enostavno »prodal« raznim podjetnikom, pri čemur je imel skoro pol milijona dobička. Ko so prišli kupci z vozovi, da bi odpeljali svoje blago, so prišle sleparije seveda na dan. Pejič pa je nemoteno sle-paril dalje in kakor se zdi, celo z dobrim uspehom. Nazadnje pa so mu postala tla v Belgradu prevroča, ker so se že časopisi ba-vili z njegovimi »slučaji« in je policija že aretirala dva njegova sokrivca. Izginil je iz Belgrada in celih 14 dni ga policija kljub naj-skrbnejšemu iskanju ni mogla izslediti. V sredo pa je opazil v Pančevu detektiv v hotelu »Vojvodina« nekega mladega moškega v družbi mlade dame. Detektiv je v moškem spoznal Pejiča. Stopil je k njemu in zahteval legimacijo. Pejič mu je hladnokrvno izročil dijaško legitimacijo, glasečo se na slušatelja filozofije Borivoja Gradojeviča v Belgradu. Klijub temu ga je detektiv aretiral. Bil je res Pejič Pri njem so našli cel kup ponarejenih legitimacij. Pejiča so prepeljali v Belgrad, kjer pride pred sodišče. « k Dva solunska trgovca aretirana v Bački. Orožniki v Žabolju v Bački so aretirali te dni solunska trgovca Jurija in Milti-ada Vardalisa na podlagi ovadbe radi goljufije, Brata Vardalis sta kupila v Gor. Kovilju vagon sira kučkavaia. Ta sir pa je sodišče zarubilo na zahtevo navosadskega trgovca Milorada Matojiča, kateremu sta brata Vardalis dolžna 20.000 Din Kljub rubežni sta hotela solunska trgovca odpraviti sir v So- ' lun in sta ga dala na kolodvoru Šajkaški Sv. Ivan naložiti v nov vagon, s katerim sta hotela prepeljatisir naravnost v Solun. Oblasti pa so prišle še pravočasno na sled goljufiji in so oba solunska trgovca aretirala. k 102-letni bereč. V Zagrebu je bil predvčerajšnjim aretiran na cesti neki berač. Na policiji so ugotovili, da je berač star že 102 leti in da je doma iz zagrebške okolice. Izjemoma ga radi njegove visoke starosti niso kaznovali, temveč bogato obdarili in izpustili. k Morilec Škorjanca — aretiran v Celju? Te dni se je oglasil pri policiji v Celju neki Anton Kržc in izjavil, da je okradel nekega potnika v vlaku pri Zidanem mostu. Celjska policija pa je ugotovila, da te tatvine Kr že ni izvršil, temveč je o tatvini čital le v časopisih. Ker je bilo zelo sumljivo, da se je Krže, ki j^ bil že večkrat predkaznovan, prijavil sam radi tatvine, dobro vedoč. da dobi za to najmanj nekaj let ječe, se je preiskovalni sodnik obrnil v Zagreb, če ni Krže morda iskani morilec Alojzija Škorjanca v Zagrebu. To sumnjo potrjuje zlasti dvoje, namreč, da je bil oblečen v okrvavljeno srajco in da je prebledel, ko so mu pokazali sliko umorjenega Škorjanca. Krže je odsedel že skoro šest let po ječah radi raznih tatvin. Zadnjo kazen treh let je odsedel v Novi Gradiški, kjer je bil 10. t. m izpuščen na prosto. Nekaj dni kasneje je bil izvršen umor v Zagrebu. Policija je prepričana, da je Krže pravi morilec Škorjanca in da je bila pri umoru soudeležena tudi neka, približno 251etna ženska, Kržetova ljubica. To žensko sedaj že iščejo. Upati je, da se bo v prihodnjih dneh razjasnila uganka Škorjančevega umora. k Odkrita vohunska aiera v Novem Sadu. Vojašk in policijske oblasti v Novem Sadu so te dni prišle na sled vohunski aferi, ki obeta biti ena največjih v naši državi. Policija je izvršila hišno preiskavo v stanovanju vojaškega dobavitelja Dragotina Dimiča in našla pri njem mnogo sumljivega materijala. Aretirani so bili Dimičeva žena Irena, služkinja, kuharica in hišnik pri Dimiču. Pri proučavanju zaplenjenega materijala so oblasti ugotovile, da so v špijonsko afero upletene mnoge ugledne osebnost: v Novem Sadu. Vojaški dobavitelj Dragotin Dimič je imel pri sebi neprestano potni list ter je že prejšnjj nedeljo, ko je zaslutil nevarnost, pobegnil preko meje. Med vojno je bil srbski častnik, pa se je brez potrebe udal Avstrijcem, za kar je bil po vojni degradiran. V Novem Sadu je policija izvršila več hišnih preiskav pri raznih uglednih osebnostih. Iz Belgrada je prišel v Novi Sad šef politične policije Milan Acimovič in več detektivov. Dimičeva žena je bila po aretaciji izpuščena, vendar pa je pod stalnim nadzorstvom. k Živa baklja. Huda nesreča se je te dni pripetila v Sarajevu Lenki Abinon. Zakurila je v štedilniku in pri tem se ji je vnela obleka. Na njeno vpitje so pritekli sosedje, katerim se je posrečilo pogasiti ogenj, vendar so morali nesrečnico s hudimi opeklinami prepeljati v bolnico. Nesrečo matere je gladalo dvoje malih otrok, ki ji seveda nista mogla pomagati. k Nagrobnica. Za moški zbor priredil Fr. Marolt. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena vezanemu izvodu Din 20.—, broširan Din 16.—. Zbirka v obliki žepne izdaje, obsega 20 najlepših nagrobnic; dalje odgovore pri pogrebnem obredu in psalm »Misc-rere«, ki se poje pri pogrebnem sprevodu. Nobeno pevsko društvo naj ne bo brez te lepe pesmarice. k Zimski vozni red »Ekspres«. Danes je izšel žepni tojui rtu »Ekspres« zimska izdaja, veljaven od 7. oktobra i 1 v običajni splošni priljubljeni obliki. Z ozirom na precejšnje spremembe voznega reda v Sloveniji in ostali Jugo- Naročnino male oglase In Inserate za naš dnevnik >SL0VEim< sprejema vsak dan od 8.—12. in 2.-6. Inseratni oddelek .Slovenca* v svojem paviljonu poleg Uniona na Miklošičevi cesti v Ljubljani Telefon 30-30 slaviji ter z ozirom na popolnoma novi vozni red Jadranske plovidbe in Avstrije, bo vsakdo, ki količkaj potuje, rad takoj segel po lični novi izdaji. Cena običajna Din 10.— za izvod. Dobivs se po vseh večjih knjigarnah in na vseh postajah pri potniških blagajnah. Naročila sprejema Administracija voznega reda »Ekspres« Ljubljana, Gregorčičeva ulica 32. Knjigarne, običajen popust. k Zasebno krojno učilišče Ljubljana, Stari trg 19. Dne 8. oktobra pričetek novega pouka krojačem, šiviljam, nešiviljam, pletiljam. Preizkušen lahko razumljiv kroj. Pouk modelov 1928/29. Pouk o oblekah č. duhovščine, uniform po najnovejših predpisih. Važno vojnim obveznikom. Ugodni plačilni pogoji (na obroke). Učencem se preskrbi oskrba. Rekomandaci/ja služb, Izdelava krojev. k V avtosalonu Pariš razstavlja Mercedes-Benz prvič novi osemcilinderski voz. Sijajno je prestal ta voz preizkušnjo trpežnosti v daljavi nad 20.000 km Dalje razstavlja Mercedes svetovno znani »S«-dirkaški zmagovalni voz in priljubljeni 6 lit. kompressor-tipa. Continental je preskrbel z obroči veliko število voz, direktno pa ni razstavil ničesar. Blago ta ®!ašče prispelo, 140 cm široko, po 95 Din. Na željo se pošljejo tudi vzorci na ogled. P. MAGDIČ, LJubljana, k Izposojevalnica gledal, lasulj E, Na-vinšek, Ljubljana, Šelenburgova 1, ima telef. št. 3121, na kar se opozarjajo dramt. društva. k Živinorejci! Razkužujte s Saneolinoml Glej inseratl k Otvoritev plesne šole »Družabnega odseka trgovskih nameščencev Z. P. N. J.« se vrši dne 4. oktobra v veliki dvorani hatela Union ob 8. uri zvečer. Vabila so na razpolago v poslovalnici organizacije Gledališka ul. štev. 8. k Opozarjamo na oglas Spodnještajersk® ljudske posojilnice na zadnji strani današnje številke. k Legitimacije za velesejem v Inns-brucka, ki traja od 30. septembra do 7. oktobra, se dobe pri »Putniku« v Ljubljani, Dunajska cesta 1. k Nosečim ženam in mladim materam pripomore naravna »Franz-Josef«-grenčica do urejenega delovanja želodca in črev. Glavni zastopniki novodobnega ženskega zdravilstva so preizkusili »Franz-Josef«-vodo v premnogih slučajih kot brezizjemno naglo, zanesljivo in brez bolečin učinkujoče sredstvo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in specsrijskih trgovinah. k Največja izbira žalnih oblek: Franc Lukič, Ljubljana, Stritarjeva ulica 9. 8946 Bjl fiT^^if <>'1 na.1elegantnejše vrste JKr JlfUlSS^^Ja. « 'lo priproste a lepe od y Din 350'— Ogled neobvezen ! Oglejte si cene v iiložbah l P.Magdič, H-Jubljnna NOČNA SLUŽBA LEKARN. Dnevna in nočna: Piccoli na Dunajski cest! in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. —V noči na torek: Bahovec na Kongresnem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Hočevar v Šiški. • ♦ • O Vsi oni, ki niso tako srečni, da bi poslušali danes zanimivi popoldanski program radio-oddajne postaje Ljubljana na svojem domu, se vljudno vabijo v čitalnico Prosvetne zveze, Miklošičeva c. 5. Tu se bodo brezplačno prav dobro zabavali ob humoristič-nem predavanju g. prof. Janko Mlakarja. — Istotam se lahko tudi posluša večerni program. O Naraščajska telovadna akademija orlovskega odseka Sv. Jakob, Ljubljana, se vrši danes popoldne ob pol 4ih v telovadnici šole na Grabnu. Spored je zelo pester. 0 Umetniška šola »Probuda« v Ljubljani, Vpisovanje se bo vršilo v vse oddelke, kakor je razvidno iz razglasne deske »Probuda« v vestibulu Tehniške srednje šole, prihodnji teden vsak dan od 18. do 19. v sobi štev. 6, pritličje desno. Za Javno risarsko šolo bo vpisovanje tudi v nedeljo, 7. oktobra, od 9. do 12. v II. nadstropju soba št. 10. Vhod k vpisovanju je iz Gorupove ulice štev. 10 čez dvorišče. — Vodstvo umetniške šole »Probuda«. © G. Karlu Krušiču ob njegovem 50let-nem službovanju najiskreneje častita in mu Jubilej dela Jutri 1. oktobra t. 1. praznuje v krogu svoje družine zvonarski mojster g. Karol K r u š i č 50 letnico delovanja pri tvrdki Sa-massa — sedaj pri Strojnih tovarnah. V tem času je vlil nad 5.000 zvonov Se- JSJS ^h6,3 l6t ter Se ^ vedno akiivno udeleževal dela v vseh naših organizacijah. Ob zasluzenem jubileju poštenega dela se pridružujemo krogu njegovih čestilcev tudi mi ter mu kličemo: Še na mnoga leta! KLOBUKI za zimsko sezijo, dospeli. Oglejte si izložbe! P. MAGDIč - Ljubljana. želi še mnogo srečnih let — Društvo del. in ind. uradnikov v Ljubljani. 0 Umrli so v Ljubljani v času od 27. do 29. t. m.: Alojzija Pikel, uradnica, 30 let, Dolenjska cesta 12; v bolnišnici: Anton Peterka, sin delavca, 3 le-ta, Studa 54; Peter Fugina! krojač, 39 let, Laze 8; Marija Lenart, služkinja, 26 let, Mali Krim 7. © Promcnadni koncert godbe Dravsko diviz. oblasti v »Zvezdic danes ob 11. Spored- 1. Kees-»Pozdrav iz Ljubljane«, marš. 2. Lehar: Valček ii operete »Grof Luxenburški< 3. Thomas: Uvertura k operi »Raymondc. 4. VVagner: »Parsifak. 5 Of-fenbach: Potpuri iz operete »Lepa Helena«. 6. Pahor: »Slovenski svet«, narodne pesmi. 7. Benatskv: »Več ognja!« tango. 8. čerin: »Delaj, dekle, pu- Cer- " ~~ Diri?ent višii kaPeInik dr- Josip © Incident, vreden obsojanja. V soboto, tik polnočjo, .se je pripetil v kleti »Zvezde« škandal, ki sam ob sebi ni tako velik, ki pa zna imeti prav resne posledice. Ljubljanska mladina je že dopoldne spoznala v nekem italijanskem civilistu neukega brigadirja (orožniškega stražmojstra) iz Pri-morja, ki ni preveč naklonjen našim tamkajšnjim rojakom. Zvečer je prišel preoblečeni brigadir v klet »Zvezde« v družbi še dveh Italijanov. S svojim vedenjem, z glasno, naravnost izzivalno italijansko govorico in s hvalisanjem fašistovskega režima v Italiji, si niso mogli pridobiti ravno simpatij. Kmalu se je razvnel med njimi in gosti, večinoma mladino, oster prepir in v hipu je nastal v kleti velikanski hrušč in trušč. V pretepu so dobili vsi trije izzivalni tujci nekaj batin in manjših poškodb. Kdo je pravzaprav Italijane pretepel, je težko ugotoviti. Policija je včeraj zaslišala vse tri ter številne priče. Kakor čujemo, je italijanski konzulat že interveniral v tej zadevi in sporočil policiji protest. Res je, da bi morala biti naša mladina malo bolj razsodna, kajti vsaka neumnost, pa naj bo še tako malenkostna, zna roditi nedogledne posledice. Na drugi strani pa je zopet res, da zahteva čisto navadna dostojnost od tujcev, naj se vedejo v tujini uljudno in nikakor ne izzivajoče. Primarij dr. Fr. Derganc ne ordinira do srede oktobra znesek 4 milijone Din pa za kritje obveznosti iz 6-odstotnega obligacijskega posojila Posojilo je kratkoročno in traja do 31. decembra 1929. Sklep potrebuje odobrenja finančnega ministra. Dopustna je pritožba v roku 14 dni na finančnega ministra -t ri mestnem magistratu je do 3. oktobra razstavljen imenik oseb, ki pridejo v poštev za porotnike za porotna zasedanja v 1. 1929. - Mestna zastavljalnica objavlja, da sc vrši dražba vseh februarja meseca zastavljenih in še nerešenih predmetov due 11. oktobra. - Razglašena je sodna dražba posestva Zg Rožnik št. 17 (kat. obč. Vi«) z vsemi gospodarskimi poslopji, vrtom, njivami, travniki in gozdovi vred ter travnika v kat. občini Trnovo. Cemlna vrednost znaša 221.000 Din. Dražba se vrši dne 19. oktobra ob 10 dopoldne na sodišču, soba stev. 15. O Apel na dobra srra. Delavec že 3 leta težko bo lan na pljučih, žena gluhonema brez vsakega zaslužka, uljudno prosi tem potoin dobrosrčne Iju- ii' k? mu PriskoCi]i "a pomoč bodisi v denarju ali blagu - Darove sprejema uprava »Slovenca«. 0 Vlom v stanovanje. V noči od petka na soboto, med 12 in po! 2 so neznani vlomilci vdrli v stanovanje Antona Boštiča v Slomškovi ulici št 4 kompletno moško obleko, dvoje moških V ' 3600 Dln gotovine, 70 srebrnih kron in nekai dragocenosti. J 0 Poneverbe v delavski organizaciji. Neka delavska organizacija je prijavila policiji, da ie prišla na sled velikim poneverbam, ki so se izvršite v njeni blagajni. Pogrešani znesek presega baje vsoto 10.000 Din. Policija je že izvršila eno aretacijo. 0 Pranje, svetlolikanje ovratnikov in vse perilo, kemično snaženje oblek Šimenc, Kolodvorska 8. Želodčne bolečine nemirno spanje, telesna lenoba, težka glava. -Vzrok? Vaš želodec ne prcbavlja pravilno. Lahko si pomagate. Po kosilu in večerji vzemite noževo konico Magna - praška v polovici kozarca vode. Magna prašek odstrani takoj preobilno želodčno kislino, pospešuje s tem prebavo in odstrani glavnega povzročitelja bolečin in krčov. Le na ta način boste imeli mirno in prijetno spanje in vstali boste s svežim telesom in duhom. — V vseh lekarnah in drogerijah dobite en zavoj z navodalom za 4 Din. - Če ga nc dobite, ga naročite po pošti na naslov: »Laboratorij Alga, Sušak, Tvornička 56«. Za dva zavoja priložite pismu 10 Din. številu udeležili te izredne svečanosti. V nedeljo dne 7. oktobra pa bo ob 20 v veliki unionski dvorani kratka svečana akademija. □ 25 letnico je slavil g. Anton S t e r -gar, odkar plodonosno deluje v težavni župniji Sv. Magdalene. Najprej je deloval tam kot kaplan in katehet, od 1. maja 1916 pa kot župnik in dekan. Želimo mu obilo božjega blagoslova še za nadaljnih 25 let. □ Večerna nižja gimnazija v Mariboru. Jugoslovanska strokovna zveza v Mariboru namerava v najkrajšem času otvoriti večerno nižjo gimnazijo. Šola se bo vršila petkrat na teden po tri ure, od 7—10 zvečer. Poučevali bodo tukajšnji g. srednješolski profesorji. Snov štirih razredov nižje gimnazije se bo predalala v dveh letih, v dveh tečajih. Letos začnemo s prvim tečajem. Pogoj za sprejem v to šolo je izpolnjeno 14. leto in taksa 150 dinarjev mesečno za režijske stroške in nagrado profesorjem. Po dovršenem drugem tečaju bodo delali obiskovalci te šole izpit za nižjo gimnazijo na drž. zavodu. Ta šola bo velikega pomena za nižje nameščence. Vsi, ki želijo obiskovati to šolo, naj se javijo v tajništvu JSZ na Aleksandrovi cesti 6. I. do prihodnjega torka t. j. 2. oktobra, ker s šolo začnemo le, če se bo prijavilo zadosti obiskovalcev. »Kraj šole se bo pravočasno objavil. Informacije dobite v tajništvu JSZ. □ Mariborski Orel je na svojem zadnjem občnem zboru pokazal vso svojo notranjo silo. Sami mladi navdušeni fantje, ki se jim hoče močnega notranjega življenja. Novoizbran odbor, ki so si ga izbrali fantje s spontanim navdušenjem, jamči že po svoji sestavi, da bo zaoral s podvojenimi silami. Odbor tvorijo: prof. Mlakar, predsednik; dr. Dornik, podpredsednik; korni vikar Jurij Lebič, vodja naraščaja; Pavle Majcen, načelnik; J. Peršuh, tajnik; J. Malešič, blagajnik; L. Sagadin, gospodar. Ob koncu so se storili zelo važni zaključki ter so se obravnavale nekatere notranje društvene zadeve. □ Katoliški akademiki v Mariboru, včlanjeni v kat. akad. klubu >Panonija«, so imeli predvčerajšnjim v prostorih Zadružne gospo- Mislite že sedal na bližajočo se zimo in kupite si že sedaj dobro peč Dobra )e samo taka peč, ki z malo kuriv« dolgo drži toploto To je samo ZEPHIR-pet, ki z 10 kg drv greje eno sobo skozi 24 ur. Brezplačen opis pošlje na zahtevo ZEPHIR - tovarna peči, Subotica. Samoprodaja za Ljubljano: __Breznik & Fritsch. □ Iz tujskega prometa. V mesecu septembru je prišlo v Maribor 1597 tujcev; med temi je 555 inozemcev. □ Mariborsko gledališče otvori novo sezono s Cankarjevimi »Hlapci« in sicer v soboto dne 6 oktobra v režiji g. joška Kovica. □ Na sobotni trg so pripeljali špeharji 82 zaklanih svinj, kmetje pa 6 vozov krompirja, 3 voze čebule, 2 voza zelja, 14 vozov kumare, 8 vozov sliv, 10 vozov jabolk, 9 vozov hrušek, 16 vozov sena in 8 vozov slame. □ Angleški prijateljski sestanki v grajski kleti pri eno 3. oktobra. Tečaji že i. oktobra v realki. □ Obrlnonadaljevalna šola v Mariboru pričae z rednim poukom v nedeljo, dne 7. oktobra t 1. * v,iUu°- yajenci in vai°nke '"j pridejo od 1. do 6. oktobra . f. od 10. - 12. ure na mcitni magistrat po listke za svojo dodelitev v razrede in sole. CIZ motornim čolnom po svetu. Pa sta prišla tudi v Maribor nemška globe-trotterja Feldgen in Beiss ki sla nastopila svojo pot po svetu že 11. oktobra 1926 in siccr v Kielu Preko Nemčije, Švice, Holandske, Belgije, Francije, Portugalske, Španije in Italije sta prišla tudi v Slovenijo ter se preko Ljubljane pripeljala v Maribor. Na originalnem prevoznem sredstvu se vozita — Čoln z dvema dimnikoma; na čolnu kajuta, v kateri spita. In tudi radioaparat je v njej. Čoln sam pa sloni s svojim sprednjim delom na motornem kolesu, z zadn im delom pa na dveh kolesih. Seveda so si Mariborčani pazno ogledovali čudo vozila obeh nemških globe-trotterjev, ki nadaljujeta joot v Avstrijo. , 5 Prag0«" .plen. Tukajšnja policija je aretirala Rudolfa IL, iz Razvanja, ki ga zasleduje okr. sodišče v Celju radi tega, ker je več hmeljarjev v Savinjski dolini opeharil za precejšnje zneske. Tudi ima možakar ponarejanje raznih listin na vesli. »Zamorcu« ie pred par dnevi neki Franc K. odpeljal kolo uradniku Ivanu S. Še isti dan je ustavil orožnik v Selnici ter mu vzel kolo, ker ni mogel dokazati, da je njegova last. Izkazalo pa sc je prav kmalu, da je Franci kolo sunil iz veže hotela »Pri Zamorcu« uradniku Ivanu S. Karel Hellgren član kralj, dvorne opere v Stockholmu Kiitho Staller-Stotler članica dunajske Volksoper priredita v potek 5. oktobra v veliki dvorani Uniona v Ljubljani koncertni večer. © Jezikovni tečaji po metodi Berlitz v Ljubljani. Pred nekaj dnevi so se otvorili v Ljubljani jezikovni tečaji jx> metodi Berlitz. Princip te metode je, da vpelje učenca na najlažji, najpraktič-nejši in najhitrejši način v duh in način mišljenja tujega jezika, da mu prisvoji lastnost v najkrajšem času obvladati popolnoma tuj jezik v govoru in pisavi. Po Bcrlitzovi metodi snie vsak profesor poučevati le v enem jeziku in siccr v svoji materinščini. Profesor francoščine je toraj Francoz, profesor angleščine Anglež itd. Od prve ure dalje sliši učenec le jezik, ki se ga uči, in mora tudi 'v tem Jeziku odgovarjati. Pri tej metodi ni topega učenja na pamet slovničnih pravil in jioedinih besed, ni suhoparnega, brezsmiselnega prevajanja, ampak st. učenec že pri prvi uri uživi v tuj jezik. Brez posebnega duševnega napora si prisvoji konkretne pojme potoni ponazorovanja, abstraktne po asoci-jaciji idej, slovnico iz praktičnih primerov. Učenec se ne uči prevajati, ampak misliti v tujem jeziku-saj to je edino prava pot, da si hitro iu pojrolnoma prisvoji znanje in duh tujega jezika. Prepričam smo, da se bodo ti tečaji tudi tu v Ljubljani kot v drugih mestih vsled njih neoporečnih vrlin kar naj'bolje obnesli in da bodo številno obiskovani. Prijave k tem tečajem se sprejemajo dnevno od 3 do 8 v višji drž. realki (Vegova ulica), I. A razr. O Beg iz Ljubljane radi sleparij. Zadnje dni se kopičijo na policiji in na državnem pravdništvu ovadbe zoper neko zelo znano osebo, ki je izvršila nekatere večje sleparije, obenem pa pustila še več dolgov. Ko je storilec zaslutil, da mu gore tla pod petami, je z vso svojo številno družim jjobegnil preko meje. Skupna vsota vsega pogrešanega denarja znnša okrog 200.000 Din. Ker policija še ni zaključila preiskave v tej zadevi, ne moremo zaenkrat nič podrobnega poročati. O Z razglasile deske. Na razglasni deski mestnega magistrata je objavljen sklep mestnega občinskega sveta da najame mestna občina pri Kranjski hranilnici posojilo 10 milijonov Din. Iz tega posojila se bo uporabil znesek 6 milijonov za izpopolnitev mestne klavnice in zgradbo hladilnih naprav, MarHtor Akademska maša Zavel je dih verske obnove. V razklanih dušah je zakipelo nekaj kakor neodjenljiva hotnja po duhovni rasti, verskem prerojenju. Po besedi božji so pred šestimi leti zahrepe-nele z nepojmljivo silo duše kat. akademikov v Ljubljani; odkar se je uvedla akademska maša pri očetih frančiškanih, je veličastna hiša božja nabito polna. Z globokim notranjim doživetjem poslušajo verniki besedo božjo, ki jo oznanja z lapidarno dikcijo, ognjem in živo vero priljubljeni pridigar dr. Gvido R a n t. Tudi v Mariboru smo se zganili. Močno potrebo smo začutili po nečem, kar smo doslej pogrešali — besede božje za izobražence. Danes teden se bo prvič oznanjala z leče tukajšnje frančiškanske cerkve, odkoder se že toliko let z gorečnostjo in apostolsko vnemo širi katoliška blagovest med slovensko ljudstvo. Na pobudo tukajšnje akademske k o n g r e g a c i j e se bo vršila vsako nedeljo v tukajšnji frančiškanski cerkvi ob pol 12 služba božja; še prej pa bo kratka propoved. Med sveto mašo poje moški pevski zbor akad. kongregacije. Prepovedovali bodo najboljši in najbolj znani cerkveni pridigarji mariborski o aktualnih vprašanjih novodobnega življenja — našim izobražencem. Pridite vsi, ki nosite na sebi znak milostnega otroštva božjega in po-svečenja; pridite, da čujete besedo božjo. Venite, adoremus! * * » * Spominska proslava prebitja solunske fronte. Dne 8. oktobra bo svečano blagodare-nje na malem vojaškem vežbališču pri mag-dalenskem parku, katerega se udeleže vojska, vsi državni uradi, šolska mladina, društva itd. Golovo se bodo tudi Mariborčani v častnem darske banke svoj občni zbor ob številni udeležbi članstva. Po izčrpnih in temeljitih poročilih posameznih odbornikov se je izvolil nov odbor, ki je sestavljen sledeče: Košir Vinko, cand. rer. pol., predsednik; Duh Ludovik, stud. ing., podpredsednik; Granda Mihael, stud. iur., tajnik; Stangel Tinja, stud. iur., blagajnik; Sattler Franc, cand. iur., gospodar. Preglednika: Velker Hugo, cand. med. in Škarabot Miro, cand. iur. Po volitvah se je vršila živahna debata o društvenem delovanju, ki se je zaključila z važnimi sklepi. □ Ob 10 letnici zedinjenja. Prejeli smo v objavo: Bilo je ob prevratu. Na kolodvorski pošti so za naše poštne in brzojavne uslužbence napočiil težki časi. Nemški uslužbenci so zapustili svojo službo ter stopili v stavko. Slovenski uslužbenci pa smo ostali sami. Kaj sedaj? Domenili smo se, da moramo za vsako ceno vztrajati. Bili so tovariši, ki so žrtvovali svoj prosti čas in ki so celo bolni vršili svojo službo. Tudi smo morali postavljati straže, dn nas ni presenetila kakšna bomba. Vsak uslužbenec je delal za tri druge tako, da se je poštni promet razvijal čisto normalno, dasi je bilo osobje močno skrčeno. Za to nevarno narodno službo ter požrtvovalno in vztrajno narodno delo nam je takratna narodna vlada v Ljubljani pripoznala posebno nagrado, ki je pa do danes nismo prejeli. Ob 10 letnici osvobojenja pa prosimo merodajne činitelje da se obljuba izpolni, da bomo tudi mi praznovali 10 letnico zedinjenja z veseljem in navdušenjem. — Prizadeti. KLOBUKE jesenske novosti v vsakovrstnih oblikah Vam nudi po zmernih cenah — Specialna trgovina klobukov J. POK, nasl. MIRKO BOGATAJ Ljubljana, Stari trg 14. Seja mestnega ubožnega sveta Včeraj, 28. t. m. se je vršila v mestni [»svetovalnici seja mestnega ubožnega sveta mariborskega. V zastopstvu g. župana dr. Juvana, ki se seje m mogel udeležiti, je seji predsedoval občinski svetnik g. dr. Strmšek, ki je ob otvoritvi pozdravil zlasti odličnega člana ubožnega sveta prevzvišene-ga škofa dr. Tomažiča. V imenu socijalno-političnega urada je nato poročal g. Brandner, na kar je bilo sklenjeno predlagati mestnemu občinskemu svetu, da se vsem mestnim ubožcem zvišajo prispevki za drva od dosedanjih Din 50 na Din 75 za vsakega. Odobren je bil proračun ubožnega skrbstva za bodoče leto, ki izkazuje v glavnem sledeče izdatke: redne mesečne ubožne podpore letno Din 380.000, prehrana ubož-nih slojev v mestni ljudski kuhinji Din 365.000, hrana oskrbovancem v mestni oskrbnišnici Din 160.000 in hiralski stroški, ki so se morali zvišati na Din 292.000, ker tukajšnja mestna oskrbnišnica ne odgovarja več današnjim razmeram. Podpore prejema trenotno 431 mestnih ubožcev od Din 50 do Din 100 (deloma tudi več), 90 se jih nahaja v mestni oskrbnišnici, 40 pa v hiralnici v Ptuju in drugje. Vseh prošenj, ki so se obravnavale na seji, je bilo 81, od katerih je bilo ugodno rešenih 68 in sicer 26 za novo mesečno ubožno pod|x>ro, 23 za zvišanje mesečne ubožne podpore, 3 za enkratno podporo in 16 za sprejem v mestno oskrbnišnico oziroma hiralnico, dočim je bilo 13 prošenj odklonjenih tako, da znaša finančni efekt včerajšnje seje samo na dovoljenih podporah letno blizu 45.000 dinarjev. Na seji sta se obravnavala tudi naslednja dva zanimiva slučaja: Za ubožno nodpioro prosita tudi vdova po dvornem svetniku, ki ne prejema nikake pokojnine in je popolnoma prepuščena sama sebi, in vdova po okrožnem zdravniku, ki s svojimi 6 nepreskrbljenimi otroki in brez vsakega premoženja že nad pol leta zaman čaka na pokojnino. Storjeni so bili primerni sklepi, da se omenjeni družini zaščitita. Treba pa je pri tej priliki naglasiti, da bi morali prizadeti uradi v takih nujnih slučajih pač hitreje uradovati, da ne bi bile celc družine izpostavljene največji bedi in revščini. Poleg tega pa se s tem vale težka finančna bremena na občino. Naravno, da se je moralo na omenjeni sq'i nekaj prošenj tudi odkloniti, ker se je vsestransko ugotovilo, da pri dotičnih prosilcih še ni nastopil jx>ložaj, ki ga predvideva ubožni zakon. Tudi so bili storjeni sklepi, da se mestni ubožci zavarujejo pred zlorabljanjem od strani zakotnih pisarjev, ki za nje ))roii plačilu vlagajo jirošnje za podpore. Cel/e & Degradacija borze dela v Celju. Po nalogu centralnega odbora za posredovanje dela v Belgradu z jutrišnjim dnem likvidira ravnateljstvo podružnice javne borze dela v Celju in ostane v Celju lo ekspozitura Dosedanje ravnateljstvo jc na svoji zadnji seji ostro protestiralo zojier ukinitev podružnice. Z ukinitvijo podružnico ozir. likvidacijo ravnateljstva je zastopnikom delojemalcev in dolodninlcev odvzetn možnost kontrolo in inicija-tivnega sodelovanja pri tej važni socialni instituciji, katere važnost je v Celju jiosebej še povdarjena z velikim številom industrij v okolišu podružnice. & Mojstri, trgovci, pošljite vajence v orlovsko šolo! Sokolsko društvo v Celju je pozvalo napredne celjske trgovce in obrtnike, da mu zaupajo svoje vajence. Z brez^rimerno večjo pravico no- žulju isti klic mojstrom in trgovcem Orel, ki ni le telovadna organizacija, temveč ji je smoter vzgajati harmonično celega človeka v močno osebnost. Vajenec se nahaja v letih, ld so zanj najbolj nevarna. Spodrsne mu kot vajencu in težko si bo opomogel. V orlovski Soli ne bo le uril mišic in vežbal uma, temveč si bo utrjeval tudi značaj in plemenitil srce ob bogastvu krščanstva. Od Sokola nas loči v tem oziru vse in veliko odgovornost si nalaga mojster, ki sili doma morda krščansko vzgojenega vajenca ali vajenko v organizacijo, ki nima s pravo krščansko vzgojo nič skupnega. •3 Geometer Franjo Šniid je preselil svojo geometersko pisarno iz Zavodne v Celje, Slomškov trg št. 4. ADRIA' čevlji CEtJE, NARODNI DOM li Dopisi Jesenice Promenadni koncert. Polnoštevilna godba kat. del. prosv. društva priredi v slučaju ugodnega vremenu danes v nedeljo pred kolodvorom na Jesenicah promenadni koncert s sledečim sporedom: 1. V. G. Brož: Pozdrav Travniku, koračnicu. 2. V. Bellini: Norma, overtura. 3. Malir: Operni izvlečki, zmes. 4. Hoffmann: Intermezzo fantazija. 5. H. Schneider: Bogastvo ljubezni. 6. Muhvič: Od Triglava dr Balkana. 7. H. Schneider: Cavallerio, koračnica. Po stavki. Komisija sestavljena po obratnih zaupnikih in vodstvu tovarne je ugotovila, da so bile pritožbe žičarjev upravičene, ker se je vsestransko dognalo, da je bil Kalan \ resnici nesposoben za »paznika. v oddelku, na katero mesto spada le mož s strokovno izobrazbo lJo tej ugotovitvi je vodstvo K. I. D. Kalana vzelo iz žičarne ter ga premestilo v elektrodno tovarno na Dobravo, ki je tudi last K. I. D. Dasi je Kalan na Dobravi zaposlen kot navaden delavec, vendar se je tudi ondotno delavstvo uprlo ter izjavilo, da ne mara skupno z njim delati, tako da je bila tudi lam potrebna intervencija. — Žičarji pa so zadovoljni, ker so s skupnim in odločinm nastopom dosegli, kar so zahtevali, namreč odstranitev nepriljubljenega »paznika«:. — A ue samo to, pač pa so dosegli tudi revizijo zastarelega akordnega sistema, na kar bi sicer najbrže še leta in leta zaman čakali Novo mesto Odmev Šmihel-stopiških volitev. Nosilec gospodarske liste Matko in liste SLS Pleško sta stavila 100 Din, da Matkova lista ne bo imela 100 glasov. Pleško je stavo dobil. Kakor čujemo, bo ■ r znesek naklonil orlovskemu odseku v Šmihelu. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov po-0,1 dalj; a to jesen svojo dvorano, s čemur bo ustreženo prireditvam vseh naših organizacij. Zadnje deževje je napravilo precej škode. Na Gorjancih in Kočevskih gorah je zapadel sneg. Vsled tega je slana poškodovala precej pridelkov, zlasti je prizadeta ajda. Orlovski odsek je imel preteklo sredo svoj občni zbor. Iz odborniških poročil smo posneli, da je preteklo poslovno leto odsek zelo agilno deloval. Nabavil si je prapor, bradljo, uprizoril dve igri »Testament« in »Tekom«, priredil akademijo, udeležil se je orlovske prireditve v Črnomlju, pod-zvezine prireditve v Ljubljani, kjer je dobil malo Ako porabite samo eno steklenico GAMME se 'boste prepričali o senzacijoneinem uspehu pri rasti las kakor tudi pri odstranitvi prhaja in ustavitvi izpadanja las. Dobi se v vsaki lekarni in drogeriji. Nassnanila CfuMfanslao gledališče Vse predstave se vrše v dramskem gledališču. Nedelja. 30. septembra ob 15: CARDAŠKA KNE-GINJA, opereta. Izven. — Ob 20: ROMEO IN JULIJA. Izven. Ponedeljek, 1. oktobra: Zaprto. Torek, 2. oktobra: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI. Red C. Sreda. 3. oktobra: KROG S KREDO. Red D. Četrtek, 4. oktobra: FANY, TETE, STRICI ITD. Red A. Prireditve in društvene vesti Vsaka objava pod tem naslovom se mora plačati in sicer prvih 15 besed po 25 par, vsaka nadaljna beseda po 3 Din. Ljubljana. »Ljubljana,« ima v ponedeljek ,dne 1. X. 1928 ob 8 zvečer vajo za mešan zbor. — Vsi točno. — Pevovodja. 0 Tečaj za ročna dela priredi Zveza uradnic in trgovskih naslavljenk. Vpisovanje 1. oktobra med 7—8 v Alojzijevišču. Spodnja Šiška. Katol. prosvet. društvo prične z rednimi predavanji v ponedeljek ob četrt na 8. Predava g. prof. Dolenc. Frančiškanska prosveta priredi v torek, 2. oktobra ob 8 otvoritveno predavanje, ki bo zelo zanimivo. Rokodelski dom. V ponedeljek 1. oktobra bo ob 8 zvečer redni sestanek članov Kat društva rokodelskih pomočnikov. Člani in prijatelji društva zlasti še oni, ki se žele udeleževati pouka v raznih jezikih, naj se zanesljivo udeleže sestanka. Merkurjevi večerni učni tečaji. Trgovsko društvo »Merkur« bo otvorilo ob zadostnem odzivu s 1. oktobrom t. 1. večerne tečaje v šoii na Grabnu 7,a srbohrvaščino, nemščino, italijanščino, knjigovodstvo ter slovensko in nemško stenografijo. Tečaja za nemščino in italijanščino se bosta letos vodila v dveh oddelkih: a) za eačetnike in b) kot diplomo v nižjem oddelku. Tudi finančno stanje odseka je po blagajnikovem poročilu ugodno. Prosvetno društvo je imelo svoj občni zbor pretekli četrtek. Izkazalo se je, da je bilo preteklo poslovno, leto zelo plodonosno. Društvo je prirejalo vsakih 14 dni skioptična predavanja in sicer: o premogu, o starem Londonu, o Dantejevi Božanski komediji, o slovanskem Volehradu, o spiritizmu, o temperamentih, o Vezuvu in Etni, Zlati Pragi, Podkarpatski Rusiji. Društvo je priredilo Župančičevo akademijo v proslavo pesnikove 50 letnice in božičnico, na kateri so bili obdarovani Orliči in Gojenke. Pri. okrožnem sodišču se je vršila v petek razprava zoper jetniškega paznika Žbogarja radi zlorabe uradne oblasti. Senat ga je obsodil na en mesec ječe. Metlika Smrtna kosa. 28. t. m. je umrl na Božakovem št. 6 Jure Kozjan v 80. letu starosti. Pokojni je bil zelo dober in ugleden gospodar, veren in zaveden mož, ki je znal posebno zadnja leta, ko je bolehal, prav z Jobovo potrpežljivostjo prenašati vse gorje. V svojih mladih letih je mnogo potoval in romal. Trgatev sp je vsled zadnjih deževnih dni pravzaprav že začela, ker je grozdje preveč gnilo. Ni še splošna, a treba je grozdje >podbirati«, da ne odpade in da se loči slabo od dobrega. Zagorje ob Savi Sprememba posesti. V nedeljskem ;Slovencu« natisnjena notica o spremembi posesti g. Jana in g. Ernejea je bila vsled napačnih iuformacij netočna. Ljubljanski oblastni odbor je daroval >Ljufl-ski stavbni zadrugi« v Zagorju Din 20.000, ter 50.000 dinarjev brezobrestnega posojila za ustanovitev gospodinjske šole, ki bo v prostorih Ljudske kuhinje, katera s6 bo začela skoro zidati na eni najlepših točk v Zagorju. Upamo, da bo s tem vstreženo delavskim slojem v našem industr. kraju Oblastnemu odboru, ki obrača Zagorju res toliko pozornosti naj- j lepša hvala. Brežice ob Savi Stanovanjska hiša iavne bolnice. Komaj pol leta ima oblastni odbor v svoji upravi dobrodelne zavode in že lahko opažamo blagodejno delovanje res ljudskih zastopnikov. V tukajšnji javni bolnici se je po vojni radi ukinjenja zgodovinskih meja stalež bolnikov trajno povišal, ne da bi skozi jO let centralna državna uprava poskrbela za razširitev bolnice. Radi pomanjkanja prostora je bilo svetno strežniško osobje primorano vedno spati v sobah skupaj z bolniki in iudi usmiljenke so imele le 1 skromni sobi. Zdravniki-sekundariji pa so siauo-vali v sobah razrednih bolnikov. Radi pomanjkanja prostorov je trpelo celotno osobje. trpelo pa je ljudstvo sploh, ker so se morali tudi bolniki odklanjati. Vsled tega je oblastni odbor sklenil postaviti razmeram odgovarjajočo stanovanjsko hišo. Te dni je tvrdka Tonnies d. d. iz Ljubljane, ki bo izvršila to zgradbo, začela s kopanjem temeljev. Zgradba bo imela prizemne prostore, kjer bodo-stanovali meški uslužbenci, visoko pritličje s 3-sobnim stanovanjem za upravitelja in 3 sobami za sekun-darije, prvo nadstropje za redovniško strežniško osobje in manzarde, v drugem nadstropju za ženske uslužbenke. Stavba bo še letos pod streho, preko zime se bo sušila, spomladi pa bo povsem izgotoV-ljena. iz šole. Radi prezaposlenosti g. župnika, ki je že drugo leto brez kaplana, poučujeta veronauk na meščanski šoli p. Dionizij Dužej in na ostfovni šejli p. Žiga Ahčin. - sj t!. > '. Esperanto. Vsi dosedanji esperantisti in oni, ki se žele na novo priučiti tega modernega- svetovnega jezika so vabljeni na sestanek, ki bo 1. 10. ob 8. zvečer na osnovni šoli. Ptuj © Treznostno predavanje. Danes bo imel v Ptuju v prostorih mestnega magistrata ob 18 gosp. profesor Lojze Pavlič skioptično treznostno predavanje. © Glasbena matica v Ptuju. Spored koncerta, katerega priredi konc. mojster g. prof. šedlb:iuer (violončelo) s sodelovanjem matičnega klav. trija (glasovir: Anka Stohr, gosli: Karo! Pahor, celo: C. Šedlbauer). 1. Beethoven: klav. trijo v B-iluru; 2. a) Suk: op. 3. Balada; b) Suk: op. 3. Serenada; 3. Lalo: koncert v D-rmolu; 4 .a) Bacii: Air; b) Hil-mera: Serenada; c) Goens: Scherzo. Pri klav. gdč. prof. Anka Stohr. Koncert se vrši v terek, 2. okt. ob 8 zvečer v dvorani Glasb, matice. Predprodaja v glavni tobačni trafiki. — Ravnateljstvo. © lzprememba pri oo. minoriiih. Dne 27. t. m. je zapustil Ptuj P. Viktor Rogulja in odšel v Pan-čevo. Vnetemu redovniku, ki se je udejstvoval pri dušnem pastirstvu in tudi na prosvetnem polju z izredno vnemo in ki si je pridobil pri tukajšnjem ljudstvu obilo zaupanja in ljubezni, želimo vse .naj- Za damsk plašče Kasha Din 140,— 170— 200__ Velour Din 80.— 120— 160.— Sukno ' Din 170__ 220— 250— JOSIP š LIB A R, LJUBLJANA, Stari trg 21 (poleg Zalaznika). boljše na novem mestu. Mnogi ga bodo težko pogrešali. Na njegovo mesto je prišel p. Rafael Gr-škovič. © Muzejsko društvo je sklenilo, da se vrši proslava 35-letnice in slavnostna otvoritev novih muzejskih prostorov v dominikanskem samostanu dne 3., 4. in 5. novembra. © Kavarno Emona sta prevzela te dni g. Roman in Marija Mac. * r ...... . Žalec. Vpisovanje vajencev in vajenk v obrtno-nadaljevalno šolo v Žalcu se bo vršilo v torek, dne 2. oktobra 1928 od 5 do 7 zvečer v risalni dvorani osnovne šole v Žalcu. Oni va.ienei(ke), ki vstopijo na novo, naj prinesejo k vpisovanju zadnje šolsko spričevalo. — Vodstvo. ^PevsRa szve&a Pevsko okrožje vPosavje* priredi v nedeljo, dne 30. septembra ob 5 popoldne v Lokah pri Zagorju (dvorana Konzuninega društva) pevski koncert. Na programu je 15 skladb od Lajovca, Sch\va-ba, Hladnika, Dolinarja, Foersterja, Klemenčiča, Kimovca i. dr. Nastopi pet zborov Združeni zbori pod vodstvom g. Rozmana pojejo pet skladb. — Na to lepo prireditev opozarjamo vse okoličane in prijatelje lepe pesmi. Posavsko okrožje stopa v krog naših najbolj agilnih okrožij. POUK za dame v modnem ateljeju M. ŠARC, se prične v torek 2. oktobra. Prijave se sprejemajo še v ponedeljek. izlet delegatov slov. asociacije turističnih društev in zaklfuček kongresa V sredo, 26. t. m. so delegati naredili izlet v našo Gorenjsko. V šestih avtomobilih so se odpeljali v največjem dežju proti Št. Vidu v dvomljivo trdnem zaupanju, da se jih bo .lupite: Piuvius usmilil in nehal nadnje pljuvati. Toda upanje jih ni varalo. Ko so namreč v Kranju stali ob Prešernovem grobu, se je že prikradel prvi solnčni žarek skozi oblake. Po kratkih, a lepih besedah, katere je govoril nadzornik Wester v spomin Prešerna in Jenka, so se gostje odpeljali naprej. Bilo je že po dežju. Dočim so Kamniške planine ostale trdovratne, so se Karavanke vedno bolj odkrivale, in izletniki so bili silna prijetno presenečeni, ko sta, pri nekem, ovinku nenadoma vsfala pred njimi globoko zasnežena Triglav in Rjavina. Kakor se je solnčna svetloba vedno bolj razlivala po dolinah in gorah, tako je tudi veselo razpoloženje vedno bolj rastlo. Na Bledu jih je pozdravil župan v imenu občine in zdraviliške komisije ter jih po stari slovenski navadi povabil v Parkhotel na »kruh in na sol«. Potem so gostje obiskali še otok in se nato odpeljali dalje" proti BohinjZadnje besede sv. Terezije Deteta Jezusa«. Lična knjižica stane samo 15 Din. Od 3. do 11. oktobra se bo v Karmeličanski cerkvi na Selu pri Ljubljani opravljala v novi kapelici sv. Terezike devetdnevnica za dobrotnike, ki so pripomogli k njeni zgradbi. Vsak dan bo ob pol 5 popoldne blagoslov z litanijami. Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek, 4. oktobra v uršul in ski cerkvi. Ob 5 zjutraj bo prva sv. maša, ob pol 6 pridiga in ob 6 sv. maša z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine. Vabimo častilce presv. Rešnjega Telesa, da se prav v obilnem številu udeleže evharistične pobožnosti. Kungregacija za gospe pri sv. Jožefu ima shod prihodnji iorek 2. oktobra ob 5 popoldne. Mesečna rekolekcija za duhovnike bo v Domu prihodnji četrtek, 4. oktobra od 3—5 popoldne. Petdnevne duhovne vaje za duhovnike bo v Domu od 21. do 21. oktobra. lepote jezera, njihovo navdušenje je prikipe-valo do vrhunca, ko so zagledali pred seboj slap Savice, ki je bil to pot izredno močen. Na povratku so se pomudili še nekoliko v Zlatorogu, nato so se pa odpeljali nazaj k Sv. Janezu. Med popevanjem v vseh slovanskih jezikih jim je hitro potekel večer in napočil naslednji dan, ko so se šele razšli. Ni čudno, da se je po dobro prespani noči večina zbudila šele, ko jim je solnce prisijalo v posteljo. Ko so si ogledali še cerkev sv. Janeza od lastnoročnega Vodnikovega podpisa noter do belega vraga, so se odpeljali v Kranja sko goro. Gorenjska jim je to pot darežljivo razkazovala svoje lepote. Zlasti lepo se je videl Martuljek s Špikom. V Kranjski gori sta jih pozdravila profesor Jesenko in župan Lavtižar. Po obedu so naredili še kratek izlet v Pišenco, nato so se pa odpeljali nazaj proti Ljubljani. Med potjo so se ustavili na Dovjem in obiskali grob triglavskega župnika Aljaža. Kratko a toplo so mu govorili v spomin Slovenec Mlakar, Čeho-slovak Jeniček in Hrvat Botha. Zvečer so se zbrali k večerji, katere jim je priredila v Zvezdi ljubljanska mestna občina. Udeležili so se je tudi zastopniki oblastnega odbora, občine, vojaštva in nekaterih drugih javnih korporacij. Dolgo vrsto napitnic. je otvo-ril občinski svetnik Tavčar, ki je nadomestoval v Pragi mudečega se župana, ter v njegovem imenu pozdravil vse navzoče goste. Nato so se oglasil k besedi še mnogoštevilni drugi govorniki in skoraj v vseh slovanskih jezikih napi-jali kralju, domovini, slovenskim planinam, ljubezni do prirode itd V petek dopoldne so nas dragi gostje zapustili in se podali deloma domov, deloma pa proti jugu. Odnesli so od nas najboljše vtise. Za lepi potek kongresa ima pač največ zaslug odbornik S P. D. Makso Hrovatin, ki sc jc silno trudil in tudi dosegel, da nas bodo slovanski gostje ohranili v najlepšem spominu. sagsgaKKa&BHfiBiaRniHaBgiHMnaa vrvarskih izdelkov i?, prve kranjske vrvarne LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 31 in pri podruinicah v Mariboru, Vetrimska it. 20, Celja, Kralja Petra cesta St. 33 in v Kamniku. Sutna it. 4. aaaasnKainii&aR^BBHBiiiB&iBHBH SGletni rubilel dela Jutri se bo praznovala v mestni elektrarni ljubljanski skromna slavnost ob priliki tridesetletnega jubileja, odkar deluje v službi mosta Ljubljane gospod ravnatelj Alojzij Ciuha. četudi ja želja jubilanta, da se ta dogodek obhaja čim skromnejše in samo v ožjem krogu njegovih uradnikov, je vendar umestno, da opozorimo javnost na plodonosno delo gospoda ravnatelja, čigar ime se ne čuje mnogo v javnosti, delo njegovo pa se je tem intenzivneje razvijalo v mejah njegovega delokroga. Rojen je bil 10. junija 187i. v Zgornji Hrušici pri Ljubljani, kjer je njegov oče vodil Zeschkovo tovarno za bato. Kot otrok že, po očetu, je bil v stiku s tehničnimi deli in ga je že od nekdaj veselil realni poklic. Po ljudski šoli je obiskoval ljubljansko realko ter je absolviral tehnične študije na dunajski tehniki. Njegove zmožnosti je zgodaj spoznal župan Hribar ter mu poveril leta 1898. upravitelj-stvo mestnega vodovoda in elektrarne, ki sta bila takrat še v začetku razvitka. Ko je g. ravnatelj Ciuha kot mladenič prevzel upravo, je mestna elekirana štela 149 konzumentov in proizvajala 321.795 kilovvatnih ur. Danes pa je število konzumentov narasUo na 6.950 in centrala proizvaja 2,600.000 kilowatnih ui. To je bilo le mogoče, ker se je elektrarna sama, v ožjem smislu strojnica, razvijala smotreno, ne da bi se mestu naprtile naenkrat prevelike investicije. Leta 1897. je bila elektrarna sezidana in postavljena dva parna stroja po 200 k s. Takrat so morali iskati konzumentov, posredovalec je dobil za vsako žarnico goldinar. Bili so še skrajno slabi časi za električno energijo. Centrala je tedaj obratovala samo v nočnih urah, podnevi pa je stala. V rokah vodstva je ležal razvoj elektrarne. Konzum je naraščal in v letu 1899. je bilo že treba montirati tretji parni stroj v velikosti 400 k. s. Že po šestih letih je zopet primanjkovalo električne energije in gospod ravnatelj je zopet razširil podjetje za nadaljnih 800 k. s. Nadaljni razvoj elektrarne pa je precej zavrla svetovna vojna. Takoj po vojni pa je g. ravnatelj Ciuha, uvi-devajoč skokoma naraščajoči konzum, zopet priporočil povečanje mestne elektrarne ter obsipaval mestne za3tope in komisarje s tozadevnimi poročili, a dolgo časa brez uspeha. Slednjič se mu je posrečilo doseči, da se je postavil provizorij razširitve. V letu 1925., februarju je pričel razširjevati meslno elektrarno in še v istem letu v novembra, v zelo kratki dobi, je že Ljubljana dobivala električni tok iz nove povečane elektrarne. Montirana sta bila dva Diesel-agregata po 450 k. s. Ljubljana je dobila nov sistem električnega izmeničnega toka, ki ga lahko vodimo na večje daljave G. ravnatelj pa ni le pri tem ostal, marveč pritiskal še na nadaljnje razširjenje. Študirali so se razni projekti in ko-nečno se je občina odločila postaviti moderno parno turbino, katera se v kratkem naroči. V zvezi s centralo je elektrarna seveda Izdatno razširjevala tudi kabelsko in prostovodno omrežje. Treba pa je bilo misliti tudi na vodovod Ko je gospod ravnatelj prevzel vodstvo mestnega vodovoda, sta obratovala v Klečah dva parna stroja po 60 k. s. V letu 1909. je kazalo, da bo jelo vode primanjkovati. Gospod ravnatelj je poročal mestnemu zastopu in vodovod je obogatel za nov parni stroj 120 k. s. Prav v zadnjem ča6u pa je bilo ponovno treba misliti na razširitev vodovoda G. ravnatelj Ciuha ni čakal, marveč so odločil takoj postaviti nov stroj za 120 k. s. Ko je gospod jubilant prevzel svoje posle sta podjetji šteli 18 uslužbencev, danes pa je število narastlo na 123. Pod njegovim vodstvom je mestna elektrarna odprla tudi trgovino za elektrotehnične potrebščine, ki izdatno pomaga k procvitu podjetja. Gospod ravnatelju Cluhi želimo iz srca, da bi še mnogo let vodil mestno elektrarno in vodovod ter še dolgo užival sadove dela, ki ga je sapočel »rod tridesetimi leti, Pri mojem radiu Prav za prav še ni čisto moj. Toliko pa že, da smem poslušati. Ju zdaj smo na konju mi, ubogi podeželski samotarji, ki smo doslej čuli petje samo na koru domače župne cerkve in v društveni dvorani, slišali smo pridigo doma in ujeli kakšno predavanje v društvenih prostorih, koncerti in vojaška godba so nam bih pa tako tuji kakor petje angelskih zborov v samih nebesih. Zdaj pa poslušamo in poslušamo, čudimo se in se divimo, pa tudi kritiziramo, kritiziramo. Ubogi vi Ljubljančani, zlasti tisti, ki pridete preblizu v stik s tistimi nesrečnimi radjskimi aparati! Mi poslušamo cerkveno petje iz ljubljanske stolnice, pa čujemo tudi, kako ljudje vmes kiliajo in kašljajo, da če bi kdo zadremal, gotovo bi slišali celo njegovo smrčanje. In če so pevci na koru med odmori količkaj preglasni, vse slišimo tudi mi. Predavanja poslusamo z vso vnemo; tudi lam nam pride na uho vsako morebitno stokanje ubogega predavatelja, da, skoro da slišimo celo njegovo dihanje! In g. šef prosvetne uprave nam ne bo zameril, če povemo, da smo dobro slišali njegovo clanje (povedal, govoril, nesel), čeprav moramo zdaj jx> šolah učiti dru-gače (povedav, govoriv, nesev). fn istotako smo slišali njegovo številko šestinšesideset mesto šestdeset šest in podobno. Poglejte! Vse slišimo, na vse imamo čas misliti, zlasti še, kar gg. predavatelji govore, čast jim, počasi in razločno. Morda nekateri celo prepočasi. Čudim se jim pa, da so pri predavanjih tako živahni. Kajti govoriti in predavati, pa ne imeti pred seboj poslušalcev — slišite ah ni to malo čudno, za začetek nenavadno? Dosedanja predavanja, kar cmo jih slišali, so bila res velike, mnoga celo izredne vrednosti. Samo da bi gg. predavatelji ne govorili preveč v zrak, pa premalo našim ušesom! Pri predavanjih bi ne smela biti nobena slušalka brez ušes, noben zvočnik brez poslušalcev. Glede jezikovnega pouka bom kar lepo tiho. Prve ure sem zamudil, podlage ni, torej... Bom pa prihodnje leto bolj priden. Prihajamo do koncertov in do pevskih večerov. V teh rečeh pa spet nisem strokovnjak. Kai torej hočem? V bližini imam dobre ljudi, ki mi povedo tudi to, da »ga« in kdaj »ga« pcvci »polomijo«. Nič zato. Užitek imamo mi, nestrokovnjaki, ki petje poslušamo in se za vsako osminko fn šestnajstinko tona ne menilo, in ga imajo tisti, ki iščejo tudi najmanjše nedostalnosti. Zelo nas veseli, da goji radio v obilni meri narodno pesem. Naj ponese lepoto naše narodne in umetne pesmi širom slovenskega, slovanskega in vesoljnega sveta! Takile glasbeni večeri bodo dobra šola našim podeželskim pevcem, ki so še mnogokie teh misli, da je petje vpitje, ki trga ušesa. Znu§el za forte, piano, pianissimo, crescendo, decrescendo, allegro in druge pevske nianse bo na mnoge kraje zanesel šele radio. Naši organisti so sicer dobri ljudje in dobro uče, to moramo povedati, da jih g. Stanko ne bo jpo radiu za ušesa, ampak pevski material |e trmast 111 če ne poje iz polnih ust, polnega grla in polnih prsi, potem v svojem samoljubju misli, da ga nihče ne bo slišal. Želeti bi tudi bilo, da bi boljši zbori z dežele polagoma našli pot v ljubljanski studio. Silno nestrpno čakamo vsak večer dnevnih poročil. In povedati moramo, da smo z njimi še najmanj zadovoljni. Treba bo spremembe. Naj podam načrt za lake poročila, kakor sem si ga zamislil! Najprvo naj bi prišla vselej na vrsto splošna poročila za ves slovenski »firbec«, vsakdanje vesele in žalostne novice, in teh naj bi bilo več. Smrt kolikortoliko znanih oseb, nezgode in nesreče, vremenske katastrofe itd. Nato naj bi prišla na vrsto politika, domača in svetovna. Tu pa samo res pomembne zadeve. Zdi se nam, da je 11. pr. radio vsekako preveč pozornosti posvečal novi kraljevi Visokosti Ahmed beg Zoguju. Mož bo postal še prevzeten. Vremenska naznani1.! zanimajo tudi širši krog občinstva. Naj se že napoved uresniči ali ne --včasih bomo veseli prvega, včasih drugega. Zato naj ta poročila ostanejo, kakor so bila dozdaj. Koledar je prav. če ostane; zgodovinski dnevi pa niso toliko jxmiembni, da bi jih moral oznanjali radio. Lahko izostanejo. Nazadnje naj bi prišla pa tista poročila, ki niso več za nas navadne Zemljane, gledališka, trgovska, borzna in druga. Programi so čedni. Včasih vidimo, da ena jli druga točka odpade. Smo pač še v začetku. Sčasoma bi tudi tu gotovo nastal red. In še to: po deželi imamo rajši kvartete, sploh petie v zboru, kakor soliste. Toda vsakemu svoje: tudi s solisti smo večji del zadovoljni. Izpovedal sem svoje užitke, Ki mi jih daje radio, pa tudi dostavil pripombe, kaj bi si želel drugače. Končujem; naj pridejo še drugi na vrsto. Podeželski radio-amater I. Ako prenese vodo, prenese tudi L\ix vse fine Obiščite ■:!;■■ I -i ■ ■■ ■!- me in čudili se boste izbornim radio aparatom, izredno nizkim cenam in ugodnim plačilnim pogojem RADIO rSc BAR LJUBLJANA, MESTNI TRG 5 - TELEFON 2407 rotna 111 druga glasba. — 20.30 Prenos koncerta i/, berllna. — Frankfurt: 10.H5 Operna glasba — °(l Koncert. — <>0.30 Šaloma-. (Wild6); nato komorna glasba. — Rim: '21 Lahka glasba in komedija. — Langenherg: 17.45 Popoldanski koncert. — '»0 Orkestralni koncert. — Berlin: 17 Zabavna glasba. -- 20 Lahka glasba. — 20.8(1 Orkestralni koncert: Hitndel: Concerto grosso. — Bach: Koncert za čembalo in orkester. — Mozart: Notturno za štiri orkestre. — Mozart: Koncertni rondo za čembalo in orkester. — Sehubort: Simfonija št. 5. — Nato plesna glasba. — Dunaj: 11 in 10.15 Koncert. -19.40 SchubertoVa vokalna glasba. _ 20.80 Orkestralni koncert iz Berlina; nato lahka in plesna glasba. — Miinchen: 17.40 Predavanje: Razvoj reklame. — 2010 Zabavni koncert. — Milan: 21.05 Prenos operete iz gledališča. — Budapest: 20.40 Komorni koncert opernih godbenikov. — 22 Kon cert jazz kapele. :Programi "Ra«lio-£fublfana Nedelja 30. sept.: 10 Prenos cerkvene j 'asbe iz stolnice. — 12 Reproducirana glasba. — 15.30 Tercet iz Šiške. — 16 Pravljice, pripoveduje Sadio-tetka. — 16.30 Kako pridem po ceni do radio aparata, hurnoristično predavanje prof. Janka* Mlakarja. — 17 Drama v enem dejanju, igrajo v studiu gledal, igralci: Cehov: Nenavadna snubitev. _ 20 Koncert moškega zbora pevskega društva »Grafika«. Vmes oddelek godbe Drav. div.: 1. Strauss: Uvertura k opereti »Cigan baron«. 2. Offenbach: Divertissement iz opere Hofmanove pripovedke. 3. Muhvič: Srb, Slovenec in Hrvat, jugosl. pesmi. 4. Jessel: Intermezzo. 5. Ob zeleni Ljubljanici, valček. »Grafika«: 1. Prelovec: Slava delu; 2. Mirk: Jutro; 3. Rosenberg: San; 4. Vodopivec: Na poljani; 5. Jereb: Pelin roža; 6. Adamič: Franica; 7. Ravnik: Kam si šla mladost'?; 8. I. Zajec: Curičica mala; 9. Jereb: Moj deklič. Ponedeljek, 1. okt.: 12: Reproducirana glasba in borzna jioročila. — 18: Francoščina, poučuje dr. Stanko Leben. — 18.30: Zdravo in nezdravo stanovanje, predava dr. Ivo Vire v. d. direktorja Hig. zavoda. — 20. Orgelski večer g. skladatelja Ig. Hladnika: 1. Koncertna fantazija za orgle po motivih slovenskih star. cerkvenih pesmih. 2. Ig. Hladnik: Božična-noč, variacije slov. cerkv. pesmi. 3. Ig. Hladnik- Dvojna fuga, po motivih pesmi Moj duh iz telesa. 4 Improvizacija. 5. Ig. Hladnik: Slavnostna igra, dvojna fuga. Vmes poje g. Likovič: a) Medved: Bone deus, b) Premrl: Mariji, c) Schu-niann: Palisvvane, d) Premrl: Respanzorij sv. Antona. Spremlja g. Premrl. — 21.30: Poročila. Torek, 2. okt.: 12: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 18: Nemščina, poučuje dr. Pi- skernikova. — 18.80: Mehkužci, predava prof. Fr. Pengov. — 20: Komorna glasba: 1. Borodin: Godalni kvartet v 4. stavkih. (Igrajo gg. si. konserv. Pfaifar, Stanič, šušteršič, Leskovec). 2. Vmesne speve poje gdč. Herta Arko: Nicolai: Vesele žene Windzorske, b) škrjanec: Jesenska pesem, c) La-jovic: Oj ta deklič. 3. Fibich: Kvintet op. 42, klavir g. Šivie. — 21.30: Poročila. Sreda, 3. okt.: 12: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 18: Srbohrvaščina, poučuje prof. Mazovec. — 18.30: Prebivalstvo Jugoslavije, predava dr. Valter Bohinjc. 20: varietetni večer: Operetni nastopi, jazzband, harmonika. — 21.30: Poročila. Rabite Tungsram barium-elektronke Drugi programi Ponedeljek, 1. oktobra, Zagreb: 17 Lahka glasba. — 20.30 Prenos koncerta iz Berlina. — Breslau: 18.25 Predavanje: Individualna psihologija. — 19.30 Kulturni in literarni pregled. — 21.10 Moderna glasba. - Praga: 20.30 Prenos koncerta iz Berlina. — Leipzig: 16.30 Popoldanski koncert. — 21.15 Schubertove harmo-nizacije različnih pesnikov. — Stuttgart: 16.15 Popoldanski koncert. — 20.15 »Plakati«, sluhodrama. — 22 Večerni koncert. — Bern: 20 »Tosca«, opera (Puccijii). — 21 Solospevi. — Katoviee: 18 Ope- RADIO * RADIO Prevzel sem zastopstvo za Slovenijo za BALTIC RADIO STOCKHOLM aparate in sestavne dele, ki imajo radi svoje preciznosti in moderne izdelave SVETOVEN SLOVES dalje za najbolje baterije trojne trajnosti HELLESENS ■ COPENHAGEN Trgovina je opremljena tudi z vsem za radiotelefonijo potrebnim materijalom IV. BONAČ, LJUBLJANA Telefon 2222 Šelenburgova ulica 5 Telefon 2222 Iščem zastopnike za vse večje kraje Slovenije! Zahtevajte cenike —c—c—: Zdravstvena politika maribor. obl. odbora Maribor,1 dne 29. sept. 192S. Naš mariborski urednik se je obrnil na oblastnega odbornika za zdravstvo dr. A. Ve-bleta ter ga prosil za nekaj podatkov glede zdravstvene politike, ki jo izvaja mariborski oblastni odbor. V glavnem posnemamo: Zdravstvena politika je ena izmed najvažnejših panog javnega dela pri pospeševanju ljudskega blagostanja. Blagodejne posledice prenosa zdravstvenih poslov na oblast se bodo v polni meri šele pokazale. Paralelno z upravo in gospodarstvom nad bolnicami in oblastnimi hiralnicami pa gre prizadevanje, da se odstranijo vzroki bolezni in smrti. S tem je dana zveza s cilji in nalogami socialne higijene, ki si jo je sicer še pridržala država; v zadnjem času pa se je celo pokazalo, da obstojajo v tem oziru možnosti ožjega sodelovanja z oblastjo (n. pr. asanacija vasi, preskrba vasi z zdravo pitno vodo, oziroma gnojišča, kanalizacija itd.). Za mariborsko oblast je n. pr. kar največje važnosti pobijanje t.ra-homa, ki se radi posebnih socialnih in pa gospodarskih razmer zelo širi v Slovenski Krajini ter v Medjimurju. In ta nevarna bolezen tvori resno nevarnost za vso mariborsko oblast. Tukaj se ponuja prilika, da sodelujeta država in oblast, ker je edino na ta način zajamčeno vspešno zatiranje te bolezni, za kar je v obastnem proračunu za tekoče leto predviden kredit v znesku 100.000 Din. Iz tega kredita pa se plačujejo bolnicam oskrbni stroški za zdravljenje oseb, ki so zbolele na trahomi (7000—8000). Uprava. Na področju mariborske oblasti se nahajajo sledeči zdravstveni zavodi: javne bolnice v Mariboru, Celju, Slovenjgradcu, M. Soboti, Čakovcu in Ptuju; oblastni hiralnici v Ptuju in Vojniku. Razen tega so na omenjenem področju še zasebne bolnice v Ormožu, Konjicah in Črni ter zasebna hiralnica v Ma-retinclh. Omenjeni zavodi imajo 28 odstavkov, 8 institutov in 20 operacijskih sob. Razpoložljivih postelj je skupno v javnih bolnicah ter oblastnih hiralnicah 1598, na katere pride dnevno 1348, letno pa 492.020 oskrbnih dni. Tem številkam odgovarjajo seveda tudi številke iz finančnega področja. Tozadevne proračunske postavke za prihodnje leto kažejo sledečo sliko_če ne pridejo seveda zraven škarje —: za osebne izdatke (zdravniki, strežniško osobje itd.) 3 mil. 575.919 Din, za kurjavo 1,242.773, za razsvetljavo 180.960, za vzdrževanje bolniških poslopij in naprav 622.110, za prehrano 4 mil. 782.188 (in morda še večl), za zdravila in zdravniške potrebščine 799.250, za inventar 1,119.110 in za razne druge izdatke 7&3.810. Skupno torej 13,106.120 Din. Državna dotacija pa znaša jedva 7,200.000 Din, kar je vse premalo, zlasti če vpoštevamo nekatere investicije, ki so nujno potrebne; to pa zlasti kot nadomestilo za razne zdravstvene zavode, ki smo jih imeli v Gradcu, Celovcu in Budimpešti. Prejšnja državna uprava je poskrbela za vzorno urejene bolnice in hiralnice, kamor so prihajali tudi bolniki iz Spodnje štajerske, Koroške in Slovenske Krajine. Po prevratu pa smo ostali brez teh zavodov, navezani edino na lastne zavode, ki so se pa že prej namenoma zapostavljali in zanemarjali. Značilno v tem oziru je, da smo imeli za celo Spodnjo Štajersko samo en Dečji zavod za 40 gojencev — vsi ostali pa so bili v Gradcu. Očividna je biia f likaj tendenca favoriziranja Zgornje in Srednje Štajerske na račun — slovenske Spodnjo Štajerske. Državna dotacija pa tudi z drugega ne zadošča, ako hočemo količkaj dvigniti nivo naših zdravstvenih ustanov, ki jih je treba opremiti z vsemi modernimi sredstvi. Proračunske postavke bi bile brez dvojbe še večje, ako bi se ne uveljavljalo z vso sistematičnostjo načelo, da posamezni zdravstveni zavodi kolikor mogoče povečajo in spopolnijo lastno gospodarstvo ter da iz lastnih dohodkov črpajo kolikor je pač mogočo (vrtnarstvo, svinjereja itd.). Posebno vzorno urejeno vrtnarstvo imajo javne bolnice v Mariboru, Celju in Čakovcu. V okvirju proračunskih možnosti gredo tudi prizadevanja oblastnega odbora za tem, da se vsi obstoječi zavodi popravijo, povečajo in tudi inventarno spopolnijo. Posebno močno se je občutil nedostatek, da ni imela mariborska bolnica porodniškega oddelka. Zato se je nakupil v Mariboru sanatorij Petrovo selo za sorazmerno nizko ceno ter so se prejšnji prostori preuredili. Otvoril se je porodniški in ginekološki oddelek, kjer je prostora za 50 pacijentinj. Kako zelo potreben je bil omenjeni oddelek, se je takoj pokazalo; že par tednov po otvoritvi je bil čisto napolnjen. V gradbenem oziru pa je treba ugotoviti, da so skoraj v vseh zavodih potrebna popravila oziroma nove zgradbe za razne oddelke ali pa za povečanje posameznih ^dclkov. V mariborski bolnici se je pokazala potreba, da se poveča kuhinja združena z lastno pekarno ter stanovanja za sestre strežnice, da se izvršijo uadzidki nad kirurgičnim in der-matološkim oddelkom ter kanalizacija. Tudi so razpisana dela za zgradbo nove izolirnice S prispevkom 123.000 Din pa se je izvršilo popravilo starega Rentgena. — V celjski bolnici je nujno potreben porodniški in ginekološki oddelek, skladišče za živila itd. — Tudi bolnica v Murski Soboti je potrebna, ne zadošča več potrebam in je nujno potrebna povečanja. — Ravnotako sta tudi oblastni hiralnici v Ptuju in Vojniku daleč premajhni, radi česar ni mogoče vsem mnogoštevilnim prošnjam za sprejem ugoditi, ker pač ni prostora. Baš radi tega bo oblastni odbor v bodoče j,odpiral privatno iniciativo na tem polju in se bo omogočilo križanskeinu redu v Muretincih, da si v tamošnjem gradu uredi in poveča hiralnico, kjer bo prostora za 100 hi-ralcev. Ravnotako se bo podprla tudi slična akcija usmiljenih bratov v Vrbju pri Žalcu. Najvažnejše vprašanje naše zdravstvene uprave pa je vprašanje umobolnice za ljubljansko in mariborsko oblast, ki je ves čas od prevrata sem zelo pereče. Špecielno k tej zadevi se o priliki še povrnemo. Vse pobude mariborskega oblastnega odbora na polju zdravstvene politike pa bodo dobile močnega pogona z organizacijo zdravstvene službe na deželi, ki temelji na tozadevni uredbi, sprejeti na seji mariborske oblastne skupščine dne 18. julija t. 1. Naša pričakovanja so v tem oziru tembolj utemeljena, ker je nova uredba plod temeljitega in dolgo^ trajnega študija zdravstvenih potreb našega ljudstva in pa ker predstavlja nesporno velik napredek z ozirom na dosedanje razmere v vršenju zdravstvene službe na deželi Spori ISSK MARIBOR : SK ILIRIJA. Danes, v nedeljo dopoldne ob 11 se vrši na prostoru SK Ilirija prva finalna hazenska tekma med prvakoma ljubljanskega ter mariborskega okrožja, SK Ilirijo in ISSK Mariborom. Družina Maribora je že imela dovolj prilike, da pokaže svoje odlično znanje in vsekakor uživa pri nas velik renom6 Njena hitra, premišljena in točna igra ter odločen temperament, združen s silno voljo do zmage sta ji vsakokrat omogočila zapustiti vtis jakega nasprotnika, s katerim treba v vsakem slučaju resno računati in ki je vedno v stanu pripraviti tudi najjačjemu protivniku neprijetno izne-nadenje. In dasi smo v poslednjem času malo slišali o bazeni ISSK Maribor, smo uverjeni, da more Iliriji resno ogiožati njeno pozicijo v prvenstvu Slovenije. Naš dosedanji prvak, ljubljanska Ilirija, pa upamo, da bo vkljub smoli, ki jo ima vsekakor precej, če upoštevamo, da sta mu najboljši igralki gdč. Tratnikova in Bernikova blesirani, znal obdržati častno pozicijo prvaka Slovenije, ki jo že dolga leta krepko drži v svojih rokah. DANAŠNJI NOGOMETNI PROGRAM. Današnje drugo kolo prvenstvenega tekmovanja I.a razreda nam prinaša dvoje tekem, ki obetata biti nadvse zanimivi. Saj so srečanja med nasprotniki Primorje—Hermes— in Ilirija—Slovan spadala vedno med najprivlačnejše tekme, kateri?! obisk je ueredkokrat prekašal poset najboljših mednarodnih tekem. Primorje, ki ima danes Hermesa za nasprotnika, bo moralo napeti vse sile, da doseže pozitiven rezultat. Iliriji, ki si je preteklo nedeljo priborila v težkem boju s Hermesom dve dragoceni točki, bo nastopila s svojo najboljšo garnituro, da parira Slovanu. Slovan sicer Ilirije ne doseza ne tehnično, ne taktično, ima pa druge vrline in sposobnosti, ki ga delajo prav nevarnega in resnega nasprotnika. Tekme se vrše v sledečem redu: Primorje— Hermes ob 15.43 na igrišču Primorja; ob 14 prvenstvena tekma rezerv. Na istem igrišču se vrši ob 8.80 tekma II. razreda Grafika—Natakar. Ilirija— Slovan nastopata ob 15.45 na igrišču Ilirije; v pred-telcmi nastopita ob 14 rezervi. Igra se ob vsakem vremenu. KONJSKE PRIREDITVE. Kolo jahačcv in vozačev Prestolonaslednik Peter* priredi v nedeljo, dne 7 oktobra v Ljubljani na igrišču S. K. Ilirija Concours hippique, ki bo obsegal nagradno skakanje čez zapreke, jeu de barre, cigaretno turo in skupni nastop vseh tekmovalcev. Prireditev obeta biti velezanimiva in elitnega značaja. Zlasti opozarjamo na dejstvo, da se zagrebške jahačice in jahači v večjem številu udeleže te prireditve. Do danes je prijavljenih iz Zagreba že 12 tekmovalcev z 19 krasnimi konji. Med prijavljenci je večje število konjeniških častnikov s polkovnikom Bojovičem na čelu in odlični civilni gospodje. Konkurence se udeležita tudi pri-znaui športni jahačici grofica Draškovič in baronica Remen. Opozarjamo na to zanimivo in neobičajno prireditev. Zaključne kolesarske dirke kolesarskega in motociklističnega društva »Sava t v Ljubljani, ki bi se vršile dne 7. oktobra, so se preložile za nedoločen čas. Volnene nogavice v vseh modnih barvah, - Tricct perilo za dame in gospode. - Moderne obleke, bluze in puloverje ter razne druge pletenine pri-JBp- poroča po priznano najnižjih cenah IGN. ŽARGI, »PRI NIZKI CENI Ljubljana, Sv. Petra cesta štev, 3 in 11. Športni pregied Čez štirinajst dni bo sprejel Hindenburg nem-5ke olimpijske zmagovalce v avdienci. Povsod jih sprejemajo, zavedajoč se važnosti športa v sedanjih dneh. Saj so poslali Nemci Rademacherja na Ja- LOURSE UEZUHE PLOŠČE (Sperrplatten) Glavno zastopstvo: Stavbeno in umetno mizarstvo A. RGJINA & C0MP.s Ljubljana Slomškova ulica št. 16 Telefon št. 2480 Prodaja iz konkurz-ne mase v Kočevju. Dne 3. in 4. oktobra 1928, vsakokrat od pol 11. ure dalje, sc bo vršila v Kočevju na licu mesta hiš. št, 235 razprodaja v konkurzno maso A. Kajfeža v Kočevju spadajočih premičnin, kakor: par težkih konj, vozov, sani, kočij, landauerjev, tovornih avtomobilov, gospodarskega orodja in strojev, pisarniške opreme itd. Konkurzni upravitelj: Dr. Ludvik Grobelnik, notar v Ribnici. ZAHVALA. Vsem, ki so spremljali mojo nepozabno hčerkico, učenko Matildo Miilleret na njeni zadnji poti, izrekam svojo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo č. g. kapelami M u n d a za v srce segajoči nagrobni govor ter kornemu vikarju č. g. Kokošineku za pogrebno spremstvo, kakor šolskim sestram 5. razreda za njihov trud in požrtvovalnost. Matilda Vodišek, mati. Cene/še kot on f? A 7 0J?nn A / A H i v n /j i ii iv j i / /i m i s« i/ob' usakoorsmo manu/akturno blago samo ori 1RPIN, MARIBOR, o,a0m trg šieu. L Velo izbiro zimskega blaga za plašče in spodnje perilo dobite skoraj po lastni ccni, enako tudi izgotovljene obleke, velike in male, v trgovini TOMŠIČ - Sv. Petra cesta št. 38. ponsko iz zunanjepolitičnih ozirov, na pritisk mi-ministrstva za zunanje zadeve. Glej »Slovenca« od 27. t. m. Tam na Japonskem tekmujejo z japonskimi atleti francoski atleti. V Dajrenu (nekdanji ruski Dalnij pri Port Arturju) so se vršilo dvadnevne lahkuutletske tekme, obakrat 50.000 gledavcev. Zrna-gali so Japonci, prvi dan 29:26, skupno pa 78:72; tekme se ponovijo v pravi Japonski, v Tokio. Ni čudno, da so Japonci zmagali; vsi dobri francoski atleti niso mogli iti tako daleč. 1500 šolskih deklic je Francoze sprejelo; novi stadion so tedaj otvorili. Nekaj rezultatov: krogla Noel (Fr.) 13.71, skok na daljavo Nanu (Jap.) 7.30 m, v višino M6-nard (Fr.) 1.92, ob palici Vintousky (Fr.) 3.88, treskek Nambu (Jap.) 14.88, kopje Siiniyoski (Jap.) 62.10, diskos Noel 46.10, nov franc. rekord. Na vzhodnoazijskih tleh nov francoski rekord! Kaj hočeš več! — V Pragi so je vršila tudi lahkoatletska tekma; povabljena sla bila Nemca Peltzer in Hirschfeld. Peltzer prej v Budimpešti ni imel sreče in je bil tudi preveč od vožnje izmučen; na 400 m lese ga je pretekel Italijan Tavernani v 54.4 (P. 58.2), v teku na S00 m pa isti v 1:55.4 (P 1:55.8). V Pragi je tekel Peltzer brez prave konkurence 800 metrov v 1:57.4; Hirschfeld, zmeraj v dobri stalni formi ie sunil kroglo 15 65, 15.83 in 15.53 m daleč; Douda' 13.81 in 13.94; Hmelik 13.79 in 13.35. Diskos je zalučil Hirschfeld 43.03 m daleč. Glej o njeni >Slovenca« od 28. t. m. Prav tam smo opisali tudi Nurmijev tek na Hohe Warte, brez konkurence 5000 m v 14:54, v luči žarometov. Samo ob sebi je umevno, da je tam tiskovna pomota; drugi tekači so imeli 500 m naprej in ne 5000 Nuimijev rojak Yrjola je zmeraj boljši; glej »Slov.« od 29. t. m. Njiju sosed Šved Hallberg je v skoku na daljavo zboljšal švedski rekord na 7.50 m. — Leistner, ki teče 110 m lese zmeraj pod 15 sek . bo ostal \ Evropi, v Nemčiji. Gospa Blechova je vrgla diskos 32.13 m daleč, čslov. damski rekord. — Ljubljančani so premagali Zagrebčane 78:64; glej 2SI0-venca* od 25. t. m. Zanimanje za lahko atletiko je pri nas še zelo majhno; drugače je drugod, prim. Francijo, kjer hočejo uslanoviti posebno spor/no ministrstvo. Mcčni Francoz Rigoulot bo prišel na Dunaj in naznanja naprej, da bo podrl dva svoja rekorda, obojerečni poteg 139.5 kg in obojeročni suuek 179.5 kilogramov. Nemec Strapberrjer je obojeročno tezno dvignil 125 kg, nov svet. rekord; doslej Dunaj-čan Schielberg 122.5 kg. StraBbergerjev rojak Schmerling je imel roko ranjeno; sedaj je ozdravel in se bo boril proti znanemu Italijanu Robertu Robertiju; ta je 100 kg težek, 1.94 m visok, rutiniran, in bo Schmeling kaj težko uspel. Rcbertijev rojak Nando Tarsi je v de-seli rundi prenehal z bgjem preti Jacku De!r.neyu; boj je bil določen na 12 rund, Delaney je zmagal. Paolino se bo boril s Knutom Hansenom, s Shar-keyem in z Riskojem. Vse to v Ameriki. Amcrikanci so v tenisu ugnaii Avstralce 3:2; Italijani pa Švicarje ' Koželuh Karel je premagal Richardsa in ga hoče v Forest Hillu premagati še enkrat; ameriški listi pravijo, da združuje Karel lastnosti Tildena, La-ccsta, Borotra in Cocheta. — Suzana je za spremembo zopet enkrat napovedala »ta ne bo več igrala in da ji raket smrdi. — Wallis-Myers je sestavil običajni seznam desetih najboljših moških in ženskih igravcev tenisa, amaterov samo. Prvi pri moških je Cochet, nato Lacoste, Tilden in Hunter; damam pa načeluje Helena Willsova, daleč pred Alvarezovo, ki je druga; tretja je Avstralka Ackur- J stova. Druga dama, Angležinja Weynell, je preplavala Kanal. Sedaj je to že tako v modi, da se kmalu nihčo več za Kanal zmenil ne bo; šlo bo samo še za čas. Weynellove rojakinja Copper je plavala 300 yardov prosto v 3:57, nov angl. rekord. Nov angl. rekord je napravil tudi Oger Barany, 100 yardov v 54 sek. V zadnjem času beremo zopet veliko o nemškem kolesarju Saicallu. Priboril si je na primer pokal mesta Breslau, prevozivši 100 km v 1:33:19.1. Nogomet nam prezentira v zadnjem času sama presenečenja. Cehi premagajo Ogre 6:1!, Budimpešta Berlin 8:0, Anglija Irsko 5:0, Torino Barcelono 5:0 in 4:0!, in sicer na igrišču Barcelone, kar gotovo nekaj pomeni. — Vemo, da so v Amsterdamu premagali Ur.uguayci Argentince; Argentinci so hlepeli po revanši in so res doma ugnali Uruguyce 1:0, kar smo že pisali. Sedaj so pa zopet Urugauvci hlepeli po revanši, zopet so se udarili in so drug drugega premagali; rezultat je bil namreč 2:2. Pa se bodo kmalu spet. O nogometu v Južni Ameriki bo prinesel »Slovenec« te dni daljši članek. Redni občni zbor Društva Zoo v Ljubljani bo 6, oktobra t. 1. ob 'A 0 zvečer v Prešernovi sobi restavracije »Slon«. - Zaradi važnih sklepov naj se zborovanja udeleže v s i člani. — ODBOR. Poizkušena goliufra V zadnjem času postaja Maribor eldorado raznih špekulantov, ki bi radi s ponarejenimi podpisi porokov prišli do večjih denarnih zneskov. Znani sta imeni Trpin in Jugovič. Topot je poskusila svojo srečo kar cela družba. Ivan Gabrič in Andrej Debeljak.sta dolgo tuhtala, kako bi prišla do denarja. Seznanila sta sc z znanim Perschkejcm (Ljudska blagajna), ki naj bi jima izposloval menično posojilo v znesku 50 000 Din pri Hrvatski štedionici. Ponaredili so se podpisi dveh porokov, in sicer Jakoba in Marije Jurše iz Hoškcga Pohorja ter Itana in Terezije Marin iz Lomnice. V poslednjem trenutku pa je načrt splaval po vodi. V Hrvatski štedionici sc je nenadoma pojavil sam Ivan Marin, ki je izjavil, da menice sploh ni podpisal in da ne prevzame nobenega poroštva. Do denarja pa bi bili gospodje vendar le radi prišli. Zalo se je Pcrschkc odločil, da najame na svoje ime pri Hrvatski štedionici posojilo v znesku 70.000 Din. Poroštvo bi imela prevzeti baje po posredovanju davčnega izterjevalca Janeza Černeta, neka posestnica Marija Černe iz Kumna na Pohorju. Ker pa je imenovana odrekla svoj podpis, so dobili neko Mariborčanko, ki naj bi nastopila pri Hrvatski štedionici mesto Marije Černetove proti odškodnini 500 Din. V zadnjem trenutku pa sc je ženica zbala in vse izdala. Družbo goljufov so izročili sodišču. Najcenejši nakup vseh šolskih potrebSčin in Šolskih knjig M. Tlčar, Ljubljana 1 Msznr&d sodišča Simon Frliuc sc bo maščeval... Viri ne navajajo, zakaj kuha Simon Frlinc že par let sem silno jezo nad Petrom Ocvirkom. Morda je Peter hodil Simonu v zelje — toda dejstvo je, da je že parkrat obetal Simonu pred tovariši strašno maščevanje nad Petrom. S silno preroškim glasom je pevdarjal ob takih prilikah užaljeni fant: »Simon Frlinc se bo maščeval... silno se bo maščeval!« No in letos junija se je zgodilo. Pripeljal Dne 19. oktobra 1928 bo na Okrajnem sodišču v Ljubljani, soba št. 15, javna dražba posestva Zgornji Rožnik, obstoječega iz hiše, gospodarskih poslopij, vrta, njiv, travnikov in gozda. Cenilna vrednost 332.484 Din. Najmanjši ponudek 221.656 dinarjev. Vsakovrstne trgovske knjige, štrace, mape, noteze, herbarije, odjemalne knjižice, bloke, zvezke i. t. d. nudim po skrajno ugodnih cenah I Na debelo! Na drobno I Anton Ljubljana, Florjanska ul. 14. Knjigoveznica In črtalnica trgovskih knjig. Direkcija drž. rudnika Velenje nabavi dne 15. oktobra 1928 pismenim pogodbenim potom Mannes-mannove cevi z armaturom. Ponudbe je kolkovati 3 5 Din. Pogoji in specifikacija sc dobe pri podpisani. — Iz Pisarn« Direkcije državnih rudnika. Velenje br. 7287. L SWkuš - Uubljana priporoča svojo zalogo dežnikov, solnčnikov in sprehajalnih palic Popravila točno in solidno laraeiše in najlepše mM o za moške obleke se dobi v specijalni trgovini sukna pri Franc Bedič razpošiljalnica sukna, Maribor, Aleksandrova 28. Zahtevajte fCMn^Mlif a 1000 brezplačni VMfUielvIit slikami A. KIFFMANN, Maribor št. 40 b pri švicarski tvornici ur. Lastno izdelovanje okrovij in sestavljanje ur (remontaža). -ms Din 49 - ura na sidro (ankerica) nekoliko boljše izvršitve 65"- 3 letno jamstvo. Ure: Ornega, Doxa in druge znamke cenejše nego drugje. "W Din 64- z enim zvoncem, z 2 zvoncema Din 69"—, 3letno jamstvo. Pošiljam po Dovzetju. Za neodgovorjajoče vrnem denar nazaj. Primarij dr. Hup Robič špccialist za kožne in spolne bolezni ordinira sedaj v MARIBORU, Kamniška ulica 2 (Trubarjeva 13) ob delavnikih od pol cue do pol treh, ob nedeljah od devete do desete. Pozor 9mer;hanci! Prodam kmečko potestvo z gospodar. poslopjem in vsem kmečkim orodjem za nizko ceno vsled družinskih razmer. Cena po dogovoru. — PETER PANTAR, Podlož štev. 15, ooita Lož. Ne zamudite znatnega popusta na vsa oblačila, pri Jos. Rojlna, Ljubljana. se je tega meseca enkrat Simon z vozom v Dvor, da bi tam poiskal Petra in nad njim izvršil svoje maščevanje. Obstal je z vozom pred Lebnovo gostilno in je takoj stopil v vežo Razume se menda, da je bil Simon ob tej jirilild zadostno pijan. Prišel je torej Simon v vežo in je tam povprašal, kje da je tisti Peter Ocvirk Da ga bo tako premikastil, da ga niti za ocvirk ne bo ostalo! Peter je tisti čas baš sedel v veži in se je ravno mastil z žgauci. Na mah mu je padla žlica iz ust, ko je zagledal Frlin-ca; milo se je ozrl na zraven sedečega Jerneja. Pa je bilo že prepozno: Simon se je zaletel v Petra, z vso silo ga je zgrabil ter ga potegnil izza mize in ga vrgel ob tla. Na tleh ležečega je suval na pre-mile viže, nekaj časa samo s pestjo, potlej pa je privlekel iz žepa še nož. S tem je Petra dvakrat prav močno sunil in sicer enkrat po telovniku, drugič pa po srajci; s tretjim zamahom ga je pa zndel v levo laket. Morda bi Simon še ne odjenjal s tem mesarskim poslom, da ga niso zgrabili došli gostje in ga potisnili iz veže ven. Peter je dobil zelo težke poškodbe od teh noževih ubodov; bil je za delo 20 dni docela nesposoben. Vse priče povedo soglasno, da Simon ni bil tako pijan, da ne bi vedel, kaj da dela, kakor bi se seveds rad izgovarjal Simon sam. Bil je sicer vinjen, todr. tako zelo spet ne! — Simon je za svoje »maščevanje« dobil 3 mesece ječe. Zgodba o kolesu na obroke. Mizar Jože iz Sodboj je letos spomladi kupil pri neki ljubljanski tvrdki moško dvokolo za 2475 dinarjev. Zavezal se je ,da bo kolo plačeval v obrokih. Prvi obrok v znesku 1180 Din je res plačal, toda potem je s plačevanjem prenehal. Navzlic temu, da si ie tvrdka pridržala lastninsko pravico do kolesa vse dotlej, dokler ne bodo plačani prav vsi obroki, je Jože prodal kolo sosedu Antonu za 2050 Din. Ta denar je, ne da bi poravnal pri tvrdki nadaljne obroke, gladko zapravil. Ko ga je sodi"<če poklicalo na odgovor, se Je zagovarjal češ, da kolesa ni prodal, pač pa zastavil za 500 Din. Ko je pa hotel po preteku gotove dobe spet kolo dvigniti, je sosed Anton isto že dalje prodal. To pa ni res, ker pravi Anton, da mu je res izplačal 2050 Din in tudi tudi priče to potrdijo. Sicer pa ga poduči senatni predsednik, da bi prav tako zagrešil kaznivo dejanje, če tudi bi kolo samo zastavil Kajti kolo je bilo še vedno last tvrdke in to je on dobro vedel; tako blago pa se pod nobenim pogojem ne sme odtujiti. Jože je bil nato kaznovan z 2 mesecema težke ječo; vsak mesec en post in trdo ležišče. »Garancija.« Cene je pretkan ptič; žvižgati sicer ne zna druge, kakor vedno enako polko, toda se zato tembolj razume na drugačne reči. Prišel je oni dan k znanemu mehaniku po različne potrebščine za h kolesu: blatnike, zvonce, plašče, cevi itd. Teh stvari pa ni plačal, bog ne daj! Da bo že zaradi plačila uredil njegov prijatelj Tone, ki sploh zanj »garantira«. Mojster je Cenetu res verjel, ker je oba poznal takisto Ceneta kakor Toneta. Dal mu ie torej več njemu potrebnih stvari, za katere je bil Tone prosil. Pa je bila s tisto prijateljevo »garancijo« taka, da Tone zanjo še vedel ni, kaj šele da bi bil Cenetu kaj naročil. Tako se je namreč izkazalo na sodišču, kamor ga je posadil na zatožno klop mehanikar, ko je le videl, da s plačilom ni nič. Sodnik je mojstru povedal, da naj drUgič bolj pazi na takšne »garancije«; radi Pepeta pa' je menil, da je najboljša garancija, da se bo dfugi^ takih sleparij ogibal, ako ga posadi za jjar' dni na ričet. Posadil ga jo torej kar teden dni, pa je Cenetu hudo, ker pravi, da tudi za ta teden lahko garantira njegov prijatelj Tone ... Damske plašče, najmodernejše, od 300 — 900 Din dekliške plašče od 2 do 14 let od 120 — 450 Din športna krila, zimske bluze od . . 70 Din naprej otroške zimske oblekce .... 28 Din naprej nudi v veliki izbiri tvrdka F. in I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra c. 29 Oglejte si razstavo v izložbi! Sadje v gospodinjstvu. Konzerviranje sadja in zelenjadi. Spisal M. Humek. Cena Din 24*-. Jugoslovanska kn igarna v UubPani. goste Jaz Aea Čilag s svojimi 185 cm dolgimi divnimi Lorelei lasmi sem dobila iste vsled uporabe pomade, katero sem sama iznašla. Ista je priznana kot edino sredstvo proti izpadanju, za podkrepitev razvitka za in za ojačenje las. Pospeši pri damah, gosoodih in otrocih razvitek gostih in Krepkih las in jim da že po kratki uporabi naravni blesk in naravno barvo ter jih varuje pred prera-nim osivpnjem tja do visoke starosti. Cilag-pomada odsirani prhljaj tekom 48 ur. Nobeno drugo sredstvo ne vsebuje toliko hranljivih snovi za lase. kakor Cilag-pomada, ki je po vsej pravici pridobila si svetovni sloves, ker dame in gospodje že po uporabi prve steklenice dosežejo najboljši uspeh; izpadanje las izostane popolnoma že po nekaj dneh in pokaže se takot nova rast. Ta uspeh dokazuje moj 50 letni jubilej in milijoni zahvalnih pisem, ki sem iih prejela iz celega sveta. Cena velikemu lončku Cilag-pomade Din 60'—, dvojDemu Din 90'—. K vsakemu lončku je potrebno. I stekl. Specinl Shampon (i.a 20kratno tzmivanje glave) Diu 25"—. — Poštnina posebej. Razpošilja se proti povzetju ali predplačilu iz tovarne /n S H. S. KaslBvlJajte svojo naročbo toJno ns .nURORA" Sekt 40, Novi Sad, Žtljeznlika ulica 38 Preprodajalci in zastopniki s« iSčejo za vse kraje. Dokument ..svobodoluba" Za katoličana je jasno, kakšno poslanstvo ima Cerkev. Ona nadaljuje versko-nravno delo Kristusovo in posreduje človeku duhovne sile, ki prihajajo človeštvu cd Kalvarijske daritve. Pri tem delu za duše, za prepojitev človeškega zasebnega in javnega življenja s Kristusovo resnico, zapovedjo in milostjo sega Cerkev po sredstvih, ki se ji zde uspešna in primerna. Življenje se spreminja, menjavajo se gospodarske, družabne, politične razmere in Cerkev ne bi bila živ organizem, ako ne bi znala prilagoditi svojega dušnopastirskega dela razmeram, v katerih po zgodovinskem razvoju živi človeštvo, ako ne bi zmogla uveljavljati svojega poslanstva v najrazličnejših dobah in pri najraznovrstnejših narodih. Prav v tem je njeno vescljstvo, da ne okori in je živa v sleherni dobi in se uveljavlja v vsakih razmerah ter more stopati prti vse, po kulturi in narodnostnih svojstvih prepestre narcde. Cerkev zato samo izpričuje svoje vesoljno poslanstvo, ako je v novejših časih splošnega združevanja in vsakovrstnih organizacij segla tudi ona v svojem delu za duše po sredstvu organizacije. Cerkev je že od nekdaj uvajala v svoji sredi družbe in združenja, bratovščine in redove za najraznovrstnejše cerkvene, dobrodelne in kulturne namene. V sedanjosti so se oblike združevanja vernikov razmnožile, organizacije cerkve in katoličanov prikrojile sodobnim potrebam in zahtevam. Ne more biti dvoma o tem, da ima Cerkev pravico, da snuje svoje verske organizacije in da gleda, da organizacije katoličanov spoštujejo in uveljavljajo njen nauk, njeno zapoved življenja in da spoštujejo in čuvajo njene pravice. Cerkev ima dolžnost in če dolžnost, tudi pravico, da skrbi za verskonravno življenje, da duha Kristusove resnice in zapovedi zasaja povsod, v zasebnem in javnem življenju, v življe-. nju posameznika in družbe. Kristjana veže krščanstvo tudi v društvu. Krščanstvo vendar tir-ja zase vsega človeka. Ker ima Cerkev pravico dela in skrbi za krščansko življenje poedincev in dmžbe, ima tudi pravico do sredstev — razpoložljivih, dopustnih in primernih. Zato sme družiti vernike v verskih organizacijah, da združeni bolje goje versko življenje, bolj rastejo v krščanski kreposti, da uspešneje lajšajo stisko bednih in gorečneje kot apostoli širijo krščanski duh. Kultupia društva, gospodarske organiza-ciie, politična združevanja res ne zasledujejo smotrov; /ki bi neposredno brigali Cerkev, toda vsaj to pristoja Cerkvi, da pazi, da katoličani ne vstopajo v organizacije, kjer bi trpelo njih versko-nravno življenje, in da dela na to, da se tudi v takih organizacijah vsaj ne gazi krščanska resnica in zapoved ter ne tepta pravica Cerkve Enako je gotovo, da imajo katoličani pravico, da snujejo svoje organizacije. So vendar državljani in v dobi svobodnega združevanja imajo pač iste pravice kakor drugi državljani. Zato so upravičeni, da snuiejo svoja društva s krščanskim kulturnim programom in da v uresničitev svojega kulturnega programa strinjajo svoje vrste v jakih gospodarskih ustanovah in močnih političnih strankah. Ta pravica se Katolikom priznava po največjih in najsvobodo-Ijubnejših državah. Spominjamo le na Združene države. Tudi iranccskim katolikom se ta pravica ne krati. Svobodoljubnost pa taka! Kar priznavajo Cerkvi in katoličanom po najkulturnejših državah, to bi želeli odvzeti slovenskemu katoliškemu narodu slovenski svobo-domisleci. Dokument, ki to dokazuje, je od takratnega velikega župana dr. Baltiča in dr. Pe-stotnika podpisani znani akt na ministrstvo prosvete z dne 24. aprila 1925. P. br. 3412. Kulturna organizacija katoliške mladine naj se prepove dijaštvu, sleherno sodelovanje pri Orlu za-brani učencem in učenkam državnih in zasebnih osnovnih, meščanskih, učiteljskih in srednjih šol Sleherno društveno udejstvovanje m četudi samo v kongregaciji ali bratovščini bi :•* smelo vršiti le v šolskih prostorih in to pod šolskim nadzorstvom, ki ga odredi seveda direktor ali upravitelj zavoda. Kdor bi se tem odredbam ne pokoraval, četudi po volji staršev, ga zadeni stroga kazen, četudi s posledicami za življenje. Orlovske odseke, ki bi dopuščali kakršnokoli sodelovanje ljudskešolske ali srednješolske mladine, pa naj notranje ministrstvo kratkomalo razpusti. Ti predlogu ljubljanskega velikega župa-• na dajejo sicer delu Orla in kongregacije v vrstah dljaštva in ljudskošolske mladine priznanje, saj izvirajo iz strahu pred sadovi tega dela, ali merijo na to, da bi slovenski ljudski šolar in slovenski dijak bila primorana v društva, kjer se ne gradi na osnovi krščanskega svetovnega nazora, da bi slovenska mati ne mogla pošiljati svoje hčere, ne slovenski oče sina v društvo, kjer se spoštuje vera očetov. Da bi predlogi uspeli, je bilo treba crmft ln naslikati orlovstvo in V3e. kar je z orlovstvom v zvezi ali ne v zvezi, kot državnemu edinstv i, nedeljivosti države in obstoječi ustavi nevarno. V tem dokumentu se s podpisom uradnih oseh ovaja v Belgradu vse, kar jc pri Slovencih katoliškega. Duhovščina, zlasti »mlajši, strupeni« duhovniki, ljubljanski škofijski ordinariat, Jugoslovanska tiskarna in katoliško časopisje, St-S z njenim voditeljem, kongregacije in razrazlič-nejše prireditve ter predavanja, celo večerne verske vaje, posebno pa Orel, vse to je očrnjeno v iem aktu kot separatistično, državi in njenemu edinstvu nevarno. »Duh. ki živi v orlovskih organizacijah, sovraži ime Srb in pravcslavje.^ Celo nedolžna beležka v zvezku šhc Tjclcškc učenke mora pomagali, da se more sumničiti delovanje duhovnika v šoli in podtikati besedi ra* kolnik za Srba grozen pomen. Tudi katoliška semenišča ne dajo lemu aktu pokoja. Tu da se vseoavajo napačni nazori o razmerju Cerkve do države, ki prehajajo na šolsko mladino: »kakor, Cerkev kot institucija je od Boga nadrejena državi ,kaj nas brigajo odločitve kraljevske vlade.« »Cerkev in njeni vzgojni vplivi hočejo dvigniti svojo avtoriteto nrd državo, so sovražniki miru, reda, notranje konsolidacije, neprestano podpihujejo nov ogenj neprijateljstva in anarhije.« Kakor da je Cerkev strmoglavila že toliko prestolov in so bili papeži ter škofje vodje političnih revolucij v Evropi! Vloga dr. Baltiča in dr. Pestotnika na ministrstvo prosvete je dokumnt! Iz njega diha sovraštvo do vsega, kar je katoliškemu ljudstvu sveto in drago. V njem se zrcali svobodoljubnost, kot je nima Amerika! Dokumentirana je v njem svoboda vesti, kakor jo umevajo svobo-domisleci: zanje pač svoboda, za katoličana pa policijsko nadzorstvo! Dokumentirano je v njem, da se slovenski svobodcmisleci še niso povzpeli do priznanja vsega kulturnega sveta, da ima tudi katoličan državljansko pravico svobodnega druženja. To je tudi dokument vsakemu katoličanu, kaj je dati na svobodomiselno zatrjevi-nje, da nie-o nasprotniki vere in krščanstva, ampak samo klerikalizma. Ta dokument je zamišljen kot bič, a je liudstvu postal žarek, ki daje veliko spoznanje, kje je pot vernega človeka. 3«d e m. Nemška judovska plutokracija. Rotschild, Mendelssohn, Rathenau, Dern-burg, Stinnes, itd. so njeni tipični predstavniki. Oglejmo si jih nekoliko. Rothschildovo »dinastijo« je ustanovil Ma ver AmschelO), ki se je rodil 1. 1743 v Frank-furtu. V mladih letih je barantal s staro šaro-1. 1775 ce začnejo njegove finančne operacije L. 1890 se je cenilo premoženje nemške panoge Rothschildove rodbine na 300 milijonov mark Medtem se je ta rodbina udomačila v Franciji, Angliji, Avstriji ter prakticirala originalno roa-binsko politiko s sijajnim finančnim efektom. Člane te »mednarodne« rodbine se ženijo med sabo, tako da ostanejo »dobički in zgube« v hiši!! Premoženje Rothschildov je narastlo že pred vojno na 10 milijard mark. Špekulacija •? franc. frankom 1. 1024, n. pr. Rotlischildcm ni škodovala, kajti eventuelne izgube francoski!-Rothschildov sc pomenile ravno toliki dobiček angleških. Plutokratska dinastija »Mendeišsohn<•., ki jo je ustanovil 1. 1729 Jožef Mendelssohn, je bila v tesnih zvezah s cesarsko rodbino Hohen-zollern in je imela vpliv i:a državno politiko. Tako n. pr. je Bismarck 1. 1S65 vprašal na tajni konferenci Pavla Mendelssohna, kakšno stališče bi zavzeli finančni krogi severne Nemčije gled: nameravane vojne z Avstrijo. L. 1903 je umr! Ernst Mendelssohn kot eden najbogatejših mož Berlina, oz. Nemčije. V zadnjih letih pred svetovno vojno je stopil v ospredje državne nemške politike jud Dernburg. Bil je prvotno bančni ravnatelj in postal vsled svojih velefinančr.ili podjetij ravnatelj nemške kolonialne politike (nemška nesrečna kolonialna politika v Afriki je združena deloma z njegovim imenom) in državni tajnik. Ob njegovi smrti se je cenilo njegovo premoženje na 200 milijonov mark. Jud Gcrson Bleicliroder je bil svetovavec Bismarcka pri določitvi francoske vojne odškodnine 1. 1871. Ob smrti (1. 1893) je zapustil 300 milijonov mark premoženja. V 20. stoletju se je nejavila v Nemčiji plu-tokratična »dinastija« Rathenau. Jud Emil Rathenau je prišel v drugi polovici 19. stoletja brez vsakih sredstev v Filadel fijo. Po vrojenem finančnem instinktu je tam zaslutil sijajno bodočnost telefona in elektrotehnike. Vrnivši se v Berlin, si je priskrbel državno koncesijo za napeljavo telefona in je ustanovi) A. E. G. (AUgemeine Elektrizitatsgesellschaft) v času, ko bi se »elektrizacija in telefonizacija« prometa vsakomur zdela fantastična. L. 1900 je Rathenau ravnatelj A. E. G., ki je razpolagala z glavnico 200 milijonov mark. Sin Valter je podedoval v polni meri očetove »talente« ter zasnoval poseben gospodarski sistem »Planwirtschaft«. ki je bil v tem, da je isto podjetje, (A. E. G.), ki je delalo električne naprave, ustanovilo tudi podjetja za konsum, recimo električne železnice, ali posebne družbe zi električno razsvetljavo. (»Verschachtelungssy-stem«), V svetovni vojni je nemško vojno ministrstvo Rathenau-u poverilo nalogo, da »organizira industrijo in trgovina za vojne namene« Pod njegovim vodstvom co nastale velikanske gospodarske državne centrale v Nemčiji (p"> istem zgledu tudi v Avstriji), ki so zasegle vse sirovine in izdelovale vojne potrebščine ter na kupovale živila, tako da se je razvil kapitalistični državni socializem, ki je polagoma male obrtnike in trgovce (seveda krščanske) izločil iz voi nih dobavljenj. Veliki državni upravni aparai. je seveda rabil mnogo csobja in tu sc jc nudili neštetim judom sijajna prilika, se izmuzniti vojaški službi ter organizirati za voi?ško fronto »gospodarsko fronto* Vrhovni šef te di ugc i fronte je bil prav Rathenau. 2e 1. 1912 je pisal Brrliner Tagblatt tesc- j de, ki so ta razvoj prerokovale: »Nemčijo vla 6G:etn!ca Društva sv.Hieronima Jutri, SO. t. m. se začnejo proslave 60-letnica hrvatskega Društva sv. Hieronima, ki vrši med Hrvati isto vlego kot Družba sv. Mohorja med Slovenci. Baš radi velike krize, v kateri se nahaja hrvatska knjiga ima proslava še poseben pomen. Vaš dopisnik je imel ob tej priliki razgovor z društvenim urednikom dr. Andričem, dušo društva, ki mu .ie za či»atelje v Slovenca- podal najprej nekaj zgodovine. Društvo j« bilo osnovano 17 let kasneje od Družbe sv. Mchorja. Hrvatom je to društvo dal kardinal H a vi i k, Slovak po rodu. Prvi predsednik društva je bil Trma Gajdek, ki je vodil društvo 17 let. Med prvim sotrudniki so bili kas-r.ejsi zagrebški nadškof Po sil o v ič, poznejši sarajevski nadškof dr. S t n d 1 e r, hrvatski pesnik ivan vit. Trnski. Prvi urednik pa je bil dr. Fr I v e k o v i c , avtor velikega hrvatskega besednjaka. Vehki prijatelji društva so bili škof St rosama y e r in Dobri 1 a. Predstavniki hrvatskega katoliškega pokreta so obračali takoj od začetka veliko pozornost t »j kuiturm ustanovi. Prvih petdeset let je društvo ^alo okoli 8,000.000 knjig, zadnjih deset let pa AOJU.OOO. Društvo se je v začetku vzdržavalo z darovi ni cianarino. Ob 25-letnici je zgradilo že svojo veliko palačo v Zagrebu, ob sedanji šestdesetletnici pa bo postavilo novo palačo - -.Hišo dobrega tiska«. Vse izdaje financira društvo tz lastnih sredstev. Sed.-nja proslav je zamišljena tako: V vseh katoliških hrvatskih cerkvah bo hkrati tudi cerkvena proslava. V Zagrebu se je izvajal Širolin oratorij: »Zp.dnje obhajilo sv. Hieronima«, ki ga je dirigiral avtor sam. Za Zagrebom bodo proizvajali v Osijeku, v Splitu in drugih mestih Pri zagrebški maši se bo prvikrat pela staroslovanska maša v čast sv. Hieronima, ki jo je skompeniral Krsto Odak V februarju ali aprilu pa bodo zima je kulturne manifestacije. Razstavili bodo svoje knjige, odkrili spominsko plosco kardinalu Havliku, imeli občni zbor društva, na katerega bodo povabljena vsa slovanska kulturna društva. Tretji dei proslave pa se bo vi šil koncem drugega leta, ko bo dovršena nova društvena palača. Društvo je izdajalo dola kat. piscev. Dr. Deželic sodeluje pri društvu zadnjih pet let. Vsi stari in mladi književniki katoliškega naziranja so zastopani v hiercnimskih izdajah. Velikega pomena so izdaje Kršnjavega in Buliča, dvojice najstarejših hrvatskih delavcev. Tudi »Hrvatska prcsvjeta< je prešla k društvu. __ Dr. AnJrIČ je izrazil željo, da pride do čim csje zveze med Družbo sv. Mohorja in sv. Hieronima. Naj bi se prestavljale medsebojne knjige kot je hiercnimska družba že storila s Pregljevimi > Božjimi mejniki«. Društvo ima namen, da n.-.čne izdajati rodbinski tednik, popularno znanstveno knjižnico in dela pokojnega škofa Mahniča. M. U. N. K.: Pariški teatri in drugi spektakli Ustrašil sem se, ko sem ta naslov napisal. Zakaj utegne si kdo misliti, da bom podal seznam zabavišč ali kar navodilo za »zabavanje.' po Parizu, kar bo lahko izrezal in shranil za priliko (kdof ve namreč, kaj ga še vse doleti?). Ali pa se bo kdo kot bolj ali manj strog moralist namrdnil, češ, kako se pa »zabavajo« po Parizu, kujoni. Naj koj od začetka obema in vsem svečano z;, trdi m, da se motite prav zares. »Zabaval« da bi se — slovenski študent? Pogleda že marsikam in vtakno svoj nos kamorkoli, »zabava* se pa ne. To bolje in laže opravijo njegovi srbski tovariši ... Zato vidim, da je moj naslov zelo neprimeren. Ker pa sc ono betvo estetike v meni črtanju upira, upam, da mi eprostite. Kamor prideš, povsod je križ. Hoje in muzejev in gledanja in pažnje na avtomobile in slabega zraka podzemeljske železnice si kmalu sit. Pa ti pride želja, da bi se >kam dejak. Posebno se te loti korajža, če nisi sam, ampak imaš vsaj enega ali dva sotrpina s sabo. Zavest — skupne blagajne te ohrabri. Kupite zato časopis, da veste izbirati, kam bi jo potegnili zvečer. Kakor je velik Pariz, tako so veliki pariški časopisi. Zato paziš, da koga v nos no dregneš, ko list razgrinjaš. Nato iščeš, dokler te eden izmed tovarišev v kranjski francoščini ne epozori: »Viš, spectacles — špektakll« In potem izbirate... Ni lahka reč: čez trideset teatrov ... dvakrat toliko kinogledališč ... Sancta simplicitas! Kako .ge bomo zedinili? Pa to šc nič ni. Bolj proti koncu — hvala Bogu — smo iztaknili drobno rdečo tedensko revijo: >La Seinaine il Pariš... ce qui se verra, s^ntendVa, se fera k Pariš du ... au ...« Vesel sem bil, da nam je bila blagajna že bridko globoko usahnila. In pomiloval sem vse, ki imajo denarja dovolj pa bi se za vsako ceno radi zabavali in so sploh samo zato prišli v Pariz Ce to revijo spoznajo — hvala lepa in lahko noči To so skrbi in omahovanja, huje ko pred konkur-zom ,.. Kaj mislite! Najprej seznam restavracij: v vsaki številki po eno opišejo od vrha do tal in to priporoče. Kosilo ob klasični godbi samo 35 frankov... Nato: Liste des Bars: kar po okrajih... Iu še: Liste des Cabarets et Dancings: Lido in Magico City, Nevv Monieo in Don Yuan, Grand Ermitage Moscovite in Malsonnette des Co-mddiens russcs... Potem Music-Halli: Bobino, Fo-lies Bergfere, La Lune Rousse, Concert Mayol, Moulin Rouge ... Kje so šele teatri, kje kinematografi — kar po okrajih —, kje druge prireditve: izleti v avtobusih, dirke, predavanja, vodstva. .. Ah. Srečo mora imeti, kdor hoče tu pravo zadeti, Najbolje jo pogruntaš — če nimaš mnmona dovolj —■ da se priznanih firm držiš, ki so stare dati pomeni dobro računati... na mestih, ki odločujejo našo usodo..., so potrebni dobri ra čunarji... Bi-li bilo napačno, iskati te računarje med judi? Kadar je (cesar) Viljem v zadregi, pozove Ballina, Simona, Goldbcrgerja,... Ra-t!ienau-a...« Čc še omenimo imena Ballin, ki je v zad njih desetletjih zavladal v nemški trgovski mornarici, NVarburg, Bererburg, Schrfider, finančne magnate v Hamburgu, Stinncs, finančni magnat zahodne Nemčije, smo dosti jasno označili pretežni pomen judovskega ali napol judovskega kapitala v Nemčiji. in tudi preko meja kaj veljajo: Comčdie Franca i se, Opera, Opčra Comique... To je francosko. Drugo so si tujci napravili in tudi tujci vzdržujejo. Kranjskega študenta ni med njimi. * V Komični Operi in v Francoski komediji sem bil. Vendar ne igrajo v Komični Operi samo kemičnih oper, ampak tudi prav žalostne sentimentalnosti a la Werther in tako dalje, in tudi v Francoski Komediji ne vidiš samo komedij, ampak redno skoraj vse tragedije Racinove In Cor-neillejeve in še druge. Ime je torej jx>stranska stvar ali potrebno zlo. V takem teatru te slavnostno sprejmejo vrhu stopnic, gospodje, v fraku; menil bi, da je vsaj sani gospod ravnatelj med njimi, — le ko bi se tako drli ne: »Programme officiell... Zdaj Šele vidiš, da — sporede prodajajo. Ko hijene planejo nad te in te hočejo ustrahovati s svojo zgovornostjo in svojim glasom, da bi moral kupiti ^spored« (to je besedilo opere ali igre s slikami igralk, reklamo in podobno šaro). Kar po dvajset korakov tečejo za tabo in silijo vale. A nič se jim ne dajl Komaj pa njim uideš — incidit in Scyllam... — ko te prestrežejo Častitljive, postavne matrone v 6rnih oblekah. Neznansko so prijazne in te koj za vstopnico pobarajo. Oddahneš si in jim zaupno moliš svoj listek. Pa te ena povabi s seboj, ti nekje na koncu hodnika vrata odpre, ti listek odtrga, sedež pokaže in — roko nastavi. Nič začudeno ne glej. Napitnina! Od cene sedeža deset od sto — niti za sou manj. Če praviš, Ua drobiža nimaš več, brž uslužno seže v globoki žep v krilu ln prinese prgišče novcev iz njega — pa ti radi dveh soujev deset frankov izmenja ... Sedla sta pred mene dva gospoda. Zmotila sta se bila in se obrnila do druge rediteljice, ki jima je pokazala semkaj, ter ji dala napitnino. Ženšče se najbrž ni branilo. Sedaj pa je zahtevala napitnino tudi »naša«. Zaman sta dokazovala in pravila, da sta že dala. ^Regrettable!« je ujedljivo in hkrati hinavsko vljudno zinila zoprna babnica in ni odmaknila roke... Nista se je drugače znebila — plačati sta morala še njej... Bogme, kako bi jo prekopicnil v parter! To pa je zares »špektakk! »Wertherja- sem poslušal. Vzdihov imaš sicer kar brž dovolj, z mtiziko je pa druga stvar. In orkester jo pač sijajen; kar se pa petja tiče, se za teli tudi ljubljanska opera postavi. Pravijo, kajpak, da so poleti v Parizu le drugovrstni pevci Bo že res. Klasiki na splošno kot čtivo sicer niso kaj v časteh, če jili saino v šoli bereš, si jih brž sit, in tudi predsodkov se nalezeš iz tiste studentovske upornosti. Oskar Wiide, ka-li je nekoč dejal, da so to možje, ki jih vse časti, a nikdo ne bere. Naj bo že z branjem kakorkoli, v Parizu veni, da v teatru publiko vžiga jo! Eno uro pred nedeljsko popoldansko predstavo »Aida« (pričetek je nota bene ob tričetrt na dve) sem bil pred teatrom, pa je že stala vrsta okrog dveh vogalov velike zgradbe Comčdie Frnu-faise in čakala na listke... Brž sem se stisnil na konec v zadnji četverored in za deset minut jih ji? bilo za mano nič koliko! Pa ja šl0 vse v redu brez prerivanja in prepirov in — brez policaja. Praktični so ljudje: na zložljivih stolčkih sedijo vsak s svojim časopisom v roki pa čakajo in se korak za korakom pomikajo naprej... Če to ni vrojena ljubezen do umetnosti, pa tudi nič nočem. Prebito je »Cid*- sijajen na odru, posebno pa uživaš ono stilno, patetično igro m divni jezik, ki je ko muzika... Navrgii so nato še Moliera, »Scapinove zv.-jače«. Bogme, to je francosko! Kar občutiš razliko med renesančnim internacionalizmom in med neposredno in pristno francosko vedrostjo! To mi ugaja, da skoraj vedno po dvoje stvari igrajo, eno daljšo, glavno, druge krajšo, za ni-meček. Sediš torej vsakokrat vsaj štiri ure v teatru za — najceneje — 2.25 frs (brez napitnine, programa, teksta in podzemeljske železnice seveda). Zakaj — stojišč, hvala Bogu, ni. In sem za to, da bi jiii tudi pri nas odpravili. Pretrda preizkušnja za studentovski idealizem so. Ali pa morda ns? * Pariški kinematografi zablesle zvečer v najrazličnejših lučkah. Drug drugega hočejo prekositi. Vsak sestoji menda iz dvorane, kabine, platna, orkestra, rediteljev in plačevanja napitnine. Zato lahko ploskaš. Bil namreč nisem v nobenem. Samo to še: V enem igrajo »Ben Hurja« že poldrugo leto in je zmerom polno. Hcdijo gledat film, še bolj pa poslušat glasbo. Cena sedežu je samo 15 do 25 frankov. Vsakemu, ki nam je navdušen priporočal, naj si stvar ogledamo, smo obljubili, da si jo bomo. Kakšna predrznost! • Veste, da vse, kar ima kaj več pod palccm, drvi v Music-Hall-e gledat najrazličnejše bolj ali manj duhovite in spretno prirejene »revije«, ki so mešanica teatrskili prizorov, baleta, alegorij, petja, plesa, živih slik, godbe, scenskih in svetlobnih efektov, eksotično krojenih oblek ali, bolje, rafini-rano doseženih golot in podobnega... Tako predvajajo v »Čoncert Mayoln« kar skozi, večer za večerom, revijo »La voluptd de Pariš« v 40 slikah, ka-li. V glavni vlogi nastopa slavna Gina Palermi pod imenom Missmarguett. V »Moulin Rouge« hodijo prav tako gledat revijo »Pariš qui tourne« in v njej nastopa znana pevka šlagerjev Mistinguett... Vsaj odzunaj in zvečer bi si človek ogledal ta prebiti Moulin Rouge! Pa smo sedli nekega večera na mdtro in po daljšem prepeljavanju in prestopanju smo dospeli do svoje postaje Plače Bian-che na vznožje Montmartra. Kar sponuiil sem se one pariške: Plače Blanche, c' est toujours dimanehe.. ali pa one: Montmartre est rčput pour les bcites dc nuit. on y vient ehasser 1' cnnui, et c'est pour ^a qu'les čtrangers veuFnt bien se džranger... V čudno megleno ozračje smo videli lzp>.l stopnic iz podzemeljske železnice in vse je žare! v rdeči luči. Lilo je ko iz škafa... Zavihali smo ovratnike in prilezli na ulica Nizka bajta, ta Moulin Rouge. Na strehi ima okrogel stolp in četvero velikih loput — pravi mlin na >M?/d mhnkh vrvemhs G. Poljšak odsovaria V »Marburger Zeitung« z dne 15. septembra t. 1. in v »Slovencu« z dne 23. septembra 1928 sta bili objavljeni izjavi gg. dr. černiča in dr. Robiča, v katerih oba najodločnejše zanikata vsako uspešnost mojega leka zoper raka, kožne bolezni in kostno tuberkulozo in proglašata sredstvo za zdravju zelo opasno in škodljivo. Priobčitev teh izjav ni bila namenjena meni, temveč širši javnosti, kar sc da — tudi po izjavi inozemskih zdravnikov — sklepati že iz bolj novinarskega kot pa znanstvenokritičnega sloga izjav, radi tega bi mogla javnost pričakovati, da na izjave reagiram. Ker sem pa »la-jik« in celo sam osebno prizadet in bi zato mogle moje izjave nositi na sebi pečat neke »nemerodajnosti«, opozarjam javnost samo na izjave 5 gg. zdravnikov, članov zdravniške komisije, ki je pregledala moje pacijente. Izjave teb gospodov, ki so bile v izvlečku priobčcne v »Slovencu« z dne 21. t. m., se glase baš nasprotno kakor mnenja omenjenih dveh gg. zdravnikov. Resnici na ljubo ugotavljam, da ni resnično, da bi bila komisija soglasno ugotovila, da po dvamesečnem zdravljenju ni nikake spremembe, temveč je res, da je absolutna večina zdravniške komisije ugotovila zboljšanje, a obenem ugotovila, da je doba dveh mesecev za popolno ozdravljenje tako težkih slučajev zdaleki nezadostna. (Čitaj »Slovenca« z dne 21. t. m) Tudi o škodljivosti in veliki opasnosti mojegi leka je večina zdravniške komisije popolnoma drugega mnenja kakor omenjena gg. zdravnika Sicer pa naj javnost prečita izjave vseh gospodov zdravnikov, ki so 'vorili komisijo, nakar si bo sama lahko ustvarila precej jasno sodbo. Moji pacijenti so si jo na podlagi doseženih rezultatov že zdavnaj ustvarili, čeprav to marsikomu ni po godu. V svrho popolnega razumevanja položaja pa se mi zdi potrebno navesti vsaj nekatere okolnosti, ki so spremljale moje zdravljenje v Mariboru. V »Slovencu« z dne 9. junija t. 1. me je pozval primarij g. dr. Černe v mariborsko bolnico. Poziv sem sprejel in se mu v dogovorjenem času tudi odzval, čeprav je g. dr. černič še po mojem sprejemu njegove ponudbe izjavil neki dami, koje ime je na razpolago, da Poljšak ne bo prišel v mariborsko bolnico. Ko sem se v svrho dogovora zglasil dne 15. jt-ija t. 1. v Mariboru pri oblastnem odboru, je g. dr. černič izjavil, da se mi bodo dodelili lahki, srednji in težki slučaji. Ob prihodu v mariborsko bolnico pa se mi je dodelilo same zelo težke slučaje, kar sem izjavil že tedaj in kar je potrdil sedaj tudi g. dr. černič sam, svečano izjavljajoč v »Slovencu« z dne 23. t. m.: »Za zločin proti svoji vesti bi smatral, če bi bil Poljšaku izročil v nesigarne poskuse kak slučaj, ki se še da operirati.» A ne samo, da so odka-zali najtežje slučaje, ki so bili v bolnici na razpolago, lažje pa odklanjali, temveč so iskali še izven bolnice slučaje, ki naj bi po svojem težkem stanju bili že v naprej zapisani smrti. Naj navedem samo en slučaj: Mož v bližini Maribora dobi pismeni poziv, naj pripelje svojo ženo, ki jo je bolnica prer1 časem odslovila k >t slučaj, ki se mu ne da več pomagati, nazaj v bolnico, da se dodeli Poljšaku. Žalibog mož tej želji ni mogel več ustreči, ker je bila žena že nekaj dni v zemlji. — Iz bolnice se mi je dodelilo več bolnic, ki so, kar sem že kot lajik lahko spoznal, bile že bolj na onem svetu kot na tem. Nisem jih sprejel. Kmalu nato sem pa izvedel, da so te bolnice res tudi umrle, a ie pri meni. Itd. Slučaj pacijentke R., ki je imrla na mojem oddelku, pa bo vsem razumljiv, če navedem pismo njenega moža, ki me prosi za sprejem-»Molim Vas, kako se samo dragi Bog moli, uva-žite mojn prošnju, da umirim moju savjest i da ne otmem mladoj nesretnoj ženi poslednju na-du, kad so lječnici več nad njoj prelomili štap. Nemajte nikakve brige ali Vi -zlječite ili ne iz- lječite, Vi nemate stoga gledišta nikakve odgo-vornosti, jer Bog i priroda postave svakoj bolesti i životu granice. Ali veliko če umirenje biti za bolesnicu več kada uspostavite joj opet životnu nadu.< žena, nad katero so obupali že vsi zdravniki in jo pripisali smrti, je umrla. \ »proti neznanemu povzročitelju smrti« je vložena tožba. Brez komentarja. Še neko drugo plat naj pokažem. Dne 6. junija t. 1. je prišel k meni g. F., ki ima v mariborski bolnici sina, bolnega po njegovi lastni izjavi na kostni tuberkulozi. Prosil me je, naj mu dam moje sredstvo, češ, da ga je napotil do mene g. dr. Podkoritnik, asistent primariia g. dr. černiča. Dal sem mu zdravilo. Pozneje sem pa izvedel, da je prišlo moje sredstvo >' operacijsko sobo g. dr. černiča, ki ga je dal po njegovi lastni izjavi kemično preiskati. Tega načina so se tedaj poslužili, da so dobili moje sredsivo v svrho kemične analize. Moj zastopnik je g. primariju dne 15. junija povedal v obraz, da je tako postopanje pač »nekavalirsko*. Kaj se je zgodilo z omenjenim pacijenfom, ue vem. Znano mi je lc toliko, da se «e vedno nihaja in to že približno 30 mcsecev v mariborski bolnici v oskrbi g. primarija dr. černča. K vsemu temu še pripominjam, da nisem smel biti navzoč, ko je komisija bolnike pre-gledavala. Takih okolncsti, ki so tako zelo značilne, bi lal ko navajal celo knjigo. Kdor se zanima za nje, lahko dobi pri meni cele kupe 1 orespon-dence in drugega materijala na vpogled Jaz jih ne bom več navajal in tudi z nikomer več ne bom polemiziral. Vse občinstvo pa prosir, naj se ne obrača več name s prošnjo za zdravljenje. S tem bo marsikaj prihranjenega, "' ako .i. pr. del i g. dr. Sch\vabu, ki poziva in zaslišuje vse one, o katerih zazna, da so se obrnili name, in delo tistih, ki se celo zanimajo za noje privatne gmoc-ne razmere, ki niso nikakor bnljantne in ki po mojem mnenju ne brigajo nikogar drugega razen mene; meni bo prihranjena zopetna hišna preiskava, kakršno sem ž imel in drugim gospodam zdravnikom bo prihranjena služba raz-iskavanja mojih stvari. Uredništvu se lepo zahvaljujem z.? prijaznost, ki mi ga izkaže z objavo tega dopisa, ?a katerega točnost prevzemam vso odg-vornest in ga lastnoročno podpisujem. Celje, dne 28. septembra 1028. Lojze Poljšak 1 te, da se ponesrečencem v prvi sili pomaga. Kajti, kakor običajno pri nesrečah: trpeli so največ najbeduejši. Brzojav pri divjakih Uporaba ognja in dima za obojestransko sporazumevanje se lahko zasleduje v daljno prazgodovinsko dobo. Hanibal je uporabljal si^j gnale z dimom, da bi prekanil Rimljane ob Rho-damesu. Ko so se švicarski kantoni zvezali proti Irancoski prevladi, »so se pokazala ognjena znamenja od Alp do Alp« in še 1. 1789 in 1809 so napovedovali na Tirolskem pričetek upora višinski ognji. Sicer pa poznamo tudi iz naše domače zgodovine take signale z ognjem. Ko so vdirali Turki v deželo, so naznanjali številni kresovi po gorah njihov prihod, da se je moglo ljudstvo še pravočasno pripraviti, Brzojav posebne vrste, ki se s tako gotovostjo učinka, mnogostranostjo in razširjenjem ne more najti nikjer drugje na svetu, imajo avstralski domačini. Ti praprebivalci petega dela sveta tvorijo raso zase. Radi svojstvenosti njihove dežele in zgodaj nastopivše izolacije le-te, so ohranili popolnoma vse lastnosti kamenene dobe. Ne poznajo ne lončarstva ne obdelovanja kovin. Njih orožje so samo izključno kopja, ščiti in sekire iz lesa, ki jih izgotavljajo sami, dalje edinstveni, sicer nikjer poznani bumerangi, ki imajo to lastnost, da se vrnejo nazaj v roke do- V dve3 ^ tref} vrsta $ Češkoslovaško poslaništvo v Budimpešti je odklonilo potni list bivšemu madjarskemu prosvetnemu ministru dr. Lukacsu. Ko je interveniralo madjarsko zun ministrstvo, je dobilo od češkoslovaškega poslaništva odgovor, da je dr. Lukacs preveč sovražen češkoslovaški državi in je torej bolje, ostane izven češkoslovaške države. V Nemčiji imajo senzacije, da potniki v vlakih niso več varni življenja. V nekem vlaku so našli truplo 28 letnega mladeniča, katerega so neznani zločinci v vlaku napadli, oropali in umorili. V Miskolcsu na Modjarskeni se je poročila neka 19 letna kmetska deklica Irma Ujj z 38 letnim kmetom Krotosom, ki je pred dvema tednoma zapustil kaznilnico, kjer je sedel 15 let. Umoril je bil namreč moža matere svoje neveste. Nevesta je dejala, da je poročila zločinca radi tega, ker se je bala, da bi sicer poročil njeno mater, ko se vrne iz kaznilnice. Strokovnjaki so ugotovili, da je prizadejal zadnji vihar v Floridi 50,000.000 dolarjev škode. 4000 stanovanjskih poslopij je bilo popolnoma uničenih, 11.000 pa težko poškodo-vnaih. Zadnje dni imamo, kakor bi bilo naročeno, polno eksplozij. Poročali smo že o eks- Trdnjava Melilla v španskem Maroku, ki ie nedavno zletela v zrak. r. Eksplozifa o polnoči Poročali smo že o velikanski eksploziji v Melili na španskem. Podrobnosti navajajo, da se je pripetila eksplozija o polnoči, ko je ravno prihajala tnnožica iz gledališča iu se še po cestah sprehajala. Ljudje so videli najprej velikanski ognjeni odsev na nebu, nato pa čuli strašansko bobnenje, ki je imelo za posledico, da je letelo vse križem: ostanki zidu, stekla, dimnikov in peščenega prahu. Ljudje so menili, da je izbruhnil potres in so v nepopisni razburjenosti leteli na vse strani. Ko je prišla novica, da gre za eksplozijo municijskega skladišča, je šla tja vojaška in civilna oblast in množica ljudi. Njihovim očem se je nudila pretresljiva slika opustošenja in groze, čuli so se kriki ponesrečenih in napol mrtvih. Od trdnjave ni ostalo pravzaprav ničesar več. Ob svetlobi bakelj in svetilk se je zbrala množica k iskanju in pogrebu mrtvecev. Dasi so bila reševalna dela težka, so našli 34 trupel razmeroma v kratkem času, ravnotako pa so hitro prepeljali 200 težko ranjenih v bolnice. Meščani niso mogli več spati in so se proti jutru vrnili na kraj nesreče. Pri tem so se odigravali pretresljivi prizori. Cele družine so izumrle, nekaj družin pa ima le par ostankov. Celo mesto je bilo na delu, da nudi pomoč nesrečnežem. Mestna uprava, vojaške oblasti in pridobitni sloji so dali na razpolago večje vso- veter. Vrste žarnic rišejo vse konture in lopute se počasi vrtijo, vrtijo... Ljudje se drenjajo in zijala prodajajo" avtomobili prihajajo in se ustavljajo, nad vsem pa gore napisi: »Moulin rouge... Music-Hall... Grande revue ... Pariš qui tourne ... Mistinguett ... Mistinguett... Mistinguett...« — Fantje, gremo bliže. Kaplje lezejo za vrat. Pririjemo se pod streho pred vhodom in gledamo. V ognjenordečih livrejah in z velikimi rdečimi dežniki v rokah skačejo uslužbenci k avtomobilom in spremljajo dame v dežju pod dežnikom od avtomobilov do vhoda. Eden med uslužbenci je krasen zamorec, majhen in debelušast, ki mu rdeče hlače in rdeči frak sijajno pristajata ... In ko dame pod streho spravijo, se pa postavijo k gosj>odom, ki taksija plačujejo, in lokavo preže na napitnino... Neprijazne oči ga spremljajo, ki napitnine nič ne da, a če je je premalo, pokažejo z jezikom za njim in posmehovalno vržejo novec v zrak, ga vlovijo ter končno le spravijo v žep... Posebno eden je bil od samega zlomka. Vidiš pa vežo, luč, zavese, livreje, toalete in <— nič več. Zadušeno prihaja jazz od nekod. Gremo. Dosti je zijanja. Prerijemo se dalje skozi množico, a komaj smo mimo glavnega vhoda, že udari iz nekih vrat godba in napis čitamo: »uan-cing — entrče 1.50 frsl!« Kmalu smo sredi uličnega vrvenja. Za nami «e vrete svetle lopute počasi in premišljeno in sto- tine žarnic gori v vseh barvah, množica vrvi, avtomobili si delajo pot... Brž na avtobus, ki nas potegne kar jaočez do Rue de Rivoli, skozi Louvre, mimo Carrousela in čez Seino. To pa je »sfiectacle« zares. Vsa mirna je Seina in od vseh mostov se vrste neštetih luči zrcalijo v njej... Neslišno jjlavajo čez mostove luči avtomobilov... Nad mestom je v zraku — ko pridušena zarja — žar tisočev nevidnih svetiljk in ko črn zamet je nočno nebo visoko nad nami... * Ah, in kaj je še spektaklov! Kar pa je glavno: različne vrste so ... Kaj bi, recimo, sploh omenjal neženiranost, ki ženske z njo kjerkoli in pred komerkoli pomagajo naturi in poskrbijo za to, kar je na njih morda opustila, to je, se [»služijo vseh onih tajnih potrebščin iz crlobin svojih torbic: rdečih in črnih črtalnikov, ličila, pudra... Par sekund: pa si vsaka spet ojx>more! Ali pa tisto nam nejx)jmljivo javno poljubljanje jx> parkih in jx>dzenieljski železnici in kjerkoli, ki je docela neženirano iu ne išče samote!.. Ah, spektaklov in teatrov dovolj! Kje bi jih človek v en podlistek stlačil? Pa jih je /p tako zadosti in preveč... Komur je na tem, mu je pri nas doma dolgčas. Meni ni. In tudi marsikomu ne. Končno je pa je še najbolj fletna ta naša šcntflorjanska dolina! tičnega, ki jih je vrgel v kako telo. To »zaničevano in propadajoče ljudstvo«, ki ga neki Anglež imenuje» bolj opice kakor resnične ljudi«, poseduje čudovito izmišljene signale z dimom, ki pričajo o razumnosti in bistroumnosti naroda in po katerih plovejo skozi deželo sporočila s hitrostjo vetra. Bilo je — tako pripoveduje kapitan Cook — 20. aprila 1770, ko se je drzni raziskovalec prvič približal avstralski obali, in je spoznal po oblakih dima, ki so se vzdigovali v čistem zraku, da je nepoznana dežela obljudena. Ta znamenja so sporočevala v notranjosti dežele bivajočiin rodovom, da se bliža obali izredno velika kanoa z močnimi, od južnega vetra gnanimi ptičjimi krili (jadri). Od tedaj so bili često spremljani pogumni potniki od oblakov dima od Kap Have do Flaming Heads, od Yorkado Kap Leeunvin, okoli in okoli ter skozi »mrtvo srce« Avstralije: Flinders, ko je plul po Spencerjevem zalivu, Sir George Grey, Mitchel na svoji poti v Darling, Sturt, dr. Leichhardt, ki je kot prvi belec prepotoval kontinent, kratko vsi, ki so skušali raziskovati nepoznano deželo. Dolgo je trajalo, da so prišli potniki do spoznanja, da imajo ta znamenja pomen, da so poročila, ki s pravljično hitrostjo plovejo skozi deželo. Potujoči domačin nosi navadno tri reči pii sebi: kopje, bumerang in vžigalnik. Les gotovih avstralskih rastlin se zelo lahko vname. Prvo, kar stori taboreči Avstralec, je vžiganje ognja z drgnjenjem trdega lesa. Mraza in teme se enako boji. Nato spleza na prvo drevo, da se ozre, če ne pošilja kak dim od katerekoli strani sporočila; skoro neverjetno je, v kakšno daljavo prodirajo njegove oči. Vsebina sporočil je (,'oločena po moči, barvi in obliki dima; sedaj je bel, kmalu črn, nato plav in rdeč, sedaj naravnost se dvigajoč, premikajoč ali krožeč, na enem ali na več mestih viden. Primeri: Tenak, svetel iimnat steber pomeni pri rodu ob Pawel-Creeku: »Tukaj je nekdo bolan — pošljite pomoč.« Ob Bar-row-Creeku pomeni podobni signal: »Hočemo mlade može napraviti za polnopravne člane rodu.« Na Mac Donnelsovih gorah pomeni: »Potujemo, smo na sledu divjačini.« Visok, lebel, svetlobarven dimnat steber sporoča: »Prijazio misleč rod se bliža.« Če ima črno barvo, vsebuje smrtno -poročilo. Posebno vražasti Avstralci prižgejo signalni ogenj s stran obrnjenim obrazom, da bi jih mrtvi ne videl in jih vzel s seboj. Drugi signali zopet sporočajo: »Nobene »ode, vračam se.« Ali: »Neznan sovražnik se bliži« Zelo močni, s svežim spinifexom in akacij kim grmovjem prižgani dimnati stebri, ki se vzdihujejo stotine metrov visoko v mirni zrak in so vidni do 50 angleških milj daleč, zovejo k splošnemu zborovanju, medtem ko zaviti, svetli stebri značijo vojni signal. Špiralasti signali se dosežejo z v krogu položenim gorivom. Maclaren pripoveduje: »Nek moj črni delavec je mahoma spustil orodje na tla, nepremično zrl v daljavo in slednjič odgovoril na moje vprašanje, da je ravnokar umrl nek moški oddaljenega rodu. Samo z mojim dobrim daljnogleidom sem opazil tenak v gotovih razdobjih dvigajoči in padajoči dim v obliki kače — to je bilo smrtno poročilo. Tudi poročilo o izbruhu svetovne vojne 1. 1914 so dobili domačini mnogo prej kakor jaz. Mnogo bi bil dal, da bi razvozljal in zvedel za ključ tega brzojavljanja z dimom. Toda vsa prigovarjanja in obljube so bile zastonj « zijali na Španskem in v Italiji. Tudi Belgija ni izvzeta. V trdnjavi Hoboken se je vnel smodnik in pognal vse okoliške stavbe v zrak. V Št. Vidu ob Glini na Koroškem je kupil neki mesar bika. Naenkrat je postal ta bik ves divji, se strgal iz rok in zdivjal naravnost v obratne prostore. Žival je razdejala vse, kar ji je prišlo na pot, polomila dva voza, razbila telefon, okna in obrtne prostore. Vsak poskus ukrotitve je ostal brezuspešen in so morali bika nazadnje ustreliti. Avstrijska poštna in brzojavna direkcija je izdala statistiko svojih uslužbencev. Leta 1927. je imela 22.729 uradnikov; od teli je bilo 4457 žensk, torej 19.6 odstot. Ženske pa so dobile v višjih, odločujočih skupinah šele prvo zastopnico. Značilno je, da je število ženskih uslužbenk v primeri z 1. 1926. zelo padlo. Na avstrijsko-madjarski meji v vasi Ba-gyok se je rodil te dni nekemu posestniku 20. otrok. Kmet je imel s prvo ženo 10 otrok, nato poročil neko vdovo, ki mu je rodila tudi 10 otrok. Vlada mu bo dala nagrado. V Ameriki v malem mestecu Utahu je praznoval nek zakonsi par diamantno poroko, h kateri je prišlo 190 družinskih članov. Oba zakonska sama sta imela 10 sinov in hčera, 110 vnukov in 70 pravnukov. Z poročenimi vred šteje sedaj družina 200 glav. Naša vlada je odlikovala češkoslovaškega poštnega ministra dr. Noseka z redom sv. Save I. razreda. Nekaj uradnikov njegovega ministrstva pa je dobilo red sv. Save III. razreda. V Berlinu so našli trgovca z avtomobili Koclia v bližini Nauna ustreljenega v njegovem avtomobilu. Najprej so mislili, da se je po nesreči sprožila puška, ko je šel na lov, nato pa se je izkazalo, da je izvršil samoumor. Njegove finance namreč niso bile nič kaj v redu. Kitajski generali pravijo, da je bilo ob zadnjih spopadih samo 8000 smrtnih žrtev in 5000 ranjenih. Rdeči križ so pozvali, da nujno pošlje v Kitajsko zdravnike in zdravila. Turška vlada je odredila, da se sme od 1. oktobra poučevati v turških šolah le še v latinici. V pruskem deželnem zboru so napeljali ojacčn radio, ki bo omogočil predsedniku parlamenta, da bo, četudi bo nastal v dvorani še tak hrušč, obvladal s svojim glasom vso dvorano. >Kaj pa je to?« »Moj najmlajši brat, ki bo nastopil kot solist v prihodnji številki.« gospodarstvo Dr. Fran Windischer: Vprašan e Obrtne banke kralj. SHS in Slovenija Maja meseca lani je začela v Belgradu poslovati »Obrtna banka kralj. SI IS, a. d.« istočasno je pričela delovati v Zagrebu glavna podružnica tega važnega zavoda. Obrtna banka kraljevine SHS je d. d. 40% delniške glavnice, ki i.uaia 75 milijonov Din, je vplačati državi iz državnih sredstev, ostalih 60 % pokrijejo delničarji v posebej določenih obrokih. Obrtna banka kralj. SHS je ustanova, ki je za obrtniški stan prvoredne načelne in praktične važnosti. Naša država je vzgieduo pokazala, da ima umevanje za potrebe domačega obrtniškega stanu. Znaten del obratne glavnice daje država na razpolago, pa je s takim prispevanjem jasno izrečeno, da je nov denarni zavod namenjen obrtniškemu stanu cele naše domovine. Mislim, da je v očigled takega značaja »Obrtne banke kralj. SHS« edino pravilno, da Slovenija nepopustno zopet in zopet zahteva, da se brez odloga v Sloveniji ustanovi podružnica tega specialnega zavoda. Slovenija ima do tega pravico, ker gre za napravo, za katero daje država 40% delniške glavnice. Ta pravica je nesporno utemeljena v posebnem zakonu, in sicer v čl. 3. zakona o Obrtni banki, ki se glasi: »Sa ustrojenjem banke osniva se istovremeno glavna podružnica o Zagrebu, a prema potrebi i redom ovde navedenim osnovače se podružnice odnosno ispo-stave bančine u Ljubljani i Sarajevu, te ispostave u Splitu, Skoplju i Novom Sadu, a [M potrebi i u ostalim privrednim središtima, po odobrenju Ministra Trgovine i Industrije. Istovremeno ima se podružnici i svakoj izpostavi utvrditi poslovno pod-ručje.« Slovenija sme in mora neodjenljivo zahtevati ustanovitev. podružnice tudi po izrecnih določilih pravil Obrtne banke, katerih člen 2. se glasi: firma je Bančina: »Zanatska Banka, Kraljevine SHS, a. d.« Sedište Banke je u Beogradu. Ona če istovremeno otvoriti Oiavnu Podružnicu u Zagrebu, a prema potrebi i redom ovde navedenim u šlo kra-čem roku osnovače podružnice u Ljubljani i Sarajevu, a ispostave u Splitu, Skoplju i Novom Sadu. Tako isto Banka če nasfojati da i u ostalim privrednim centrima otvori ispostave u koliko se Za to potreba ukaže...« Iz navedenega zakona in iz navedenega člena pravil sledi, da je Sloveniji pravica do joodružnice tako v zakonu kakor v pravilih tako trdno zagotovljena, da bi mogla iskati to svojo pravico celo pred državnim svetom, ako bi hotela uprava Obrtna banke misliti na to, da r stanovi v katerem drugem mestu podružnico prej nego v Ljubljani. V tem pogledu bi bilo dostaviti, da je prvi redni zbor delničarjev dne 25. marca 1928, na katerem je bilo zbrano 1756 delničarjev z 257.448 akcijami, soglasno sprejel predlog, da je naložena novoizvoljenemu upravnemu odboru dolžnost, da takoj pristopi k ustauavljanju podružnic po redu, ki je v zakonu predviden. Dejstvo je, da v Sloveniji doslej ni prišlo do ustanovitve podružnice, pa je resnica, da bi osrednja uprava želeia ustanoviti v doglednem času podružnicp v Sarajevu, sklicujoč se na to, da je v Bosni in Hercegovini od odobrenih kreditov iz-*'p«jojerfa dobra desetina (10.5%). Kot, dobri sosedje iu razumni sodržavljani privoščimo drugim pokrajinam vse najboljše, ali ker nam je jopica bližja nego suknja, moramo trdovratno vztrajati na stališču, da je za ustanavljanje podružnic Obrtne banke sedaj prva na vrsti Siovenija. Osrednja uprava sama čuti, da ne more lahko preko zakona, preko pravil, preko soglasne resolucije ustanovnega občnega zbora, pa je pretekli teden poslala v Ljubljano svojega marljivega in jako zasluženega glavnega direktorja, da se porazgovori z zastopniki slovenskih obrtniških krogov o vprašanju podružnice v Ljubljani. Všeč nam je, da je prišel glavni ravnatelj Obrtne banke v naš krog in da je imel priliko razgovarjati se znašimi obrtnimi gosjx>darji; Na tem zboru so čuli naši obrtniški gospodarji začudeni, da je težava za podružnico v Ljubljani zategate'j, ker je od vseh doslej odobrenih kreditov prišlo v Slovenijo samo 0.3%. Izvedeli so, da bi moglo vodstvo Obrtne banke v Belgradu misliti na ustanovitev podružnice v Ljubljani sto-prav tedaj, kadar bi bilo v Ljubljani izposojeno 2 do 3,000.000 dinarjev, zakaj samo v tem primeru bi mogla banka računati s tem, da je mogoče pokriti upravne stroške nove podružnice. Mlada banka ima znatne stroške, pa ne bi želela, da podružnica v Ljubljani, kakor začetkom svojega poslovanja plavna podružnica v Zagrebu, ne bi delala aktivno. Tako stališče Obrtne banke je za Slovence in za naše slovenske obrtniške gospodarje nesprejemljivo. Pravica do podružnice v Ljubljani je iz gornjih Izvajanj jasno dovolj dokazana. Kar je bilo Zagrebu milo, je nam drago. Zakaj naj bi prav, kadar gre za Slovenijo, zadrgnili mošnjiček bolj na trdo nego za druge kraje? Vzeti je pa vrhu tega v po-štev sledeče okolnosti: Doslej ni bilo po moji vednosti v navadi, da so bili najprvo odobreni krediti in izposojeni denarji v kaki pokrajini, pa je sto-prav potem prišel v tisto pokrajino zavod. Denarni Vavodi so kakor dobre prometne naprave, ustvarjati in delati si morajo promet. Najprvo podružnico v Ljubljano, potem bo v Sloveniji tudi interesentov za kredite. Prav, ker m podružnice med nami, kupčija ne teče. Za številne obrtniške stroke je seda živahna konjunktura, pa ne more biti dvoma, da bo mogoče spričo okornega plače vania naročnikov razposoditi novi podružnici primerno množino denarja. Celo previdna Narodna banka je otvorila v krajih podružnice, tako na primer v Bitolju, kjer še danes, moderno rečeno, kre-dUni volumen ni tako velik, da bi bilo mogoče zaslužiti upravne stroške in spraviti nekaj dobička. Resnica je, da je sedaj malo denarja razposojenega v Sloveniji. Vzroka iščem v prvi vrsti v dejstvu, da je poslivanje z ljudmi, ki potrebujejo kredite, jato težavno in okorno, ako se mora vse vršiti po posrednikih in pismeno, pa brezdvoma tudi jezik dela Sne težave. Predno pride naš nrosilec do de-narfa minejo tedni in meseci, pa & v takih razmerah on lahko utonil v svoj. kred. ni potrebi, predno bi prišla kreditna sapa .z oddaljenega kreditnega pihala. Kadar bo podružnica v Ljubljani do-stopna našim ljudem neposredno in osebno, pa bodo zavodu dovolj spretni uradnik, ki poznajo Saše razmer", pote n bo stvar drčala gladko m tatno ker dngače biti ne more, sa je znana res-t d e kar se tiče našega obrtniškega stanu, " ovenija vendar še prva v naši državi tako po Ste-v lu obrtov kakor j£> razvitosti posameznih ro^ Sodim da je vprašan e podružnice Obrtne i .nte iako važno gospodarsko vprašanje za ves banke jako važno & v r dlihu aloveilSKl ouillllahi am.., )!----r - . . ?n za katerega povzdigo in razvojno zmožnost mo-amo vs skrbeti, ki nam je mar boljša gospodarji!™ bodočnost. Obrtnik je naš železni zaklad je otiboliia zalotra za dobro gospodarsko pri- hodnjost naše ožje domovine in za oploditev onih krajev naše države, v katerih obrtništvo še ni na dovolj visoki stopnji razvoja. Podružnico Obrtne banke kralj. SHS moramo dobiti v Slovenijo. To je naša jx>treba in naša pravica. Podružnica naj začne v skromni obliki, ustrezajoč dejanskim potrebam, pa naj se postopoma razvija tako, da bo iz malega rastlo veliko. Mislim, da moramo vztrajati pri tej zahtevi in mislim, da nas ne sme motiti tudi ne dejstvo, da je obrestna mera 10%-na, zakaj denarni trg je danes tak, da jc nagibnost prej navzgor nego navzdol. V tem mojem mnenju me utrjuje lastno opazovanje, pa tudi dejstvo, da mi je prav danes v Mariboru v razgovoru o tem predmetu dejal odličen poznavalec naših kreditnih in denarnih razmer, mož, ki je na najvidnejšem mestu, da mu ni znano v mariborski oblasti kreditno vrelo, iz katerega bi črpali obrtniki denar, ki bi veljal manj nego 10%. Z načelnikom obrtnega odseka gospodom I. Ogrinom soglašam, da se nam po pravici toži po obrtniških kreditih Narodne banke in bi jih radi radi nazaj. Ker pa jih je Narodna banka ustavila, sklicujoč se na delokrog Obrtne banke kraljevine SHS, je tudi ona jx>klicana, podpirati nas v pravičnem stremljenju za podružnico Obrine banke v Ljubljani. Uvažujem stališče in pretidarjanje previdnega osrednjega vodstva Obrtne banke kralj. SHS v Belgradu. Znano mi je, da imajo prav vodje tega zavoda zmisel, razumevanje in srce za potrebe našega obrtnika, pa upam, da bodo zategadelj zasukali krmilo tako, da bo politika ustanavljanja fi-lijalk zadobila pravo smer, ki pelje sedaj najprvo v Ljubljano. Državnojx>litični in gospodarsko politični oziri govore za to, da Obrtna banka kralj. SHS dobi svoje krajevno in stvarno oporišče tudi v Sloveniji. BILANCA DRŽAVNE IlIPOTEKARNE BANKE. Bilanca državne hipotekarne banke z dne 31. avgusta 1928 izkazuje naslednje postavke (v milj. Din, v oklepajih podatki za 31. julij 192S): Aktiva: blagajna 6.4 (11.1), dobroimetja pri Narodni banki 37.8 (19.3), posojila na nepremičn 1891.4 (1880.6), na doklade in dohodke. 278 8 (272.6), vodnim zadrugam T&.6 (79.7), za grndbo kratkoročna 23.4 (24.5), lombardna 52.2 (48.2), tekoči računi 736.7 (737.8), domače menice 63.4 (59.4), nepremičnine 23. 7(23.7), fondi 4.3 (3.7), kavcije 21.3 (19), razna "aktiva 228.6 (220.2)-; pasiva: samostalni fondi 64.8 (64.8), rez. fond 1,9.9 (19.9), amort fond 0.8 (0.S), fondi in kapitali javnih ustanov 815.4 (822.7), privatni kapitali in depoziti 329.85 (332.6), založnice in obveznice 988.35 (991.6), posojila iz 1913 5 (5), seligmanov predujem 113.6 (115.6), pas. tok. računi 883.4 (832.7), kavcije 21.3 (19), razna aktiva 205.1 (197.1), skupaj bilančna vsota 3.447.6 milj. Din. — Iz te bilance se vidi, da se je poslovanje DHB ponovno razširilo. Novih sredstev pa ta mesec (avgust) ni dobila znatnih razen v pas. tekočih računih. IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE z dne 22. sept 1928. (Vse. v milj. Din; v oklepajih razlika napram izkazu z dne 15. sept.) Aktiva : kov. podlaga 387.1 (+ 9.1), posojila: menična 1309.9, lombardna 253.8. skupaj 1653.7 (— 13.2), saldo raznih računov 700.9 (— 2.4). Pasiva: bankovci 5583.2 (— 27.7), državne terjatve 366.2 (+ 90*.8), obveznosti: žiro 488.6, razni računi 208.2, skupaj 696-8 (— 69.7); ostale postavke neizpreme-njene. — Iz izkaza se vidi, da devizni zaklad ta teden ni bil ojačen; sedaj znaša ca. 700 milj. Din. Na drugi strani je že zbranih precej rezerv za bližnji četrtletni ultimo: tako so se povečale državne terjatve, znižale pa so se obveznosti banke. • ♦ * Državne finance. »Službene novine« objavljajo izkaz dohodkov in izdatkov drž. podjetij v maju 1928. Znašali so dohodki v maju 1928 439.6 (aprila 192« 379.1), izdatki pa 237.8 (aprila 167,5) milj. Din. Skupno so znašali v maju vsi državni dohodki 1025.8 (v aprilu 908.5) milj Din, izdatki pa 729.9 (530.9) milj. Din. Konferenca srednjeevropskih borz se je vršila te dni v Brnu. Zastopane so bile praška, dunajska, monakovska, bratislavska, olomuška in brnska. Vse jugoslovanske borze (torej tudi ljubljansko) zastopa delegat somborske borze. Na zadnji konferenci na Dunaju je bil sestavljen tkzv. donavski kontraki za žito in koruzo, na praški konferenci za rit, sedaj bo pa sestavljen za ječmen. Tako bo imel ve« žitni srednjeevropski trg enotne uzance. Sanacija splitske Zadruine zveze. Iz poročila anketnega odbora na glavni skupščini te zveze, ki se je vršila 26. t. m. v Splitu, je posneti da znaša izguba pri zvezi 9 milj., pri Zadružni banki, ki je imela svojčas tudi podružnico v Mariboru, pa celih 13 milj. Din. Na občnem zboru je bilo zastopanih od 226 članic 176. Stara uprava ni dobila absolu-torija. V svrho sanacije je bilo sklenjeno zvišati poslovne deleže članic od 125 na 500, ter povečati jamstvo članic na dvakratno sedanjo uvoto. Imovina Zadružne zveze je znatna (zemljišč in nepremičnin ima za okroglo 15 milj. Din), pa še pričakujejo novega posojila od kmetijskega ministrstva. Elektrarna, r Vinkoveih. Mestni svet je odobril gradbo elektrarne. Med 7 ponudbami je stavila najboljšo tvrdka Ganz, ki je prevzela delo za 3,9517.000 dinarjev. Dražba lesa v VinkoTcih. Dodatno k včerajšnjemu našemu poročilu javljamo, da je bila izklicna cena 11,924.000 Din za okrog 100.000 kub. metrov. Za vse objekte skupaj je bila najvišja ponudba 21,288.000 Din, torej 80 odstotkov nad vrednostjo. U hrvatske industrije. »Prva jugoslovanska tvornica Sešira i tuljnea d. d.«, Galdovo pri Sisku je prešla iz koncema Praštedione v popolno last tvrdk Hugo Reiningen & Co., Komotau, A. Peschel in Emmerich Fiseher na Dunaju, ki so že prej imele 25 odst. delnic (kapital 5 milj. Din). Obenem so te tvornice vrnile Praštedioni njen kredit v znesku 5 milj. Din. Izvoz jajc. fižola, gob itd. Neka italijanska eksportna tvrdka želi stopiti v stike s tukajšnjimi izvozniki za kanadske renate — jabolka, fižol, suhe gobe itd. Interesenti dobijo naslov v tajništvu »Sreskega gremija trgovcev v Celju«, kamor se naj nemudoma obrnejo. Dobave. Strojni oddelek ljublj. železn. ravn. sprejema do 2. okt. ponudbe glede dobave ilesk; do 3. okt. glede dobave železa za avtogen. varenje, 10 ton livarskega koksa; do 4. okt. glede dobave masti za menjala, kostnega olja, kolomaza, vaze-lina, raznih barv, minija, grafita, krede, emajl-laka, terpentina, sikativa, nadalje glede dobave 1000 komadov dermatin-obročkov, raznega jekla iu vijakov ; do 5. okt. glede dobave croupon-usnja ter glede dobave Bourdonovih cevi za' manometre; do 6. okt. glede dobave brzinomerilnib trakov, raznih lopat, žice, gumijevih cevi, vijakov, armatur za raz-razsvetljavo, prizmatičnih stekel, senčnikov za sve-tiljke, škripcev za svetiljke itd.; do 8. okt. glede dobave lesenih ročajev za armature. — Prometno komerc. oddelek sprejema do 4. okt ponudbe glede dobave raznega pisarniškega materijala (peresniki, svinčniki, radirke, autografični papir, sukanec v narodnih barvah, ravnila, razni papir itd); do 5. okt. glede dobave raznih tiskovin ter glede dobave impregniranih drogov za helioforke: do 10 okt. glede dobavo prozornih šip in 3000 komadov sir-kovih metel. — Gradbeni oddelek sprejema do 5. oktobra ponudbe glede dobave plinomerov; do 9. oktobra glede dobave ščetk, čopiče v, brusnih kamnov, lesenih kladiv, mizarskih strugal, žaginih listov itd. ter glede dobave pločevine žice, žičnikov, železa, krtač, čopičev, raznih barv za slikanje, laka, terpentina itd.; do 13. okt. glede dobave raznega mehkega lesa. Državni rudnik v Brezi sprejema do 8. okt. jx>iiudbe glede dobave 100 komadov karbidnih sve-tiljk; do 9. okt. glede dobave 20.000 kc ovsa, razne žice in 800 komadov žarnic; do 10. okt. glede dobave jelovih desk. — Državni rudnik v Velenju sprejema do 13. okt. ponudbe glede dobave 800 kg karbida; do 15. okt. pa glede dobave manesmano-vib cevi. — Ravn. drž. žel. v Subotici sprejema do 10. okt. ponudbe glede dobave 1000 m rdečega platna. — Vršile se bodo naslednje ofert. licitacije: 15. okt .pri vojnem ministrstvu, oddelek za mornarico v Zemunu glede dobave 1 motornega čolna. 15. okt. pri Upravi drž. monopolov, ekonomski oddelek v Belgradu glede dobave 30.800 kg svilenega papirja. — Dne 2. oktobra se bo vršila pri Kdi. Sav. div. obl. v Zagrebu ofert. licitacija glede dobave mesa za čas od 11. oktobru 1928 do 31. marca 1929. — Dne 15. okt. se bo vršila pri strojnem od- Srednji devšzm tečaši na tiubU. borzi od 24. ?X, do28. IX. 1958 Dne Berlin Curih Dunaj London | NewyorU Pari'/ 24. 25. 26 27. 28. 1357.75 1357.75 1358.— 1357.25 1095.60 1095.60 1095.60 1095.60 1095.60 801.64 802.20 801.90 801.70 801.70 276.25 276.23 276.23 56.96 56.96 56.94 56.94 222.25 222.30 222.60 Praga Trs! 168.77 168.77 168.77 168.77 168.77 297.75 297.75 delku ljublj. žel. ravn. ofert. licitacija glede dobave 10.000 komadov šamotue opeke. Borca Dne K. septembra. DENAR. Devizni promet je bil ta teden večji kakor prejšnji, znašal jo 15.84 milj. Din napram 18.5, 17.9 in 14.4 milj. Din. Med tečaji je omeniti učvrstitev Dunaja v torek, pozneje pa je popustil, kakor tudi popuščanje Berlina. Učvrstil jxi se je v teku tedna Pariz od 222.25 na 222.60. Privatnega blaga, je bilo zaključeno malo: v devizah Amsterdam, Budlmi>e-Sta, Newyork, Pariz iu Trst, vse ostalo devize pa je dala v znatnih količinah Narodna banka. Skupno je znašal v sejtfen.bru t. 1. promet v devizah 61.6 milj. Din napram 72.5 v avgustu ter 95.9 v juliju letos, oz. 56.2 v sept. lani, 65-1 v avgustu lani in 67.2 v juliju lani. V 8. tromesečju letos je bilo ua ljubljanski borzi torej ca. 230 milijonov Din napram 188.5 milj. Din v 3. tromesečiu lani. Devizni promet je torej nnrastel za 41.5 milj. Din ali za 22 odstotkov. Trsi. Zagreb 33.61—33 63, London 92.76 do 92.79, Pariz 74.75—74.85, Newyork 19.08—19.09, Curih 36.830-36.850. Dunaj. Devize: llelgrad 12.4775. — Valute: dinar 12.47. VRKDN08TNI PAPIRJI. V vrednostnih papirjih ni bilo velikega prometa. Bančni papirji so bili stalni v tečaju pri malem prometu. Edino Narodna banka je bila čvr-stejša. Po dolgem času je prišlo do prometa tudi v delnicah Hrvatske banke po 58 (ca. 1000 kom.), razpoložljivega blaga pa v tem papirju ni več. Kakor znano je Hrvatska banka prešla v interesno sfero italijanskega kapitala (Banca Coinmercialo Italiana) in bo razvila najbržo živahno delavnost na našem trgu. Zanimivejše je bilo tržišče industrijskih papirjev. Delnice Slavonije so bile še v soboto in torek zaključevane po 5 Din, v četrtek pa je bil denar 2, blago 3, včeraj v soboto zaključek po 4. Popustil je nadalje radi večje ponudbe Gut-mann na 190 zaklj. Učvrstilo pa so se v teku tedna delnice Ragusea in paroniliiia Union. Izreden dvig pa beleži industrija vžigalic Drava. Še v sredo je bila zaključena po 460, zaradi vesti o švedskem posojilu naši državi in.prepustitvi vžigaličnega monopola švedskemu trustu, pa zaradi kupnih nalogov z Dunaja in Budimpešte je bil ta papir zaključen v četrtek po 550, v petek pa je notiral bi. 610 dinarjev. Pravijo celo, da hočejo Svodi, oziroma žo kupujejo vse preostale delnice, večino pa že itak imajo. — Državni papirji ta teden ne beležijo znatnih sprememb. Prometa ni bilo dosti. Tendenca je bila čvrsta .tečaji p:i so se le malo okrepili. Dunaj. Pod.-sav.-jadr. 85.40, Zivno 121.50, Al-pine 44.20, Trbovlje 58.10, Slavonija 0.70. Žituj trg Nemogoče si je predočiti treuutuo jasno sltko o položaju na žitnem trgu. Dočim trdijo nekateri trgovci, da bo nizka cena pšenice pritisnila na ceno koruze, je mnenje drugih, obratno, da bo visoka cena koruze dvignila tudi ceno j>šenici. Vsekakor je težko odločiti, katera struja bo predvidoma v svojem mnenju obveljala. Vse pa kaže ,da bo iz tega motoviljenja izhod presenetljiv in — kakor sploh letos ves čas situacija na žitnem trgu — neobičajen. — V naših produktivnih krajih je povsem popustila samostojnost odločanja o položaju in cene se ravnajo točno po notacijah v Ameriki in v Budimpešti. To jc vzrok, da se cene vsak dan spreminjajo, in da dviga in padca cen nikakor ni mogoče vtemeljiti na podlagi pridelka, našega izvoza iu konzuina, kot bi to bilo naravno. — Bačka j>še-nica velja danes 250, sremska 247.50, nakladalna postaja. V moki beležimo nadaljem dvig in veljajo boljše znamke 360—370 v Vojvodini. — Oves stane 240 bačka postaja. — Promptna koruza (stara) no-tira 805- 310 bačka postaja, umetno sušena sremska za oktober- november 265—270, času primerno suha koruza december-januar 245 do 250, marec, april, nmj 270—m Novi Sad. Pšenica bač. sr. 242.50—245, gor. bač. 240—242.50, ječmen pol- 280—290, bar pol. 298—300, oves bač. si. 237.50—242.50, koruza 302.50 do 305, seno bos. post. 102.50-107.50, bač. post. 115-117.50, moka OOgg 355-305, št. 2 330—340, št. 5 310-320, št. 6 265-275, št. 7 230—240, št. 8 200—210, otrobi bač. 182.50—187.50, ban. 180 do 185. Promet: 3 vag. ječmena, 2 vag. sena, 31 vag. pšenice, 9 vag. koruze, 1 vag. ovse, 16 vag. moke, 20 in pol vag. otrobov. Skupno 70 in pol vagonov. Budimpešta. Tendenca medla. Pšenica: okt. 26.26—26.24, zaklj. 26.22—26.24, marec 28.92 do 28.80, zaklj. 28.78—28.80, maj 29.6-1—29.54, zaklj. 29.56—29.58; rž ckt. 25.70-25.44, zaklj. 25.44 do 25.46, niarec 27.96—27.80, zaldj. 27.78—27.80; koruza maj 28.86-28.72. zaldj. 28.74-28.76. Najboljše Rolo Gritzner vam priporočamo po znižani ceni ter najboljši Dubied oletilnt stroj samo pri losip Peteline Ljubljana Ob vodi poteg Prešernovega -iimtuenika - Telefon 2913. Najceneje kupite vsakovrstno blago, belo ali barvasto, posebno pa blago za plašče in obleke. 30 odstotkov popusta pri štofu. Krasna izbira nogavic in jopic. Prepričana sem, da bo vsakdo kupil pri meni, kdor bo posetil mojo trgovino. Marija Rogelj Ljubljana, Sv. Petra cesta Stev. 26. .nilir....."t"VW"t........""Ml Jnteruar/tnoi broJurtf (h-uspešnem zdravljenju, žolčnih kamnov Vam pošlje brezplačno lekarna pri Odrešeniku Ptvgall (Jyčehr*aska It. Moč hipnoze in sugestij Čudeži naših duševnih sil. Poskusi moderne segu-stije in hipnoze; njih zdravilna moč; ogromen vpUv misli na človeka, telepatija itd. Silno zanimivo! Mnogo navodili Cena knjigi 28 Din. — Po-Jilja »Veda in znanost«, Celfe I, Razlagova 8. Lludsha posojilnica v Celin registrovana zadruga z neomejeno tavezo Cankarjevo ulica St 4 (popreje pri Belem volu) Obrestuje hranilne vloge po najvišji mogoči obrestni meri in je denar pri njei najvarneje naložen, ker jamčijo poleg rezerv in lastnih hiš vii člani z vsem svojim premoženjem. Posojila in trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. Rsntni in invalidni davek plačuje posojilnica. Hranilne vloge nad Din 52,000.000- Primarij dr. Raišp zoper redno ordinira. Za gg. duhovnike! Speci jalen Striebkamgarn za obleke, Utiniscarn ali Adrija za lalurje, Marengo ali Setland za suknjo, ter vse druge potrebščino priporoča v nakup manutaktura Franc Dobovičnik, Celfe Ur. dnhovniki ilobe pnjeros ceno! Krojači pozor! Sukno, kainprarne, koverkoto, donblne, lodne tn vso krojaške potrebščino kupite najceneje v onromiii tovarniški zulogi Franc Dobovičnik, Celje Zahtevajte vzorec! Za ženine in neveste t Poročne obtoke, ter vae potrebno hlago za balo, posteljnino, oilojo kupite v veliki izbiri najceneje pri Franc Dobovičnik, Celje Ofrlojte si veliko zalogo! I z ....8... t r..... ...... Ž.........i 1 ..... Mali oglasi Vsaka beseda 50parali prostor drobne vrstice 150Din. Najmanjši, znesek 5Din.Oglasi nad Qvrstic se računajovišje.Zaoglasesfro-go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjši znesekio Din. Pristojbina za iifro 2 Din.Vsak oglas treba plačati pri naročilu.Na^pismena vprašanja odgovarjamole,če je priložena znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3^9. Telefon štev.23'25.1 Prodajalka poštena in pridna, želi premeniti službo na deželo. Pomagala bi pri gospodinjstvu. Gre en mesec brezplačno. Nastopila bi 1. novembra. - Cenj. ponudbe na upravo Slov. pod »Poštena prodajalka štev. 9307«. Sprejme se več dobrih čevljar, pomočnikov za cksportno delo. Der-mastja Franc, čevljar, Dravlje 85 pri Ljubljani. Službo paznika skladiščnika ali tovarniškega portirja išče dolgoletno službujoči bivši orožnik. - Cenj. ponudbe na upravo Slovenca pod »Orožnik« štev. 9275. Fant star 22 let, išče primerne službe — sluge, položi tudi 5000 Din kavcije. Pisma prosi na upravo »Slovenca« pod št. 9218. Prodajalka dobro izvežbana v trgovini mešanega blaga, išče službe s 1. novembro.m. — Ponudbe pod Olga Finžgar - poštno ležeče, Vojnik pri Celju. Samostojna gospa mlajša moč. išče mesta kot gospodinja pri boljši družini. (Je tudi ljubiteljica otrok.) Vprašati pri upravi lista v Mariboru. Službodobe Trgovski vajenec s srednješolsko izobrazbo se takoj sprejme. Hrana, stanovanje, perilo v hiši. Celinšek, Maribor, Betnavska c. 31. Mesarski vajenec se takoj sprejme. Naslov sc izve v upravi Slovenca pod št. 9423. Tamburirarco prvovrstno moč, sprejmemo takoj. - Pismene ponudbe z navedbo prejšnjih služb je poslati upravi lista pod »Tamburi-rarca« št. 9430. Gostilno v najem ali na račun vzamem. -Ponudbe s pogoji prosim nc upravo »Slovenca« pod »Osebna pravica« A št. 9252. Pekovskega vajenca sprejmem takoj. Prednost imajo oni, ki so se že učili. Ponudbe na upravo pod »Poštenjak«. Dekle dobi službo poštena in pridna ter pobožna, starost od 16 let naprej, v Ljubljani pri dobri krščanski rodbini treh odraslih oseb; prednost imajo s priporočilom g. duhovnika. - Ponudbe na upravo Slovenca pod »Pobožna služkinja«. Trgovina z mešanim blagom in vsem inventarjem, okraj mariborski, desni breg, na prometni cesti, pri farni in romarski cerkvi, četrt ure od želez, postaje, se odda v najem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na upravo Slovenca v Mariboru. Kleparska pomočnika dobra, sprejmem takoj. -Kleparstvo Gustav Puc, Ljubljana, Tržaška cesta. Učenec se sprejme v trgovino usnja I. Štrucl, Jesenice, Gorenjsko. Učenka poštenih staršev in s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme v trgovino z manufakturnim blagom. -Ponudbe je vposlati upravi »Slovenca« pod »Dobra učenka« štev. 9331. Pekovskega vajenca z vso oskrbo v hiši sprejme parna pekarna J. Ravnik, Bled. Dva učenca za kleparsko obrt in dva beljša pomočnika sprejme takoj. - Fran žužek, kleparstvo, Bled. Pletilja s strojem na več barv, se sprejme na dom. Plača po dogovoru. — Ponudbe na A. Roječ, Št. Vid pri Stični. Delavke sc sprejmejo. Gumi-tovar-na »Vulkan«, Kranj. Gospodična ki ima 10 do 15.000 Din, dobi stalno službo. - Ponudbe na inseratni oddelek Slov. pod: »Stalno«. Dečka sprejmem takoj za re-menarsko obrt. Naslov v upravi pod »Remenar« št. 9384. Deklico staro 15—16 let, čedn-i zunanjosti in lepega vedenja, sc sprejme za takoj k dvema fantkoma treh in šest let. Vse drugo po dogovoru. Ponudbe je poslati na I. Losch-nigg, Šmarje pri Jelšah, Sprejmem učenko poštenih staršev z dobrimi spričevali ljudske in vsaj dve leti meščanske šole. Prednost imajo zdrave in poštene. Nastop takoj. Franc Pirkovič, trgovina mešanega blaga in deželnih pridelkov, Ribnica, Dolenjsko. Vajenca za krojaško obrt sprejmem takoj. — Konrad Pučnik, Kranj, 2 čevljar, pomočnika sprejme takoj Franc Črni vec, Žiganja vas, pošta Križe, Gorenjsko. 10.000 Din mesečno raore vsakdo zaslužiti prodajo državnih papirjev, združenih z zavarovanjem na obroke kakor tudi ur. Prodajalci vseh krajev naj se obrnejo na Zumbuloviča, Skoplje Pouk Francoščino in klavir poučuje Aneta Potočnik, strokovno v Parizu izprašana učiteljica, Mirje, Groharjeva cesta, vila Roža (pri mostu). Informacije od 10. do 3. ure. Metoda Berlitz Pouk francoščine, angleščine, italijanščine itd. po profesorjin dotičnih dežel. Vsak profesor poučuje edinole v svoji materinščini. — Prijave samo v višji drž. realki (Vegova ulica), pritličje, I. A razred. Francoščino angleščino, nemščino po lahko razumljivi metodi, se bo pričelo poučevati s 15. oktobrom, Stari trg št. 3/1. Učnina: za 2—4 osebe in 2 uri na teden 100 Din mesečno; isti čas za 1 osebo po 80 Din. Prijave sprejema iz prijaznosti v slaščičarni No-votny, Dunajska cesta 9. Državno izprašana učiteljica poučuje nemščino in glasovir — ura 10 Din. - Marta Kuder, Gosposka ul. 10, I. nadst. Akademik za nemško in francosko konverzacijo, se išče za petošolca. Ponudbe pod »Stanovanje« na upravo. Pouk, konverzacija prestave, korespondenca v nemščini, francoščini, tudi glasovir, se poučuje. — Naslov pove uprava Slovenca pod štev. 9452. Mizarska delavnica z vsem orodjem ali brez, na prometnem kraju, pet m,n«,f r\A — l ...... u . o« i.uiuu . ui a uu glavni cesti, se odda v najem pod ugodnimi pogoji. Naslov pove uprava lista pod št. 9222. Družabnico s primernim kapitalom iščem k trgovini z mešanim blagom. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Kapital«. Ženitbe Mladenič 23 letni sin večjega posestnika, vojaščine prost, absolvent trgovske," kmetijske in mlekarske šole, neomadeževane preteklosti. mirnega značaja, prijetne zunanjosti, želi poročiti sebi enako gospodično z večjim ali srednjim posestvom ali dobro vpeljano trgovino. Resne ponudbe s sliko na upravo »Slovenca« pod »Beli nagelj« št, 9207. Meblirana soba svetla, z električno razsvetljavo, s posebnim vhodom, oddam dvema osebama v Sp. Šiški. — Naslov v upravi Slovenca št. 9409. Stanovanje v bližini »Stadiona«, nova hiša, 2 sobi, kabinet, kuhinja in pritikline, parket, elektrika, ev. vrt, se odda mirni, boljši stranki. - Mesečna najemnina 900 Din. Ako se plača naprej, znaten popust. Naslov v oglasnem oddelku Slovenca pod 9429 26 letni rokodelec na Holandskem želi poročiti Slovenko, veščo nemščine ali italijanščine. - Ponudbe s sliko upravi »Slovenca« pod: »Goriški Slovenec« štev. 9370. Danes Kam pa danes? K Jelačinu v Rudnik, kjer bo gasilska veselica Gasiln. društvu Rudnik. Godba na pihala. Začetek ob 3 pop. - Vabi odbor. Dijaki Dijaka sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov pove oglasni oddelek Slovenca št. 9431. Stanovanje se odda v novi hiši, v lepem, mirnem in zračnem kraju Ljubljane, z dvema balkonoma, 4 sobami, kuhinjo, kopalnico in pritiklinami. Z ozirom na potrebe prebivalstva zlasti za zdravnika zelo prikladno. Vprašanje oz. cenjene ponudbe poslati na upravo Slovenca pod šifro »Miren dom«. Stanovanje s penzijo se išče v dobri krščanski družini v Ljubljani za 15 letno gospodično. Plačilo po dogovoru. Ponudbe pod šifro »Pen-zija« na upravo lista. Stanovanje dveh sob in kabineta s kuhinjo in pritiklinami, souporabo kopalnice in pralnice ter vrtom, odda takoj na Brinju ob Dunajski cesti Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Lepo posestvo 60 oralov (22 oralov gozda prve vrste), nekaj vinograda itd., se ugodno proda pri Sv. Jakobu v Slov. gor. Vprašati v upravi lista v Mariboru. Nova hiša visokopritlična, enodružinska, severno Ljubljane, 5 sob, zasajen vrt, elektrika, vodovod, se proda. Ponudbe pod šifro »Lep dom« do 8. oktobra upravi Slovenca št. 9421. Posestvo obstoječe iz hiše, skednja, hleva, 45 oralov zemljišča, z gozdnimi deli, v sredi vasi Spodnji log, siez Kočevje, pol ure oddaljeno od projektirane žel. proge Kočevje —Vr-bovsko, je ugodno naprodaj. — Pojasnila daje županstvo Spodnji log, p. Nem. loka, srez Kočevje. Dijak se sprejme na stanovanje brez ali s hrano. Električna razsvetljava. Univerza v bližini. Naslov peve uprava »Slovenca« pod št. 9434. Stanovanja Stanovanje 2—3 sob s pritiklinami za družino treh odraslih oseb, iščem. Ponudbe na upravo lista pod Snažno. Opremljena soba v novi vili za Bežigradom z električno razsvetljavo, parket, poseben vhod, krasen razgled, zelo zračna, se odda takoj. — Naslov v upravi Slov pod št. 8421. Meblovano sobo s poseb. vhodom, elektr. razsvetljavo ter razgledom na cesto, se odda gospodu. - Naslov pove uprava Slov. pod št. 9451. Odda se stanovanje v novi hiši: soba in kuhinja in nekaj vrta. — Ilovica št. 60. Poizve se istotam. Prazno sobo parketi in elektrika, oddam takoj. - Koseskega ulica 22 (Trnovo). Opremljena soba z električno razsvetljavo sc takoj odda. Naslov v upravništvu Maribor. Eno ali dve sobi s kuhinjo išče mirna stranka dveh oseb, če mogoče v sredini mesta za 1. november. Cenjene ponudbe pod »Zračno 450« na upravo lista. • Posestva Hišo - vilo prodam ceno zaradi preselitve, s 5 parketiranimi sobami, verando, vodovodom, elektriko, velikim vrtom. Stanovanje takoj. Naslov se izve v upravi Slovenca pod štev. 9316. Pritlična hiša z vrtom se bo dne 4. oktobra ob 2 popoldne prodala na prostovoljni javni dražbi na licu mesta , v Bohoričevi ulici št. 7. mestjih itd. »POSEST" Realifetna pisarni, družba z o. z. LJUBLJANA 2ME - PRODA:- Vilo, enonadstropno, no-vozidano, komfortno, 6 sob, 2 kuhinji, 1000 m3 vrta, Bežigrad, 250.000 dinarjev. Vilo, novopreurejeno, 5 sob, pritikline, velik vrt, 10 minut od pošte, 190.000 Din. Hišo, visokopritlično, prenovljeno, 4 sobe, pritikline, velika delavnica, 800 m' vrta, Zg. Šiška, 78.000 Din. Hišo, pritlično, 5 stanovanj, 500 m3 vrta, Sp. Šiška, 90.000 Din. Hišo, novozidano, 8 stanovanj, prostorno dvorišče, pri Sv. Jakobu, 150.000 Din. Hišo, vili slično, visokopritlično, 5 sob, 2 kuhinji, velik vrt, Stužice, 145.000 Din. Kmečko posestvo, 7 oralov, hiša, gospodarska poslopja, 1 uro od Ljub-Pane, 80.000 Din Hišo, novozidano, 2 obrtna lokala, 3 stanovanja, velik vrt, blizu Ditnaj-ske ceste, 325.000 Din. Čisti donos ca. 50.000 dinarjev. Poleg tega večje število hiš, vil v Ljubljani, gostilne, trgovine, na deželi, kmečka posestva, stavbišča v raznih izme-rah po najugodnejših cenah v Ljubljani in pred- Hrastove podnice 265/43 mm kupujem stal no proti takojšnjemu pla čilu. - »Mangart«, poštni predal 43, Ljubljana Kupim parcelo v okolici Dunaj ske ceste do orlovskega Stadiona. - Ponudbe na inseratni oddelek Slovenca pod št. 9433. Drog in bradlja dobro ohranjena, se ku^ pita. - Ponudbe na orlovski odsek Begunje pri Cerknici. Vijolino (popolno) dobro ohranjeno, kupim. Jelene, Turjaški trg 4. Bukova drva suha, kupimo 30 vagonov. »Mangart«, poštni pre dal 43, Ljubljana. Stružnico (ekalizirung), dobro ohranjeno, 1000—1500 mm, ta koj kupi Ilič & Tichy, elektrotehnično podjetje -Maribor, Slovenska 16. Prodamo Pristni filtrirani dalmatinski mošt bel in rdeč, z otoka Pada, se toči v Kersnikovi ulici št. 5 in na Vodni kovi cesti 17. Priporočata se brata L a s a n. Automat in damsko kolo oboje v jako dobrem sta nju, radi pomanjkanja prostora poceni prodam. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 9266. Semenska pšenica lepa, naprodaj v graščini barona Codelli-ja v Mostah. Najboljše šival, stroje gramofone, kolesa in posamezne dele kupite najceneje pri tvrdki Plevel v Preski pri Medvodah. - Zahtevajte ponudbe. Prodam nov Singer šival, stroj in še dobro ohranjen cilinder šivalni stroj. — Marmontova 16. Kmečko posestvo krasno, z gostilno, naprodaj. - Ponudbe pod: »49 oralov sveta« upravi Slovenca pod štev. 9282, Enonadstropno hišo prodam. — Selo št. 49. Malo posestvo takoj naprodaj zavoljo preselitve in setve. Posestvo meri okoli 4 orale, njive, lep sadonosnik, travnik in nekaj gozda v Starem trgu, 25 minut od Slcv. gradca. - Pojasnila da Zvonar, sodar istotam. Kupim gostilno trgovino - tudi s posestvom, v mestu ali na deželi. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Plačilo takoj« štev. 9358. Kočije in druge vozove ter konjske opreme — prodamo vsled nabave avtomobila. - Tozadevno se izve v vinski trgovini Bolafio, Ljubljana, Puhasto perje kg 38 Din, razpošiljam )o povzetju najmanj 5 kg. zkoristite priliko, dokler zaloga traja, imam tudi beli pub kg 300 Din L. Brozovič, kem čistio-na perja, Zagreb, Ilica 82. Stavbna parcela 1000 ms, severno Ljubljane, se proda. Ponudbe do 10. o..tobra pod šifro »Parcela 9422« upravi »Slovenca«. Kupimo Kupujemo zlato, srebro, platin in plačamo 1 srebrno krono 3.60 Din, 2 srebrni kroni 7.20 Din, 5 srebrnih kron 18 Din; prevzamemo tudi vse druge kovine in plačamo najbolje. - Tovarna za Iočenfe dragih kovin, Sp. Šiška, Jernejeva c. 8. Ovčjo volno cunje, staro železo, baker, medenino, svinec, cink, papir, glaževino, kosti ter krojaške odpadke, kupim in plačam najboljše. - A. Arbeiter, Maribor, Dravska ul. 15. - Iščem stalne nabiralce in nakupovalce. Kupi se rabljene avtomobile, motorje, stružnice itd. - Ponudbe poslati na F. Batjel, Ljubljana, Karlovska c. 4. vStroj za izdelovanje cementa rabljen, z vsemi pritiklinami, sc kupi. — Ponudbe Anton Ctmperman, zidar, mojster, Topol pri Cerknici. Kopalno banjo s pečjo, dobro ohranjeno, najraje žclezoliteno sobno peč Lutz-ovo ali lončeno, kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod 9298. Par konj do 6 let, kupim. Popis in ceno na I. Cihlar, Ljubljana, Dunajska ccsta 67. Vijoline kitare, citre, strune in potrebščine kupite najbolje pri M. Mušiču. Paviljon za dramskim gledališčem. Prepričajte sel Več rabljenih otroških vozičkov in dvo-koles, v dobrem stanju, zelo poceni naprodaj. - F, Batjel, Ljubljana, Karlovska eesta št. 4. Okrasne letvice za oprave Vam najceneje nudi izdelovalnica Ivan Dovžan, Ljubljana VIL -Zahtevajte vzorce in cenike! Sode in kadi vseh velikosti ima vedno v zalogi Fran Repič, sodar, Ljubljana, Trnovo. -Popravila se izvršujejo točno in po konkurenčnih nizkih cenahl Za lesene hiše sprejema le resne reflek-tante Kreditna stavbna zadruga »Mojmir«, Maribor, Koroška 10. Le pis> mena pojasnila proti trem znamkam. Grevec »Calefactor« je neobhodno potreben vsaki družini. — Josip Šiška, Kranj. Priložnostni nakup ali zamenjava različnih hrastovih sodov iz do brega klanega lesa, novi in tudi stari, polovnjaka večji in manjši, so na prodaj in se tudi zamenjajo za vino ali jabolč-nik pri Ivanu H e 11 e r , Breg pri Ptuju. Sodi so močno okovani in sposobni za vsak prevoz Pletilni stroj prodam ali posodim. Naslov v upravi Slovenca pod št. 9408. Konje vozove in drugo, prodam. Ponudbe pod »Konji« na upravo Slovenca. Prodam skoraj novo, lepo, stoječo uro za jedilnico. Ponudbe pod šilro »Nova ura« št. 9424. Inventurna prodaja otrošk.h vozičkov in dvo-koles raznih modelov, je po jako nizkih cenah. »Tribuna« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4. Nagrobni spomenik črn mramor, se ugodno proda. - Naslov v upravi Slovenca pod štev. 9438. Abonenti se sprejemajo v gostilni Sv. Jakoba trg št. 5. — Istotam se toči pristno štajersko in dolenj. vino. Plissee velika moda! Vse vrste plisiranja se naglo in naj-linejše izvrše. Vzorci pli-siranja so razstavljeni v izložbi tvrdke Aloj. Dro-fenik v Celju, Glavni trg. Istodobno priporočam za bližnjo jesensko sezono plašče, kostume, obleke, najfinejše delo po meri. Modni salon Matilde Ludwig, Celje, Samostanska ulica 4. Pozor! Slike za legitimacije izvršuje najhitreje in ceno Franc Kune, fotograf, Ljubljana, Wolfova ulica Spalnico orehovo in hrastovo, ter jedilnico, prodam, vse politirano - Ivan Novak, Vižmarje, poleg postaje. Avtomobili »Esscx«, samo 4000 km rabljen; »Peugeot«, dobavni, zaprt voz, 5000 km rabljen; »Fiat« 501; »Presto«, 6 sedežni; »Renault«, majhen 4 sedežni 10.000 km rabljen; »Chevrolet« 13.000 km rabljen; vsi v dobrem in brezhibnem stanju, ugodno naprodaj pri tvrdki Lampret in drug, d. z o. z., Ljubljana, Dunajska 22 Klavirji! Tovarna in zaloga klavirjev, prvovrst. instrumentov raz Ufinih tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov. ■ Poseben oddolek za popravila. UglaSevanje in popravila za Glasbeno Matico, Konservatorij in droge inštitute se izgotavljajo od mojo tvrd ke. Tofina postrežba in zmerne cone tudi na obroke. — Izdelovalco klavirjov K. W»rlilnek, Ljubljana, Gregorčičeva ulica 5, I. nadstr. Birete, talarje ter vsakovrstne obleke za častito duhovščino in druge gospode izdelujem solidno in po zmerni ceni. Fr. Himmelreich, krojaš. mojster, Ljubljana, Pred škofijo 9. Žaga s polnojarmenikom v Mariboru prevzame 400 do 600 m3 mehkega okroglega lesa za žaganje. Plačilo od m3 po dogovoru. Naslov v upravi pod št. 9251. Tapetnik Oskar Wištan, Maribor, Koroščeva ul. 4, se priporoča cenjenemu občinstvu. Gre tudi na dom. Štefan Strašek Celje, Kovaška ulica, priporoča svojo veliko za jogo čevljev. Lastni izdelek vseh vrst. Naročila po meri. Popravila točno in po zmernih cenah. Priporoča se zlasti gg. učiteljem in uradnikom. Razpošilja tudi po pošti in da na obroke. Naznanjam, da sem otvoril 1. oktobra na Sv. Petra cesti 3 poleg hotela »Soče« novo zajutrkovalnico in slaščičarno ter nudim vse mlečne, slaščičarske in delikatesne izdelke. Na razpolago so razne brezalkoholne pijače. Vsak dan sveže Jogurt mleko in posebno »sleko za dojenčke. Za cenjeni ojnsk dn naročila se vljudno priporočam. FRANC SVETEL Kupcem drž. papirjev na obroke dajemo posebne ugodnosti! Zastopnike iščemo po vsej Sloveniji ozir. SHS! - Vprašanja na Slovenca pod »Jorastr« štev. 9026. Za svojega oddam 16 meseč. sinčka usmiljenim ljudem. Grem zato služit četrt leta zastonj. - Naslov v upravi Slovenca pod štev. 9280 SVARILO! Kdorkoli bo še raznašal neresnično obrekljivo govorico o meni in moji ženi, bom proti vsakomur sodno postopal. — Radoslav in Francka Fras. Svarilo Onim hijenam, ki skru-nijo spomin mojega pok, moža J. Jeraša p, d. Kolača z neutemeljenimi lažmi, glede uboja - priznanja v smrtni uri, se dž na znanje, da se bo proti vsakemu, ki bo te laži govoril in raznašal, sod-nijsko postopalo. - Ivana Jeraša, soproga-vdova. -Virmaše, 29. sept. 1928. Izjava. Podpisana preklicujem žaljive besede, ki sera jih govorila proti Janezu Ku-šar. To izjavo dajem prostovoljno, ker me ni zato nihče silil. - Marija Lak-ner, Dravlje 65. POH - PERJE R.MIKLAUC LJUBLJANA Pianino dobro ohranjen, se ceno proda. Naslov v upravi pod št. 9402. Šivalni stroj fin, še nov, za krojače poceni naprodaj; nadalje: omara za obleke, umivalnik in lončena peč. -Mestni trg št. 13, II. nad. MSpectrum" d. d. Inž. Kopista, Dubsky in Krstit tvornlca ogledal In bruienega stekla Ljubljana VII Medvedova ulica 38, telefon 343 Zagreb, tieograd, Osijek. Sredfšnjica: ZAGREB Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5—0 mm, ogledala, brušeno v vseh velikostih in oblikah, kakor tudt brušene : I nrozorne šipe. izbočene plošče, vsteklevanje :! v med Fina. navadna ogledala. KOMEHCIJAtNA BANKA D. D. Podružnica Ljubljana, Mestni trg št. 5 Telefon št. 2005 Afilacija Banke čehoslovašklh legij. Praga Telefon št. 2005 Obavlja vse bančne posle najkulantneje, sprejema vloge na tekoči račun in na hranilne knjižice. Pooblaščeni prodajalec srečk državne loterije. Prodaja drž. srečk na obroke. Nakup in prodaja deviz in valut. Brzojavni naslov: Komercbanka. Poštni hran. račun št. 13.320 Jetiko ozdravi tudi pozimi strokovnjak (strokovne l:nji-gel) dr. Pcčnik. zavod Sečovo, železniška postaja Rogaška Slatina. »Planinka" zdravilni Ca: prenavlja. Cisti in osvežuje kri, izboljša slnlio prebavo, slabotno .lolo vanje črovop. napihovanje, obolenja mokračne kisline, jeter, žolča In žolčni kamen. Vzpodbuja apetlt In izborno ufin kil le nri arteriosklerozi »1'IanInUa« Ca j je pristen v plombiranih paketih po Din JO'— z napisom proizvajalca ■ Lekarna Hahnvee LJubljana lConirresn) trsr Dobi sev veeh lekarnah) Vscalkdio dobi za Din SO'— lepo rožasto flanelasto odejo 3R. MIKLAUC „PrI ŠRofu" Lmii^Ara Proil Škofijo Stev. 3 Liugerjeva ulica KUPUJEM coveje, svinjske in vse divjačine, kot lisice, kune, polhe, krte itd. Imam v zalogi trpežnepodplatein gornje usnje ter se priporočam Ivan mm. urini. Ako želita imeti po zimi, ko vsa naravh spi, lep cvet. kupite ho-land. čebulice. hljacinie. narcise, tulipane, i rise krokuse in anemone. Sever & Komp. Ljubljana, VVolfova ul. li Suhe gobe j plačuje najvišje M. GERŠAK & C0. Ljnbljana. Prečna ulica 4 (poleg mestne ljudske kopeli). — Telefon 2329. Izdelovanje pristnih kraniskih klobas Razpošiljam od 5 kg naprej, komad po 4 70 Din; 8 komadov tehta 1 kg. Franko Ljubljana. - Priporoča se Franc Fister, Ljubljana, Zalouka ccsta 10. Zimnice modroce, posteljne mreie, želez postelje Izložlfive), otornane, divane tn druge tapetniške tzdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU. tapetnfku Krekov trg St 7 Ipoleg Mestnega doma). bukove in hrastove odpadke od parketov. do stavlja po nizki ceni ne dom parna žaga V. SCAGNETTI v Ljubljani, za gorenjskim kolodvorom MMBnaMMDMM Vsakovrstno ZlatO hnpnle po najvišjih cenah. ČERNE, juvelir. Ljubljana. VCollova ulica št. 3. Suhe gobe (jurčke) divji kostanj kupuje po najvišjih cenah V. H. Rohrmann Ljubljana Sv. Petra nasip št. 27. Telefon inter. 2915. 1 a trboveljski premog in lepa, suha bukova drva kupite najugodneje pri tvrdki Franc Slovia, Raz-lagova ulica 20. čč. duhovščini se priporoča za izdelovanje talarjev in drugih oblek JOSIP TOMAžIč, Celje. Na okopih Itev. S. Vrvarske izdelke najboljše kvalitete kupite najceneje v največji vrvarni v Jugoslaviji: Tovarna motvoza in vrvarna d d Grosuplje pri Ljubljani Komisijska zaloga: Franc Palme, Ljubljana, Gosposvetska c. 7; Celje. Cankarjeva "> in Maribor, Koroška 8. Volna in bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 • Židovska 4. KISLO ZELJE Budilka Din 60- 3 letna jjaranciia Ivan Paklž, Ljubljana Pred šUoiijo 15, Parkete hiastove in bukove hrastov rezan les in parjeno bukovino prodaja najugodneje Ivan Šiška tovarna parket in parmr 2age Ljubljana - Metelkova ulica 4. Telefon 2244. Kupufe vedno in vsako količino hrastovih hlodov, hrastovih desk 27 mm in hrastove frize. znamvanec, Perl-preji-ca. kva^kanec MouSinč v raznih barvah ter najceneje, kupite le pri tvrdki OsualdOobeic, Ljubljana Pred Škofijo 15 Velika znfoga Na debelo' Na drobno Krutno moko ln rženo moko vedno svežo, kupite zelo ugodno pri A. VOLK. LJUBLJANA Resljeva cesta 24. ki krepi in zdravi želodec v vsaki množini, razpošilja tvrdka J. Oražem - Moste pri Ljubljani Velika izbiro. Najnižje cene. Dvokolesa uova od Din 1000*— uaprej. Šivalni stroji od Din 1400— uaprej. Otroški vozički od Din 240-— naprej. Motorji po najnižji ceni. Oglejte si pred nakupom zalogo. — Prodaja na obroke. Ceniki franko. ..TRIBUNA", F.B.L. Ljubljana, Karlovska cesta Številka 4. Kupujemo proti takojšnjemu plačilu gozdne parcele, bukove In hrastove hlode kakor vsako množino suhih hrastovih in bukovih drv. Ponudbe z navedbo cene in količine na V. Braz, Ljubljana, Sv. Petra cesta 2 Ogromen prihranek izdatkov za vsakovrstno blago, za moške in ženske obleke za razno perilo, knmgarne, sukno, blago za ženske plašče, raznovrstne parhete za obleke in perilo Sezijska razprodaja Kamgarni za moške obleke od 110 Din, razno sukno za moške obleke od 40 Din, za žensk« plašče od 60 Din, volneno blago za ženske obleke dvojna širina, od 35 Din, različni kambriki oc 10 Din, vsakovrstni parheti od 9 Din naprej Suknena obleka 3-20 m bjaga z vso dobro podlage samo 230 Din Vse navedeno se dobi samo v manulaktumi trgovini IVAN KOS, LJUBLJANA Sv. Petra cesta St. 23. Ne zamudite ugodne prilike! Oglejte si blagol ostnoh CELJE, Kralja Petra cesta 15 priporoča svojo veliko zalogo manu-fakturnega in konfekcijskega blaga :-: po zelo nizkih cenah. " ZVITKE (role) za računske stroje, ček in kontrolne zvitke za blagajne vseh sistemov, ima vedno in v vsaki količini v zalogi LUD. BARAGA, LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6/1. «> Telefon štev. 2980 ** Javna zahvala! Podpisana se tem potom prav iskreno zahvaljujem velecenjenemu gospodu dr, J. Benčanu, Specialistu za ženske bolezni in primariju ginekološkega oddelka splošne bolnicc v Mariboru, za spretno izvršitev izredno težke in prav dobro mu uspele operacije, ter za. vso izredno požrtvovalnost, trud in skrb, katero mi je izkazoval tekom mojega bivanja na njegovem oddelku, Marija Gajšek, vdova šolskega ravnatelja. Zahvala Za mnogostranske izraze odkritosrčnega sožalja, ki smo jih prejeli pismeno ali ustmeno ob nenadomestljivi izgubi našega jjubljenega soproga, očeta, sina, brata, strica in svaka, gospoda Nandeta Graha izrekamo tem potom vsem našo najprisrčnejšo zahvalo, Posebej pa se zahvaljujemo čč. duhovščini, g. dr. V. Červinki, zastopnikom gasilskega saveza in celjske gasilske župe gg. Vengustu in Koširju, gasilskim društvom: Braslovče, Gomilsko, Trnava, Polzela, Paška vas, Paka, Parižlje, Kamenče in Letuš; dalje zastopnikom vseh obrtnih društev, vsem govornikom preč. g. dekanu Medvedu, g. Omladiču, g. Vengustu, g. županu Omla-diču, g. Bošnaku in g. Lušinu za njih poslovilne besede ob odprtem grobu; pevskemu krožku in društvu v Braslovčah ter gasilski godbi »Zarja« iz Šoštanja za ganljive žalostinke na domu, na poti, v ccrkvi in ob grobu; dalje vsem darovalcem prelepih vencev in cvetja ter končno vsem, ki so našega, za vedno odišlega ljubljenca spremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat vsem naša najprisrčnejša zahvala. Priporočamo blagega pokojnika v prijazen spomin in molitev. V Braslovčah, dne 28. septembra 1928. Globoko žalujoči ostali. Karočalte .Slovenca*! Globoko potrti, vendar klanjajoči se nedoumljivim sklepom božje Previdnosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da se je naš prisrčno ljubljeni sinček oziroma bratec in vnuček Ciril Mavršč dijak IV. razreda humanistične gimnazije v Ljubljani po kratki, mučni bolezni, previden s sv, zakramenti za umirajoče, preselil k svojemu Stvarniku. Pogreb nepozabnega, predragega nam pokojnika bo v ponedeljek 1. oktobra ob 8 zjutraj iz hiše žalosti na pokopališče Sv. Nikolaja na Boh. Bistrici. Priporočamo ga v pobožno molitev. Na Boh.injski Bistrici, 28. sept. 1928. Žalujoča rodbina Mavričeva in sorodniki. Umrl je naš ljubljeni brat, gospod p.EngeM flvbdj misijonar na Kitajskem. Priporočamo ga v molitev in blag spomin. Ljubljana, 30. septembra 1928. Žalujoči ostali. Podpisana vljudno naznanjava cenjenemu občinstvu, da sva prevzela delikatesno trgovino in zajtrkovalnico od S. F. Kusinčiča na Aleksandrovi cesti 31 v Mariboru in začneva obratovati s prvim oktobrom 1.I. ter vljudno prosiva za obilen obisk in dobrohotno naklonjenost, Slavko in Jožefina Fabjan. Opozarjamo na ,Mali oglasnih' v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki Naznanilo Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da bom vodila od 1. oktobra t. L naprej, staro znano gostilno pri „LOZAR3U" Rožna ulica št. 15 Vsem svojim cenjenim gostom se najsrčneje zahvaljujem za obilen obisk v gostilni »FRELICH« ter se jim tudi nadalje priporočam. — Točila bom samo prvovrstna vina ier postregla vsako uru s toplimi in mrzlimi jedili. Za obilen obisk sc priporoča Anica Starič. sezijska prodaja manufakture I Vse oblačilne predmete prodajam od 1. oktobra dalje po globoko znižanih cenah. V interesu vsakega kupca je, ki rabi za zimsko sezijo dobro m trpežno blago, da ne zamudi prilike se neobvezno prepričati o tej redki ponudbi. Edino pristne pirotske preproge ne Indnstr,Je Vroi^m v kolikor še traja zaloga po zelo nizkih cenah, nadaljna naročila se pa izvršijo v teku 14 dni po dogovoru. J. Kostevc, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4 Živinorejci! Uporabljajte za razkuževanje hlevov, orodja in živine SANEOLIN, za desinfekcijo rok pa SANI-TOL. - Sredstva dobite v vsaki lekarni in droge-riji, odnosno pri proizvajalcu: CHEMOTECHNA, družba z o. z., Ljubljana — Mestni trg Stev. 10. Kuhano maslo sveže, ne žarko in ne sol j eno, kupi po najboljši ceni JOS. JAGODIC, CELJE, Glavni trg. — Pri-poroča obenem najfinejše vrste kave, £af, rum, pristno domačo sllvovko, kuhinjsko posodo in drugo železnico. nemški kvalitetni automobili 6- in 8-cilinderski osebni ter in l'/2 tonski brzotovorni Glavno zastopstvo: RlnchmannlfoMfana Ahaclieva lo Dne 1. oktobra 1928 ob 9 dopoldne se vrši pri okrajnem sodišču v Radečah pri Zidanem mostu javna držaba posestva v Št. Janžu, obstoječega iz hiše z gostilniško pravico, gospodarskih poslopij s pritikli-nami (fundus instructus), mesnice v Krme-lju, več njiv in travnikov, Cenilna vrednost 281.249-75 Din, najmanjši ponudek 140.624-75 Din. Za dražbo potreben vadij 14.062-50 Din. 30 dobrih zidarjev za notranja dela v šoli Sensss® - RajhsRbBirg sprejme inž. Dukič in dr. pozne jeseni. Delo do za notranja dela na Poljanskem nasipu sprejme inž. Dukič in dr. — Delo traja do pozne jeseni. Presellfeo Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem dne 26, sept. preselil svoj fotografski atelje z Valvazorjevega trga v lastne najmoderneje urejene prostore na Sv. Petra cesto štev. 25 na vrtu hotela Tratnik. — Priporočam sc cenj. občinstvu za nadaljnjo naklonjenost in zagotavljam, da bom vsa meni zaupana naročila izvršil vestno, strokovnjaško in po najnižji ceni. Hugon Hibšer, fotograf, Ljubljana, Sv. Petra cesta 25, ali korespondentko za francoščino, italijanščino in nemščino išče lesna izvozna družba. Prednost imajo že izvežbani v tej stroki. Ponudbe s prepisi spričeval in referencami na poštni predal 153, Ljubljana, Gospodarska zveza v Ljubljani ima stalno na zalogi po najnižjih cenah: vseh vrst Špecerijsko in kolonijalno blago, mlevske izdelke, polje delske pridelke, krmila, mesne izdelke, bencin, cement, modro ga-lico, žveplo, poljedelske stroje itd. — Priporoča zlasti za jesensko gnojenje Tomaževo žlindro, rudniški superfosfat. Prodaja in kupuje seno in slamo, na razpolago drva in premog. E 3404/28 9256 Dražbeni oklic Dne 3. oktobra 1928 ob 8 dopoldne se prodajo v Šelenburgovi ulici Stev. 1, po javni sodni dražbi sledeči predmeti: več tisoč parov čevljev, večja množina kopit, različni stroji, pisarniška oprema, pisalni stroji, razno pohištvo itd. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 26. septembra 1928. TVORNKaRIHiMOlTaMKUUmntNllAlNimUCUl* V'vN\\S OKUŽBA I.Or.OUBUAHA PRVOVRSTNI MATERJAL-NIZKE CENEJ! Štajerska poljedelska ta3sfat>a 29. sept. bo 7. okt. Razstav s mifolu mesta s Stari in novi Gra«ec 30. M. Jo 31. Mota Veliko jabavišit LUTZOVE PEG. PEC ln „MONOLIT" ING. GUZEb) Ljubljana VIL, Jernejeva cesta 5. Telefon TJ.VJ. pranje - nadmilo Ako perete z Benzit - nadmilom, imate dva čistilca: Pralna možnost z izvrstnim milom in energično razkrojenje z Benzitom. — Benzit je razkrojevalno sredstvo, katero z malim trudom največjo nesnago odstrani, celo olje in mastne madeže odstrani. — Benzit deluje, ne da bi se pri tem blago poškodovalo, ker nesnaga se razkroji. — Benzit - nadmilo vsebuje veliko množino Benzita, kar lahko zapazite na svežem vonju Benzita. — Milo in Benzit tvorijo srečno dopolnitev, ker skupaj delujejo: Benzit razkroji nesnago in milo isto izpere. Perite z Benzit-nadmilom vse Vaše barvasto perilo! Benzit-nadmilo varčuje najfinejše tkanine, svila pridrži svoj poprejšnji blesk. — Perite z Benzit - nadmilom vse mastno perilo, metle za prah, krpe za prah in podobne umazane komade : ker Benzit-nadmilo razkroji kemično vso nesnago, olje in mast. — Perite z Benzit-nadmilom po mogočnosti mrzlo ali mlačno. — Ne drgnite in ne kuhajte perilo po nepotrebnem ! Nadmilo z dvojnim učinkom Tvornice Zlaforog, Maribor da sem preselil svojo prodajalno srečk Drž. razredne loterije v Beogradu iz Jevremove ulice v ulico Knjeginje Ljubice 15 a Casf mi je svoje igralce vljudno obvestiti Priporočam se svojim cenjenim igralcem se v naprej ter prosim, da naslavljate vsa naročila na: L S. Serdar^šil, BSeogracf, Knieginie Ljubice 15a Telefon 49-S8 uporabljati, znači: lafcho tn hitro delo prHiraneh sigurnost tn zatiovoijnost odtsniaicev Zahtevajte ceue in vzorce zastonj tn franko m&m\ miwi\ m vrvadna d. d., grossipui pri lUfttltnni Šivalni stroji liborna konstrukcija in elegantna IzvrSItev iz lastne tovarne - 16 talna garancija - Vezonje se pouiujo pri _________nakupu brezplačno. PISALNI STROJI ADLER - KOLESA Iz prvih tovarn. Dflr-kopp, Kayser, Styrla, Waffenrad (Oroino kolo) - PLETILNI SiROJI vedno v lalogl - Posamezni deli koles in šivalnih strojev Daje se tudi na obroke Ceniki franko in zaston) IVAN JAX I SIN Ljubljana, Gosposvetska cesta 2. Objava Uprava Državnih monopolov razpisuje III. ponudbeno licitacijo za nabavo raznega gasilskega orodja za monopolske ustanove. Licitacija se bo vršila ria dan 16. oktobra 1928 v pisarni upravnika Državnih monopolov ob 11 dopoldne. Pogoji in podrobna navodila «e morejo dobiti v pisarni industrijskega oddelka vsak dan od 9—12 dopoldne. Iz pisarne industrijskega oddelka Uprave Državnih monopolov. — I. M. br. 14.720 od 15. sept. 1928 Štev. 15.455/28. o oferiažni pismeni licitaciji o oddaji gradbeni des za zgradbo hotela v Rogaški Slatini. Na podlagi sejnega sklepa oblastnega odbora mariborske oblasti v Mariboru z dne 25. septembra 1928 ter na podlagi vseh tozadevnih predpisov iz zakona o državnem računovodstvu kakor so isti v veljavi pri javnih licitacijah za oddajo gradbenih del od strani državnih oblasti, se razpisuje pismena javna licitacija o oddaji težaških, zidarskih, tesarskih, kleparskih m krovskih del, kakor tudi mrzlovodne in toplovodne instalacije pri novozgradnji 100 sobnega hotela v zdravilišču v Rog. Slatini. Ponudniki morajo vložiti svoje ponudbe kolkovane s 100 Din kolkom najpozneje do 15. oktobra 1928 ob 9. uri licitacijski komisiji, ki posluje v I. nadstr. novega dvoriščnega poslopja oblastnega dvorca v Mariboru (Vrazova ulica). Istotam se dobijo vsi licitacijski pripomočki, proračuni, načrti in vsa potrebna? pojasnila začenši od 3. olctobra 1928, dalje. .... Ponudbe je vložiti v zapečatenih kuvertah z označbo: »Ponudba za zgradbo hot.ela v Rogaški Slatini« ter z označbo ponudnikovega imena in naslove. V posebnem lcuvertu se morajo predložiti dokazi o vplačani 5% ni kavciji itd., torej vsi dokumenti, ki jih zahteva pri javnih licitacijah ministrstvo gradjevin. Licitacija se bo izvršila dne 15. oktobra ob 10. uri v £goraj navedenih prostorih. Oblastni odbor si pridržuje pravico oddati dela ne glede na višino ponudbene vsote. Ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po izvršeni licitaciji ter podati obvezno izjavo, da so mu vsi pogoji znani in za njega obvezni. Oblastni odbor mariborske oblasti v Mariboru, dne 26. septembra 1928. Predsednik: dr. Josip Leskovar s. r. Za jesensko in Rimsko sezono/ 9iovo došlo! Pritna blago za plašče v vseh kakovostih. Kasha v modnih barvah za obleke, bluze in kostume. Angleško blago. Modno blago za pulovre in krila. Baržun in pliš za plašče, jope in obleke. Svilena podlaga. Barhenti in flaneli. Pribor za krojače in šivilje. Kratka roba. Zelo ugodne cene. 9eltx OJlifjelitseb, modna trgovina „0i (nevesti" Maribor, Gosposka ulica št. 14. Gelefon m. Risba kaže; kako uničevalno učinkujejo čudovite moči soli sv. Roka na gnezda kurjih očes in otrdelo kožo, kako prodro v dupline in dvignejo korenin« otrdelih mest. Bolečine nog zginejo za uedno. Že mnogo let je sol sv. Roka najzanesljivejši in najbolj popularen dodatek za kopelj, čegar proizvajalci načeloma odklanjajo porabo razjedajočih. žgočih kislin za odstranievanje kurjih očes. Razna sredstva proti kurjim očesom v obliki mazil, obli-žev. tinktur itd,, ki vsebujejo kisline, razjedo pač gornji del kurjega očesa, ko istodobno požgo kožo in meso, pri tem pa ne uničijo korenin kurjega očesa. Kurje oko vsled tega kmalu zopet naraste, vrhutega pa povzroča ta procedura velike bolečine. Sol sv. Roka ne vsebuje nikakih kislin in učinkuje izključno le na koren kurjega očesa. Dalje učinkuje specialna in čudovita kemična sestava soli sv. Roka za nožno kopelj dobrodejno in osveževalno na živo zdravo m^so, ne da bi jo .pmehčala. Omehčajo se samo frdi deli kurjega očesa,' da se lahko odstranijo i nožem. SOL SV. ROKA za nožno kopelj ^ra ni samo najbolj idealno sredstvo za kurja očesa, ampak je obenem kosmetično zdravilno sredstvo za vse bolezni v nogah. - Ena kopelj s soljo sv. Roka za noge odstranja kar najhitreje otisfce čevljev, žulje, bule, zdravi ranitve, odstranja poleti posebno nadležno paljenje nog, preobilo potenje nog in slab duh. Ena nožna kopelj s soljo sv. Roka za noge odstrani vsako utrujenost nog in jih napravi kot novorojene. Tako dobrodejni učinek na noge se nato občuti po vsem telesu, vsled česar postane kopelj za noge osveževalna kopelj za celotni organizem. — Cena velikemu zavoju 16 Din. -Dobiva se strokovnjake, ki na specijalnih strojih strokovnjaško izvrše popravila. LETOS ZNIŽANE CENE POSTREŽBA SOLIDNA Dr. M. Slavič: Na S 19 9. Binkošti na Mojzesovi gori. >In že je prišel tretji dan, in jutro je napočilo: in glej, slišalo se je, ko je jelo grometi in se bliskati, in Bilno gost oblak je pokril goro, in trobentin glas je čimdalje bolj bučal, in balo se je ljudstvo, ki je bilo v šotorišču.« (II. Mojz. 19, 16.) Tako popisuje sv. pismo začetek strašno-svečane prve binkoštne zakonodaje. Zame je napočilo jutro binkoštnega praznika dne 5. junija. Ni bilo ne bliska, ne groma, ampak čista nebesna modrina se je razlivala nad sinajsko tihoto in prvi solnčni žarki so izza džebel-ed-Dera (Samostanske gore) zadrževali rdeče granitne vrhove sinajske skupine. P. Nikola mi je dal pripraviti čaj, ker je pozabil za najin razgovor, da hočem maševati za binkoštni praznik na Mojzesovi gori. Veselil se je tega in mi čestital, da bom vprav ta praznik opravil službo božjo na božji gori. Čaj pa je prav prišel p. Pakomiju, ki me je z enim Džebelijem spremljal na goro. Skoro do Elijeve kapele bi lahko jahal na kameli iz Samostanske doline proti vadiju Sabaije. Pri prihodu k Sinaju iz tega zadnjega vadija sem videl lepo ozko cesto, ki jo je napravil egiptski khedive Abba.s I., ker si je hotel napraviti na sinajski gori vilo, pa ga je smrt prehitela. Če bodo to cesto še malo razširili, bo šel po njej tudi avlo. Po tej zložni cesti nisem hotel iti, prav rad sem pustil kamelo pri samostanu, da je imela prazniški počitek. Celo življenje bi nii bilo žal, Če ne bi hodil po drugi poti, po kateri hodijo romarji že od prvih krščanskih časov. To pot imenujejo Arabci sikket sidna Musa, pot našega gospoda Mojzesa, z večjo ali manjšo Verjetnostjo, da je tudi Mojzes hodil po tei poti. Skozi majhna vrata na zapadni strani dvorišča smo stopili na prosto ob 5. uri zjutraj. Takoj smo se začeli dvigati po lepo narejeni, v Evropi bi rekli turistovski poti, ki ima ponekod naravnost zidane stopnice iz gladkega canienja, ki ga je v obilici na levo in desno, kamor- koli stopiš. Silno veselja in nepopisnega užitka sem imel s svojimi turami binkoštno nedeljo in binkoštni ponedeljek. To se še vidi iz dnevnika, kjer sem si ta dva dni proti svoji navadi tako natančno zabelježe-val, da imam zapisane celo četrtinke ure, ko sem bil pri kateri zanimivi točki. Pot navzgor ni bila naporna. Vendar smo večkrat postali zlasti pri kaki posebnosti. Za pol ure smo bili pri majhnem studencu, ki ima skoro celo leto vodo. Dasi še nismo bili utrujeni, je rekel vendar Pakomij, da moramo iz navade počivati. Meni je prišel prav počitek samo radi tega, da sem lahko od bližine občudoval velikanske sklade granita in porfirja, same gole stene na gori, na katero se vzpenjamo, kakor tudi na nasprotni Samostanski gori. V nižini pa čepi čarobna samostanska trdnjava z vitkimi cipresami in drugim zelenjem na vrtu, ki ga človeško oko ne pričakuje v tem morju skalovja, kamenja in rdečkastega peska brez vsake zelene bilke. Ob % 6. uri smo bili pri kapelici Matere božje z mnogimi malimi preprostimi podobicami, ki so bile darovane iz »obljube«. V nadaljnji četrt ure smo prišli po zelo strmih stopnicah v ozko sotesko, ki tvori s pozidanim kamenitim lokom nekaka vrata. »La porte de la penitence«, vrata pokore ali spovedi, mi jih je imenoval p. Pakomij, ki je rad govoril francoščino, da bi se ji še bolj privadil. Pri teh vratih so bili namreč nekdaj romarji opozorjeni na besede psalmistove: »Kdo pojde na goro Gospodovo, ali kdo bo stal na njegovem svetem kraju? Kdor je nedolžnih rok in čistega srca. (Ps 23, 3. 4.) Pri nekoliko višjih enakih vratih so se morali romarji z, lisii izkazati, da ao bili že pri spovedi spodaj v samostanu ali pa pri prvih vratih pokore ali spovedi. Še nekoliko minut in bili smo na Cipresini pla-nici (2080 m nad morjem), tako imenovani, ker stoji v njeni sredini stara, en meter debela cipresa poleg studenca, ki slalno namaka njene korenine in ljudem daje dobro pitno vodo, s kntero namakajo tudi s "kamenjem ograjen vrt. Gole skale obdajajo amfiteatra-lično to romantično oazo. Na njej se lokalizira mesto, kjer je 70 starešin z Aronom ostalo, dočim ie Mojzes sam šel h gospodu na gori (II. Moj. 24). Proti jugu je odprt pogled na impozantno višino Mojzesove gore, proti severu se vidijo vrhovi Safsafa. Ob oazi že tik ob vznožju gorskih skal je na zapadni strani majhna puščavniška koča, v kateri biva včasih kak menih, na zapadni strani pa je 17 m nad oazo Elijeva kapela. Pravzaprav sta dve kapeli v tej nizki stavbi iz kamenja. Leva ie Mojzesova; ena podoba kaže, kako Bog daje Mojzesu kameniti tabli, na srednjih vratih ikonostaze pa sta Mojzes in Aron. Druga kapela je Elijeva, ki je pred Jezabelino jezo, kakor že v začetku omenjeno, prišel na božjo goro Horeb. Ta kapela je 814 m dolga in m široka. P. Pakomij mi je še nato za altarjem pokazal votlino, 2'A m dolgo, 1 yf m široko in manj ko en meler visoko. Rekel je, da se je v tej votlini Eliji prikazal Gospod »ne v viharju, ne v potresu, ne v ognju, ampak v šumljanju lahne sapice« (III. Kralj 19, 11. 12), ter ga poslal nazaj v domovino z naročili za bližnjo bodočnost. Elija in Mojzes sta se prikazala skupaj pri spremenjenju Gospodovem na gori pred Petrom, Janezom in Jakobom, na tej gori imata skupaj svoja svetišča. Še tričetrt ure nas je strma, ploščnato kamenita pot dvigala kvišku. Točno ob 7. uri smo bili na vrhu Mojzesove gore 2223 m nad morjem po dveurni hoji iz samostana, pri kateri smo si še ogledali opisane stvari. To je torej slavni Džebel Musa (Sinaj) v svoji prelestnosti in častitijivosti, na katerem se je Bog razodel Mojzesu in mu dal svoje zapovedi I »Mojzes pa je Šel k Bogu, in Gospod ga je klical z gore, rekoč: To povej hiši Jakobovi in oznani otrokom Izraelovim! Sami 3te videli, kaj sem storil Egipčanom, in kako da sem vas nosil na orlovih perutih in vas za svoje sprejel. Ako boste tedaj poslušali moj glas in spolno-vali mojo zavezo, boste moja lastnina izmed vseh narodov, zakaj moja je vsa zemlja. In vi mi boste du-hovsko kraljestvo in svet narod. To so besede, ki Jih povej Izraelovim otrokom. Mojzes je prišel, in ko je poklical starešine ljudstva, jim je razložil vse te besede, ki mu jih je zapovedal Gospod. In odgovorilo je vse ljudstvo z enim glasom: Vse, karkoli je govoril Gospod, bomo storili.« (II. Mojz. 19, 3 si.) ElliSiii m=ll!= SE C > p O « • t* = = 00 G n b w S ■ 2 co S- W » a ' ... ® n. W N f? ^ ? 5« «3 ^ f g, E O D " » N B' B' S" f 2 š * Z 2 S > S t: < S « a B" 5 6 2 g. g S ^ M re K' % S' » 2. ff p g ? i F * ? sr . (D __ » M < » Č £ s 9 F? 00 f* Is 8*2 ° S' F | F s * - Ser 3 g§ F g" S" | - cr ■ŠF P* M. <73 » * B 3. 8 S. O B ' *T •• F -*' ® > S S m « oŠ i S B" v * S- 111 = 111-111=111= Zadružna gospodarska banka d* d. Brzoiav. naslov: Gospobanka Lfublfana, Miklošičeva cesta lO Telefon st.2057,2470 n 2979 Kapital Sr» rezerve skupno nad Din 16,000.000 -. vloge nad Din 300,000.000 - Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2V2"/o vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredna JoSprijp. Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Kaid Cet UUaialeit. di. ti. fc-uiovec. Urednik: Franc lerseglavi za plašče in kostume ravnokar došle! A. & E. Skaberne Ljubljana, Mestni trg 10. M RADIOTEHNIKA" ......................................................................................................................... največje strokovno podjetje za radtoteletonijo ZAGREB Oajeva ulica 21 Telefon: 34-79 IzSel je nai najnovejši cenik za 1.192S. ter se na zahtevo razpošilja brezplačno Lovske puške flobert puške, brovninge, pištole za strašenje psov, samokrese, topiče, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umetni ogenj. r. K. HA1SER. puškar. Ljubljana, Selenburgova 6 Lasostrižnik lznajflne«eea angleškega jeklu 35 Din britve 18 D'n hrlvnl apnrat 17 Din.; kar le 7 Din. žepni nož 2.50 nin, kavni milil 42 lll-i klii-illvo 1J Din, kleSče 7 Din žepna Kvetlljka 5 'In hnrmor.lka 358 Din, gramofon 355 Din, mandolina IG« Din, kitara 170 ln, gosli 315 Din, tanibnrn 180 In, oknrlna 13 Din, fotoaparat 45 Din, krasne otroSke Igračke kakor: Intke. medvede, konje, zajce, mačke, aute, ladfe Itd.. razpošilja samo v dobri in najboljši kvaliteti veletrgovinah t»TER-mecki, C&lje S». IS, '"lov. Vse knr ne ugaja se zamenja ali vrne denar. Naročila čez 500 Din poštnine prosta. Zahtevajte takoj in zastonj ve liki ilnstrovnni cenik z več tiso« slikami. K. Pučnik + krojoSkl atelje Ljubljana TovCarJevo ulica 3 ■se uljudno priporoča ter opozarja na novo dospela prava angleškn ga - - - - Prvi vrstiio delo Šola za jezike po Berlifzovi metodi Otvoritev jezikovnih tečajev v Ljubljani Samo pravi, rojeni Francozi poučujejo francoščino. Samo pravi, rojeni Angleži poučujejo angleščino. Samo pravi, rojeni Švicarski Italijani poučujejo italijanščino itd., za nemščino, španščino ... Vsak profesor poučuje izključno samo svoj materni jezik "»C Takoj od prve ure naprej sliši in govori gojencc edinole jezik, ki se ga uči. Pouk za začetnike. — Konverzacija. — Slovnica. — Literatura. Trgovsko dopisovanje. — Tečaji (zasebne lekcije in v skupinah) se pričnejo takoj. Informacije in prijave dnevno od 3 popoldne do 8 -večer začasno (t. j. dokler se ne nastani v lastnih prostorih): Spodnfešfalerska ljudska posojilnica V Hanboru rtesrtstrovana zadruga z neomejeno zavezo Sprejema vloge | Daje posojila | Izvršuje vse v denarno strokr spadajoče posle Obrestuje vloge po 6°lo in h