PRIMORSKI DNEVNIK
i£ltnlna P|a4ana v gotovini Aot>. postale I gruppo
Cena 60 lir
Leto XXIII. St. 199 (6783)
TRST, četrtek, 24. avgusta 1967
PO POŽIGU^ BRITANSKEGA POSLANIŠTVA V PEKINGU
Omejitveni ukrepi britanske vlade proti kitajskim diplomatom v Londonu
Vlada se posvetuje o možnosti evakuacije žensk in otrok iz Pekinga - Kitajski diplomati v Londonu so dejansko talci, dokler kitajska vlada ne zagotovi varnosti britanskih državljanov v Pekingu
h| Londonski «Times» piše, da ai-r°taatska imuniteta zgublja poti,1* v kitajski prestolnici in da kioske oblasti ne kažejo namena, * bi menjale to stanje. V zvezi s ^Povedjo kitajskim diplomatom, da zapustijo britansko ozemlje brez ovoijenja, omenja list, da so kletki funkcionarji, ki Jih Je oO ali "■dejansko talci za 52 članov andskega diplomatskega predstavni-tva v Pekingu.
^Liberalni »Guardian« piše, da '»aocetung nujno potrebuje enot--ost Kitajske in da mu nobena
r,„Var ne more bolje služiti, kakor '"e dramatične grožnje iz tujine: Qa te incidenti z Veliko Bntani-
oa 22. ure na razpolago so->,!sbb v zaporih v Ul. Dante v Boc-
111111.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllllimllliiililliiniiiiiinl
Zasliševanje Eggerja
k^OCEN, 23. — Avstrijski tero-Andreas Egger, ki so ga osu-uJJ/J* da je eden izmed krivcev J)“k°la na Cima Vallona, je od si-od 22
v zap_________
s;,- Kot smo že pisali, je Egger atiZnal. da se je udeležil dveh kjfitatov v Južni Tirolski. Ne izdelujejo, da bo namestnik državna . pravdnika dr. Paone podalj-lav bjegov pripor, tako da ga bodo iw*° karabinjerji in policija po-oavn° zasliševali glede omenjene-*\Pokola.
Paone pa je že pooblastil podi^0- da podaljša pripor 25-letne-~u Helmuthu Kroessu, nečaku
Ijo ka Klotza, tier-^rabinjarji a,.:ska cesti, ko je
ki so ga v nede-ustavili na bren-cesti, ko je bežal s svojim f/orriobiiom skupno z Eggerjem.
J°. da je prišel v soboto iz BC«je skupno z Eggerjem čez q*etiner. Doslej pa je vedno trdil, no nirr>a nič skupnega s teroristič-^prganizacijo.
popoldne je dr. Paone žabja Eggerja, ki še vedno odkla-ty Ysako odgovornost za omenje-10» atentat na Cima Vallone. Po-Kroessa pa se še ni razčistil. t0So se je, da je novi pečat te-organizacije sestavljen iz Tifn, brk NSOT (Nord-SUd-Ost-se ; > in iz napisa v nemščini, ki bnn las> «Gibanje za enotno in svo-Tirolsko«.
atp. Dunaja poročajo, da je po tJ‘abij5 Andresa Eggerja notranje bjp„strstvo odredilo preiskavo na Va?°Vem domu v Leisachu v So “dni Tirolski. Med preiskavo ^ru^i mnogo propagandnega ma-Jevaia ter precej orožja in nabo-tri' ERger je bil sedaj zaposlen ki dunajskem geodetskem zavodu, bieirravlJa topografske meritve na je med Avstrijo in Italijo. Sedaj Ju ,|ger delal v Zillertalu. V juli-died ga videli v Vzhodni Tirolski Satrii °biskom Otona Habsburškega. % L Negovi svojci so povedali, Je fanatičen monarhist.
jo v Hongkongu ne morejo veljati kot grožnja, pomeni grožnjo preletavanje ameriških letal nad kitajskim ozemljem ob meji z Vietnamom.
Po poročilih, ki so jih dobili davi v Londonu, so vsi člani britanskega diplomatskega predstavništva v Pekingu na varnem, toda mnogi od njih, med katerimi sam odpravnik poslov Hopson so bili hudo pretepeni. Vsi so gostje v drugih zahodnih poslaništvih. Britanski odpravnik poslov Hopson je poslal davi uraden protest kitajskemu zunanjemu ministrstvu. Poslaništvo pa praktično nima več uradnega sedeža in tudi osebje ni moglo priti na delo. Zaradi tega je Hopson sam
LONDON, 23. — Predsednik britanske vlade Wilson in zunanji minister Brown sta prekinila svoje počitnice in se vrnila v London v zvezi s požigom ameriškega poslaništva v Pekingu. v»ilson se je takoj po prihodu v London sestal z glavnimi čla-svoje vlade. Po sestanku je Predstavnik zunanjega ministrstva izjavil, da Velika Britanija nima namena prekiniti diplomat skih odnosov s Kitajsko. Pripomnil je: «Nismo mi tisti, ki skušamo izzvati prekinitev. Kitajci so prekršili vse tradicije Svilnega sveta.«
Wilson je osebno čakal zunanjega ministra Browna, ko se je vrnil lz Norveške. 2e na letališču sta s® začela posvetovati ob navzočnosti državnega ministra Thomsona.
Minister brez listnice, tajnik za :aklad in državni minister za zunanje zadeve pa so odpotovali v nalmoral na škotskem, da se ude-‘ežijo kronskega sveta, na kate-rem je kraljica Elizabeta podpisala odlok, ki omejuje svobodo pozvanja kitajskim diplomatom v Veliki Britaniji. Te omejitve bo-n° veljale, dokler ne bo britanska Vlada dobila primernih zagotovil o varnosti britanskih državljanov na ^tajskem.
Na podlagi tega odloka ne bodo 5?°gli kitajski diplomati zapustiti Velike Britanije brez posebnega uovoljenja, se ne bodo mogli oddaljiti več kakor osem kilome-Jr°v od središča Londona, če ne eodo tega sporočili vsaj 48 ur
Med ukrepi, ki so jih sprejeli, tud; prekinitev radijske in teleprinterske zveze med kitajskim Poslaništvom in Pekingom. Kitajcu diplomati v Londonu lahko vzdržujejo zvezo s Kitajsko edino-J? Po britanski pošti. Wilson in *R?Wn sta zveber ponovno zapustila London. Brown je odšel v »vojo rezidenco na deželi, kamor j® Povabil nekatere svetovalce zunanjega ministrstva, da se posvetujejo o morebitni evakuaciji žensk Ul otrok iz Pekinga n pred sestankom Wilsona, Brow-2a in državnega ministra Thomsona- ki so pozneje nadaljevali posvetovanja z nekaterimi svetoval-U je predstavnik Foreign Officea dr°čal tisku o poteku včerajšnjih dogodkov. Izjavil je, da so se pro-rangleške demonstracije začele o-jfoli 10.30, ko je potekel kitajski 2'timat v zvezi z britansko politi-f° v Hongkongu. Nekaj minut po-d Ul se je policija delala, kakor so jo demonstranti pregazili, taja da je demonstrantom uspelo Jureti v urade britanskega poslanstva in jih zažgati. Odpravnik Poslov Donald Hopson je tedaj J°dil svojih 22 sodelavcev, med Ja te rimi je bilo pet žensk, proti zhodu, kjer je množica začela sku-SUio, in še posebno moške, brcati.
?61e Pet ur P° začetku neredov Policija spremljala Hopsona v ‘Jhgovo stanovanje, ki pa je bilo udi na pol uničeno.
napisal protest na stroj v stanovanju prijateljev ter ga je poslal po pošti kakor navadno pismo, ker so bili tudi vsi avtomobili poslaništva zažgani.
Ko so rdeči gardisti vdrli včeraj v poslaništvo, so bili skoraj vsi elani zbrani v poslopju. Eni so igrali na karte, drugi pa so gledali neki film. Rdeči gardisti so najprej zažgali avtomobile blizu pisarne. Ti so eksplodirali in požar se je razširil na poslopje, ki so ga demonstranti se bolj poživili, s tem da so metali posode bencina med plamene, ki so takoj zajeli poslopje. Demonstranti so nato razbili šipe in pohištvo. Del pohištva so nesli na ulico in ga zažgali med podivjano množico več tisoč ljudi. Ves prizor so filmali nekateri filmski operaterji, najprej ob razsvetljavi projektorjev, zatem pa ob svetlobi plamenov.
V poslopju so se Angleži najprej
llllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||l|||||||||iiii|||||m|||||||||||||,||,,,|||||||||,|,|||,|||||||||||m||n|||||||||||||
Tiskovna konferenca Nikolaidisa v klubu «Incontro»
V Grčiji utegne izbruhniti državljanska vojna
Pred vojaškim sodiščem v Atenah se je včeraj pričela razprava proti 37 obtožencem
RIM, 23. — V klubu «Incontro» je glavni tajnik grške stranke Zveze centra dr. Nicolaidis na tiskovni konferenci negativno ocenil grški položaj s politične, gospodarske in socialne plati. Rekel je, da so državni udar od 21. aprila dobro pripravili. Kar se tiče diktature v Grčiji, je dr. Nikolaidis rekel, da bo njen padec odvisen od treh bistvenih dejavnikov: od grškega ljudstva, od Evrope in od ZDA. Sedaj je odpor v Grčiji le pasiven, toda vse vesti, ki prihajajo iz Gičije, potrjujejo, da bi prišlo do dižav-ljanske vojne
Kar se tiče vpliva evropskih držav na razvoj grškega položaja, zlasti preko raznih mednarodnih organizacij, je dr. Nicolaidis dejal, da ima le malo upanja. V Evropi se kaže težnja po popuščanju in pričakovanju, ZDA pa so dale razumeti, da bodo podprle vojake in režim.
Danes se je pričel preo atenskim vojaškim sodiščem proces proti 37 osebam, ki so obtožene, da so tiskale in širile prevratne letake. Med obtoženci so tudi Anastasios Pepo-nis, bivši ravnatelj atenskega radia za časa vlade Papandreua, bivši poslanec Zveze centra Panajotis Kat-sikopulos, bivši tajnik Papandreua Antonios Livanis idt. Obtožili so jih tudi širjenja lažnih vesti in žalitve oblasti.
Glavni podtajnik italijanske zveze odvetnikov in prokuratorjev Ni-cola Lombardi je odpotoval danes z letališča Fiumicino v Atene. Pred odhodom je izjavil, da so mu po obisku italijanske parlamentarne delegacije v Grčiji rimski odvetniki poverili nalogo, da prisostvuje obravnavi, ki se bo jutri v He-raklionu pričela proti bivšemu tajniku stranke EDA poslanca Leonidu Kirkosu. Zdi se, da so ga prve dni avgusta že obsodili na neKaj let zaradi prekrška proti zakonu o tisku. Sedaj pa naj bi ga sodili za kaznivo dejanje, ki naj bi ga bil zakrivil še takrat, ko je še užival pravico do parlamentarne imunitete. Odvetnik Lombardi je se dodal, da mu je zveza odvetnikov naročila, naj izreče svojcem poslanca Kirkosa čustva solidarnosti.
V Bell hiši so sporočili, da bo prve dni septembra prišel na obisk v Washington grški kralj Konstantin, ki se bo zasebno sestal s predsednikom Johnsonom. Jutri odpotuje kralj Konstantin v Kanado.
Kitajska ladja še vedno v Genovi
GENOVA, 23. — Davi se ni pojavil na kitajski ladji, ki je že deset dni zasidrana v genovskem pristanišču, noben nov napis. Od 10. ure dalje so imeli pomorščaki protipo; žarno vajo, lil je trajala kakih štirideset minut.
Agenti političnega oddelka kvesture so odstranili na spomeniškem mostu v Genovi v osrednji Uuci XX. Settembre izpod svetlobne le-klame vermuta Cinzano štiri metre širok transparent, ki je nosil napis «živel Maocetung«. Kaže, da so si občudovalci Maocetunga privoščili tudi malo šalo. Na transparent so obesili namreč škatlico, iz katere je viselo nekaj vrvic, povezanih z baterijo. V škatli pa sta bila le dva kosa mila, zavita v tri kose papirja, na katerih so bili napisani nekateri Maocetungovi izreki. Eden izmed teh se glasi ((Politična oblast se rodi iz puškinih cevi«
V Tokiu so sinoči poslušali oddajo radia Peking, v kateri je neki kitajski državni funkcionar za zunanjo trgovino izjavil, da so dr. Manzelli, predstavniku italijanskega zavoda za zunanjo trgovino v Pekingu, prepovedali zapustiti svoje bivališče. Zdi se, da so uvedli proti njemu nekakšen hišni zapor. Isti funkcionar je protestiral proti političnim provokacijam italijanskih oblasti proti ladji «Liming».
Lu n s v Varšavi
VARŠAVA, 23. — Nizozemski zunanji minister Luns, ki je na uradnem obisku na Poljskem, je danes na tiskovni konferenci izjavil, da se je s poljskimi voditelji pogovarjal o varnosti in miru v Evropi, o Nemčiji, Srednjem vzhodu, Vietnamu in tudi o Kitajski. Minister je dejal, da se pogledi Poljske in Nizozemske v veliki meri približujejo, kar se tiče končnih smotrov, toda so nekatera nesoglasja glede ocenjevanja sedanjega stanja.
Glede miru v Evropi je Luns izjavil, da se Nizozemska vedno bolj zanima za možnost sklenitve varnostne pogodbe.
zatekli v stanovanje, v katerem so ostali pol ure. Ko so se demonstranti že odpravljali, da odidejo iz poslopja, ki je bilo v plamenih in polno dima, so vdrli v notranjost, s tem da so porušili neko steno. Vsi, ki so bili v stanovanju so zbežali na vrt, ki je bil tudi v plamenih. Tu so jih rdeči gardisti napadli in pretepli. Vendar pa ni bil nobeden od njih hudo ranjen. Ko so čez pol ure prišli gasilci, so se Angleži lahko zatekli k svojim prijateljem. Vsi soglašajo s tem, da je samo nastop policajev in vojakov, ki so jih skušali braniti pred besom rdečih gardistov, preprečil tragedijo.
Poslopje poslaništva straži danes veliko število kitajskih vojakov. Kakor poroča dopisnik japonske agencije «Kiodo», je v urade poslaništva vdrlo okoli 500 rdečih gardistov, ki so zanetili požar. Gasilci so prišii šele čez pol ure, ko je bilo že prepozno in so bili uradi popolnoma uničeni. Radijska in teleprinterska zveza z Londonom je še vedno prekinjena.
Kitajska obveščevalna agencija pa ni do sedaj objavila poročila o požaru. Agencija «Nova Kitajska« poroča, da je včeraj «nad deset tisoč rdečih gardistov skupno z revolucionarnimi množicami odšlo ored urade britanskega odpravnika poslov in so ostro protestirali proti histeričnemu in fašističnemu preganjanju kitajskih patriotov v Hongkongu«. Agencija dodaja, da «je bilo zborovanje pred uradi in razjarjeni manifestanti so izvedli odločne ukrepe proti tem uradom« Nato dodaja, da so med manifesta^ cijo govorili številni govorniki, da obsodijo ((angleška izzivanja v Hongkongu«. Veliko Britanijo so označili za «nič drugega nego papirnatega tigra, ki je pokrit s tisoči odprtih ran.«
Iz Hongkonga poročajo, da so tamkajšnje oblasti zaskrbljene zaradi vedno večjega števila bomb, ki Jih Kitajci postavljajo v raznih krajih kolonije. Odkrili so sedem bomb pred raznimi poslopji. Dve bombi sta eksplodirali blizu sodišča in ranili devet oseb. Predstavnic britanske vojne je Izjavil, da je r4 meji s Kitajsko vse mirno in da ni nobene napetosti.
Kakor poroča pekinški radio, 'jo minister zs javno varnost izjavil na zborovanju v neki pekinški son, da morajo rdeči gardisti opustiti svojo »državljansko vojno« in se posvetiti študiju. Minister je poudaril, da sedaj ni trenutek, «da bi poživljali plamene«.
Na sestanku je bilo rečeno rdečim gardistom in drugim študentom, naj ostanejo v svojih zavodih in na univerzah ter naj študirajo Maocetungova dela in nadaljujejo revolucionarno kampanjo.
Kakor je znano, sta Maocetung In Cuenlaj nedavno določila 15. september za konec spopadov mtd rdečimi gardisti ln pristaši Llu Hao čija. Rečeno je bilo, da bo v nasprotnem primeru vojska odločno nastopila. »Ljudski dnevnik« piše danes, da je stanje kulturne revolucije sedaj drugačno kakor lani, in da bi morala oborožena borba pie-nehatl.
Agencija Tass sporoča, da se v pokrajini Liaoning v severnovzhod-ni Kitajski nadaljujejo spopadi med nasprotnimi skupinami. V dveh glavnih industrijskih središčih te pokrajine so nastali številni incidenti.
Moskovske «Izvestija» pišejo o «tihem sporazumu« med ZDA in Kitajsko, na_ podlagi katerega Kitajska dopušča Američanom akcijo v Vietnamu, ZDA pa pustijo Kitajsko pri miru. V ponedeljek sta dve ameriški letali leteli nad Kitajsko. Bili sta sestreljeni in Bela hiša je hitro objavila obrazložitev, ki dejansko pomeni »predložitev opravičila Pekingu«. Neki drug sovjetski list piše, da se Maocetungovi citati in druge protisovjetske publikacije Kitajcev prosto prodajajo v Ameriki. ZDA se ne vmešavajo v dejavnost nekaterih kitajskih agentov v ZDA, med katerimi so pristaši »progresivnega gibanja dela» in nekateri Kitajci, ki živijo v New Yor-ku.
Posvetovanja arabskih voditeljev
KAIRO, 23. — »Al Ahram» piše, da je namen sedanjih dvostranskih pogovorov med arabskimi državnimi poglavarji ugladiti že sedaj težave, ki bi lahko nastale na arabskem vrhu, ki bo 29. avgusta v Kartumu in ki bi lahko ovirale skupen sporazum.
Namen posvetovanj je tudi pripraviti konferenco zunanjih ministrov, ki naj bo 26. avgusta. Agencija Srednji vzhod je namreč javila iz Beiruta, da je sirska vlada predlagala odložitev konference zunanjih ministrov. »Al Ahram* pa piše, da so sirski predstavniki zanikali, da bi hotela Sirija odložiti arabski vrh na september.
Sudanski ministrski predsednik, ki je imel priti včeraj v Kairo, je odšel v Beirut, danes pa je prišel v Damask na posvetovanje s sirskimi voditelji. Prišel je z avtomobilom iz Beiruta in se je zvečer zopet vrnil v to mesto. Zatrjuje se, da skuša prepričati Sirce, naj u-maknejo svojo zahtevo za odložitev konference zunanjih ministrov. Sudanski ministrski predsednik bo odpotoval iz Beiruta v Kairo.
Predsednik iraške republike Aref je prišel danes iz Kuvajta v Saudo-vo gabijo. Jordanski kralj Husein pa je iz Maroka prišel danes v Beirut. Kakor poroča «A1 Ahram«, pričakujejo za soboto prihod U Tan-tovega osebnega predstavnika Gus-singa v Kairo, ki se bo posvetoval o beguncih in vojnih ujetnikih.
ŽE TRETJI DAN ZAPOREDOMA
Včeraj novo bombardiranje Hanoja V treb dneh nad sto ljudi ubitih
Sovjetska izjava o stopnjevanju ameriške vojne v Vietnamu
HANOJ, 23. — Danes so ameriška letala že tretji dan zaporedoma bombardirala severna predmestja Hanoja. Sestreljena so bila tri ameriška letala In nekateri piloti so bili ujeti.
Severnovietnamsko zunanje ministrstvo poroča, da je bilo v Hanoju In v predmestjih ubitih nad sto oseb med ameriškimi letalskimi napadi 21., 22. in 23, avgusta.
Sovjetska agencija Tass je objavila izjavo sovjetske vlade, ki pravi, da vsak nev korak ZDA na poti stopnjevanja vojne v Vietnamu vodi k neizbežnemu odgovoru s primernimi ukrepi.
Izjava pravi dalje:	((Nevarnost
kratkovidne politike Washingtona je v dejstvu, da ta politika še bolj slabša mednarodni položaj in lahko pripelje svet do nevarne točke.
Sovjetsko ljudstvo ostro obsoja a-meriški napad na vietnamsko ljudstvo. Sovjetsko ljudstvo toplo simpatizira z Vietnamsko demokratično republiko in z vietnamskim ljudstvom v borbi za pravično stvar in Ju podpira. Ameriški voditelji zaostrujejo vojno, ker nočejo trezno gledati na dejstva.« Nota opozarja, da sta «jeza in prenagljenost slabi svetovalki,« in dodaja: ((Nobenega dvoma ni, da a-
meriški napad v Vietnamu in njegovo nadaljnje širjenje ne bosta pripeljali ZDA bliže njihovim zavojevalnim načrtom.«
Izjava poudarja zatem, da ponovni napadi na obljudena področja v Hanoju, bombardiranje in obstreljevanje drugih sevemovietnam-skih področij ter stalno večanje števila ameriških kopenskih sil na jugu pomenijo, da ameriški napad na Vietnam zavzema vedno večji in nevarnejši obseg.
Nota označuje bližnje južnoviet-namske volitve za «farso, ki so jo organizirali, da bi vzdrževali gnili režim vojaške diktature«, ki jo je ljudstvo zavrglo. To ljudstvo je že izbralo narodnoosvobodilno fronto. Ameriška vojaška intervencija ne bo mogla poraziti združenih sil na severu in na jugu. »Izkušnje dokazujejo, poudarja izjava, da napadalci, naj uporabljajo še tako nečloveške metode, ne morejo zrušiti volje pogumnega vietnamskega ljudstva. Moč odgovora Vietnam-
.............."umi...............................
Nadaljevanje polemike o zahtevi po odpovedi atlantske pogodbe
Uvod v razpravo na bodočem kongresu KD - Pretijev članek o davčni reformi - Andreotti o razvoju industrijske proizvodnje
RIM, 23. — V polemiki o atlantski pogodbi se je danes oglasila »La voce repubblicana« z uvodnikom. Kot je znano, so bili republikanci vedno odločni zagovorniki te pogodbe. Najprej pravi uvodnik, da je NATO še vedno trdoživa in da ne bo čez le-
to dni nihče mislil na to, da bi odpovedal atlantsko pogodbo.
Zatem pravi, da se je začela razprava med zagovorniki in nasprotniki leve sredine v zvezi z flATO na zgrešeni osnovi. Namesto da bi proučili stvarni po-iTbžaj, sfe zgolj taktično razporejajo nasprotujoče si sile.
Uvodnik piavi, da so demokrat-je, ko so sprejeli polemiko s komunisti, že pristali na neugodne polo- učne aavKe, kot so na primer do-zaje, na katerih izgubljajo samo hodninski davek, dopolnilni davek, cas in ugodne priložnosti. Vpraša- uružinski davek itd. Na ta način nje atlantske pogodbe namreč ni I bodo državljani lahko sami zraču-
forma, bo morala finančna uprava ugotoviti dohodke najkasneje eno leto in tri četrt po predloženi davčni prijavi, če bo na primer nekdo predložil davčno prijavo do 31. marca 1970, bodo morali ugotoviti njegove stvarne dohodke najkasneje do konca leta 1971. Tako bodo odstranili sedanjo hudo nevšečnost izterjevanja zaostalih davkov.
Najbolj važna plat reforme pa bo uvedba enega ramega davka na dohodek, ki bo nadomestil sedanje različne davke, kot so na primer do-
začasno, marveč je treba gledati nanj v daljši perspektivi splošne politike zahoda.
V uvodniku pravijo nadalje, da ni res, da zavira NATO popuščanje napetosti in da pomeni ostanek hladne vojne. Sedaj je treba razpravljati dalje o podpisu pogodbe za preprečitev širjenja jedrske oborožitve ter doseči popuščanje napetosti tudi s tem, da se omogoči Veliki Britaniji vstop v EGS.
nali na podlagi razpredelnic, koliko pravzaprav dolgujejo davčni u-pravi. Kvote davka, ki bodo seveda progresivne, bodo enake za vse vrste dohodka, ter se ne bo več dogajalo, kakor doslej, ko se za razne davke določa različna kvota.
Seveda bo za novi davčni sistem potrebna popolna mehanizacija finančne uprave, ki jo že uvajajo in ki bo končana v treh letih. Tako bodo ustanovili v Rimu elektronski
center, ki bo nekak »davčni matični urad«. Ta bo poznal gmotne razmere vseh državljanov in bo zelo otežkočil davčne utaje. Davčna u-prava ne bo več, kot se često dogaja sedaj, uganila dohodke državljanov, marveč jim bo lahko dokazala stvarne vire dohodkov.
Minister za industrijo in trgovino Andreotti pa je dal intervju tedniku «Vita», v katerem omenja prispevek industrije k nadaljnjemu razvoju države. Pri tem pravi, da ul industrijska proižvounja pomembna le sama zase, ker pripomore tudi k razvoju kmetijstva in tako imenovanih terciarnih dejavnosti Če naraste industrijska proizvodnja, se poveča tudi dejavnost v kmetijstvu. v prevozništvu, turizmu in v gradnjah, saj je na ta način na razpolago za te panoge več proizvodov, ki so često cenejši in pripomorejo tudi k večji proizvodnosti v njih.
Prihodnje leto bo morala seveda industrija vzdržati močno tujo konkurenco, ker odnadejo carine med državami EGS. Zato mora italijanska industriia nadaljevati no sedanji poti z izboljšanjem proizvodnega ustroia in skrčenjem proizvodnih stroškov.
Bivši grški zunanji minister Averoff odgovarja na vprašanja časnikarjev takoj po izpustitvi iz zapora
V Alžiriji so zajeli «vohunsko letalo»
Aretirali so tri Švicarje ■ Baje je letalo obiskalo tudi druge ulriške države
Seveda pa sklicanje skupščin sekcij in pokrajinskih kongresov še ni nobeno jamstvo za temeljito obravnavanje vprašanj, saj gre za običajni postopek, ki je veljal za vse kongrese.
Finančni minister Preti je napisal za prihodnjo številko tednika «Gente» članek, v katerem razlaga bodočo davčno reformo. V njem pravi med drugim, da bo enotni davek na dohodke v glavnem dosegel nizke odstotke ter da bo dosegel 70 odst. samo za zelo visoke dohodke milijarderjev. Namen reforme je ta, da se odstranijo nevšečnosti sedanjega sistema ter da se predvsem skrajša rok za ugotavljanje dohodkov. Ko bo izvedena re-
Razburjenje bolivijskih oblastnikov
LA PAZ, 23. — Kaže, da so šle Izjave založnika Feltrin„llija bolivijskim oblastnikom zelo na živce. Notranji minister Antonio Argue-das je namreč izjavil, da je dokaz, da obstajata v Boliviji svobodo in pravica že to, da ga niso ustrelili.
Tu so objavili poročilo, da se bo začel proces pred vojaškim sodiščem proti francoskemu novinarju Reglsu Debrayu 7. ali 8. septembra, kar pomeni, da so ga odložili.
Kolumbijski predsednik Barrien-tos Je dal nekemu brazilskemu dnevniku intervju, v katerem izraža zaskrbljenost zaradi širjenja od-
porniškega gibanja. V zvezi s tem je dejal, da je Debray »komunistični bandit« ta agent Fidel Castra, ki da mu je naložil nalogo, da bi «motil socialni mir v Boliviji«. Kljub temu pa da ga bodo sodili z vsemi zakonitimi jamstvi.
______________r v EGS. Na
koncu nasprotuje članek nevtralnosti Evrope, katero da »zagovarjajo .............................................................................n
ne le komunisti marveč tudi neka-1 teri katoliški integralisti«. S tem svojim člankom niso republikanci povedali nič novega ter so ponovno le potrdili svoj «atlantizerm>.
Jutri bo objavilo o atlantski pogodbi članek tudi glasilo PSU «A-vanti*. Njegov ravnatelj Arfe odgovarja na kritike svojega nedeljskega uvodnika in pravi, da ne bi smeli več v Italiji reševati vprašanj zunanje politike v funkciji notranje politike. Socialisti se ne izogibajo polemiki, toda zaradi važnosti tega vprašanja bi morala biti ta bolj resna. Vprašanja obnovitve atlantske pogodbe ne bi smeli postavljati v obliki referenduma za ali proti ZDA, kot delajo, po trditvah lista, komunisti in desničarji, clankar omenja tudi uvodnik «Voce repubblicana«, s katerim se v glavnem strinja.
V demokristjanskih krogih se je začela razprava o bodočem vsedržavnem kongresu stranke. Pred dnevi je podtajnik stranke Piccoli v nekem članku poudaril, da ne bo kongres le nekakšna predvolilna manifestacija, na kateri bodo peli slavo opravljenemu delu, marveč da bodo na njem razpravljali o bistvenih vprašanjih italijanske politike. Danes je demokristjanski poslanec Merenda v razgovoru s časnikarji v poslanski zbornici dejal, da pomeni omenjeni Piccolijev članek pravzaprav že začetek predkongresne razprave, saj kaže voljo po čimbolj temeljiti razpravi o vseh temah, ki jih bodo načeli na kongresu. Že v septembru se bodo začele sekcijske skupščine kot priprava na pokrajinske kongrese, na katerih bodo izvolili delegate za vsedržavni kongres. To naj bi bil dokaz, da bo razprava na kongresu poglobljena in resna bodisi glede vprašanj stranke kakor tudi države. Na ta način bo ostala Krščanska demokracija odločilni element v italijanskem političnem življenju.
AL2IR, 23. — Alžirski vladni dnevnik «E1 Mujahid« poroča o vohunskem letalu, ki so ga zajele alžirske oblasti, in pravi, da so aretirali tri švicarske državljane. List piše, da je dvomotorno letalo prišlo iz Nigra ter je bilo registrirano v ZDA. Opremljeno je bilo s potrebnimi napravami za fotografsko vohunstvo ter je slikalo vojaške naprave v južni Alžiriji. List ne poroča, kdaj so letalo pridržali, ko je pristalo na letališču v Hassi Messaud, govori pa se, da se Je to zgodilo sredi julija.
Omenjeni Ust piše, da se zdi, da se vohunska dejavnost ne omejuje samo na Alžirijo ter da Je skrivnostno letalo obiskalo tudi druge afriške države. Dalje pravi Ust, da so trije aretirani Švicarji izjavili, da so prekupčevalci orožja. Pri pregledu letala pa so odkriU prenosno radijsko oddajno in sprejemno postajo, avtomatičen samokres, nekaj pušk ter »važno doku-mentancijo o dejavnosti treh vohunov«.
V Detroitu «proces» proti policajem
DETROIT, 23. — črnci iz Detroi ta bodo 31. avgusta organizirali »proces«, na katerem bodo sodili 15 belih policijskih agentov in pripad nikov narodne straže, ki jih imajo za odgovorne za nameren umor dveh mladih črncev med rasnimi incidenti, ki so biU prejšnji mesec v Detroitu.
Sodnik Milton Henry, ki bo toži lec, je sporočil, da bo predložil pričanje in dokaze, ki jih je sodišče 17. avgusta zavrnilo in je oprostilo enega od agentov ter odredilo sodni postopek proti drugemu.
Na proces bodo povabili medna rodni tisk. Organiziralo ga bo črnsko gibanje »odbor za državljansko akcijo«, ki združuje vsa črnska združenja v Detroitu.
ADEN, 23. — Uporniki so danes popoldne streljali z možnarjem oro-tl rezidenci angleškega visokega komisarja v Adenu. Nekaj Izstrelkov je padlo 200 metrov od poslopja, pet pa jih je eksplodiralo v morju ob griču, kjer Je rezidenca.
Zaradi vedno večjega števila a-tentatov so angleški vojaki dobiU ukaz. naj ne uporabljajo Javnih avtomobilov v mestu ln naj se ne vozijo z motornimi kolesi zunaj področij, ki veljajo za vama. Poleg tega bodo vojaki lahko kupovali sa mo na treh določenih področjih od 15.30 do 17.30. Drugi ukrepi veljajo za angleške civiliste, ln zlasti za uradnike britanske uprave.
ske demokratične republike stalno narašča.«
Delegacija mladinskega RK odpotovala v Moskvo
RIM, 23. — V Moskvo je odpotovala delegacija mladinskega italijanskega RK, in sicer na vabilo Združenja RK in rdečega polmeseca ZSSR ob prvi stoletnici ustanovitve ruskega RK. Ob tej priliki bo zasedanje mladinskega RK v Arteku ob Črnem morju, ki se ga bodo udeležili predstavniki RK iz 36 držav.
Tito sprejel Merzagoro in Longa
BRIONI, 23. — Predsednik republike Josip Broz Tito s soprogo je sprejel danes opoldne na otoku Vanga predsednika italijanskega senata Cesara Merzagoro z njegovo soprogo ta hčerko. Ob tej priložnosti sta se Tito ta Merza-gora zadržala v prijateljskem razgovoru. Sprejema ta razgovorov sta se udeležila tudi člana sveta federacije Anka Berus ta Vladimir Popovič.
Tito je sprejel danes na Brionih tudi generalnega tajnika KPI Lui-glja Longa ln se z njim zadržal v prijateljskem razgovoru, katerega sta se udeležila tudi tajnika Izvršnega komiteja CK ZKJ Mijalko Todorovič In člana CK ZKJ Nijaa Dizdarevič. Medtem je soproga predsednika republike sprejela soprogo Longa. Po razgovorih sta bila Longo ta njegova soproga gosta na kosilu predsednika republike ln njegove soproge.
Colombo odpotuje na sestanek ckluba desetih*
RIM, 23, — Zakladni minister Colombo odpotuje v petek z letalom v Ivmdorv kje- se bo udeležil sestanka »kluba desetih«, v katerem so včlanjene najbolj industrijsko razvite države, ki so zato tudi najbolj zainteresirane na ugodnem poteku mednarodnih menjav.
Na dnevnem redu londonskih razgovorov je reforma sistema mednarodnih plačil s posebnim poudarkom na vprašanju ustvaritve rezervnih skladov za narasle potrebe svetovne trgovine. V zvezi s tem je dal minister Colombo na zadnjem sestanku 18. Julija predlog za čimbolj ugodno rešitev tega vprašanja. Sestanek »kluba desetih« je važen, ker bo v septembru v mestu Rio de Janei-ro skupščina mednarodnega denar-neca sklada.
Nigerija
LAGOS, 23. — Nigerijska zvezna vlada Je objavila včeraj sporočilo, v katerem javlja, da je kupila orožje v Sovjetski zvezi. Pri tem dodaja, da Je orožje kupila izključno proti gotovini ta na trgovski podia-gl. Nato obtožuje Veliko Britanijo in ZDA, da so zmanjšale dobavo orožja Nigeriji ter da so dovolila zahodnim privatnim prekupčevalcem orožja dobavljanje orožja, bombnikov ln helikopterjev, upornikom v Biafrl. Vlada pa namerava kljub temu Imeti Veliko Urbanijo in ZDA za svoje glavne dobavitelje orožja in ohraniti z njimi prijateljske odnose. Zvezna v:*da primerja svoj sedanji položaj s položajem ZDA In zahodnih držav, ki so se borile v drugi svetovni ojni ob strani SZ za svoj obstoj.
Na področju Ore so še vedno v teku srditi boji med zveznimi in uporniškimi četami.
Za ukinitev zastaranja vojnih zločinov
BONN, 23. — Zahodnonemškl pravosodni minister Heinemann (socialni demokrat) je potrdil, da namerava predlagati ukinitev zastaranja za umore in zločine izvršene proti človeštvu. To pa ne bi veljalo za zločine, ki so že zastarali. Hei-nemann je izjavil, da upa, .ia bo o tem lahko diskutiral na eni prihodnjih sej ministrskega sveta. Kar se tiče nacističnih zločinov, je minister Izjavil, da se lahko predvideva, da bodo po letu 1969, ko po-teče rok za sodni pregon, lahko zvedeli za nove primere, ki so do sedaj ostali prikriti. Centrala v Ludvvigsburgu, ki vodi zadevna raziskovanja, je namreč ugotovila, »geografske praznine« (na nekaterih področjih so bili nedvomno izvršeni nacistični zločini, za katere niso še našli krivcev).
NAIROBI, 23. — Kenijska vlada je sporočila, da Je protestirala pri kitajski vladi zaradi močnih demonstracij pred kenijskim poslaništvom v Pekingu. Kenijska vlada poziva pekinške oblasti, naj odredijo konec teh dejanj. Kitajski odpravnik poslov v Nairobiju ni hotel sprejeti protestne note.
Kultura v Grčiji pod vojaškim režimom
Konec Julija je grška vojaška vlada premiera Kolliasa uveljavila ustavni akt, po katerem je mogoče odvzeti slehernemu državljanu, katerega vedenje nasprotuje interesom države, državljanstvo in mu delno ali pa v celoti zapleniti premoženje. Svoje grško državljanstvo lahko poslej izgubi sleherni, ki ravna «protinarodno» — ali pa je tako delal v preteklosti — se pravi, če dela v korist katere od razpuščenih političnih strank, ce zlobno obrača resnico o dogodkih, ali že z govoricami spravlja ob dober glas pri svetovnem javnem mnenju ali oblast... Krivce bodo vrhu tega obsodili še na tri mesece zapora in na najmanjšo globo 28.000 drahem. Določila pravijo še, da je pri odvzemu državljanstva mogoče zaseči tudi premoženje zakonskega druga.
Velja tudi, da so s spremembo ustave vsi tozadevni ukrepi vlade po «revoludJi» 21. aprila «,postali zakoniti». Za to tako imenovano pravomočnost so se diktatorji očitno zelo podvizali, ko je odvzem osmim uglednim grškim državljanom dobil doma in v tujini zelo velik odmev.
Prizadeti so: Melina Merkuri, po filmu «Nikoli v nedeljo» po vsem svetu znana igralka in žena filmskega režiserja Julesa Dassina, ki živi že dalj časa v New Yorku; bivši sekretar «ELDIN», mladinske organizacije Papandreujeve stranke centra, Nlkolas Nikolaidis, ki se mu Je po puču posrečil beg v Zahodno Nemčijo; zaradi svojih satiričnih pesmi, podpisanih s psevdonimom Pole Nord (Severni tečaj), izredno popularni pisatelj Nlkos Nikolaidis, ki živi že dvajset let v New Yorku (a ni v nikakršnem sorodstvu z drugim Nikolaidi-som); prav tako v Združenih državah živeči odvetnik Georgios Vur-nas; bivši poslanec stranke centra Anastasios Papadopulos, ki 3e nahaja v Zahodni Nemčiji; generalni sekretar grške lige za pravice človeka, Statis Someridis, ki je nekaj dni pred pučem odpotoval v Pariz; napovedovalec pri grških oddaj pri radiu Moskva, Georgios Belice in Konstantinos Kotzias, pisatelj v Moskvi.
Vsi ti so n* televiziji, v radiu In tisku v tujini kar najostreje kritizirali vojaško diktaturo v domovini. Toda največje razburjenje je povzročil v Grčiji odgovor Meline Merkuri: ta je po izgubi državljanstva sporočila: »Rodila sem se kot Grkinja In kot Grkinja bom tudi umrla!» «New York Herald Tribune* tki je takrat še izhajala) in «Washington Post* sta tedaj zagotovila zvezdnici, ki žanje na Broadwayju prav zdaj velike uspehe v musicalu «Uya Darllng*, da je kljub odvzemu državljanstva bolj grška kot vsi polkovniki, ki zdaj vladajo v Heladl, skupaj. Nad tem so se obilno zgražali vsi grški listi, pri čemer so zajadrali precej čez okvir zadeve. Skrajno desničarska «Estia» se je spraševala v uvodniku: «Kako more biti ta bedna komunistična Igralka bolj grška kot «vsl tl polkovniki*, ki so že kot mladi oficirji dali svoj prispevek za večjo slavo domovine?* V svojem pouku Američanom gre »Estia* še dlje: «če bi se vlada Združenih držav o pravem času potrudila, da bi vzgojila zbor oficirjev s takim protikomunističnim duhom kot so njihovi grški kolegi, potem se pač ne bi otepala s takimi težavami kot Jih ima danes v Vietnamu.*
V grški ustavi sicer ni nobenega določila, po katerem bi smeli grškim državljanom jemati pravice, toda take ukrepe so že Izrekali v letih od 1946 do 1952. Po koncu državljanske vojne so vzeli državljanstvo približno 60.000 Grkom, ki so pobegnili z upornimi komunisti Bolgarijo, na Madžarsko, v Romunijo in v Taškent, ali pa so Jih tja odpeljali.
Sirijo se govorice, da bodo ustavni akt uporabili tudi kot ukrep zoper kakšnih štiristo mladih Gr kov, ki študirajo v tujini in so se na ta ali oni način izrekli zoper vojaški režim. Mladeniče so pozvali, naj se med počitnicami vrnejo domov. Očitno jih mislijo o-stro prerešetati in dovoliti za naprej študij v tujini le tistim, ki bodo podpisali običajno izjavo, da se bodo v prihodnje vzdržali «pro-tinarodnih* dejanj in da se sploh ne bodo ukvarjali s politiko. Vsem, ki se ne bodo vrnili, grozi ukinitev štipendij in odklonitev grške devizne komisije za nakazila zasebnega denarja v tujino. Vrhu tega pa bodo brez dvoma uporabili proti njim tudi določila o odvzemu državljanstva In zaplembi premoženja in pa, seveda obsodbe za zapor ln globo v odsotnosti.
Zadeva z Melino Merkuri je v umetniških krogih sprožila nadaljnje protestne akcije, ki pa jih je vojaški režim seveda zamolčal. A-tenski časopisi so med drugim molče prešli izjave grške filmske igralke Irene Papas, slavne po svoji vlogi v filmu «Grk Zorba*. U-metnica je spregovorila o odvzemu državljanstva Melinl Merkuri na tiskovni konferenci v Rimu. Brez strahu pred enako usodo, kot je zadela njeno kolegico, je dejala: »če oropajo državljanstva može ln žene, ki sl upajo povedati, kar mislijo, potem je čas, da svet zavzame brezkompromisno stališče do »četrtega rajha», ki so ga vzpostavili v Grčiji.* Irene Papas je pozvala umetnike, založnike, filmske producente, pa tudi turiste, naj bojkotirajo diktatorski režim. Pripomnila je, da gre zasluga pobudi, ki jo je dala Melina Merkuri, če je polovica umetnikov, angažiranih za atenski festival odpovedala udeležbo.
Med drugimi so odpovedali udeležbo: Isaac Štern iz New Yorka s triom Istomin, izraelski komorni orkester, moskovski kvartet harf, pihalni kvintet Akademskega teatra, Opere in baleta Klrov iz Le-
ningrada, državni godalni kvartet Komitas Iz Moskve, madžarska državna filharmonija, moskovski simfonični orkester, David in Igor Oj-strah, pa tudi angleški komorni orkester pod vodstvom Johana Pritcharda, ki bi moral Igrati Brlt-tenov »vojaški rekviem*. Prltchard je k temu pripomnil v londonskem tisku, da ga je minilo veselje iti na festival, kajti ne more si predstavljati dobro znanega grškega okolja brez Grkov, ki se po kavarnah burno pričkajo zaradi politike.
Dodaten padec ravni pa so doživele poletne Igre zaradi programa
štirinajstimi točkami, ki predpisuje vodstvom gledališč napotila za repertoar. Cenzura ukazuje, da je treba črtati s programa vsa dela, ki motijo javni red, širijo pre-kucuške Ideje, žalijo narod ln slabo vplivajo na turizem, Izpodko-pujejo zdrava družbena Izročila ,n starodavne šege grškega človeka, škodljivo vplivajo na mladino ali vsebujejo žaljive namige zoper krščansko vero kralja, kraljevo družino ali vlado.
Tako so vzeli z repertoarja atenskih poletnih iger med drugim: Ajshilovega »Uklonjenega Prometeja*, Evripidove «Feničanke» ‘n «Begunce», «Sofoklovega «Ajaksa» in Aristofanove komedije. Dela antičnih pesnikov so zamenjali z drugimi, «za javno mnenje manj nevarnimi deli*.
Docela brez podlage strah vojakov seveda ni. Ljudi so z brezobzirnimi policijskimi ukrepi sicer res ustrahovali, zato pa Izražajo svoje negodovanje do novih gospodarjev na posreden način. Tako je na primer prišlo med predstavo Ajshilovih «Perzijcev» v gledališču Heroda Atika pri odstavku: «Pokonci, Grčije sinovi! Osvobodite očetnjavo, otroke svoje in žene,
bogov očetnih hrame, grobove davnih dedov.
Za vse to gre zdaj boj.
in pri po smislu podobnih stavkih do navdušenih aplavzov pri odprtem odru.
Toda vojaška vlada vztrajno proglaša poročila tujega tiska o cenzuri v gledališču za zlobno obrekovanje. V pojasnilu, ki so ga poslali vsem tujim dopisnikom v Atenah, piše o tem: «Popolnoma kategorično se potrjuje, da so informacije o črtanju ali cenzuri gledaliških del napačne! Nova vlada je program, ki je bil določen že pred 21. aprilom, sprejela brez sleherne spremembe. Sleherna možna sprememba je bila sklenjena že pred tem datumom!*
«Dokončen» odgovor na ((prikrivanja* pa Je vojaška vlada posredovala v pismu, ki ga je umetniški direktor Kraljevega 'narodnega gledališča, režiser Minotis, pisal m): nistrstvu za tisk. Toda vojaki tega, najbrž izsiljenega pisma, očitno niso docela razumeli. Le tako si je namreč mogoče pojasniti redkost, da so pisanje, ki je čisto nasprotje vladnih zatrjevanj o doslednem nevmešavanju, vrh tega še objavili grškem tisku. Minotis piše: «V dolžnost sl štejem zavoljo resnice sporočiti naslednje: ni točno, da so stare tragedije ln komedije postale žrtev cenzure. Uradne ustanove so bile samo zoper glasbeno spremljavo, ki jo Je napisal skladatelj Mikis Theodorakis. Ker pa tri prvotno za festival v Atenah in v Epidauru določene tragedije spremlja glasba skladatelja Theo-dorakisa, so bile črtane s programa. To se je zgodilo na pobudo do nedavnega še od prejšnjih vlad postavljenega upravnega odbora Narodnega gledališča v sporazumu z novim ministrstvom za kulturo.* Pismu Je priključen komentar, ki pripisuje sklep dvomljive seje predsednici upravnega odbora, slabi igralki Kyveli, bivši ženi Georgija Papandreuja in ji tako priti-ka odgovornost za črtanje komadov.
K prepovedi glasbe Theodoraki-sa je treba povedati, da so umetnikova dela nepolitična in da so bila prepovedana zgolj zato, ker je bil v parlamentu poslanec prokomuni-stlčne stranke EDA. Theodorakis velja za najbolj pribljubljenega sodobnega skladatelja. Po svetu je zaslovel posebno zaradi spremljave, ki jo je napisal k filmu «Grk Zorba*. Igranje, snemanje ali oddajanje njegove glasbe, prodaja, nakup, izposojanje ali razpečeva-
nje njegovih plošč spada zdaj v Grčiji med kaznive prestopke. Ta ((reklama* pa je prinesla skladatelju, za katerega ne vedo, kje je in se o njegovem bivališču širijo nasprotujoče si informacije, le še večjo priljubljenost. Njegove plošče stanejo zdaj na črni borzi v Atenah tudi po deset dolarjev.
Ker je torej atenski festival to poletje oškodovan za marsikatero atrakcijo, je tudi obisk v primerjavi z lanskim ustrezno upadel. Da bi žalostno podobno praznih vrst prikrili zlasti tujim umetnikom, je vojaški režim učinkovito ukrepal.
Proste vstopnice delijo v veliki količini posebno državnim uradnikom in vojakom. Zaslišanje pred predstojnikom, ki naslednji dan povpraša, če so kolego X ali kolegico Y sinoči videli v gledališču, je za večino dovolj tehten razlog, da sl gredo »Perzijce* ogledat tudi drugič, tretjič ali četrtič in da svoj protest raje Izrazijo s ploskanjem, ko vodja zbora Perzijcev pravi o lastnostih Grkov, da se nikomur ne podajo, da ga ni smrtnika, 'ki bi mu hlapčevali...
• •• _ *_
Občinska uprava in letoviščarska ustanova iz Sanrema sta povabila skupino otrok iz Aberfana, žalostno znanega kraja, kjer je Dlaz premogovih ostankov zasul šolo in povzročil smrt 128 otrok. Otroci na sliki so imeli srečo in so ostali živi. Sedaj uživajo nekaj dni počitnic na plaži v Sanremu
»■■■BiitiiiisiiiiftiiiiiiiaiiiiiiiaiiiiiaiaiiiiiiiiiiiaiitiiiiiiiiivaiiaiMiiaiiiiiiiMiiif .....................................................................................................................................Il*i|lll|iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiia
VEDNO IE KDO V ROKAH BANDITOV
Ugrabitve na Sardiniji na tekočem traku
Po 20 dnevih se je vrnil industrijec Catte, toda že nekaj dni je ugrabljen zastopnik Fiata Baghmo in sedaj še 24-letni jurist Caocci
CAGLIARI, 23. — Giuseppe Catte, industrijec iz Arbataxa, ki so ga banditi ugrabili pred 20 dnevi, in ki je bil včeraj izpuščen, je danes dolgo spal. Nič čudnega, saj je imel včeraj za seboj dokaj težaven dan. časnikarji in televizijski operaterji pa mu tudi niso dali miru do polnoči. Danes pa je Catte marsikaj povedal. Dne 2. avgusta se je komaj odpeljal iz svoje tovarne, ko ga je ustavilo pet moških s kapucami In orožjem. Moral je pustiti volan In sesti v zadnji prostor. Dva bandita sta sedla spredaj, trije pa z njim zadaj. Ko so se po hitri vožnji ustavili, so bili že nekje Izven ceste, toda ni imel časa, da bi si kaj dosti ogledoval: takoj mu je namreč nekdo poveznil čez glavo kapuco. Potem so hodili In hodili cele dneve, ponoči pa so spali kar na odprt etru Dajali so mu kruh iifc .sir,, včasih-' kak .kos mesa. Potem je moral pisati pismo za odkupnino. Sledili sta še dve pismi, v katerih je bil zahtevani znesek manjši. Na vprašanja so banditi odgovarjali le z enozložnimi besedami. Poleg misli na domače mu je bil ta prisiljen molk najhujša stvar. Da ga bodo izpustili, je Izvedel šele zadnjo noč. Okrog poldneva so mu rekli, da je prost, vendar so mu ukazali, da se še celo uro ne sme premakniti. Ko je čas pretekel ln se je rešil kapuce, je moral hoditi nekaj ur, da Je prišel do ceste, kjer je slišal avtomobile. Potem se je z nekim kamionom pripeljal do karabinjerjev v Mamoiad!, v Arbafax k svojcem pa se je vrnil ob 20.30.
Koliko so ugrabitelji prejeli zanj, ni znano. Baje so najprej zahtevali 40 milijonov in se končno zadovoljili s petimi.
Nobene vesti pa še ni o Aurellu Baghinu, zastopniku Plata za Nuo-ro, ki so ga ugrabili že pred štirimi dnevi v njegovi vili ob zalivu Oto-sel, kjer je bil na počitnicah. Policija ima sicer v rokah tri tipe, ki jih neprestano zaslišuje.
Preteklo noč pa so ugrabili še 24-letnega Giovannija Caoccija iz Aritza, diplomiranega jurista. Sest zakrinkanih ln oboroženih banditov ga je odpeljalo z neke pristave vpričo matere In dveh kmetov. Bandi;! so materi naročili, naj dogodka ne prijavi, dokler ji oni ne sporočijo. Ugrabljeni je sin znanega okulista. Karabinjerjem so zadevo prijavili danes kmalu popoldne.
peljal na neki samoten kraj In jih s puško postreljal. Potem se je sam javil policiji. Vzrok zločina ni znan, prav gotovo pa Linn ni mogel biti več pri čisti pameti.
glahbu ** blHtu’i!ytvi>
Lola Falana, Rockj/ Roberts in dragi včeraj na gradu
V MORJU PRI ZADRU
Milanski zdravnik tragično preminil
Padel je iz čolna, s katerim je vlekel vodnega smučarja, in propeler mu je odsekal glavo
ZADER, 23. — Prebivalce Zadra In številne turiste je včeraj pretresla vest o težki nesreči, kjer je izgubil življenje 49-letni zdravnik Isacco Tolentino iz Milana. Tolentino je vozil gliser, ki je vle-
BEDPORD (Indiana), 23. — John Linn, star komaj 25 let, je svoje tri otroke, stare od 2 do 5 let, od-

Komplet za dom, spleten iz volne pri C.P.F.I. ■ GUITARE. Nogavice keramično modre, enako horizontalne črte na obleki, ki je jabolčno zelene barve. Pričeska: I VERGOTTINI. (Foto Ente Moda — Turin)
liiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiimllliiiillliliiiillltiiiiniuiiiiMiiiiiiiliiiiiUMimiiiniiiiiiiiiiimiiiimiiiiMiiiii
Zaradi eksplozije v delavnici dva mrtva in 23 ranjenih
kel za seboj smučarja na vodi. Pri naglem zavoju je Tolentino zletel iz gliserja v vodo, kjer mu je propeler odsekal glavo. MADRID, 23. — Dva italijanska študenta iz Bergama, stara 23 in 24 let, sta izgubila življenje pri cestni nesreči med Oxornom in E-studillom, 235 km severno od Madrida. Po prvih informacijah avtomobil italijanskih študentov ni u-pošteval znamenja stop in se je s silo zaletel v neki taksi. Pet potnikov taksija Je hudo ranjenih.
Zopet dve žrtvi severne stene Eigerja
ŽENEVA, 23. — Že četrtič v enem mesecu'se je na steni Eigerja dogodila smrtna nesreča, žrtvi sta bila to pot dva nemška plezalca: nesreče nihče ni videl. Trupli sta zagledala dva turista, ki sta z daljnogledom ogledovala steno. Tako se je v tem mesecu smrtno ponesrečilo že osem alpinistov, ki so hoteli preplezati severno Eiger-jevo steno.
Nečloveški oče
MILAN, 23. — Neki Angelo Pelle-grino lz pokrajine Salerno, toda sedaj stanujoč blizu Milana, je svoje tri otroke, dva dečka In deklico, stare 11, 8 in 5 let, pretepel z gumijasto cevjo, ker so izgubili hišni ključ. To je bilo včeraj zvečer, danes zjutraj pa jih je še privezal k okraji dvoriščnega balkona. Neka soseda je zadevo javila karabinjerjem, ki očeta zaslišujejo, medtem ko so otroke peljali v bolnišnico na pregled. Pretepena dečka bosta ozdravela čez 8 in 7 dni, medtem ko deklica nima poškodb.
Nagrada Stouffer za štiri Evropce
AREZZO, 23. — Ker je neka jeklenka s plinom eksplodirala, se je neka obrtniška delavnica v pod-
Slika kaže Sestri Levante na ligurski obali, kjer bo v dneh od 1. do 3. septembra finale za izvolitev »Star of Italy». Te dni pa so finalne izbire po posameznih deželah. (Za Furlanijo - Julijsko krajino 29. avgusta v Lignano Pineta - Dane ing Rendcz Vous). Italijanska zmagovalka se bo potem udeležila tekmovanja v New Yorku
pritličju v Ulici A. San Gallo zrušila. Pri tem sta dve osebi izgubili življenje, 27 pa je ranjenih. Med ranjenci je 17 delavcev, zaposlenih v delavnici, ter šest drugih oseb. Ubilo je dva mlada delavca; eden je imel 19 drugi pa komaj 17 let.
Temperature
RIM, 23. — Letalska meteorološka služba je zabeležila danes ob 13. url sledeče temperature: Bočen 27, Verona 25, Trst 27, Benetke 25, Milan 27, Turin 27, Genova 25, Bologna 27, Firence 31, Piša 29, Ancona 24, Perugia 30, L’Aquila 22, Pescara 27, Rim sever 32, Rim Fiumi-cino 31, Campobasso 25, Bari 26, Neapelj 28, Potenza 22, S. Maria dl Leuca 29, Catanzaro 26, R. Caia-bria 30, Messina 30, Palermo 27, Catania 30, Alghero 28, Cagliarl 29.
Ratna Sari Dewi se ločuje od Marna
DŽAKARTA, 23. — četrta žena bivšega predsednika Indonezije Sukarna Ratna Sari Dewl, ki je japonskega porekla, zahteva ločitev. Uradno ima Sukamo še tri žene. Sedaj prebiva v vili omenjene De-wi, kjer se zdravi. Ima namreč zopet hujše motnje na Jetrih.
FIRENCE, 23. — Od 3. do 9. septembra bo v Vallombrosl 13. zborovanje učiteljev za gluhoneme. Zbralo se bo kakih 300 vzgojiteljev Iz vseh krajev Italije. Predavali bodo številni znani strokovnjaki.
CLEVELAND, 23. — Ustanova «Vernon Stouffer* je sporočila, da je bila nagrada Stouffer za 1967 podeljena štirim evropskim znanstvenikom. Ti so:	Us Von Euler
(Švedska), Peter Holtz (Zahodna Nemčija), J.W. Cornforth in George Popjak (Velika Britanija). Nagrado so prejeli za svoje raziskave o vzrokih arteriozne napetosti in otrditve arterij. Nagrada bo Izročena 10. novembra v Clevelandu. Na področju medicine imajo nagrado Stouffer za najbolj pomembno po Nobelovi nagrad!
Počastitev M. Grcppija
MILAN, 23. — Danes so s polaganjem cvetja pred spominsko ploščo počastili spomin mladega Maria Greppija, ki so ga pred 23 leti fašisti ustrelili v Drevoredu S. Miohe-le del Carso. Mario Greppl je bil sin Antonia Greppija, ki je bil prvi milanski župan po osvoboditvi, se daj pa je vodja skupine socialističnih svetovalcev.
Trije člani CAI na Vrhu Lenin (7134)
MILAN, 23. — Trije ((akademiki* Italijanskega alpinističnega kluoa (CAI) Nino Oppio, Giorglo Gualco In Emlllo Frisia so dosegli Vrh Lenin (7134 m) v Pamlru. Vest Je prispela danes dopoldne po kablogra-mu. Trije Italijani pripadajo z al plnistl drugih 9 držav odpravi «Alp-niada», ki jo Je organizirala alpinistična zveza Sovjetske zveze.
RIM, 23. — Danes so na sedežu rimskega avtomobilskega kluba Izročili nekemu avtomobilu evidenčno tablico Roma B00000 (to je 1.000.000). Tablica Roma A00000 (milijon) je bila izročena 14. novembra 1966.
Za včerajšnjo predstavo na gradu se je prireditelju posrečilo pridobiti si za isti večer dve privlačni imeni: Lola Falana in Rocky Roberts. V tem trenutku je za najbolj glasen del publike bržkone še bolj privlačen prav Roberts, ki je gotovo pri svojem poslu eden izmed najbolj imenitnih. Pesmi Lole Falane so bolj jazzovske, toda očitno je da ima pevka krasen glas. In ko nastopi v vlogi plesalke, pa ji tudi kmalu ni enake.
Simpatičen je tudi nastop En-rica Simonettija, ki je sicer odličen dirigent in pianist, a se je izkazal tudi kot inteligenten shoumum. Pevec Al Bano navdušuje mlado občinstvo kljub temu, da so njegove pesmi že skoraj izključno melodiozne. (Ker ubira pevec zelo visoke note, bi bilo zanimivo videti in slišati, koliko zmore brez mikrofona na ustih in tudi z mirno držo telesa.)
Za začetek so nastopili «1 gab-biani», ansambel mladih Tržačanov, ki so osvojili prvo mesto na tekmovanju ENAL v Frosinonu (kar pa skoraj nekoliko preseneča). Seveda so nastopili še razni drugi ansambli, med katerimi velja posebej omeniti «Aire-dales», ki so spremljali Rockyja Robertsa. Ugo Frisoli kot napovedovalec je bil dokaj skromen.
V Zagrebu VII. mednarodni festival študentovskih gledališč
ZAGREB, 23. — V Zagrebu bo od 3. do 9. septembra sedmi mednarodni festival študentovskih gledališč, na katerem bo sodelovalo nad dvajset študentskih gledaliških skupin iz skoro vseh evropskih držav. Neposredno po festivalu se bo pričel seminar, na katerem bodo sodelovali ugledni gledališki kritiki in gledališki delavci iz Anglije, Belgije, Nizozemske, češke, Italije, Poljske in Sovjetske zveze.
La revue yougoslave
Publikacija «La revue yougosla-ve» objavlja v septembrski številki na prvi strani ovitka sliko skulpturo Dušana Džamonje na svetovni razstavi v Montrealu.' v :zvezi s to razstavo je pod naslovom Jugoslavija v Montrealu objavljen članek Gustava Vlahova, podpredsednika zvezne skupščine, ter intervju z Vladom Sai-čičem, jugoslovanskim glavnim komisarjem na svetovni razstavi v Montrealu. Dodane so lepe slike, ki jih je sploh v reviji polno. Prva predstavlja blok na škofijah, pet pa jih je posvečenih kmečki ohceti v Ljubljani. Krasne so tudi slike s Krka. Poseben članek — obilno ilustriran — pa govori o celjskih grofih: napisal ga je Dušan Lončarevič.
Giomale critico della filosofia italiana
«Giornale critico della filosofia italiana», revija, ki jo izdaja založba GC Šansoni v Firencah, ima v drugem snopiču letošnjega leta sledečo vsebino: Leo Lu-garini, Filosofia ed esperienza umana; Ugo Spirito, Critica della sociologia; Antimo Negri, Pro-getto di un discorso sulla tec-nica morale; Vincenzo Cilento, Plotino tra Urica e tragedia; Antonio Corsano, Studi bruniani in Francia; Carmelo Vigna, Religio-ne e filosofia nel pensiero di Giovanni Gentile; Giovanni Gen-tile in Gaetano Salvemini, L’in-segnamento della religicme nelle scuole elementa, i; Franco Faniz-za, A proposito di uno studio su Ferdinando De Saussure. A. Negri, G. Martano, F. Fanizza, A. Ponzio in G. Gera objavljajo recenzije raznih del, nakar sledi še nekaj strani drobnih prispevkov.
Ingrao in drugi na diskusiji v Assisiju
ASSISI, 23. — Od danes do 29. avgusta bo v Assisiju tradicionalni teden razprav, ki ima letos za glavno temo okrožnico vPopulorum progressio». V nedeljo bodo razpravljali o problemu miru na podlagi izvajanja socialnega reda, ki prinaša po besedah okrožnice popolnejšo pravičnost. O tem argumentu bodo za okroglo mizo govorili poslanci Pietro Ingrao, predsednik komunistične parlamentarne skupine, Giovanni Malagodi, tajnik PLI, Mario Tanassi, tajnik PSU, in Benigno Zaccagnini, predsednik parlamentarne skupine KD. Razgovor, ki ga bo prenašala tudi televizija, bo vodil Jader Jacobelli.
»Glasbeni tedni* v Stresi posvečeni Toscaniniju
STRESA. 23. — Šesta ponovitev uglasbenih tednov» v Stresi se bo pričela prihodnjo nedeljo v gledališču Kongresne palače z izvedbo Brahmsovega «Nemškega re-guiema*. Pod vodstvom dirigenta Theodora Egela bosta sodelovala zbora «Si>. Cecilia* iz Frankfurta in «Bach» iz Frieburga, nato simfonični orkester iz Basla ter solista Agnes Giebel, sopran, ter Siegmund Nimsgern, bariton. Koncert je posvečen spominu Artura Toscaninija ob 100-letnici njegovega rojstva. Dopoldne pa bodo u-radno počastili Toscaninijevo 100-letnico. Slovesnost bo v parku.
letoviščarske ustanove v bližnji Pallanzi, kjer bodo odkrili doprsni kip slavnega dirigenta, delo kiparja Pavla Trubeckoja. Spominski govor bo imel Gianandrea Gavaz-ženi. Ves čas uglasbenih tednov*, ki bodo trajali do 25. septembra, bodo v gledališču Kongresne palače razstavljeni predmeti, ki spominjajo na Toscaninija.
Glasbeni večeri v Gardonu
S koncertom dua Gulli-Cavallo se bodo 2. septembra ob 21,15 pričeli v slavnostnem salonu Casinoja «glasbeni večeri v Gardo-nu». Vsega bo pet koncertov, kt jih organizira občina Gardone Riviera, avtonomno letoviščarsko podjetje ter ustanova Vittoriale pod pokroviteljstvom pokrajinske ustanove za turizem v Bresci. Na otvoritvenem koncertu bo duo Gulli - Cavallo izvajal skladbe Schuberta, Mendelssohna ln Beethovna. V soboto 9. septembra bo pianist Robert Majek igral Bacha, Beethovna, Chopina in Schumanna. Naslednjo soboto bo klavirski duo Billard-Azais imel na programu Poulen-ca, Mozarta in Brahmsa. Violinist Claire Bernard bo imel svoj koncert 23. septembra; na programu bodo Locatelli, Beethoven, De Falla, Bloch, Ravel. Znam koncertist Maurizio Pollini pa b° v soboto 30. septembra zaključil večere; igral bo klavirske skladbe Beethovna in Chopina.
»Novi glasovi*
MESSINA, 23. — Kar 110 mladih pevcev diletantov se je priglasilo za X. festival novih glasov, ki bo v Gessu pri Messim od 8. do 10. septembra. Izmed teh 110 prijavljencev, med katerimi jih je 40 iz Messine, bo treba izbrati 20 finalistov. Izločilm nastopi bodo v salonu velesejma v Messini 24. in 25. avgusta-Vsak prijavljenec je navedel * pesmi iz svojega repertoarja, toda pel bo le 2 pesmi, ki jih le izbral organizacijski odbor.
Salvador Dali vedno kaj posebnega
PERPIGNAN, 23. — Salvador Dati hoče posnemati Hanibala 'm napraviti pot čez Pireneje jahajoč,, na slonu. To pot namerava poletni surrealistični slikar oprava septembra. Ko je indijska letalsko družba «Air India* zvedela za ta načrt, je takoj ponudila, da pripelje v Perpignan, kjer ima Dol neko hišo, mladega slona. Zapr° sila je že krajevne oblasti, rm poskrbe za prostor slonu, dokler ga Dali ne bo odpeljal na pot-
Tri nova Šostakovičeva dela za 50-letnico oktobrske revolucije
MOSKVA, 23. - Tri nova delo Dimitrija Šostakoviča bodo predvajali na glasbenem festivalu oktobra meseca v Moskvi ob 50-letnici oktobrske revolucije. Najtežje delo bo velik simfonični poem «Oktober», posvečen revoluciji: lZ' vajal ga bo moskovski filharm0^ nični orkester. Drugo delo bo violinski koncert, ki ga bo igral Da' vid Ojstrah. Tretje delo bo ciklas romanc na besedilo simbolističnega pesnika Aleksandra Bloka sopran, violino, čelo in klavir. Izvajalci bodo izredni: Galina ys' nevskaja, David Ojstrah, Mstislav Rostropovič in sam Šostakovič,
Posebni zbiratelji
za avtomobile
V času V. mednarodnega sej ma in razstave antikvariata v Fj rencah (od 22. septembra do oktobra) bo še posebna prired tev. Zbrali se bodo namreč P°' sebne vrste zbiratelji, in siee. tisti, ki zbirajo — sta*■ 1 avtomobile. Od 9. do 10. oktobra bodo zbiratelji v--‘ali na sV ^ jem kongresu, toda ne sarrli. temveč bodo prišli z «avtomo0 li naših dedov«. Stari avtomof li bodo razdeljeni v dva raZl ’ , da: v take, ki so bili izdelam do 31. decembra 1904, in od • januarja 1905 in do 31. decem bra 1914. Avtomobili pa morali tudi tekmovati ter preoo žiti dve razmeroma težki Pr°* ' skupno okrog 150 km.
RIMINI, 23. — V nedeljo septembra bo v palači Arengo Riminiju otvoritvena slovesno 16. mednarodnega zborovanja metnikov, umetnostnih kritik in zgodovinarjev. Vlado bo zaStn. pal minister Luigi Preti, či pa bodo tudi člani sena > poslanske zbornice in Unesco-* * *
]Ci
«Santč du monde«, revija, jo izdaja Svetovna zdravstva ^ organizacija, posveča številko avgust in september Pot°van^ema. vsakovrstnemu turizmu, r0 njem (to pot v Meko) in n raznovrstne j Sim počitnicam-več kot besedila je slik. v_ sebnem članku pa je opis m tuta za javno zdravstvo e bulu (Afganistan).
Umrl je G. G. Pincus
BOSTON, 23. — Gregory win Pincus, znanstvenik, ki Je je stavil antiikoncepcijsko Pilu*°’ let. včeraj umrl v Bostonu star o ^ Bil je v bolnišnici zaradi hua lezni krvi.
ČETRTKOVA ČRTICA
Napačen naslov
Od vhoda v trgovino so vo-tri stopnice navzdol v ozko, hodniku podobno prodajalno s polnimi policami kr}jig. Na drugem koncu trgo-oine je bila majhna pisarna, v kateri je delal pri luči namizne svetilke debel bled člo-Vek. Ko je zazvonil zvonec na vratih trgovine, je skozi debe-^ stekla naočnikov pogledal Proti vhodu.
Mož visoke rasti s kratkimi ozlimi brki je neodločno ob-Mal ob mizi.
Debeluh za pisalno mizo se Iz zopet posvetil verskemu ted-niku, ki ga je razprostrl pred szboj, še enkrat pregledal o-Srnrtnice, vzel beležnico in si Pzkaj zapisal. Nato je pogledal Proti trgovini in opazil, da se Iz tujec medtem približal pisarni.
*S čim vam lahko postrežem, sir?» je vprašal in odrinil časopis.
Tujec ga je pozorno motril.
"Ali bi lahko govoril z last-^kom Jorethom?» je vprašal.
"To sem jaz.»
"Ime mi je Ingalls — polkov-nik Ingalls.n
„ "Me veseli, gospod polkovnik. s čim bi vam...»
"Ali vam moje ime ničesar Pz pove?»
Joreth si je snel naočnike in Se pozorno zagledal v polkov-Pi-ka. nZal mi je, toda ne spo-iPinjam se. Ingalls? Tega ime-P° ne poznam.v
Polkovnik je stisnil svojo pa-‘lc° pod pazduho, potegnil iz ZePa neki ovitek, vzel iz njega P°lo papirja, jo razgrnil in vr-na mizo.
"Morda vam bom s tem o-svzžil spomin,» je rekel.
Mr. Joreth se je popraskal P° nosu, motril polkovnika z "znjujočim pogledom, pa si *°Pef nataknil naočnike.
"A tako, račun,)) je dejal. «Ve-te-, večkrat dobivam pismena Paročila strank, ki jih ne po-Pam. Gospodu pastorju dr. J?dfreyu Ingallsu, cerkvena ob-lna St. John, o, da, da...»
"Pokojni dr. Ingalls je bil 7jl°j brat. Račun ste poslali ver-„no po pomoti. Moj brat prav »°tovo ni nikoli naročal ali bral *Pjig s tako vsebino. Samo-uJPzvno je, da takih knjig tu-tl. nismo našli v njegovi zapu-‘Mni.»
j<ffIpK,r{da, razumem...,» je de-n JPZ-jJoreth. Pozorno je bral Zslove knjig v računu in v l^dregi pokašljeval. "Do neke <nere je razumljivo, da. Toda ?°»olite, da pregledam svojo KPjigo naročil...»
Privlekel je velik, razcefran P?Pič iz predala pisalne mize. J*-- I.» je mrmral, "Ingalls, a Pa vendarle...»
■ "Prihranite si trud,» je de-polkovnik. «Razumljivo, da J® to pomota. Zelo čudna pomo-p< se mi dozdeva. Priporočam JLTn, da v bodoče bolj pazite.
.e se že sami toliko ponižuje-j ’ da prodajate take knjige, ti,to popolnoma vaša stvar, 0(io...»
2 Mr. Joreth se je naslonil na-til.in polkovniku večkrat prisilno prikimal.
TeiPa> gospod polkovnik, — je te- ~ s P°ln0 pravico sme-T>nirneti svoje mnenje. Nikakor s?6ern soditi o okusu svojih v tem primeru pa ni
bznega dvoma. Naročilo sem ^Poslal 15. maja in je vseka-moralo priti v roke naroč-Kaj se je zgodilo pozne-ie’ me	“
i^Ulvt
da to vrsto literature mo-
, me ne briga. Na vaše ob-^ •Mtye bi si dovolil priponi-
j?:
tih- ^erei° 'n branijo v kaki kamrici..., če hočete do-he,eti’ kaj hočem s tem po-Sp^sji- V naslednjih štirih me-Clb sem pošiljal računske
izvlečke, toda računa ni nihče poravnal. Nisem vedel — kot pravite — da je naročnik medtem umrl. V tem primeru seveda ne bi bil grozil s sodno izterjavo. Zal mi je, če...»
«Prekleti lopov!» je kričal polkovnik Ingalls. "Ali res vztrajate pri trditvi, da je dr. Ingalls kupoval take knjige? Potem vam moram povedati, da...»
«Samo trenutek, sir. Dovolite » ga je prekinil mr. Joreth, "ali ste tako zanesljivo prepričani o svoji stvari? Nobene besede ne rečem o kupcu, ničesar ne trdim — samo pravim, da sem take in podobne knjige res dobavil in imam pravico, da zanje prejmem tudi plačilo. Nisem bogat človek in če moji odjemalci računov nočejo poravnati, mi nič drugega ne preostane, kot da...»
"Kaj mi to pripovedujete, vi nesramni...))
Mr. Joreth je pomirjevalno dvignil roke.
"No, oprostite)), je ugovarjal, «zdi se mi, da zavzemate zelo neupravičeno in neprepričljivo stališče, gospod polkovnik! Konto pod tem imenom že dolgo vodim v svojih knjigah. Popolnoma razumem, kake neprijetnosti bi s tem povzročil svojim strankam, če bi račun o takih knjigah prišel v javnost. Seznam mojih zaupnih strank bi vas vsekakor presenetil.))
"Pokažite mi originalno naročilo mojega brata,» je mirno rekel polkovnik.
"Ne, to ni fair od vas,» je ostro odvrnil mr. Joreth. "Lahko si mislite, da sem ga uničil. Preudarite sami, kako nepreviden bi bil, če bi hranil dokaze, ki bi utegnili povzročiti neprijetnosti. Hranim pa kopijo računa. S tem sem zadostil zakonitim obveznostim. Ali morete razumeti moje stališče? »
"Popolnoma,)) je dejal polkovnik Ingalls. "To je stališče lopova in latu časti. V takih okoliščinah mi bo v veliko zadoščenje, če vas lahko svojeročno pretepem.))
V	hipu, ko je polkovnik vzel
palico v roko, je mr. Joreth skočil s stola in prijel za telefon na pisalni mizi. Naglo je poklical policijo in zavpil v telefonsko slušalko:	"Prosim,
pošljite takoj letečo policijsko patruljo!))
Nato je odprl moznico in vzel iz nje samokres. "Tako, gospod», je dejal. "Zdaj se bova pogovarjala naprej. Dovolj dolgo ste me obkladali s svojimi nesramnostmi. Zdaj je mera polna. Do neke meje morem razumeti vašo jezo, čeprav ne opravičuje vašega vedenja. Ce pa se takoj odstranite in mi obljubite, da boste poslali ček za poravnavo računa, bom sodil, da je zadeva urejena. če pa vam je ljubše počakati na policijo...»
Polkovnik je krepko prijel palico. "Mislim, da bom raje počakal na policijo,» je izjavil presenetljivo mirno. "Poprej sem se nekoliko prenaglil, če pomislim na seznam vaših tako imenovanih strank, ki bi me po vašem mnenju presenetit, je morda bolje, da se oziram tudi na druge vaše žrtve.»
V	naslednjem hipu je zažvižgala palica po zraku in kot blisk zadela zapestje mr. Jo-retha. Samokres je padel na tla. Polkovnik Ingalls ga je z nogo brcnil daleč proč. "Račun take vrste bi pastorjevi sorodniki pač zelo neradi prepustili javnosti, kajne? Kadar berete v časopisu, da je kdo umrl — kaj vas ovira, da poš-
J.4MES G. COZZENS

—	Znaš, Mihec, de jest se bom kupu televižjon?
—	Pej kej te je primlo?
Sej si zmiram kej šimfu čez televižjon jn ti ni blo nikoli neč prou! Kej če reč, de si zdej menjau kar na an bot?
— Kej bom zmiram ano gonu! Nisem miga liberalec.
—Ma vselih se je moglo nekej zgodet, de si zdej taku menjau?
— Se zna, de se zgodilo. Se je zgodilo tisto od Approdo.
— E, ma tisto je vre staro jn pozabljeno.
— Ni neč pozabljeno. Vsaj liberalcem jn mišinam ni šlo dol, de je blo na televižjoni talko govorjenja od Slovencou jn prfina po slovensko. Jn so delali tiste terpelacje na vse strani; na komun, na provinco, na deželo jn kamer so mogli. Jn zdej jem je RAl odgovoru. Jn je reku, de s tistem Approdam so teli pokazat posebno važnost tržaške kulture za ta-Ijansko kulturo prou zastran tega, ke je vnesla u taljansko kulturo narbol žiuljenske klice srednjeevropske jn slovenske kulture.
— Ježeš, ježeš!
— J n pole je reku RAl, de tu je forte pozitivno za tržaško kulturo jn tudi interantna perspektiva za naprej.
— Buh nas vari’
— Jn pole je reku tudi, de so tisto oddajo forte simpatično sprejeli tudi kritiki od narbol pomembneh taljanskeh časnikov.
— Ma ne!
— Jn pole, kar se tiče tega, a.1 nas je dosti al malo, de tu se ne da taku lahko koštetirat, ma de na vsak način ni moč reč, da Slovencou ni.
— Buh pomagaj!
— Ja, ja! Jn pole je še reku, de tašno šim-fanje od interpelantov ne more vzet velave tisti oddaji, ke je prkazala Trst tudi ku ano kulturno realnost, odprto vsej okolici — če reč srednji Evropi jn Slovencam — jn ku an must za taljansko kulturo u dežele sosedov.
— Kej vse tu, de je reku RAl?
—Ma prou taku! Se zna, de je tudi liberalce nemalo potolažu jn je reku, de bojo ben u svojem cajti nardili tudi ano tašno oddajo, de bojo tudi uani kontenti. Jn taku je zdej vse tiho jn zgleda, de so zdej tisto oddajo Approdo vendarle požrli,	zato	ke	neč več ne protestirajo.
—E, ma vselih je hudo! Provirej se ti dent u kožo anga liberalca al pej rr.isina! Sej more bet strašno. Sej lahko zadene kašnega božji žl'k. Posebno če	jema	švoh srce.	Jn vre po njeh
ravnanji se	vide,	de	morejo	bet bol u leteh
jn takrat je	treba	na	zdravje	forte gledat. Za-
tu ke vsaka majhna reč...
— E. znam. Ma taku se je zgodilo jn taku je blo govorjeno. Jn jest si bom zdej kupu televižjon.
— Ma košta dosti.
— Neč ne stri. Ga bom vzeu na rate.
— Morbet ti bojo kej pršli napruti, ke delaš tašno propagando?
—Ma, morbet’
Moskovski televizijski stolp je plod najsodobnejše tehnike
Letos oktobra bo Sovjetska zveza — in z njo ves napredni svet — slavila 50. obletnico oktobrske revolucije. V zvezi s tem imajo v Sovjetski zvezi v načrtu celo vrsto proslav, hkrati pa bodo v dneh slavja izročili svojemu namenu vrsto objektov, da bi s tem dali poudarka ustvarjalnosti sovjetske znanosti in tehnike ter sposobnosti sovjetskih ljudi. Med objekte, ki jih bodo ob tei priložnosti izročili svojemu namenu, spada tudi televizijski stolp v Moskvi, o katerem smo ob času na kratko poročali in ki ga vidimo na sliki.
Gre za najvišjo zgradbo na svetu, saj je ta »puščica*, ki rine v višine, 533 metrov visoka, kar je za 87 metrov več kot je visoka največja zgradba na svetit, ne\v-yorški nebotičnik Empire Building. Res je, da moskovski televizijski stolp ni tako mogočna stavba, kot je newyorški nebotičnik, nkrat'. pa niti ni tako skromna zadeva kot bi se zdelo na fotografiji. S tehničnega vidika je to celo še veliko pomembnejši uspeh. To nam bodo povedali nekateri podatki:
Televizijski stolp stoji na ma|h-nem vzponu v Ostankinu v neposredni okolici Moskve. Ko gledamo sliko, se nam zdi, kot bi šlo za nekakšen steber, morda kak mlaj, okoli katerega so namestili nekaj obročev. Toda temelji, ki jih vidimo ob vznožju stolpa, me-
rijo v premeru 74 metrov. Kot I številni televizijski studii, saj je
smo rekli, je stolp visok 533 metrov. čeprav nosi zgradba ime televizijskega stolpa, ni namenjena izključno televiziji, pač pa predstavlja tudi nekakšno turistično atrakcijo in razgledni stolp za domačine in tujce, ki si hočejo »s ptičje perspektive* ogledati okolico in seveda tudi Moskvo. Vendar pa ne more človek do vrha stolpa, pač pa je ploščad, ki je namenjena publiki, visoka 344 metrov, od tam navzgor pa se vije še skoraj 200 metrov visoka antena z določenimi TV napravami.
Višek tehnike v tem primeru je verjetno prav ploščad, ki more sprejeti hkrati 660 ljudi in ki se neprestano vrti okoli svoje osi, tako da more obiskovalec mirno sedeti na svojem sedežu in si bo v eni uri, kolikor traja en obrat, ogledal vso neskončno okolico, ki se razteza pred njim.
Seveda gre v glavnem za televizijsko napravo, toda v raznih nadstropjih, na višini okoli 300 metrov, so v treh nadstropjih tudi tri restavracije, ki morejo sprejeti okoli 300 gostov. In tudi te tri restavracije se, podobno kot razgledna ploščad, vrtijo okoli svoje osi in gost more srebati svoj čaj ali vodko in hkrati uživati nad razgledom.
Samo ob sebi se razume, da so v raznih višinah tega »šila* tudi
(Nadaljevanje na 6. strani)
OB ARETACIJI IN IZGONU ITALIJANSKEGA ZALOŽNIKA FELTRINELLIJA
Razvoj dogodkov zadnjih desetletij pojasnjuje sedanje stanje Bolivije
Zakaj se avtohtono prebivalstvo drži goratih predelov dežele - Tri novosti, ki jih je prinesla revolucija - Posledice državnega udara
Založnik Feltrinelll je sedaj spet doma, v Milanu, prav tako je že na svojem domu njegov francoski poslovni tovariš Maspero. Bolivijske oblasti so ju izpustile bolj na račun pritiska svetovnega javnega mnenja, kot pa v prepričanju, da Feltrinelli in Maspero nimata nikakršne zveze s francoskim novinarjem in književnikom Regisom Debrayem, ki mu v Boliviji sodijo, ker da je bil povezan z bolivijskimi partizani, ki se borijo proti sedanjim oblastem in za svobodo ter pravo neodvisnost svoje dežele.
Pravzaprav ne nameravamo v tem primeru razpravljati o tem, ali je Feltrinelli imel zveze z bolivijskimi uporniki ali ne in tudi ne o tem, kaj gverila v Boliviji pomeni in kolikšne so možnosti, da bi dosegla zmago nad sedanjimi oblastmi. Ustavili se bomo raje pri kratki zgodovini te dežele, ki je prišla te dni prav na račun aretacije in izgona Feltrinellija in Maspera na prve strani dnevnega tiska.
Bolivija je ena največjih držav Latinske Amerike. Razteza se na površini nad enega milijona kv. km, kar pomeni, da je trikrat večja od Italije. Hkrati pa je ta po površini velika država zelo slabo naseljena, saj šteje od 3 milijonov in pol do 4 milijonov prebivalcev. Že dejstvo, da v prestolnici Bolivije La Pazu ne vedo točno, koliko prebivalcev ima njihova država, nam pove, da gre za zelo zaostalo deželo, kjer so ana-grafski podatki še stvar bodočnosti, štetje prebivalstva pa prav tako še ne pride v poštev.
Bolivija je bila nekoč obmorska država, toda v dveh vojnah je izgubila dostop do morja in del svo-
jega ozemlja in je sedaj celinska država. V letih od 1879 do 1884 se je Bolivija vojskovala s sosednim Čilom in vojno izgubila in s tem izgubila tudi dostop do morja. V letih od 1932 do 1935 pa je v vojni s sosednim Paragvajem prav tako izgubila del svojega ozemlja in to niti ne majhen del. Toda to ni bilo pomembno, saj je za 3 milijone in pol ali 4 milijone prebivalcev zemlje dovolj in na pretek. Edini negativni moment pri tem je, da je dežela izgubila dostop do morja.
In vendar v Boliviji, kljub tolikšni površini, primanjkuje zem-
Saj bi ga skoraj ne spoznali, pa je vendarle Ugo Tognazzi, ki si je pustil brado zaradi vloge v filmu, v katerem trenutno igra.
""""um..
._ _____ _
| Na moskovski modni reviji ' tisoč razstavljavcev iz 26 držav

o torek so v parku Sokolniki Moskvi odprli največjo prire-j0 ev ženske in moške mode, ki glavno mesto Sovjetske zveze «3 videlo. Na njej sodeluje z j ® kot 10.000 modeli za moške, niJke in otroke pa tudi s števil-13* vzorci tkanin več kot 1000 kJtavljovcev iz 26 držav, med ^ ie zelo veliko italijanskih. o pišemo v naših člankih o )>iu ^dnih revijah v Parizu, Ri-(jq' Firencah in drugod, je prav, na naPišemo nekaj tudi o tej ma-„2 staciji, ki presega okvir navad-Plodne revije, in ki predstavlja ,n"kak prikaz nove mode v njenih novostih in idejah.
>
Mpp	.	-----------_
tjL za neke vrste festivala no tia ,nodnih linij, barv in tkanin, Hq,.erem najvidnejši pred-fie .'ki svetovne mode in tekstil->1q ,n,iustrije prikazati vse, kar je žkeS’?etu novega na področju mo-ln ženske mode. Ni treba še >}
P
vse mo-
Poj-oi lenske moae. ni dele1 Poudariti, da bodo "kn prikazovala najlepša sovjet-pekleta, ki s o jih izbrali za to nj^ost na posebnih tekmova-
n^r"den preidemo k opisu te mod-i*ja rPP-nifestacije in k navajanju kult "."katerih vidnih sovjetskih Ojnikov in modnih revij, naj n,no, da zastopajo Italijo v
:::::::
Moskvi največje italijanske tekstilne in oblačilne industrije od Lane-rossi — Eni, Montecatini — Edison, Snia Viscosa, Monti, Facis, Vittadello ter najbolj priznane italijanske modne hiše kot so Banata, Biki, Mila Schoen, Pucci, Schubert, Veneziani, Enzo, Forquet in druge. Vsi seveda v upanju, da bodo na tej tako pomembni modni manifestaciji uspeli, zaključiti dobre kupčije.
Daleč so za nami že časi, ko se sovjetska ženska ni zanimala toliko za modo ter je bila po svoji eleganci daleč za drugimi ženami. Danes, ko se sovjetska ženska vedno bolj uveljavlja na vseh področjih javnega življenja, so njene misli posvečene mnogo bolj tudi zunanjemu videzu ter postaja njena želja po lepi in praktični garderobi vse večja.
Tej želji in zahtevi želijo organizatorji moskovske modne manifestacije ugoditi na ta način, da prikažejo sovjetskim ženskam vse, kar je novega na področju mode in seveda tudi napredek sovjetskih modnih hiš in ustvarjalcev na tem področju.
Seveda ne želijo sovjetski modni ustvarjalci začeti s to modno manifestacijo nekakšne tekme z drugimi modnimi eksperti, na primer
francoskimi, ki imajo na. tem področju že tradicijo in ki že stoletja diktirajo ženskemu svetu novo modo.
«Takšna tekma bi bila nesmisel-na», je pred začetkom modne manifestacije v Moskvi izjavil sovjetski pisatelj Katajev. «To bi bilo tako, kot če bi hoteli zgraditi novo reakcijsko letalo, pa bi se pri tem oslanjali na model iz leta 1930. Pariz je le Pariz in glede ženske, pa tudi moške mode bo vedno prvi.*
Sovjetski strokovnjak Fedoren-ko pa je mnenja, da je tudi moda neke vrste znanost — kot nekakšna matematika — ter jo je

zato mogoče vskladiti vsaj v njenih glavnih obrisih in oblikah, da bo veljavna za vse okuse.
Sovjetska moda bo v Moskvi zelo dobro zastopana. Prikazano bo približno 1500 modelov za ženske, moške in otroke, razen tega bodo dobro zastopane tudi tekstilne industrije. V glavnem bodo modeli z zelo kratkimi krili, ker je naletela ta moda med sovjetsko mladino, pa tudi odraslimi na velik odmev. Prikazani pa bodo tudi modeli s tendenco daljših kril, kar bo v skladu z novostjo, ki jo bodo v prihodnjih mesecih skušale uveljaviti tudi vse največje evropske modne hiše.
lje. To protislovje se zdi čudno in vendar je tako. Od 4 milijonov ljudi, kolikor jih v najboljšem primeru živi v Boliviji, jih okoli 54 odstotkov odpade na avtohtono prebivalstvo, to se pravi na stare Indijance odnosno Indiose. Okoli 30 odstotkov prebivalstva odpade na «mešance», to se pravi na ljudi, katerih predniki so po tej ali oni liniji indijanskega porekla. Preostali del prebivalstva pa so ljudje evropskega, predvsem španskega porekla, razen najnovejših doseljencev po drugi svetovni vojni, ki spadajo k vsem narodnostim Evrope.
Čeprav smo začeli z vprašanjem pomanjkanja zemlje, smo smo prešli na delitev prebivalstva po njegovem izvoru. To smo storili namenoma, da bi prikazali, kako to, da v tej tako obsežni deželi in pri tako pičlem prebivalstvu primanjkuje zemlje. Nad 50 odstotkov prebivalstva Bolivije, torej vsi prebivalci, ki jih moremo smatrati za avtohtono ljudstvo, živi v goratih predelih dežele, to se pravi na področju Andov, do koder se sploh more človek obdržati, saj Andi sežejo tudi do 4.200 m višine. Na tem področju, ki predstavlja dejansko le 16 odstotkov površine Bolivije, živi torej nad 50 odst. prebivalcev. Pri tem je treba poudariti, da so ta gorata področja, kaj malo primerna za kmetijstvo, pa čeprav smo na zemljepisnem področju Ekvatorja in le malo južneje. Nekateri trdijo, da bolivijski Indijanci ne marajo v nižine, v kmetijsko bogatejše predele, ker da ne prenesejo klime. Morda bo to deloma tudi držalo, pa čeprav se čudno zdi, da bi se oni ne mogli v tisočletju prilagoditi klimatskim razmeram, medtem ko so se doseljenci prilagodili tropičnim klimatskim razmeram v kakem stoletju ali celo desetletju. Zelo verjetno se Indijanci držijo goratega področja zato, ker so imeli nekoč zelo slabe izkušnje z doseljenimi ljudmi, saj nam o tem zgodovina posreduje dovolj dokaznega materiala.
Pri tem pa je vredno dodati še nekaj: gorati predeli so za kmetijstvo zelo neprikladni in tudi živinoreja tam ne uspeva preveč, posebno, če upoštevamo dejstvo, da je vsa dežela zelo zaostala, iz česar nujno sledi, da je zaostal tudi način obdelovanja zemlje, da ni govora o mehanizaciji itd.
Da bi razmere bile še točneje prikazane, se bomo vrnili za trenutek v nedavno zgodovino: do pred nekaj leti so tod gospodarili zemljiški lastniki, ki so bili, seveda, belopolti doseljenci. Šlo je za nekakšne naše nekdanje grofe ali če hočemo latifundiste v najbolj grobem pomenu. Domačin, pogosto tudi mešanec, je bil njegov pravi suženj, saj ga je zemljiški lastnik lahko prodal z zemljo vred. Indijanci imajo glede tega

OVEN (od 21.3. do 20.4.) Priložnosti, ki jih je treba izkoristiti. Izredno zadovoljstvo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Kar nadaljujte po poti, ki ste jo ubrali. Negotovost v čustvih.	.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Dr-1 žite se pravil, pa čeprav so na vašo škodo. Vaše srce bo danes srečno.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Včasih je potrebna drznost, vendar previdnost ni odveč. Oblegajte trdnjavo, dokler ne popusti.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Če hočete iz težav, morate ubrati drugo pot. V čustvih nič novega.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Neka zadeva, ki se vam zdi nerešljiva, bo doživela konec. Slabo se boste počutili.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Držite se načrta, vendar prepustite kaj tudi iniciativi. Ljubosumni boste.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Interesi se križajo, toda ne bo hudega. Zaupajte v treznost ljubljene osebe.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne spuščajte se v avanture, pa čeprav bi se vam znale posrečiti. Zunanji videz naj ne bo vse.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Najprej razčistite notranje zadeve, nato se lotite širšega dejanja. O-tresli se boste vsiljive osebe.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Razčistite spor s predstojnikom. Privoščite si malo počitka.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Finančno boste uspeli, moralno pa boste razočarani. Spoštujte tudi mlajše od sebe.
zelo slabe izkušnje. In tudi v tem smemo iskati razlog, zakaj ne marajo na ravninska področja, kjer je belopolti človek absolutni gospodar.
V	teh zarmerah je tudi razumljivo, da je nepismenost, med ljudstvom malone popolna, posebno med prvotnim ljudstvom dežele. Trpljenje tega ljudstva se morda najbolje vidi iz indijanske pesmi, ki bi jo mogli prevesti približno takole:
«Dež in veter sta bila moja zibelka... Nihče ne sočustvuje z menoj zaradi moje bede. Prekleto naj bo moje rojstvo. Preklet naj bo svet. Preklet naj bom jaz sam...»
V	takšnih razmerah je bilo bolj ali manj logično, da je prišlo leta 1952 do upora, do revolucije, ki je prinesla v deželo nekaj korenitejših sprememb. Revolucijo so izvedli ljudje, ki so leta 1941 ustanovili «nacionaln-> revolucionarno gibanje* (Movimiento Nacionalista Revolucionario), ki ga je vodil univerzitetni profesor Vic-tor Paz Estensorr Temu gibanju so se pridružili tud: rudarji, povezani v svoj sindikat. Revolucija je privedla do nekaterih korenitejših sprememb, kot na primer te, da so dobili volilno pravico vsi državljani, medtem ko so prej bili Indijanci avtomatično izločeni, ker je imel volilno pravico le tisti državljan, ki je dobro obvladal španščino. Nadalje je revolucija prinesla tudi agrarno reformo, ki je razdelila kmetom
3 milijone 250.000 ha zemlje. Tretja preosnova je izfrgala skupini predvsem tujih bogatašev rudnike iz rok.
Ne smemo pri tem misliti, da je šlo vse tako gladko in naglo. Posebno velja to za agrarno reformo, ki je bila izpeljana šele 1962. leta, to se pravi 10 let po revoluciji. In tudi podržavljanje rudnikov, enega največjih bogastev dežele, je imelo sveja temne posledice, ker so bremena za izplačevanje odškodnine bivšim lastnikom spravile v težave vlado in ekonomijo dežele. Tudi agrarna reforma ni imela — kar je tudi povsem razumljivo — takojšnjega blagodejnega učinka. Vse to je privedlo do težav in do napetosti, kar so izkoristili tudi tuji zainteresirani krogi in z njihovo pomočjo je general Barientos v novembru 1964 zrušil prejšnjo vlado in prevzel oblast, ki so mu jo »potrdile* tudi volitve, ki jih je izvedel njegov režim 3 julija 1966.
Navedli smo le nekaj skopih podatkov iz zadnje zgodovine te dežele. Samo dejstvo, da je v deželi prišlo do tolikšnih sprememb in do preobratov, nujno pove. da doživlja Bolivija kritično obdobje. Od tod tudi uporniško gibanje, od tod gverila, za katero se sicer nič točnega ne ve, ker se ne ve niti tega, ali je bolivijskih partizanov veliko ali malo. Sicer pa to v tem trenutku niti ni tako pomembno, saj število v tem primeru ne pomeni veliko. Dejstvo je, da v Boliviji nekaj vre.

Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih - 11.50 Sodobni motivi - 12.10 Znanost in tehnika - 12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 17.00 Orkester Casamassi-ma - 17.20 Glasba za transistornik - 17.50 Pravna posvetovalnica -18.00 Zbor »Arturo Zardini* - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Ravel: Alborada del Gracioso - 19.00 Otroci na počitnicah - 19.15 Raz-kuštrane pesmi 20.00 Šport - 20.30 »Poslednj: roman*, komedija v enem dejanju 21.10 Jazzov kotiček - 21.30 Medallion Strings Or-chestra - 22.00 Poje Ive Zanicchi -22.15 Igra Gigi Deimc - 22.30 Moteti Tomasa Luisa - 22.45 Roman tične melodije.
12.05 Plošče 12.25 Tretja stran
-	13.15 Orkester Casamassima -13.35 Furlanske pesmi 14.00 Tretje dejanje opere »Othello* - 14.40 Pianistični duo.
Koper
7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 14.30, 15.30, 16.30, 20.15 - Poročila' - 8.15 Jutranja glasba 9.00 Popevke -
9.30	Plošče - 9.45 Poje Elda Viler
-	10.00 Pod senčnikom - 10.45 Ce-lentanov klan - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 13.05 Glasba po željah - 14.15 Beležnica - 14.40 Stare ruske narodne 15.00 Glasba po željah - 16.00 Iz operetnega sveta
-	16.45 Mladinski zbor iz Sežane -17.00 Turizem — potni list miru -
17.30	Mali umotvori velikih mojstrov 18.15 Ritmi in melodije -18.40 S festivala pesmi v Pulju -
19.00	in 20.30 Prenos RL - 20.00 Orkester Raphaele - 23.15 Ansambel Seelos - 23.35 Nočni motivi.
Nacionalni program
7.00, 3.00, 13.00, 15.00, 20.00 -Poročila - 8.30 Jutranje pesmi -9.07 Sibelius, Grieg, Offenbach itd.
-	10.05 in 11.05 Ure glasbe - 12.05 Kontrapunkt 13.33 Pisan spored
-	14.40 Italijanske popevke 16.00 Program za mladino - 17.15 Roman v nadaljevanjih 18.10 Veliki va riete - 19.30 Luna park - 20.20 Gala večer - 21.00 Ital. orkestri -22.15 Sopranistka E. Soederstroem.
II.	program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 -Poročila - 8.45 Orkester - 9.35 Glasbeni album 10.00 Roman v nadaljevanjih 11.42 Pesmi desetletja 13.00 Turistične beležke -
14.00	Juke box 14.45 Nove plošče
-	15.15 Pianist E. Ghilels - 16.00 Neapeljske pesmi - 16.38 S transi-storjem na peščini - 20.00 Italijanski humoristi - 21.00 N. Rotondo in njegov ansambel - 21.40 Plesna glasba.
III.	program
10.00 Wagnerjeva simfonija -10.40 Polifonske skladbe - 10.55 Milhaudove skladbe - 12.20 Beethovnove variacije - 14.40 Schu mannova komorna glasba - 15.30 Nove plošče resne glasbe - 16.00 Paganinijev kvartet - 17.10 Improvizacije v glasbi - 18.30 Izredna lahka glasba - 18.45 Portret A. Camusa - 19.15 Koncert - 20.15 R. Nielsen: «La via di Colombo* in Dallapiccola: «Job».
Slovenijo
7.00, 9.00. 11.00, 14.00, 16.00, 20.30
namen graditeljev bil ta, da omogoči moskovski televiziji čim širši «domet» moskovske postaje. Stolp bo, po računih strokovnjakov, omogočil oddajanje 4 programov v črno-belem in enega programa v barvah hkrati. V stolpu je vrsta dvoran, opremljenih z najmodernejšimi napravami, v stolpu imajo svoje prostore uredništva moskovske TV in razne druge ustanove.
Teh nekaj podatkov je le skromen opis televizijskega stolpa, za katerega trdijo, da je najmodernejši na svetu.

'\J
m
-v;

m:

■

'^•$9
m
»Jiaai
ČETRTEK, 24. AVGUSTA 1967
nanas
-	Poročila - 8.05 Telesna vzgoja -8.50 Oddaja za žene - 9.05 Glasbena matineja - 10.00 M. Kruse-M. šušmel: Zgodba o kakaduju -
10.15	B. Savicki: »Zajec in jež* -10.30 Iz_ ruske baletne glasbe -
11.15	Naši solisti v francoskih operah - 12.00 Turistični napotki * 12.20 Orkestralna glasba 13.00 Na današnji dan 13.10 Valčki in mazurke - 13.30 Kmetijski nasveti
-	13.40 Slov. narodne 14.30 Priporočajo vam... 15.05 Za prijetno popoldne - 16.20 Glasbeni inter-mezzo - 16.40 Zbor francoske RTV
-	17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Simfonični koncert - 19.00 Aktualnosti doma in po svetu 19.15 Turistična oddaja - 20.55 Glasbene razglednice - 21.00 Lahko noč, otroci! - 21.10 Domače. pesmi -22.00 Literarni večer 22.40 Glasbeni nokturno - 23.10 Večer Primoža Ramovša - 24.01 Nočni mozaik jazza
Ital. televizija
18.15 Program za mladino - 19.15 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Glasbeni program -
22.15	Caserta 22.45 Četrt ure z A. Identici - 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00 Dnevnik • 21.15 Detektivka «L’ultimo caso* - 22.05 Igre ne poznajo meja.
Jug. televizija
18.05, 21.00, 23.25 - Poročila -18.10 Lisasti zajček - 18.25 Slike sveta - 18.55 Dežela ptičev, film -
19.15	Kam in kako v soboto in nedeljo - 19.35 Prvanov — pevec iz Bolgarije - 20.00 Vandrovec, humoristična oddaja - 20.40 Obzornik - 21.38 TV drama - 22.40 Glasbeni magazin.
PRiMORSKl ONEVNIK
— 4 -
Vreme včeraj: najvišja temperatura 26.7. najnižja 20.4, ob 19. uri 24 6 vlaga bo odst., zračni tlak 1016.9 pada. veter 5 km Jugozahodnik, ne™ * deretlnk pootolačeno, morje rahrlo razgibano, temperatura morja 22.2 stopinje.
24. avgusld i»2»
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 24. avgusta
Jernej
Sonce vzide ob 6.15 in zatone c® 19.59. Dolžina dneva 13 44 Luna vzide ob 21.48 in zatone ob 10.31.
Jutri, PETEK, 25. avgusta Ludvik
PRED JUTRIŠNJIM ZAČETKOM VOJAŠKE MANIFESTACIJE
Demokratični Trst odločno nasprotuje kongresu častnikov NATO v našem mestu
Včeraj je priplula v Trst eskadra italijanskih vojnih ladij Izjave strank, ANPI in odbora za mir in neodvisnost Vietnama
Jutri se začne v Trstu 20. kongres medzavezniške zveze rezervnih častnikov in rezervnih vojaških zdrav-mkov NATO. Ob tej priložnosti je včeraj priplula v Trst eskadra italijanske vojne mornarice pod poveljstvom admirala Rosselli Loren-arnja, ki je vkrcan na krlžarki-raketonosilkl «Garibaldi». Eskadro, ki se je zasidrala v tržaškem pristanišču pred Trgom Unitš, sestavljajo, poleg križarke «Garibaldi», še križarka-raketonosilka «Doria», ruši lec-raketonosilec »Intrepldo«, tor-pedovka «Impetuoso», fregate «Mar-gottini*, «Fasani» in «Centauro», pomožna ladja «Stromboli» in cisterna (cSterope». Pred prihodom v Trst je imela eskadra manevre v Otrantskem prelivu.
Kongresa se bo udeležilo 600 rezervnih častnikov NATO iz Belgije, Kanade, Danske, ZDA, Francije, Grčije, Norveške, Holandske, Zvezne republike Nemčije, Velike Britanije in Italije.
Na kongresu bo govoril tudi vrhovni poveljnik NATO v Evropi ameriški general Lemnltzer. Prisoten pa bo ves generalni štab italijanske vojske z načelnikom generalnega štaba generalom Aloijo. Ministra za obrambo Tremelionlja, ki Je poslal kongresistom posebno poslanico, bo zastopal podtajnik San-tero. Generalnega tajnika NATO Brosia pa bo na kongresu zastopal Mr. Phucas.
Poleg raznih sprejemov in drugih prireditev, ki bodo ob priliki kongresa. bodo kongresisti prisostvovali vojaškim manevrom kopnih in zračnih sil. ki bodo ob reki Meduna-Celllna sevemovzhodno od Pordenona.
Ob kongresu rezervnih častnikov NATO Je pokrajinski odbor za mir ln neodvisnost Vietnama izdal sledeči plakat, ki je bil nalepljen po mestu:
»Stopnjevanje ameriške agresije v Vietnamu zadoblva vedno sera-hotnejše oblike. V zadnjih dneh je ameriško letalstvo začelo bombardirati tudi področja vzdolž meje Ljudske republike Kitajske.
Ta zločinska dejavnost ne povzroča le hudega gorja in smrtnih žrtev junaškemu vietnamskemu ljudstvu, pač spravlja v vedno večjo nevar noet sam svetovni mir.
V	tem ko smo priča temu strah vzbujajočemu razvoju na Daljnem vzhodu, se v Trstu zbirajo na kongres — kateremu bo prisostvoval sam vrhovni poveljnik zveze Lenini tzer — rezervni častniki držav članic NATO. Med temi bodo fašistični častniki, ki So v Grčiji vzpo stavili teroristično vladavino, kar vzbuja splošno zgražanje v vsej naši deželi; med temi so nadalje častniki Bundeswehra, to Je vojske, katere večino vodilnih kadrov tvorijo ljudje, ki izhajajo iz bivše nacistične vojske, in končno častniki ameriške vojske, to Je tiste vojske, ki se v Vietnamu tako «odlično izkazuje# z strahotnim pokolom celega naroda.
Ce navzočnost v našem mestu predstavnikov tistih, ki se pred vsem svetom omadežujejo z najhuj-šimi grehi, vzbuja v nas odločno zgražanje ln nujen odpor, kongres ustanove atlantske zveze, Katere članica Je naša dežela, vzbuja v nas resno zaskrbljenost.
V	trenutku, ko Je svetovni mir tako resno ogrožen, predstavljajo kongres častnikov NATO in s tem povezani vojaški manevri na našem ozemlju, ki ga dovolj tarejo že vojaške služnosti, obžalovanja vredno dejstvo ln to Se posebej zato, ker meji naše področje z nevtralnimi državami, s katerimi je v našem interesu, da ohranimo prisrčne, prijateljske ln mirne odnose.
Sleherno oporišče NATO v Italiji predstavlja resno nevarnost za sam obstoj naše dežele.
Zato zahtevamo, da naj Italija
gumljajo.
Vsedržavno združenje bivših italijanskih političnih antifašističnih preganjancev protestira proti vladi t. vsem krajevnim oblastem, ki so dovolile prireditev tega zborovanja in ki ne samo, da mu gredo na roko, marveč se ga bodo udeležili tudi najvišji voi„ški predstavniki republike, ki je zrastla iz osvobodilne vojre. Poleg tega bodo priredili razne sprejeme, na katerih se bo neumestno govorilo v imenu Trsta, poznavajoč ponosni čut, ki ga je naše prebivalstvo vedno izkazalo z žrtvijo tisočev padlih za svobodo.
Zato združenje poziva bivše politične preganjance, naj izrazijo svoje odločno nasprotovanje do ljudi, ki so odgovorni za tako velike tragedije ln za toliko preli : krvi, ter naj vedno bolj združijo svoje sile v borbi za mir, demokracijo in svobodo.*
Tudi deželna federacija PSIUP je odobrila protestno izjavo proti zborovanju rezervnih častnikov NATO v Trstu in proti vojaškim manevrom v deželi. Izjava se glasi:
«PSIUP, ki si je prva med strankami zastavila za cilj izstop Italije iz Atlantskega pakta, odločno protestira proti zborovanju rezervnih častnikov NATO in proti vojaškim manevrom v Trstu in v deželi prav na meji države. Generalu Lemnit-zerju in njegovim ameriškim kolegom, grškim častnikom, ki tero-
rizirajo svoje ljudstvo, španskim in portugalskim fašističnim častnikom izjavljamo, da niso dobrodošli. Delavci Furlanije - Julijske krajine nočejo militarističnih manifestacij, pač pa hočejo delo za ladjedelnice in tovarne ter prenehanje vojaških služnosti v 128 občinah dežele. Pripravljeni so braniti v Italiji svobodo, ki so jo v drugih deželah zatrli vojaki, ki se sestajajo v Trstu; so solidarni z narodi, ki jih zatirajo imperializem in njegovi sluge. Proč z ameriškimi napadalci v Vietnamu, svobodo Grčiji, svobodo Španiji in Potrugalski, svobodo ljudstvom Latinske Amerike, naprej v borbi za izstop Italije iz NATO.*
Podobno skupno izjavo sta izdali tudi mladinski federaciji KPI in PSIUP, v kateri pravijo med drugim, da obsojajo provokatorski značaj te vojaške manifestacije ter pozivajo mlade tržaške demokrate, da odločno manifestirajo svoj odpor proti takim grožnjam za mir in zatiranje demokratičnih teženj
ne le ne služi več tujim vojaškim interesom, pač pa da naj loči svojo odgovornost od odgovornosti ZDA pred vsem svetom za zločine v Vietnamu, da naj postane nevtralna in naj bo most prijateljstva in bratstva ter naj različnosti stikov in čl-niteljev miru med narodi sveta.*
Pokrajinski izvršni odbor ANPI Je izdal ob zborovanju častnikov NATO v Trstu sledečo izjavo:
«Vsedržavno združenje italijanskih partizanov, ki sloni na načelih premostitve vojaških blokov in ohranitve neodvisnosti in suverenosti posameznih držav, ki so osnovni pogoji za dosego miru v svetu, obžaluje, da so izbrali Trst za sedež kongresa rezervnih častnikov CIOR
Strogo obsoja prisotnost v našem mestu častnikov grškega fašističnega režima Patakosa in zahteva, da se izključi Grčija iz NATO, dokler ne bodo tam vzpostavljene demokratične svoboščine in popolna suverenost trpinčenega grškega naroda.
Ob tej priložnosti ANPI ponovno poudarja, da Je treba napraviti konec absurdnemu in groznemu vietnamskemu spopadu, ki predstavlja zlasti zaradi njegovega zaostrovanja od strani ZDA, vedno večjo nevarnost za mir v svetu. ANPI poziva ameriško vlado, naj da pobude za razgovore za mir, do katerih lahko pride le s prekinitvijo bombardiranja Severnega Vietnama*.
Vsedržavno združenje italijanskih političnih antifašističnih preganjancev iz Trsta pa Je izdalo sledečo izjavo:
»Trst, mesto odlikovano z zlato kolajno za zasluge v odporniškem gibanju. Je bil izbran za sedež vojaškega zborovanja in vojaških manifestacij najvišjih predstavnikov NATO.
Ob tej priložnosti, medtem ko bo eskadra italijanske vojne mornarice prisotna v mestu med raznimi svečanostmi, ki so na programu, bodo prisotni v Trstu tudi častniki grškega fašističnega režima Patakosa, ki Je v svoji državi zbrisal vsako svobodo in spravil v zapor na tisoče grških demokratov, ameriški častniki, ki pustošijo in trpinčijo Vietnam z eno najbolj uničevalnih in grozotnih vojn, častniki Zvezne republike Nemčije, kjer se revanšistična načela Javno n; povedujejo in opo-
Ijudstev ter poostrijo prizadevanja za izstop Italije iz NATO.
Tržaška federacija KPI priredi jutri ob 18.30 na Trgu Garibaldi javni shod na temo: «Trst, mesto miru, proti Atlantski zvezi.* Govorila bosta vodja svetovalske skupine v tržaškem občinskem svetu inž. Antonino Cuffaro in tajnik federacije komunistične mladine Da-rio Supancich.
NA SESTANKU V LJUDSKEM DOMU V TREBČAH
Organizirana izvedba popisovanja vseh bivših partizanskih borcev
Popisne pole bodo služile za priznanje kvalifikacije borcev - Poleg političnega in moralnega tudi velik gmotni uspeh partizanskega tabora v Bazovici
Pred dnevi je bil v ljudskem domu v Trebčah sestanek pripravljalnega odbora za velik bazoviški partizanski tabor, ki je s svojim velikim uspehom globoko odjeknil v duši in v srcu vsega našega ljudstva na Tržaškem in še zunaj naše ožje domovine.
Seja pripravljalnega odbora ni imela zgolj pomen sestanka, na katerem bi le polagali obračun o deiu, ki je pogajal ta izredni uspeh, temveč Je bila prvenstveno posvečena obravnavanju zelo važnega političnega vprašanja, ki ga predstavlja načrtna in organizirana izvedba vseh bivših partizanskih borcev (živečih in padlih) z našega ozemlja. Pravilno je poudaril eden izmed tovarišev, ki so se udeležili seje, da je neobhodno, da vsi bivši partizani izpolnijo pole, kajti samo na ta način bomo lahko dosegli, da bo rimska vlada ponovno odprla rok za priznanje partizanskih kvalifikacij. Tako se je izrazil tudi vsedržavni predsednik ANPI Arrigo Boldrini, ki je dejal skoraj dobesedno: «Mi bomo napravili svojo dolžnost, toda pri tem nam boste morali pomagati tudi vi z vstml vašimi močmi.* Pri tem je Boldrini mislil prav na množičnost predloženih pol, kajti gotovo je, da ne bodo mogli v Rimu spregledati dejstva, da se je okoli 3000 borcev našega ozemlja udeležilo osvobodilne borbe.
V tej zvezi so na seji sprejeli vrsto sklepov za načrtno akcijo za
h"*.......................umu.. ....11...............umi.„..
PREDAVANJA NA 8. MEDNARODNEM TEČAJU O PREVOZIH V EGS
Priznanje tržaškemu vseučilišču za študijsko preučevanje prometa
Prof. Santoro je dejal, da tržaško vseučilišče prednjači na tem področju pred drugimi visokošolskimi zavodi v Italiji
V okviru VIII. mednarodnega tečaja o organizaciji prevozov v okviru Evropske gospodarske skupnosti sta bili včeraj dopoldne na tržaški univerzi dve predavanji, in sicer je prvo imel italijanski strokovnjak prof. Francesco Santoro, načelnik kabineta pri ministrstvu za promet v Rimu, ki je govoril o sedanji stopnji študija ekonomskih problemov notranjih prevozov po cesti, železnici in vodnih poteh v Italiji, drugo pa prof. Harald Jurgensen s ham burske univerze, ki je razvil isto temo za Zahodno Nemčijo.
Prof. Santoro je v svoji razpravi dejal, da se s to problematiko v Italiji še vedno premalo ukvarjamo; častna izjema glede tega je med redkimi študijskimi ustanovami tržaško vseučilišče, ki je že pred leti namenilo gospodarskemu študiju prometa posebno redno stolico, in
i še vedno prednjači pred drugimi visokošolskimi zavodi po resnosti svojih prizadevanj na tem področju. Po govornikovem mnenju se v Italiji temu specifičnemu področju ekonomske znanosti posveča še vedno premalo pozornosti zaradi tega, ker je večina domačih ekonomistov načelno proti cepljenju gospodarske znanosti v različne veje, medtem ko je postala ekonomska problematika zlasti v zadnjih letih tako široka, da nujno zahteva specializacijo in cepitev na več specifičnih področij. Še vec: ni daleč čas, ko bo treba resno misliti na nadaljnjo cepitev ekonomske znanosti o prevozih na »specializacije* letalskega, pomorskega prometa itd.
Glede strukture prevozov v Italiji , e prof. Santoro poudaril, da bo treba v najkrajšem času urediti zla sti vprašanje državnih železnic, pri katerih se poslovna lete zaključuje-o s čedalje večjim primanjkljajem, la ta problem so gospodarstveniki opozorili že pred leti, kakor so opozorili tudi na druga vprašanja, tako na potrebo aktivnejšega poseganja države v prometno politiko, na nujnost ustanovitve višjega sveta za promet in na nekatera druga vprašanja. Državi je treba priznati, da je znala biti kos naraščajočim zahtevam civilne motorizacije, ter
da je pravočasno speljala obsežno mrežo avto cest. Nekoliko slabše se je odrezala na področju letalskega prometa, ki se tehnično hitreje obnavlja kakor pa razpoložljive infrastrukture. Nekaj kritike zaslužijo državni organi tudi kar se tiče urejanja prometa v mestih in kar zadeva posamezne sklepe vodilnih organov pri železnicah glede prog, ki naj se modernizirajo, potencirajo ali pa nasprotno odpravijo zaradi ne rentabilnosti.
Glede usklajevanja italijanske politike s področja prevozov s politiko, ki jo zahteva uresničevanje Evropskega skupnega tržišča, je dr. Santoro poudaril, da niti Italija ne upošteva vseh zahtev skupne politike EGS, kakor se je leta 1957 obvezala, da bo storila, niti EGS ne upošteva dovolj posebnih zahtev italijanskega tržišča, ki izhajajo iz podolgovatega reliefa Apeninskega polotoka, tako da so nekateri kraji na jugu države nad 2000 km oddaljeni od meje skupnega tržišča, kar znatno vpliva na višino določenih vrst gospodarskih stroškov.
Strokovnjak Jurgensen je za letošnje zasedanje o prevozih pripravil daljšo študijo o najnovejšem razvoju tehničnega proučevanja tega področja v Zahodni Nemčiji. V njej strokovnjak navaja tudi nekaj zanimivih podatkov o razvoju prometa pri posameznih sredstvih: tako med drugim navaja, da je v Zah. Nemčiji od leta 1960 do leta 1966 število prevoženih potnikov/kilometrov na »profesionalnem* področju napredovalo le ja 2 odst., medtem ko so v letalskem prometu zabeležili napredek za 70 odst. in v avtobusnem za 30 odst.; tramvajski promet v mestih pa je nasprotno nazadoval za 20 odst. Področje prevozov se v Zah. Nemčiji naglo razvija: v zadnjih letih so mu v okviru splošnega narodnega gospodarstva namenili povprečno po 15 odst. vseh investicij na leto. Področje prevozov zahteva namreč v primerjavi z drugimi pridobitnimi dejavnostmi velike investicije, po drugi strani pa predstavlja nepogrešljivo osnovo za razvoj vsega gospodarstva. Doslej je zahodnonemška vlada vodila do
prevozov pretežno politiko »status quo» ter je rajši izboljševala že obstoječe infrastrukture, kakor da bi prehajala na nove obl.T.e in uresničitve. S posebnimi tarifami in koncesijami je občutno zadržala prodor tehničnih novosti na to področje, pri tem pa je večkrat ustvarila take pogoje, da je na primer cestni promet marsikje spodrinil železniškega, čeprav bi z gospodarskega vidika bilo za narodno gospodarstvo bolje, ako bi železnice z elastičnejšo tarifno politiko lahko obdržale ta promet zase. Uresničitev enotnosti tržišč v EGS bo nujno prinesla val sprememb v zahodnonemški ustroj prevozov: že zdaj je opaziti, da se na pristojnih mestih polagoma u-smerjajo k novim koncepcijam gle-
izpolnjevanje in zbiranje podatkov. Izredno važno je, da posamezniki, ki jim je poverjena ta dolžnost, aktivno prepričujejo bivše borce, da izpolnijo pole Ni dovolj namreč, da se ljudi le obvešča o potrebi te akcije in se razdeljujejo ustrezne pole. Na seji je bil podan tudi precej izčrpen pregled o poteku akcije po raznih krajih.
Na seji so nato obravnavali tudi vprašanje posebne delegacije bivših partizanskih borcev, ki bo v bližnji prihodnosti odšla v Ljubljano, kjer se bo pogovarjala z voditelji Zveze borcev o konkretnih problemih, ki zadevajo priznanje kvalifikacij (kolikor so zato potrebna potrdila o soudeležbi v osvobodilni borbi). Po potrebi bo pozneje odšla posebna delegacija tudi v Rim.
Zadnja točka dnevnega reda je bila posvečena praktični razpravi o obračunu bazoviškega shoda. Ne bomo govorili tu o političnem uspehu tega shoda, saj se je o tem že dovolj pisalo. Pripomnili bomo, da je shod žel tudi stvaren gmotni uspeh, čisti dobiček (če lahko tako imenujemo presežek dohodkov raznin mu je treba dodati še številen ma-oblik nad izdatki) je zelo visok. Te-terial (les, cevi itd.), ki Je bil že plačan in ki bo prešel v imovfno partizanske zveze. Tako so na seji sklenili, da bodo prodali okoli sto desk (z izkupičkom pa bodo nakupili cevi vrste «Innocenti»), ostale pa bodo okovali, da jih bodo lahko uporabljali za odre na raznih prireditvah.
Spričo zadovoljivega finančnega rezultata so prisotni predlagali pokrajinski organizaciji ANPI, da se dodeli del sredstev za gradnjo partizanskih spomenikov, za ureditev prostorov pokrajinskega sedeža AN Pl ter za izdelavo albuma slik z veličastne bazoviške prireditve.
Na kraju so udeleženci seje odločno protestirali proti kongresu med-zavezniških rezervnih oficirjev, ki bo te dni v našem mestu In katerega se bo udeležil tudi vrhovni poveljnik NATO v Evropi gen. Lem nitzer. Prav tako so odločno obsodili tudi vojaške manevre NATO v Furlaniji.
preprečijo nedovoljeno odlaganje smeti ter strogo kaznujejo kršitelje.
Izlet PSI-PSDI na socialistični shod
Tiskovni urad tržaške federacije združene socialistične-social demokratske stranke obvešča javnost, da pripravlja za nedeljo, 3. septembra, poseben izlet v Pradibo-sco v dolini Pesarina, kjer bo napovedan deželni socialistični shod. Šentjakobska sekcija združene stranke bo v ta namen najela večji avtobus, poleg tega pa bo organizirala avtomobilsko karavano. Prevoznina stane 1000 lir. Prijave na izlet se sprejemajo na sedežu stranke, Goldonijev trg št. 10 — Telefon 73-32-09, vsak dan od 9.30 do 13.00 ter od 17.00 do 20.00 ter na drugih sedežih stranke.
de splošne prometne politike in da se_ počasi opuščajo nekdanja avtarkična stališča ter odpirajo vrata svežim idejam.
Vprašanje o nedovoljenem odlaganju smeti ob cestah
Komunistični svetovalec Lucijan Pahor je poslal odbornikoma za mestno policijo in mestno čistočo vprašanje, v katerem želi vedeti, ali nameravata sprejeti ukrepe proti odlaganju smeti ob nekaterih glavnih cestah izven mesta.
Svetovalec poudarja, da se kopičijo ob travnikih vzdolž državne ceste proti Bazovici in Pesku, državne ceste, ki pelje skozi Opčine k Femetičem, ceste, ki pelje od Katinare na Ključ, ceste, ki pelje od Mitnice proti Padričam in ceste, ki pelje iz Bazovice proti Li-
Sklcpi o osebju pokrajinske umobolnice
Na svoji redni seji je tržaški pokrajinski odbor sinoči med drugim sprejel vrsto sklepov, ki zadevajo osebje pokrajinske umobolnice in pridruženih ustanov:	v
skladu s tako imenovano »malo reformo* so sprejeli v stalen stalež 156 bolničarjev, pomočnikov in drugih delavcev in delavk, ki so bili doslej le začasno nameščeni. Za kritje preostalih mest v or-ganiku umobolnice bo pokrajinska uprava v doglednem času razpisala v skladu z veljavnim pravilnikom javen natečaj.
Javni natečaji pokrajinske uprave
Tržaška pokrajinska uprava obvešča, da je razpisala naslednje javne natečaje:
— za osem mest poklicne bolničarke pri tržaški bolnišnici za dolgotrajna zdravljenja UOspedale per Ammalati Lungodegenti*); — za šest mest poklicne bolničarke pri tržaškem nevrološkem sanatoriju, ter za eno mesto upravnega funkcionarja — tajnika (Ufficlale am-ndništrativo — segretarlo) na državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu.
Rok za prijavo na natečaje zapade opoldne 23. septembra 1967. Vse informacije prejmejo stranke vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure, na Uradu za pokrajinsko osebje, v Ul. Geppa 21.
NALEZLJIVE BOLEZNI
V razdobju od 14. do 20. avgusta so v tržaški občini zabeležili
PO SPOROČILU MINISTRA C0L0MBA
Ugodni komentarji o povečanju sklada za gospodarske pobude
Izjavi podžupana prof. Lonze in prediednika pokrajine dr. Savone
odstranitev teh odpadkov, ki zelo }’	priusesne slinavke 6, vnet-
NA POBUDO TRŽAŠKE MLADINSKE FEDERACIJE KPI
Solidarnostno zbiranje krvi za pomoč vietnamskim borcem
Dogovor med ZKMI in centralnim komitejem Zveze mladine Slovenije
Spomladi, ko se je v Sovjetski zvezi mudila delegacija komunistične mladinske organizacije iz Italije, je imel tržaški delegat priložnost razgovarjali se z mladinci iz Hanoja, prestolnice Severnega Vietnama in mladimi borci in borkami južnovietnamske osvobodilne fronte. Vsi so se v oceni ameriškega vojaškega nastopa strinjali, da ji cilj ameriške politike rodomor, edi na dopuščena rešitev pa predaja vietnamskega ljudstva. Od tod zločinska uporaba strupenih plinov, protičloveskih bomb, t. im. «lenih psov« itd.
«Leni_pes», kakor ga opisuje po-'dišča po zase-
V zvezi z vestjo, da Je bil Sklad za Trst za gospodarske pobude na Tržaškem in Goriškem povečan za 20 milijard lir, Je podžupan prof L. Lonza včeraj izjavil, da pomeni zakonski osnutek, s katerim je via-da odredila, naj se sklad poveča za omenjeno vsoto, dejstvo, ki bo pripomoglo k nadaljnjemu razvoju tukajšnjega gospodarskega življenja ter k uresničitvi novih industrijskih pobud, med temi zlasti izgradnji obrata «Grandi Motorl FIAT-IRI*. Vest o sprejetju zakonskega osnutka bo med drugim odpravila morebitne dvome, da ne rečemo zaskrbljenosti, ki so se v zadnjem času pojavile na Tržaškem in to zlasti med tukajšnjim delavstvom glede počasnosti, s katero se uresničujejo znane programatične točke Medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje CIPE. Upam, da bo predstavljala Fiatova pobuda na našem področju le začetno dejanje v novi {»litlki investiranja javnih finančnih sredstev, Je nada ljeval prof. Lonza: nove industrije, ki nastajajo, morajo biti zgrajene na trdnih temeljih, tako da bodo
zanesljivo «zdržale» in ustvarjale nova delovna mesta za mlado delovno silo, delavce, tehnike in diplomirance. želim, da bi se suspendiranje in odpuščanje delovne sile, ki ga opažamo danes pri nekaterih podjetjih, ne ponavljalo pri industrijskih obratih, ki vstajajo na novo, ter da bo mogoče z dobro voljo zasebnih operaterjev in ob pomoči državnih finančnih sredstev kmalu ponovno zaposliti odpuščene delavce.
O pomenu priliva 20 milijard lir svežih sredstev v Krožni sklad za gospodarske pobude v Trstu ln Gorici, Je spregovoril na sinočnji seji pokrajinskega odbora tudi predsednik dr. A. Savona. Vladni sklep, Je dejal, je treba spraviti v zvezo z zahtevami po novih gospodarskih pobudah, ki jih predvideva načrt CIPE, in to predvsem z novo pobudo, ki nosi naslov «Grandi Motorl Trieste* ter z načrtom za ureditev tukajšnjega ladjedelništva. Tako povečani sklad, Je zaključil dr. Savona, bo znatno olajšal nastanek novih industrijskih obratov na Tržaškem in Goriškem.
ročilo Russlovega so______
danju v Stockholmu, je bomba, ki vsebuje tisoče in tisoče kroglic, ki jih eksplozija nekaj metrov od tal razprši z nepopisno naglico in prodorno močjo. Jasno je, da tako o-rožje lahko služi samo ubijanju ljudi, medtem, ko nima učinka do zidov hiš in vojaških oporišč.
Poleg tega orožja je najljubše ameriško orožje »napalm*, goreča zmes kerozena in bencinskih snovi, ki razvija strašno toploto in se lepi na vsak predmet. «Napalm» povzroča s svojim gorenjem strašne opekline, ki so redkokdaj ozdravljive predvsem zaradi tega, ker je pri takih opeklinah nujna takojšnja transfuzija krvi. Krvne plazme pa za tako velike množice marsikdaj primanjkuje.
Tako so na vprašanje tržaškega delegata odgovarjali, da poleg moralne in politične pomoči pričakujejo vietnamski borci pomoč v obliki pošiljk krvne plazme. S temi bi osvobodilna vojska lajšala rane svojih ranjencev in prizadetega prebivalstva.
To zamisel je tržaška federacija ZKMI predložila svojim deželnim organom, ki so predlog o zbiranju krvne plazme odobrili, toda kazno je bilo da bo nastala nepremostljiva težava kako kri zbirati in jo prenašati do hladilnikov, oz. dalje do Vietnama. Italijanska organizacija Rdečega križa pri tej stvari ni nudila nobenih jamstev.
Od tod dogovor s Centralnim komitejem Zveze mladine Sloveni ie, odnosno z mladinsko organizacijo koprske občine, da bo akcija izvedena ob sodelovanju čez mejo,
vzporedno z akcijo, ki že dalj časa teče v Jugoslaviji.
Tako bo v septembru v duhu med narodne solidarnosti prišlo v ob mejne kraje Koprščine večje število mladincev. Avtobusi bodo priromali iz Reggia Emilije, Modene, Bologne in vseh ostalih večjih središč treh Benečij.
Napredna mladina bo tako dokazala, da jo druži duh bratstva in mednarodne solidarnosti, ki se teh letih izraža v skupni pomoči borcem junaškega vietnamskega naroda.
Seveda se pričakuje številen od ziv iz vrst slovenske in italijanske mladine obmejnega področja Trsta in Gorice. Naši kraji so pretrpeli čas osvobodilne borbe in starejši vedo, kaj pomeni pomoč ranjenemu borcu. Kri neznanega slovenskega ali italijanskega mladinca bo lahko vrnila odredu zdravega borca, družini živo dete ali mater.
Mladi komunisti verjamejo, da bo odziv zadovoljiv, saj je dar krvi, rešitev človeškega življenja enako stvar človekoljubja, internadonaliz-ma ali krščanskega usmiljenja.
Z motorjem je padel
Zaradi rane na desni strani čela, številnih podplutb po rokah in šoka, so včeraj zjutraj sprejeli s prognozo okrevanja v 7 ali 15 dneh na nevrokirurškem oddelku 69-let-nega upokojenca Maria Tavolata iz Ul. S. Michele 16. Agenti cestne policije, ki so upokojenca spremili z rešilnim avtom v bolnišnico, so povedali, da se je Tavolato med vožnjo s ciklomotorjem po Nabrežju 3. novembra pred pomolom Au-dace, da bi se izognil tračnicam, iznenada premaknil na levo, pri čemer se Ja znašel pred avtom lancia appia TS 40944, s katerim je 21-letna študentka Cristina Tu-manischvili iz Ul. Giustinelli 1, vozila v isto smer.
Podžupan prof. Lonza Je ob smrti viteza dela odv. Enrica Marche-sana poslal predsedniku družbe RAS dr. Massimu Spadi brzojavko, v kateri izreka družbi, ki je z Marchesanovo smrtjo izgubila svojega častnega predsednika, ter pokojnikovi družini sožalje v imenu občinske uprave ln v svojem lastnem imenu.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi v nedeljo, 3. septembra celodnevni izlet v Kamnik, kjer bo velika folklorna prireditev. Vpisovanje v uradu zveze do zasedbe razpoložljivih mest. Izletniki, ki bodo oblečeni v narodno nošo imajo brezplačno vožnjo in kosilo.
Ljudska prosveta
PD France Prešeren Iz Boljunca obvešča pevke in pevce, da bo v petek 25. t.m. ob 21. uri prva redna vaja po počitnicah. Priporočamo točnost in udeležbo zaradi bližnjega na. stopa.
Odbor
idSSSEHHMf
Ravnateljstvo državne srednje šole sigo Gruden* v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu obvešča u-čence, da se pričnejo popravni razredni In zaključni izpiti dne 1. septembra 1967 ob S.30 s pismeno nalogo iz italijanščine. Razpored Izpitov je razviden z oglasne deske.
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim Jezikom v Trstu sporoča, da se pričnejo vsi popravni izpiti — sprejemni za klasični lice], vstopni in razredni — v Jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1966-67 dne 1. septembra 1967 ob 1.30 s pismenim izpitom iz slovenščine.
* * •
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim Jezikom v Trstu sporoča, da se prično zrelostni izpiti — v jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1966-1967 dne 14. septembra 1967 ob 1.30 s pismenim izpitom iz italijanščine.
*	w m
Na znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki ima poleg
razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi razrede klasične gimnazije In liceja, je vpisovanje za šolsko leto 1967-68 vsak dari od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda. Strada dl Guar-diella 13-1. Vpisovanje se zaključi 25 septembra 1967
•	• •
Vpisovanje za šolsko leto 1967-6«
v Državni trgovski tehnični zavod «2iga Zois* s slovenskim učnim jezikom. Trst. Vrdelska cesta 13-1 je vsak dari od 10 do 12. ure.
• • •
Šolsko skrbništvo javlja, da bo vpt. sovanje otrok v prvi razred od 1. do II septembra na sedežih didaktičnih ravnateljstev	* * *
Šolsko skrbništvo sporoča, da le rja oglasnih deskah šolskih nadzor-mšlev m didaktičnih ravnateljstev iz. obešena začasna pokrajinska prednostna lestvica nestalnih učiteljev po členu 3. zakona z dne 25 julija 1966 št 574	* • *
Havnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Rojan, Ulica Moniorsino 8, obvešča. da Je vpisovanje za prihodnje šolsko leto dnevno od 9 do 12 ure Istočasno opozarja prizadete, da se prično vsi popravni razredni m zaključni Izpiti dne t septembra 1967, ob 8 30, po urniku in razporedu objavljenem na oglasni deski šole.
• • *
Šolsko skrDnišlvo sporoča, da so na uradni desk od 16 do 25 avgusta t.l. v Ulici Du a D Aosta 4, lestvice s končnim 'zidom učiteljskega poseb. nega natečaja za slovenske šole na tržaškem ozemlju.
• • *
Vpisovanje v osnovno Solo za leto 1967-68 bo od 1. do 11 septembra tega leta. V prvi razred se vpišejo o-troci, ki so rojeni 1961. leta. Ti morajo predložiti rojstni list m potrdilo o cepljenju. Otroci, ki se bodo vpl-sall v ostale razrede, bodo morali predložiti zadnje šolsko spričevalo.
• * *
Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, Ul. Caravaggio 4, obvešča, da Je vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 12. ure. Vpisovanje se zaključi 25. septembra 1967.
Istočasno obvešča, da se prično vsi popravni razredni in zaključni izpiti dne 1. septembra 1967 ob *.3o. Razpored Je objavljen na oglasni deski šole.	• • *
Vpisovanje na slovensko učiteljišče v Trstu bo do 25. septembra.
Popravni izpiti se pričnejo 1. septembra ob 1.30 po razporedu, ki Je objavljen na oglasni deski. Maturitet. ni popravni izpiti pa se pričnejo 14. septembra.
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI, POROKE
Dne 23. avgusta 1967 se Je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo je 11 oseb.
UMRLI SO: 79-Ietna Ema I3acul vd. Mogorovich, 74-letna Italia Gregorin por. Belleli, 60-letna Albina Martini por. Fiumianl, 84-letna Domenlca Gi. raldi vd. Scarpa, 814«tna Santina Pe-rentin por. De Pasquale, 71-letna Ma. rla Bacc hi vd. Cappellesso, 65-letna Josipina Sancin por. Zobec, 68-letna Anna-Marla Bucol, 80-letni Massiml-llano Carli, 86-letna Teresa Sturz vd. Coretti, 78-letna Parlsina Luchelli vd Galterini.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13 do 16. ure)
Giustl, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Rossettl, Ul. CombI 19; dr. Signo-ri, Trg Ospedale 8; Tamaro ln Nerl. Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19 36 do «30)
Godina. Trg S. Giacomo 1; Grigo. Ion, Alla Minerva. Trg S. Francesco 1: Al Due Mori, Trg Unlta dTtalia 4; Nlcoli, Ul. dl Servola 80 (Skedenj).
Mali oglasi
ISCE SE frlzerka-vajenka, dobcl po. goji. Salon Florida, Ul. Luclo Vero 5 tel. 36-664.
15-LETNO VAJENKO za trgovino molkih In ženskih oblačil v centru me sta. Naslov na Gospodarskem združe nju, Ul. F, FMzi 8.
Vpisovanji gojencev(-k) v Slovenski dijaški dom v Trstu
Vpisovanje v imenovani zavod se izvršuje v mesecih avgustu in septembru vsak dan do 10. do 13. ure v Ulici Gin-nastica 72 in Čampo S. Lui-gi 11 (avtobus 25 26) ali pri Dija ki matici v Ul. Geppa 9/H (SKGZ) in to do popolne zasedbe razpoložljivih rtiest tako na fantovskem kot dekliškem oddelku zavoda. V zavod se sprejemajo dijaki in dijaki-nje vseh slovenskih srednjih šol, ne da bi se pri tem delale kakršnekoli razlike, vedno z namenom, da se bodo gojenci v zavodu učili in izpolnjevali druge dolžnosti do šole ter se vzgajali za poklic in življenje. Zavod svojih gojencev ne ovi-ra pri izpolnjevanju verskih dolžnosti ob nedeljah in praznikih, zato obsojamo vsako zlohotno pisanje katerihkoli listov in revij ki hi radi z raznimi neresničnimi namigovanji zavodu škodili in vpisovanje vanj preprečevali.
Letošnje šolsko leto in velik neuspeh po šolah (nekateri dijaki imajo kar po pet popravnih izpitov) mora starše prepričati. da bi šolski uspeh lahko bil mnogo boljši, če bi svo je otroke, ki imajo daleč od šole, zaupali dijaškemu domu in jim na tak način pustili za študij ves čas, ki ga zamudijo na poti v šolo in iz šole domov. S tem bi otroke dostikrat obvarovali tudi vsega slabega, kar jih lahko doleti na cesti, ulici, v čakalnicah in prevoznih sredstvih, in bili bi bolj brez skrbi, ker bi vedeli, kje so. Za otrokov nemoten študij in delo je neogibno potreben povezan in vnaprej določen cas, kar je lahko samo v zavo. du, kakršen je Dijaški dom Zato, dragi starši, pohitite in vpišite svoje otroke čim prej v imenovani zavod; ne odlašajte na zadnje dneve, da ne bo prepozno, kajti več ko 80 Jih ne moremo sprejeti!
RAVNATELJSTVO
Poletne prireditve
GRAD SV. JUSTA — Danes zve’ čer ob 21.15 bodo nastopili na velikem grajskem dvorišču Rocky R°* berts ter Lola Falana, dirigent En-rlco Simonetti, pevec Al Bano in mednarodni napovedovalec Ugo FtJ’ soli. Prodaja vstopnic v osrednj' blagajni v pasaži Protti. Pred predstavo in po njej bodo vozili izredni avtobusi.
• • •
Miramarski park. Drevi ob 21. ln *
ud predstavi v Italijanščini «M*S’ simUiano e Carlotta* za italijanske turiste v Trstu. Od barkovljanske postaje tramvaja št. 6 do Miram*’ ra in nazaj vozi avtobus «M».
Nazionale 16.30 «Cabriola» Technic0’ lor. Harrison Anibl.
Excelsior 16.30 «La primula rosa* Technicolor. Marilu Tolo.
Fenlce 16.00 «Non c 't pošto per I v ’ gliacchi* Technicolor. Cad Everett-Marllin Devin. Bobby Trup.
Eden 16.00 VValt Disney: «Winny P00' 1'orsetto goloso*. Nato: »Deserto d1' vive* Technicolor.
Grattacielo 16.30 «Qualcuno ha trad1’ to» Elsa MartineHi, Robert W«®*” Marino Berti. Prepovedano ml*®1’ ni pod 14. letom.
Ritz muca bari francesco štev 10 16.30 «Qualcuno da odiare* Črno®« 11 film.
Alabarda 16.30 «Stalingrado la bat taglia piu Junga* F Roeder, Sod' Diemann. Zadnji dan.
Fllodrammatico 16,30 «11 pelo nel mod-do» Technicolor. Sexy. Prepovedan0 mladini pod 18. letom.
Moderno Danes počitek
Cristallo 17.C0 «La signora omlcid1 Technicolor. Alec Guiness, Cef' Parker, Peter Sellers.
Capitol 16.00 «Mat Helm non perdon** Technicolor. Dean Martin. Karl M®-yer, Ann Margareth.
Garibaldi 16.30 «Toto di notte n um«" uno* Technicolor. Toto in Macarl0, Prepovedano mladini pod 14. let°n';
Aurora 16.30 «Corte marzlale* Tecd’ nicolor. Vojaški film.
Astoria 16.00 «Spionaggio a Toki0 Techinicolor. Robert VVanger, J°an Collins, Edmond 0'Brian
Impero 16.30 «Gli uccelli della noRe Prepovedano mladini pod 18. letom-
Astra 16.30 aSilvestro e Gonzales Technicolor.
Vittorlo Veneto 17.00 »Operazione <*ia’ bolica* Crnobel! film. Kock Hudson-Prepovedano mladini pod 18. letom-
Ideale 16.30 «Agente Hur* Techm00' lor Mark Rltman. Barbara Buke'
Abbazla 16.00 «1 due fuorilegge* nobeli film, Burt Lancaster, lv°n’ ne de Carlo.
UKTNI M No
Satellite (Borgo San Serglo, avt. jj1, fil 19. 20) Blagajna ob 20. url. četek ob 20.30 «Le nevi del Km’ mangiaro* Technicolor. Greg°r, Pečk, Susan Hayword, Ava Gard-ner.
Prosvetno društvo »SLAVKO ŠKAMPERLE* priredi izlet *‘u KAMNIK dne, 3. septembra letos ob priliki
revije NARODNIH N0$
Vpisovanje vsak dan od 20-3® dalje v društvenih prostorih-
Slovensko planinsko društvo 1
organizira 10. sept. t.l. Izlet na Je®f ' sko, kjer bo konec vožnje z *vt ,.e som Kdor Je dovolj priden, d* 0 bo lenaril na čudovitih tratah	,
Planšarskem Jezeru m se razgled po čudoviti panorami Kamniških * bo v 2 urah iri poi lagodne hoje segel Češko kočo ( 1543 m) v ah1 teatru Grintavcev drznejši pa se , do lahko povzpeli po zavarov Kremžarjevi poti na Kočno '-^'ViV od koder bo pogled segal od LJdbJ ne do zelene Dravske doline Vpisovanje v Tržaški knjigarni
Pria|ievnjte Ul DIJAŠKO MATiIOOI
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok. Eli bete Bokavec por. Verša, dar"Je družini Stoka In Zudič 2000 lir , prosvetno društvo Prosek-KontoV01
SOŽALJE
P. d. «Andrej Gok* z Opčin ka svojemu podpredsedniku Mi*1 Jerebu iskreno sožalje ob brata.
S O 2 A L J E
Prosvetno društvo «F. Pre?ef®' izreka članu odbora prof. B«r,‘ Zobcu in družini globoko soža ob hudi Izgubi matere Iosipih6'
Včeraj nas je za vedno zaPu!
naša predraga
Josipina Zobec roj. Sancin
Pogreb drage pokojnice bo d'*’’ ob 18. uri iz hiSe žalosti v BoU cu št. 94.
Žalostno vest sporočajo fir’1 _u Zobec iz Boljunca št 94 in d sorodniki.
B-iliiinec. 24 « 1967
S A
Pl
Potrti sporočamo žalostno vest, da nas Je po kratki bolezni zapustil naš drp<d mo*, o^e. dpd tn nraded
MAKS KRALJ
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, 24 t.m.. ob 1®-uri v Trebčah.
Žalujoči družini Kralj in Kalc Trebče, Gropada, Meslinje, Katinara, 24. 8. 1967.
UMESTNO VPRAŠANJE OBČINSKEGA SVETOVALCA PAHORJA
Včeraj na «ognjeni fronti» nekoliko oddiha za gasilce
Včeraj je bil najobsežnejši požar pri Samatorci, kjer je gasilo nad 100 agentov - Ranjen gasilec
Na pogorišču pri Mali Trnovci
. Končno nekoliko oddiha za utru-jene gasilce. Sicer so morale ekipe ‘Udi včeraj na Kras, vendar tako “‘svilnih in predvsem tako razsež-?5, Požarov dračja, suhljadi in goz-®*kov, kot so jih zabeležili pred-Vt*rajšniim, na srečo ni bilo.
Največ opravka so imeli gasilci ?. gašenjem nedaleč od Samatorce, KJer je požar zajel severno od Ma-? Trnovce kak kilometer področja, j-eprav so se poslužili vseh razpo-,°2‘jivih sil, plamenov do pozne no-C1 niso mogli popolnoma pogasiti.
Na Kraju je bilo včeraj nad sto Msilcev, vojakov in agentov javne arnosti katerih delo je bilo po-težavno zaradi nedostopnosti •®rena. Gašenju pri Trnovci je da-!'e3 prisostvoval generalni inšpek-j®? gasilskih enot treh Benečij dr. n*- Luigi Antenucci, ki je prišel
? kraj požara v spremstvu povelj j-mLU, ua Je pui)lam MWV !k£® tržaških gasilcev inž. Časa- žeparja. Med nakupovanjem na Tr-‘aoce. Zanimivo je, da si letošnjih gu Ponterošo ji je namreč neznani,
|vy. * ajtuimjivu jc., ua o* ivtuoujju
rjjavov nihče ne zna obrazložiti, so tako številni požari na na-sjttl področju edinstveni in tudi naj-“‘arejši gasilci ne pomnijo, da bi kdaj zgodilo nekaj podobnega pri flas.
Nekaj manjših žarišč, ki so jih srečo hitro omejili, pa je bilo edaieč od električne centrale na j.Pcinah, pod železniško postajo v Vj^u, na Katinarski cesti, kjer so C® nedaleč od smodnišnice kar tri L?r*sča, ob koncu trbiške avtomo-.•iske ceste praktično že na Pon-Pri kampingu Adria v Sesljajo’ kamor so prišli na pomoč trži-•p1 gasilci, pri spomeniku «Lupi di ni°soana» v štivanu in tudi na Vej-ni nedaleč od Proseka. Med gaše-t[jeth se je nekoliko potolkel 24-let-v* gasilec Gino Bonocore, ki biva li ?asilskem domu na Largo Nicco-Pa k Med svojim delom je zdrsnil Ost ^amnu in udaril s kolenom na ] 'j10 skalo. Gasilca so njegovi ko-8i spremili v bolnišnico, kjer so ijj, zaradi odrgnin in precejšnjega ort Ca P° levem kolenu sprejeli na . “Vedskem oddelku, kjer se bo ?ral zadržati 7 ali celo 15 dni. v zvezi _ _____
svetovalec komunistične
t0ejizvezi s požari na_našem pod-.Lucijan Pahor pismeno vprašal
t.^Pine v tržaškem občinskem sve-
qji "'■»'-ijelll rdiuu pioiiicnv Vfjiaoai
jjobornike ekonomata, za proračun J.Javna dela, kaj nameravajo sto-v obrambo občinskih gozdov Soe<1 požari. Svetovalec omenja,_ da gozdovi zanemarjeni, zaraščeni Polni suhljadi, zaradi česar ni l(j čudnega če izbruhnejo požari, 1)0 hničujejo že tako redko gozdno {jSastvo. Pahor svetuje naj bi se o„Pp.rej lotili, pa čeprav z lastnim jj^ojem, temeljitega čiščenja občin-
gozdov.
Otvoritev vzorčnega velesejma v Pordenonu
hi!t ^ordenonu bo jutri ob 10.30 rr v,„te.r _ Andreotti odprl vsakoletni velesejem Furlani je-Julijske ^'ne. Velesejem, ki ima vsedr-
nih prireditev z različnih področij. V okviru teh spremnih dejavnosti bo ustanova Ente Assistenziale U-tenti Motori Agricoli priredila v nedeljo, 27. avgusta, posebno strokovno srečanje o razvoju italijanskega kmetijstva v luči novih momentov, ki jih uvaja uresničevanje Evropske gospodarske SKupnosti. Glavno poročilo bo imel prof. F. Žito z mesinske univerze. V zvezi s sejmom naj tudi omenimo, da bo minister Andreotti po otvoritvenih slovesnostih v Pordenonu predsedoval posebnemu sestanku predstavnikov industrijskih krogov iz naše dežele.
Spreten žepar
Predvčerajšnjim je 36-letna Nives Umek vd. Bevitori Iz Ul. del Monte št. 7 prijavila glavnemu komisariatu, da je postala žrtev spretnega
vendar, zelo spretni žepar, izmaknil denarnico, v kateri Je imela poleg dokumentov tudi 21.000 lir.
Vlom s tatvino v higienskem laboratoriju
Drzni tatovi so v noči med pone
jinski laboratorij za higieno in pro-filakso v Ul. Lamarmora in odnesli iz tajništva 77.000 lir. Lopovi so preskočili ograjo bodeče žice in se z lestvijo, ki so jo našli ob zgradbi, povzpeli do balkona. Tu so s pomočjo rezalnega diamanta sneli šipo in vdrli v notranjost, kjer so prebrskali vse predale, dokler niso prišli do tajniške mize.
Predvčerajšnjim je 47-letni Gae-tano Gile iz Turina prijavil policijskim organom, da so neznani tatovi vdrli v njegov avto, ki je bil u-stavljen v Ul. T. Grossi in mu u-kradu dve poštni vrednotnici po 50.000 lir in torbico s 700 lirami drobiža.
Verjetno isti zlikovci so v isti u-lici vlomili tudi v avto 44-letne A-lessandre Zen por. Ranzato iz Ul. Guerazzi 15 in ji odnesli 24.000 lir vreden transistorski radio znamke Philips.
18-letnemu angleškemu študentu Davidu Michaelu Goughu pa so neznani zlikovci med spanjem v slačilnici kopališča Topolino v Barkov-ljah izmaknili nahrbtnik in mu povzročili 22.000 lir škode.
Zastrupitev s hrano
Zgodaj zjutraj je 74-letna upokojenka Caterina Bonetti iz Ul. Pie-tra 37 stopila do bližnje bolnišnice, kjer se je dežurnemu zdravniku pritožila nad želodčnimi krči. Zdravnik je ugotovil, da gre za znake za-strupljenja s hrano in jo je premestil s sprejemnega na 4. zdravniški oddelek, kjer so jo pridržali s prognozo okrevanja v 10 dneh.Ženska je izjavila, da je krče začutila po večerji, med katero je zaužila meso, kupljeno v njej neznani mesnici, in radič.
Aretiran nasilnež
Predvčerajšnjim so agenti milj-skega komisariata intervenirali v stanovanju 41-letnega težaka Bene-detta Crevatina v begunskem taborišču pri Orehu, kjer so moža zasačili, ko je v pijanem stanju pretepal ženo in otroke. Čeprav so ga agenti skušali pomiriti, se je Crevatin pognal proti enemu od njih in mu povzročil v 10 dneh ozdravljive poškodbe.
JUTRI ZVEČER V GORICI SEJA OBČINSKEGA SVETA
Svetovalci so prejeli proračun goriške občine za leto 1967
Odobrili bodo vrsto sklepov občinskega odbora Drugi načrt za razširitev podvoza v Ul. Aguileia
PISMO UREDNIŠTVU
županstvo je včeraj razdelilo občinskim svetovalcem dnevni red seje, ki bo v petek zvečer. Svetovalci bodo morali najprej odobriti vrsto sklepov, ki jih je na podlagi pooblastila občinskega sveta od 7. aprila letos odobril občinski odbor. Med nje sodi nakup 900 posod za odvažanje smeti in odobritev zneska 13 milijonov lir za popravilo makadamskih poti v goriških vaseh; potrošili bodo 2,1 milijona lir za asfaltiranje Ul. Garzarolli (med Ul. Faiti in Tržaško cesto). Odobriti bodo morali še predlog o izgradnji ograje okoli nogometnega igrišča na Majnicl. Občinski odbor je odobril načrt tehničnega urada, ki predvideva 1,8 milijona lir stroškov. Ker je dežela prispevala 540 tisoč lir, naj bi občina dala iz svojega proračuna 1,2 milijona, razen če ne bi dežela primaknila še kaj denarja, da bi krila povečanje Izdatkov.
Na dnevnem redu je tudi razprava o proračunu za leto 1967. Dokumentacijo je županstvo že poslalo svetovalcem; obsega poročilo k proračunu kakor tudi računovodski del.
Svetovalcem nadalje predlagajo, naj bi goriška hranilnica na podlagi prošnje občine zvišala izplačilo naprejščine od sedanjih 200 na 300 milijonov lir. Znesek občina potrebuje, da bi bila kos svojim finančnim obveznostim, ki Jih je dolžna izpolniti do sedanjega roka. Razliko je denarni zavod pripravljen Izplačati pod nespremenjenimi obrestnimi pogoji.
Svetovalcem bodo predložili idejni načrt za izgradnjo obrata za predelavo smeti v trdnem stanju podjetja SASPI iz Firenc. Dežela, ki je že obljubila prispevek 200 ini-
A__H c« rvevatina aretirali in ca lijonov lir, naj bi primaknila na-bodo prijavili sodišču zaradi pl ja- daljnjih 23 milijonov, za kolikor se
^ .	,	* _   _________ «Auflenl TohtiiAm no««*.
nosti, ~ odpora in žalitve javnega funkcionarja ter povzročitve telesnih poškodb.
Agenti miljskega komisariata so aretirali 27-letnega Renata Guardo iz Avignona (Vicenza), proti kateremu je vojaško sodišče v Padovi izdalo zaporni nalog. Guarda se namreč ni predstavil na odsluže-nje vojaškega roka.
bo strošek povečal. Tehnični načrt in njegova odobritev bosta predmet, posebne točke dnevnega reda.
Odobrili bodo drugi del načrta za razširitev podvoza v Ul. Aguileia, za katerega bodo vprašali deželni prispevek. Zelo pomembna je odločitev za nakup novega zemljišča, kjer naj bi se gradili industrijski objekti industrijske cone. Za 34 tisoč kv. metrov bodo plačali 43 milijonov lir, h katerim bodo primaknili še 3,5 milijona za plačilo pogodb. Partizanski organizaciji API bodo izplačali 50.000 lir za romanje v Auschwitz, 1,5 milijona za pevsko tekmovanje «Seghlzzi», 100 tisoč lir za slikarsko razstavo. V posvetovalni komisiji proste cone
deljkom in torkom vlomili v pokra'
miiiiiiiiiiiiiiinimiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiio1**
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Štiriperesna deteljica obsojena zaradi kraje 250 m bakrene žice
Dvema mladima tatičema so tudi preklicali pogojnost neke prejšnje kazni
bodo zamenjali Lulglja Fogarja, ki je podal ostavko.
Večerni tečaji ENAIC
Poleg dnevnih tečajev za uradnike je središče ENALC s sedežem v Mazzinijevi ulici 4 sklenilo prirejati v novem šolskem letu tudi večerne tečaje za urejevalce izložb, knjigovodje, stenografe ter trgovske dopisnike v angleščini. Tečaji so brezplačni in bodo najboljšim obiskovalcem izplačali denarne nagrade kakor tudi potne stroške. Za vpis je potrebnih manj kot 45 let ter vpis brezposelnih pri namestitvenem uradu. Tečaji
bodo ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih med 20. in 22. uro. Pričeli se bodo oktobra; prijave sprejema tajništvo ENALC, Mazzinijeva 4, tel. 5131.
Pomanjkanje vode v Beneški Sloveniji
V Nadiških dolinah vedno bolj pritiska suša in po nekaterih krajih že močno primanjkuje vode za ljudi in živino. Zato so v najbolj prizadetih vaseh zaprosili za pomoč vojaštva, ki je s cisternami začelo dovažati vodo v tiste vasi, kjer je potreba največja.
Zamerijo nadškofu Cocolinu ker govori slovenski...
Spoštovani urednik,
nadškof msgr. Pietro Cocolin, ki bo prihodnji mesec zapustil svojo župnijo v Tržiču, da prevzame odgovorno mesto nadškofije v Gorici, govori slovenski jezik. Vest je objavila revija «Famiglia Cri-stiana», ki se tiska v visoki nakladi ter se bere tudi med slovenskim prebivalstvom, zlasti v Doberdobu. Revija v svojem kratkem članku, posvečenem nadškofu Cocolinu, ugotavlja, da mu bo znanje slovenskega jezika omogočilo neposreden stik s katoliško duhovščino slovenske etnične manj. šine.
Desničarski «11 Piccolo» je objavil to vest skupno z dopisom, ki ga je nekdo poslal reviji «Famiglia Cristianao, v katerem se hoče določiti, kakšno je, odnosno kakšno naj bi bilo pravo škofovo mesto v goriški skupnosti. Pisca je zbr>d'o dejstvo, da je revija objavila vest o škofovem znanju slovenščine, ter
iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiriiiiiiii
PO MNENJU VINOGRADNIKOV IN STROKOVNJAKOV
Dež v avgustu je v zadnjem času rešil letošnji vinski pridelek
Tako po kakovosti kot po količini bo pridelek boljši od lan-skega - Vedno več vinogradnikov z izbranimi sortami grozdja
£3..	,	-	T VIVOVJCIU) *»»	!*»*«»	•	—-
VjjJ?1 obseg in ki je letos 21. po tetjj’ se ponovno najavlja tudi kot *Sce številnih spremnih strokov-
Pritožbe, ki so prihajale na policijske komisariate skupo s prijavami tatvin v škodo gradbenih podjetji, so spravile na noge preiskovalce, ki so bili mnenja, da gre za delovanje kake organizirane skupine. V resnici pa je Slo za posamezne primere. Policijski organi so med preiskavo namreč izvedeli, da je skupina mladeničev, ki stanujejo na Opčinah, ponujala na prodaj bakreno žico. Ker je obstajala prijava o tatvini kakih 250 m žice z gradbišča «SNAM progetti« v Bo-ljuncu, so organi letečega oddelka kaj kmalu prišli tatovom na sled.
Nekaj dni po prijavi tatvine (6. decembra lani) so bili štirje osumljenci že za zapahi. Preiskovalnim organom ni bilo težko dokazati njihove krivde, ker so bili vsi med zasliševanjem še kar zgovorni in vsak je povedal nov element, ki je popolnoma razjasnil zadevo.
Denich Giorgio, rojen v Piranu in stanujoč v Ul. Carsla 1075, 19-letni Luigi Perlni, rojen v Kopru in bivajoč v Trebčah 135 ter 20-letni Franco Giormand po rodu iz Izole in s stalnim bivališčem v Ul. Carsia 1113 na Opčinah, so bili zaposleni pri podjetju SNAM, ki je gradilo naftovod. Vse te je nekega decembrskega dne premamila ba-
krena žica. ki so Jo ukradli in Jo, ji je onemogočaj gibanje, pri_drža: ko so delavci odšli opoldne na ko "
Kute na kučmah
Predvaja danes, 24. t. m. ob 18. in 21. uri na prostem Cinema-^epe barvni film:
Non disturbare
(NE MOTI)
*?rajo: DORIS DAY, ROD TAYLOR, SERGIO FANTONI in drugi
UlJMO «1K1S» PROSEK
Predvaja danes, 24. t. m. ob 19.30 Cinemascope Technicolor drastični film:
Delitto cTamore
,	(LJUBEZENSKI ZLOČIN)
,Rrajo: AMEDEO NAZZARI, ESPARTACO SANTONI in TERE-SA VELAZQUEZ
silo, skrili v cisterno v pričakovanju priložnosti, da jo spravijo izven gradbišča. Perlni Je zadevo kaj kmalu rešil: žico je spravil v svoj avto, v katerega so stopili tudi ostali. Tem pa se Je pridružil 25-letni Franco Hervatich, rojen v Izoli in stanujoč v proseškl ulici S. Naza-rio 192. Slednji je prosil, če bi ga lahko odpeljali domov in o tatvini ni vedel ničesar. Zvedel pa je kaj kmalu, kajti skupina se je ustavila na nekem travniku, kjer je žici odstranila gumijasto prevleko.
Tedaj pa je Hervatich napravil prekršek, ki je tudi njega pripeljal pred sodnike. Ponudil se je namreč, da blago proda v neki starinarnici. Jasno je, da so se vsi strinjali z njim in Hervatich je s Perinijem stopil v starinarnico v Ul. del Ri-vo, 57-letne Ludmlle Strain por. Lorenzi iz Ul. Mollno a Ven to in prodal 57 kg žice. Dobila sta 28.000 lir, s prijatelji pa sta si razdelila le 23.000. Oba sta namreč zamolčala dejstvo, da sta si 5.000 lir enostavno pridržala.
S tatiči Je morala tudi Lorenzi-jeva na zatožno klop, a ker je kupčijo vpisala, so jo obtožili le nakupa blaga sumljivega izvora. Zaradi tega se je Lorenzijeva rešila le s 60 tisoč lirami denarne kazni. Slabše pa je bilo za štiriperesno deteljico ljubiteljev tuje lastnine. Hervati-chu so zaradi sodelovanja pri prodaji ukradenega blaga prisodili 2 meseca in 20 dni zapora ter 26.666 lir globe, Denichu pa zaradi tatvine, pri čemer so mu priznali olajševalno okolnost mladoletnosti, 10 mesecev in 20 dni zapora ter 26.666 lir globe. Obema so priznali pogojnost kazni.
Perlni in Giormani pa sta plačala tudi za ostale. Res je, da sta že imela opravka s sodniki, zaradi česar so jima preklicali pogojnost kazni, ki jo je proti Periniju izreklo 9. februarja letos tržaško sodišče, proti Giormaniju pa oktobra 1964 tržaško prizivno sodišče. Poleg prejšnje kazni čaka Perinlja še leto dni in 4 mesece zapora, Giorma-nija pa 1 leto in 9 mesecev Ječe. Obema so tudi prisodili denarno kazen in sicer Periniju 40.000, Giormaniju pa 53.333 lir.
Preds. Lugnani, tož. Brenči, zap. Rubino, obramba Morgera, Borgna, Ghezzi, De Marchi in Giacomelli.
ii s prognozo okrevanje v 7 ali v najslabšem primeru v 15 dneh. Peruscova, ki se je zatekla v bolnišnico z rešilnim RK, je izjavila da je med delom na IV. oddelku bolnišnice pri Magdaleni zdrsnila na mokrih ileh in padla vznak.
V avtobusu sta padli
Ob 11.20 sta se zatekli po zdravniško pomoč v bolnišnici 68-let-na Marija Geat iz Ul. Gambini 45 i-; 68-letna Romana Maffioli por. Velicogna iz Ul. delTAbro 5. Obe, 11 sta imeli le udarce po hrbtih in rokah, so odslovili, ker so bili zdravniki mnenja, da jima bo zadostovalo le nekaj dni počitka. Zenski sta izjavili, d., sta padli v avtobusov proge 28 v trenutku ko je šofer vozila v Ul. C. Battisti ostro zavrl, da bi preprečil trčenje v pred njim vozeči avto.
Medtem ko se spričo splošne suše, ki je tudi Goriško zajela v drugi polovici avgusta, pritožujejo v Štandrežu, Sovodnjah in po Krasu, da jim je uničila drugo košnjo in ne bo otave ter se občuti tudi pomanjkanje povrtnine, ki je na ze-lenjadnem trgu dosegla že astronomske cene, pa so briški vinogradniki in tudi oni po drugih predelih Goriške, še kar zadovoljni.
Dež, ki je namočil vinograde v prvi polovici avgusta, je namreč izdatno pomagal trtam in rešil letošnji vinski pridelek, ki obeta biti nadpovprečen in tudi po kakovosti mnogo boljši od lanskega. Res je ponekod toča napravila škodo, vendar je prizanesla najbolj vinorodnim krajem. Če bi pa suša trajala le en teden več, bi prav gotovo v veliki meri škodila vinskemu pridelku.
Na Goriškem se navadno ceni pridelek grozdja na okrog 250 tisoč stotov. Vinogradništvo zajema kar 7000 ha površine; od tega je posajenih 1500 ha z žlahtnimi vrstami trte 5500 ha pa z navadno trto ali mešano kulturo. Če bo tudi v prihodnjih tednih vreme ugodno in ne bo kakega neurja, računajo, da bo dosegel letošnji pridelek vina okrog 150 do 160 tisoč hi.
V zadnjih 15 letih so se vinogradniki posvetili povečini specializiranemu vinogradništvu, z izbranimi sortami žlahtne trte, kar velja zlasti za nove ali obnovljene vinograde. Učinkovita zaščitna sredstva in strojna obdelava so tudi precej pripomogli k boljšemu razvoju vino-1 gradništva. Zato se je vinski pridelek iz Brd in Goriškega na splošno že uveljavil tudi preko meja naše dežele in tudi v inozemstvu. V Brdih predvidevajo letos precej velik odstotek sladkorja v grozdju, kar bo pripomoglo, da bo letošnji pridelek kakovostno mnogo boljši od lanskega.
Razvoj vinogradništva je važna gospodarska postavka za našo pokrajino, saj daje zaposlitev in zaslužek številnim vinogradnikom in delavcem; poleg tega pomaga vinski industriji in trgovini, ki zopet zaposli precej ljudi, da ne govorimo o gostinskih obratih, ki jim je dobra vinska kapljica osnova za njihovo delovanje, če pomislimo še, da je trta najbolj primerna kultura za Brda in gričevnate predele na splošno, ki bi brez nje često bili zanemarjeni in zapuščeni, potem bomo prišli do zaključka, da vinogradništvo zasluži vso podporo ti-
stih, ki ukrepajo za nadaljnji razvoj gospodarstva.
Kot rečeno se posveča vedno več pažnje pridelovanju izbranih sort grozdja, iz katerih pridobivajo prav tako izbrane vrste vina. Med njimi so znana vina: merlot, kabernet, tokaj, beli in sivi pinot, dalje malvazija, sauvignon, rizling itd. Največ se prideluje belega grozdja ter je razmerje med belim in črnim ena proti dve v korist belega.
Za še večjo valorizacijo briških vin bo poskrbel tudi konzorcij za zaščito tipičnih briških vin, ki se že pripravlja na letošnjo trgatev z ustreznimi ukrepi.
Izlet Kmečke zveze
Kmečka zveza v Gorici pripravlja za svoje člane in prijatelje enodnevni poučno-zabavni avtobusni izlet v Vipavsko dolino in na Kras.
Izletniki bodo krenili najprej v
Fructal in njene naprave. Od tu bodo krenili v Vipavo, kjer je na programu ogled zadružne kleti in kjer se bodo pobliže seznanili s tamkajšnjimi zadružniki in njihovim gospodarjenjem. Končno bodo krenili še v Lipico na Krasu, kjer si bodo ogledali znano kobilarno in kjer bodo imeli tudi skupno kosilo, Vpisovanje za izlet se vrši na sedežu Kmečke zveze v Gorici, Ulica Ascoli 1-1. ter pri njenih odbornikih po posameznih vaseh. Cena za vožnjo in kosilo je po 2000 lir za osebo.
Ženi iz Pevme je postalo slabo
Včeraj ob 12.30 so poklicali rešilni voz Zelenega križa v Pevmo, in ■	. p	kjer je nenadoma postalo slabo 80-
u Vipavsko,;^nKra^'1'r'v
r	arsiM , Ul1.-1 fen: Chinotto fc ko Jeleniča
po kosilu vstala od mize v kuhinji, da bi stopila v sosedno sobo, ji je
nenadoma postalo slabo in je padla. V civilni bolnišnici so ji ugoto-_ vili rano na lasišču ter pretres mo Ajdovščino, kjer si bodo ogledali I žganov in so jo pridržali za 10 dni tovarno sadnih sokov in likerjtv ‘ na zdravljenju.
mtiiiiitiitiiiuiiiii n m ii min m im imiii im 11111111111111111111111111111111111111111111111,(11111111111111111111111111111111 1 mer in naših potreb.
DELOVANJE GORIŠKIH PLANINCEV
odgovarja, da je na območju goriške nadškofije, ki zaobjema tudi del videmske pokrajine, 180.000 vernikov, od katerih naj bi bilo samo 5 odstotkov Slovencev (^nekaj tisočeva); da je iz Jugoslavije zbežalo 300.000 beguncev (isto, kar je neka iredentistična organizacija napisala na letakih, ki so jih pred tedni razmetali v Gorici in onkraj meje).
Revija Famiglia Cristiana se je piscu zahvalila, da je k njenemu kratkemu opisu škofovega lika dodal potrebna in koristna pojasnila.
Zame, kakor prav gotovo za vse pripadnike slovenske skupnosti na Goriškem, je razveseljiva vest, da nadškof Cocolin govori slovenski. Po tolikih letih bo na vodstvu tukajšnje cerkve spet človek, ki bo lahko sam spremljal versko življenje Slovencev ter mu ne bo treba na razne pripombe vernikov in duhovščine odgovarjati: eZame je to, ka: piše ta list, arabščina,» kot je moral odgovarjati poprejšnji škof.
Imenovanje nadškofa, ki zna slovenski, je nadalje praktično izvar janje pokoncilske politike Cerkve nasproti Slovencem, ki so del vernikov goriške škofije in začetek slovenskega sveta, ki se širi proti vzhodu, s katerim ustvarja Vatikan nove odnose.
Vsega tega šovinistična italijanska betica, ki se je znebila tistega pisma, prav gotovo ne more doumeti. Njegova poniglavost mu ne dopušča, da bi jasno videl celo znotraj lastnega plota. Kot dober učenec fašistične šole še danes sovraži Slovence in njihov jezik, s tem pa tudi vse tiste, ki ta jezik govorijo. Pri tem se ne ustavlja niti pred cerkvenim dostojanstvenikom ter mu zameri, da govori slovenski.
Meni ne gre za osebni primer pisca, ki je s svojim šovinističnim izbruhom pokazal nič drugega kot svoj kompleks manjvrednosti nasproti tistim, ki govorijo jezik več kot on, ampak za predstavnika šovinistične desnice, ki ima točno izdelana stališča in svoja glasila, za katere je prisotnost slovenske skupnosti v Italiji nesreča, ki jo je treba odpraviti. Zato čakamo že toliko let na celo vrsto najosnovnejših zahtev, ki jih tukaj nimam namena navajati. Sedaj bi šovinistična desnica rada vplivala na nadškofa, da bi v nasprotju z novimi časi pomagal pri delu, ki * katoliškimi načeli,nima nobene zveze. Mislim, da je bilo tega že dovolj in da je prišel čas, ko se mora tudi na tem področju kaj spremeniti.
Vsi Slovenci pričakujemo, da se bo sovraštvo kot najbolj izrazit proizvod poganske nečlovečnosti, I umaknilo trezni presoji naših raz-
Avtobusni izlet SPD v HrvatsRo Primorje
Visoke ture: po obisku Triglavskih jezer je na vrsti še Kanin
Nevaren padec
Včeraj ob 9. uri so morali sprejeti na ortopedskem oddelku 22-letno bolničarko Marijo Perusco iz Ul. Molino a vento 8, katero so zaradi udarca po hrbtenici, ki
VČERAJ PONOČI V TRŽIČU
Tatovi so zopet vlomili v gostilno «Pri Karlinci
Odnesli so nekaj denarja in jestvine Škodo cenijo na okrog 600 tisoč lir
Gostilno «Pri Karlinci«, ki je last Karline Pahor v Ul. I. maj št. 29, so že večkrat obiskali vlomilci. Tudi včeraj zjutraj, ko so odpirali lokal, je gospodinja ugotovila, da nekaj ni v redu ter takoj opazila sledove nočnega obiska nepovabljenih gostov.
Takoj je poklicala policijo, ki je v resnici ugotovila, da so neznanci vlomili okno na dvoriščni strani ter prišli tako v notranjost lokala. Tu so odnesli kakih 20 zavojev inozemskih cigaret, vlomili v registrsko blagajno, ki je stala na prodajni mizi ter odnesli iz nje za kakih 7 ali 8 tisoč lir drobiža. Odprli so tudi hladilnik ter odnesli iz njega veliko kuhano gnjat, več salam in drugega prekajenega mesa.
Obloženi z nakradenim blagom so odprli od znotraj vrata, ki pe-
ljejo na dvorišče in nemoteno odšli. Po prvih cenitvah so povzročili za nad 600 tisoč lir škode.
Na osnovi pičlih sledov skuša sedaj policija odkriti nepovabljene nočne goste.
Avto podrl deklico v Zagraju
Včeraj nekaj po 9. uri so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 14-letno dijakinjo Cerlo Bevilacqua doma iz Trsta, Ul. D'Annunzio 34, ki je malo prej dobila telesne poškodbe pri prometni nesreči v Zagraju, kjer je bila na obisku. Ko je prečkala cesto po črtastem prehodu v središču Zagraja, jo je podrl neki avtomobilist s svojim vozilom. Pri tem je dobila rano na tilniku. Vendar ni nič hudega ter so ji nudili samo prvo pomoč s prognozo okrevanja v 7 dneh.
Slovensko planinsko društvo, ali bolje njegovi najbolj aktivni člani, so temeljito izkoristili lepo vreme v juliju in avgustu ter skoro v celoti izvedli program visokogorskih tur, ki so si ga postavili za letošnjo poletno sezono. Zadnji tak izlet je bil preteklo soboto in nedeljo, z obiskom sedmerih triglavskih jezer.
Skupina članov se je v soboto popoldne odpeljala z avtom do Trente in krenila od tu peš preko Tre-binjske planine in Prehodavcev do Zasavske koče, kjer so prenočili. V nedeljo zjutraj so krenili dalje v prekrasno dolino Triglavskih jezer in občudovali njene krasote. Polni najlepših vtisov so se popoldne vrnili po najkrajši poti v Trento, kjer jih je čakal njihov »konjiček«.
V	nedeljo 10. septembra pa organizira SPD celodnevni družinski avtobusni izlet v Hrvatsko Primorje, za katerega vlada med člani in prijatelji društva veliko zanimanje. Preko Krasa in Sežane se bodo odpeljali na Reko, obiskali Trsat in se potegnili do Crikvenice, nato pa bodo obiskali še Opatijo. Obe svetovno znani morski kopališči sta v septembru še posebno privlačni. Vpisovanje za ta izlet je do 6. septembra pri odborniku A. Košuti v Ul. Mameli 8. Voznina za člane je 1500 lir in za nečlane 1800 lir.
V	soboto in nedeljo 2. in 3. septembra se bodo visokogorci SPD zopet povzpeli nad 2000 metrov. Tokrat so si izbrali za cilj Kanin, v katerega pobočje se bodo zarili z bovške strani. Kdor se želi udeležiti te ture, naj se javi prav tako pri odborniku Košuti, kjer bo dobil vsa podrobnejša pojasnila.
Pevci iz Dola-Poljan na izlet v Velenje in Ljubljano
Prosvetno društvo «Kras» iz Dola-Poljan priredi v nedeljo 10. septembra celodnevni avtobusni izlet v Slovenijo. V zgodnjih jutranjih u-rah se bodo odpeljali preko Gorice in Ljubljane v Velenje, ki si ga bodo ogledali dopoldne. Skupno kosilo bo v Celju in popoldne si bodo udeleženci ogledali še pivovarno v Laškem. Zvečer se nameravajo u-staviti še na vinski razstavi v Ljubljani, ki jo bodo prav na ta dan zaključili.
Vpisovanje za izlet pri članih društva. Prijavite se čimprej, ker je na razpolago le omejeno število prostorov.
Pevski zbor iz Ronk nastopi v Foljanu
Pokrajinski odbor PSIUP priredi od sobote do ponedeljka 26. do 28. t.m. v Foljanu tridnevni praznik »Novi svet«.
V soboto zvečer ob 20.30 bo v občinskem parku nastopil mandolini-stični orkester, v nedeljo popoldne ob 18.30 pa moški pevski zbor »Srečko Kosovel« iz Ronk, ki bo zapel vrsto slovenskih, furlanskih in italijanskih pesmi. Proslava je združena tudi s političnim zborovanjem, vse tri dneve zvečer pa bo tudi ples na prostem.
Požari na gmajni
Zaradi suše so vedno pogostejši požari na gmajni tudi na področju Tržiča in včeraj so trikrat poklicali tamkajšnje gasilce na pomoč.
Ob 11.30 so morali v gozdič «Pi-neta» blizu Tržiča, kjer se je vnela suhljad in mladi borovci. Ogenj je zajel kakih 1200 kv. metrov površine.
Ob 13.35 so morali gasilci v Jam-lje, kjer je začela goreti suhljad in nizko drevje na parceli J. Pahorja. Tu je ogenj uničil suhljad na površini okrog 3500 metrov.
Ob 17.40 -č so morali tržiški gasilci še v Stivan, kjer je ogenj zaje* suhlad in grmičevja na področju 200 kv. metrov v bližini državne ceste.
V vseh treh primerih so gasilci kmalu ogenj omejili in pogasili. Škode še niso ugotovili, vendar je precej občutna
Gorica
VERDI. 17.15-22.: «Per un dollaro di glorla«. B. Crawford in E. Montes. Italijansko-španski kine-maskopski barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CORSO. 17.: «La lunga marcia«. R. Hossein in M. Ronet. Franc. film.
MODERNI88IMO. 17-22.: «Assicu-rasl vergine«. Romlna Power In Vittorio Caprioli. Italijanski kine* maskopski film v barvah.
CENTRALE. 17.-21.30.: »Sangue sul fiume«. R. Calhoun in C. Mitchell. Ameriški barvni film. Mladini izpod 16. let prepovedan.
VITTORIA. 17.15-21.30.: «Una spor-ca facenda«. Tony Tabor in Nino Castelnuovo. Ital. film.
Tržič
EXCELSIOR. 17.30-22.: «11 colonel-lo von Ryan». F. Sinatra in T. Hovard.
AZZURRO. 18 -22.: «Dossiar 107 — mitra e diamanti«. S. Montiel m M. Michael. Barvni film.
PRINCIPE. 18.00-22.00.: «Desperado trail«. L. Barker in P. Priče. Kl-nemaskope v barvah.
S. M1CHELE. 19.30-22.30.: «La ma-schera nera di Cedar pass«. J. Davis. Dodatek barvna risanica.
Ro uku
EXCELSIOR. Zaprto.
RIO. 20.-22.: «Borman». R. Kent in P. Miller. Kinemaskope v barvah.
ZAHVALA
Vsem, ki ste spremili našega dragega očeta
IVANA DORNIKA
na njegovo zadnjo pot, mu poklonili vence ter nam Izrazili sožalje, iskrena hvala.
Posebno se zahvaljujemo Zvezi borcev iz Nove Gorice, Društvu upokojencev iz Šempetra, Goriškemu oktetu in govornikoma za lepe besede.
Sinova Ladi in Mirko z družinama
Gorica, Ljubljana, 22. avgusta 1967
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan m ponoči Je odprta lekarna D’UDINE, Ul. Rabat-ta 18 — tel. 21-24.
TR2IC
Danes ves dan in ponoči jo odprta v Tržiču lekarna «San Nicolb« dr. Olivettija, Ul. 1. maja 94, telefon 73328.
RONKE
Ves dan m ponoči Je dežurna lekarna «Alla stazione« dr. Ma-tittija, Vermeljan. Ul Garibaldi 3, tel 7-046
«10. JUBILEJNE SLOVENSKE ŠPORTNE IGRE>
Repen-Prosek najzanimivejše srečanje drugega kola
Med mladinci bodo v nedeljo nastopili tudi favoriti turnirja, Brežani - Prvi disciplinski ukrepi
II. KOLO
V nedeljo, 27. avgusta ČLANI
Igrišče »Prvi maj» ob 9. uri Union - Gaja ob 11. url Repen-Prosek
V	Nabrežini ob 11. uri
Kontovel - Škamperle
MLADINCI
V	Nabrežini
ob 9. uri Vesna - Breg A
Po prvem zavrtljaju bo v nedeljo na sporedu drugo kolo nogometnega turnirja SSI. Na sporedu so ostale tekme Union - Gaja, Repen -Prosek ln Kontovel - Škamperle.
Na papirju je seveda najzanlml-vejše srečanje med enajstericama Repna ln Proseka, kd sta obenem «outslders» tega turnirja. Požrtvovalni nogometaši Repna, ki so se lani uvrstili kar na tretje mesto v končni lestvici, se bodo tokrat morali spoprijeti s tehničnimi Pro-sečanl, ki uvrščajo nekaj izkušenin In res dobrih igralcev kot Metelka, Zužiča itd.
Zanimiva bo tudi tekma Union-Gaja, kajti igralci s Padrlč in Iz Gropade so za športne Igre prava
neznanka. Sicer pa se nogometaši novoustanovljenega društva zelo vestno pripravljajo in zato bi nas lahko presenetili. Sicer pa bo Union trd oreh, ki Ima za seboj že dolgo izkušnjo na nogometnih igriščih.
Za Škamperle - Kontovel je predvidevanje v korist kontovelskih nogometašev, ki uvrščajo več močnih Igralcev, medtem ko se Svetolvan-čani udeležijo tega turnirja bolj za tradicijo in seveda za kako točko ter zato ne gojijo posebnih upov. Sicer krožijo vesti, da bo v vrstah Skamperla nastopil tudi Fonda, ki Je med najboljšimi v Ponziani. Vsekakor pa Imajo Svetoivančani malo možnosti proti Kontovelu.
• • •
Med mladinci pa bomo tokrat lahko videli Juniorje Brega, ki so glavni favoriti za končno zmago. Brežani se bodo spoprijeli s kriško Vesno, ki se je morala v nedeljo močno potruditi, da je lahko odpravila drugo ekipo Brega. Nedvomno so v tekmi Breg A - Vesna, prvi premočno favoriti, kajti kriško društvo Je komaj sestavilo ekipo, in čeprav ima nekaj sposobnih igralcev,-Je moštvo seveda še neizkušeno.
•POKAL BERNOCCHI«
Za Adornija prva prestižna zmaga
LEGNANO, 23. — Na kolesarski dirki za «Pokal Bernocchl.) je Vit-torio Adomi osvojil prvo mesto. V
Disciplinski ukrepi po prvem kolu
ČLANI
prepovedjo nastopanja
S prepovedjo nastopanja v vseh panogah SSI sta bila kaznovana:
Radlmir Fajt (Sovodnje) zaradi poskusa fizičnega napada na sodnika.
Mario Olenik (Sokol), ker Je namerno s pestjo udaril nasprotnika.
Prepoved igranja za eno tekmo:
Karel Milič (Barkovlje) zaradi reagiranja na nasprotnikov prekršek.
Opomini:
Opomin ekipi Sovodenj zaradi pregrobe Igre.
Opomin ekipi Doberdoba žara-
LESTVICI ZA DISCIPLINSKI
ČLANI
di nešportnega in nekorektnega vedenja občinstva.
Opomin ekipi Sokola zaradi nameravanega odstopa.
Opomin dobijo tudi naslednji Igralci:
Pavel Kozlovič (Barkovlje), Igor Lasič (Barkovlje), Drago Milič (Barkovlje), Rudi Vižintin (Sovodnje), Lucijan Savarin (Primorec), Silvan Sulčič (Vesna).
MLADINCI
Opomin dobijo naslednji igralci:
Ljubo Jančar (Cankar), Ervin Mezgec (Cankar), Mauro Bogateč (Vesna).
POKAL
MLADINCI
Doberdob	5	kazenskih	točk	Kontovel	0	kazenskih	točk	svetovnega padalskega prvenstva.
Primorec	16	»	»	Breg B	5	»	»	Danes zjutraj se je 25 moških
Vesna	16	»	»	Cankar	12	»	»	in 8 ženskih ekip pomerilo v dru-
Barkovlje	20	»	»	Vesna	16	»	»	gi seriji skokov v disciplinah »pa-
Sokol	27	»	»					dalska štafeta z višine 2500 metrov
Sovodnje	28	»	»					na cilj«. Ta disciplina je poleg
TOČKOVANJE ZA DISCIPLINSKI PRAVILNIK
POKAL
Kazenske točke za prestopke posameznikov:
IZKLJUČITVE
1	tekma — 4 kazenske točke
2	tekmi — 10 kazenskih točk
lz vseh športov SSI — 20 kazenskih točk.
OPOMINI
Igralcem: navaden opomin — 1 kazenska točka
strogi opomin — 2 kazenski točki Trenerjem: isti postopek kot za .posameznike, le s to razliko, da se pri vsaki točki povišajo kazenske točke za tri
Ekipam: groba Igra 5 kazenskih točk
protesti S kazenskih točk nešportno vedenje 5 kazenskih točk
zamuda 3 k. t., po preteku 15’ pa 10+3 opomin 2 k. t. strogi opomin 4 k. t.
Zato je gornja lestvica za člane taka, in sicer: Doberdob 1, 4 (5); Primorec 1, 5, 5, 5 (16); Vesna 1, 5,5,5 (16); Barkovlje 4,3,5,5,3 (20); Sokol 20,5,2 (27); Sovodnje 20,1, 5,2 (28).
Za mladince pa:	Kontovel 0;
Breg B 5 (5); Cankar 2,5,5 (12); Vesna 5,5,5,1 (16).
V poštev za posebno disciplinsko lestvico pridejo ekipe, ki so odigrale vsaj dve koli. Za nosilce skupin: upošteva se disciplinska ocena prve tekme krat 2.
Odbor za ekipne športe «10. jubilejnih SSI»
končnem sprintu je namreč kolesar Salaminija prehitel devet kolesarjev, ki so skupno z njim prispeli na cilj.
Vrstni red (195,200 km)
1.	Vittorio Adomi (Salamini) v 4.35’, s povpr. hltr. 42,100 km
2.	Dancelli
3.	Gimondi
4.	Balmamlon
5.	Zancanaro
6.	Passuello
7.	Armani z zaost. 5"
8.	Ugo Colombo
9.	Panizza z zaost. 8"
10. Ritter (Dan.) z zaost. 1’05”
KOLESARSTVO
Svetovno prvenstvo
AMSTERDAM, 23. — Svetovno kolesarsko prvenstvo v Amsterdamu se Je začelo, to pot precej dramatično. Grožnja dopinga je zajela vse: kolesarje, spremljevalce ekip, same organizatorje. Vsekakor kolesarska komisija tega svetovnega prvenstva je javila, da bo najstrožje postopala s prekrševalci.
V prvem dnevu tekmovanj, na katerem so bile zaposlene ženske, so se za polfinale uvrstile naslednje kolesarke:
Gorkušina (SZ), ki se bo spoprijela z belgijsko predstavnico Rey-nerds.
Burton (Anglija) proti Abodov-skaji (SZ).
Fredborg prvi prvak
Nizozemec Niels Fredborg je osvojil prvo zmago na svetovnem prvenstvu v Amsterdamu. Fredborg je namreč osvojil svetovni lovor v hitrostni amaterski vožnji na 1 km z mesta.
V OKVIRU PRIPRAV ZA «10. SŠb
Plavalno srečanje Nova Gorica-Sokol
Tekmovanje bo v nedeljo v bazenu v Novi Gorici - Tudi tokrat so Nabrežmci favoriti
V nedeljo, 27. t.m. bo v bazenu v Novi Gorici plavalni dvoboj med domačim klubom Nova Gorica in nabrežinskim Sokolom. Srečanje bo Nabrežincem služilo kot dober trening za nastop na športnih igrah. Vendar se bodo Sokolovi ekipi pridružili tudi člani nekaterih drugih društev, predvsem Openci. Tudi tokrat so Nabrežinci favoriti. Pred nekaj meseci so gladko zmagali v ne sicer preveč ostri konkurenci. Vendar zmaga ne bo prav lahka, ker bo Nova Gorica ojačena s plavalci iz Ajdovščine in verjetno tudi iz Renč.
Tekmovanje bo za naslednje kategorije:
NEURADNO SVETOVNO PADALSKO PRVENSTVO
Drznost predstavnikov ZDA v padalski štafeti z 2.500 m
Bled 1970 - prizorišče 10. jubilejnega svetovnega padalskega prvenstva? ■ Izredna točnost sovjetskih padalk
PORTOROŽ, 23. — Tuji strokovnjaki, ki z velikim zanimanjem sledijo poteku tekmovanj za V. Jadran Cup, živahno razpravljajo tudi o tem, kdo naj bi bil organizator prihodnjega svetovnega padalskega prvenstva leta 1968. Kandidaturi sta postavili bodisi Avstrija bodisi ZDA; slednje bi Imele prednost, kolikor bi zagotovile vstopne vizume vsem drž. reprezentancam, članicam mednarodne letalske organizacije FAI. Jugoslavija je postavila svojo kandidaturo za organizacijo X. jubilejnega svetovnega prvenstva na Bledu leta 1970. Na Bledu je bilo namreč prvo svetovno prvenstvo leta 1951. Nepričakovano visoka udeležba e-kip na letošnjih tekmovanjih v Portorožu ter kvalitetni športni do-sežki, n' sposobnost organizatorjev, prisotnost predsednika FAI Vladi-mira Kokkinakija — vse to da u-pati, da bo ta kandidatura potrjena s strani Mednarodne letalske organizacije. V ponedeljek, po zar ključku letošnjih tekmovanj, bodo odpotovali vodje ekip ter predsednik Kokkinaki na Bled, da bi si podrobno ogledali prizorišče X.
atraktivnih skokov največja atrakcija za občinstvo. V tej disciplini sestavljajo ekipo trije padalci, ki zapustijo letalo v višini 2500 metrov drugi za drugim v časovnem razmahu najmanj 1 sekunde. Drugi in tretji padalec imata v roki štafetni palici: v prostem padanju mora drugi predati svojo palico prvemu, tretji pa drugemu, nakar odprejo padala ter skušajo pristati čim bliže cilja. Za predajo palic imajo na razpolago približno 40 sekund. Točkuje se razdalja točke pristanka od središča kroga po tabeli 1 cm je 0,1 točka. Ekipa lahko nabere največ 750 točk za uspešen pristanek na cilju ter 600 točk za uspešno podajanje štafetnih palic, skupno torej 1350 odnosno v dveh serijah 2700 točk. Mojstri v tej disciplini so padalci ZDA, saj so si nabrali rekordno število 2684,5 točk, kar pomeni, da so v dveh skokih zgrešili cilj skupno le za
1 m in 55 cm! Američani nastopajo letos s civilno ekipo, na tekmovanjih za III. Jadran Cup je za-
stopala njihove barve vojaška padalska ekipa «Golden Knights« (Zlati vitezi) in odnesla prvo mesto v disciplini atraktivnih skokov.
Jugoslovani so po prvi seriji skokov padalske štafete bili na 2. mestu, toda po današnjih skokih so, podobno kot že v skokih na cilj z višine 1000 m, nazadovali na 10. mesto v lestvici. Preseneča uspeh italijanske ekipe, ki je zasedla solidno 6. mesto v končni lestvici te discipline, ter veliko število točk (2639,1), ki so jih nabrale Sovjetinje.
Rezultati padalske štafete z višine 2500 m na cilj so:
Moški: 1. ZDA (2684,5 točk), sledijo Madžarska, CSSR, Bolgarija, Švica, Italija, Francija, SZ, Finska, Jugoslavija.
Zenske: 1. SZ (2639,1 točk), pred Poljsko, Bolgarijo, ZDA, Francijo.
Lestvica za V. Jadran Cup po dveh disciplinah:
1.	Češkoslovaška
2.	Združene države Amerike
3.	Sovjetska zveza
Jutri (v četrtek) bo na sporedu disciplina skupinskih skokov z višine 1.500 m na cilj, v petek zjutraj pa skoki v vodo.
I. M.
mlajši pionirji-ke, roj. 1. 1955 in pozneje;
starejši pionirji-ke, roj. 1. 1953 in pozneje;
mladinci-ke, roj. 1. 1949 in pozneje;
člani-ce, roj. pred letom 1949.
Tekmovanje pa bo potekalo v naslednjih disciplinah:
Mlajši pionirji-ke: 50 m prosto, 50 m prsno.
Starejši pionirji, mladinke, članice: 50 m hrbtno, 100 m prosto, 100 m prsno.
Mladinci, člani-ce: 50 m delfin, 100 m hrbtno.
Starejši pionirji-ke, mladinke: 50 m delfin.
Starejši pionirji-ke, mladinci-ke, člani-ce: 200 m mešano.
Starejši pionirji, mladinci, člani: 400 m crawl.
Clani-ce: štafeta 4x100 mešano.
Pionirji-ke, mladinci-ke:	štafeta
4x50 m mešano.
Člani, mladinci: štafeta 4x100 m prosto.
Začetek tekmovanja bo ob 9. uri po jugoslovanskem času. Zato je odhod iz Nabrežine določen točno ob 8. uri po italijanskem času.
•POKAL TREH POKRAJIN*
Avto moto društvo Gorica
Avto moto društvo Gorica bo priredilo v Novi Gorici, dne 27.8.1967 ob 14.30 uri cestno hitrostne moto dirke za Pokal treh pokrajin. Med ostalimi bodo zastopali:
Koroško (Avstrija): Hofer, Sta-neck, Gulden, Inzko in drugi.
Julijsko krajino (Friuli - Venezia Giulia — Italija): Grassetti, Vi-sen-zi, Parlottl, Bergamonti ln drugi.
Slovenijo: Mrzel, Pintar, štefe, šnajder, Bevanda, Patikovič in drugi.
iiiiiiiiiuiuniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimimiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
š g
DTUINTAM
NOGOMET
Včeraj so odigrali več nogometnih prijateljskih tekem.
Nekaj rezultatov:
Milan — Pro patrla 3:0 (1:0) Gole za Milan sta dosegla Ham-rin (2) in Mora iz enajstmetrovke. Milančani niso navdušili.
Venezia — Caorle 11:0 (4:0) Monza — Como 4:3 (3:2)
HOKEJ NA LEDU
Hokejaši z Jesenic so na gostovanju v Franciji igrali dve tekmi neodločeno 9:9 z ekipo San Gervais in zmagali s francosko ekipo Cha-monix. Jesenice bodo do konca svoje turneje odigrali še po eno tekmo z istimi nasprotniki.
AVTOMOBIUIEM
Še ena žrtev: Berger
LIEGI, 23. — V prvem večeru «Avtomobilske cestne maratone«, ki je vsako leto na dirkališču v Nurburgringu, je belgijski pilot Berger izgubil življenje.
Približno ob 16. uri je Berger s svojim avtomobilom znamke «Porsche» številka 16 silovito zavozil izven ceste. Avtomobil se je enostavno zavil okoli drevesa. Berger je na mestu umrl.
Malo pred njim pa se Je nemški pilot Maus hudo poškodoval, kajti tudi on je zavozil s ceste.
Bergerjeva smrt je zelo pretresla avtomobilski ambient, ki je letos izgubil že celo vrsto pilotov.
ŠD SOKOL
(IZ NABREŽINE)
se zahvaljuje vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli k lepemu uspehu «Frve trofeje Sokola«.
Posebna zahvala gre upravi občine Devin-Nabrežina, domačemu duhovniku, mlademu kiparju Sosiču in vsem, ki so prispevali z darili, ter državni odbojkarski federaciji.
IIIIIIIHimilllllllHIIIIIIIIIIIIIIIlieilllllllllllUIIIIIMIIf
Napačen naslov
(Nadaljevanje s 3. strani)
Ijete sorodnikom račun. V večini primerov ga plačajo in molčijo. To je vsekakor zelo bistroumen domislek, gospod!»
Mr. Joreth si drgnil zapestje in se zvijal od bolečine. «Ne razumem niti besedice vašega čvekanja,» je stokal. «Kako si drznete!»
«Ali zares ne razumete?» ga je prekinil polkovnik. «V običajnih okoliščinah bi morda tudi sam ne razumel, toda tokrat ste se ujeli. Slučajno sem namreč povsem prepričan, da moj pokojni brat nikoli ni naročal pri vas nobenih knjig, da bi jih bral v «tihi kamrici)). V osmrtnici tega nismo omenili, toda pokojni dr. Ingalls je bil tako nesrečen, da je bil že 15 let popolnoma slep. Tako, gospod... Kakor vidim, tudi že prihaja vozilo z letečo policijsko patruljo, ki ste jo malo prej poklicali!»
S fotoaparatom po naših igriščih
iiiiiiiiii
!
Mladinci Cankarja so v nedeljo visoko klonili Kontovelu (0:9). Toda važna je udeležba, šele nato rezultat
Ekipa Vesne je odpravila mlade Brežane. V nedeljo pa jo čaka nad' vse težka tekma z Bregom A
, aJfc
Druga mladinska enajsterica Brega se je do zadnjega upirala Križanom, zaman
Eden favoritov turnirja — Primorec, ki je klonil Vesni, toda še*e po streljanju enajstmetrovke
L
-niS ' '
*	^	... w	ul j.
Predsednik društva Sokol Terčon je na otvoritveni slovesnosti ** «Prvo trofejo Sokola« pozdravil nastopajoče ekipe in prisotne
SREČANJA S SODOBNIKI
(Odlomki iz knjige <rLjudje, leta, življenjem)
JOLIOT- CURIE
V mojih letih ljudje niso samo že zdavnaj bili prenesli svojih lastnosti na svoje delo, temveč so se bile njihove lastnosti izoblikovale odvisno od onega, kar so bili delali. Mene pa šo zdaj preseneča, da sem učenjak. Verjemite mi, z ribiči Arcouetsa se počutim naravneje kot pa na znanstvenih zborovanjih...«
Popolnoma mogoče je, da se Joliot ni rodil kot učenjak, toda to je postal in svojo nadarjenost, svojo ustvarjalno pobudo, svoje sile vložil v znanost. Doživel je srečo odkritja, ko je bil po njegovih besedah, obseden od želje, da bi zaplesal vpil in ploskal; doživel je tudi obračun. Ko to govorim, ne’ mislim na številne nepravičnosti, povezane z njegovim državljanskim pogumom, ki pa Jih moram vseeno omeniti. Joliot je ustvaril reaktor «Zoe», to je bil ponos Francije. Leto dni kasneje je šef francoske vlade odstranil Joliota s položaja vrhovnega komisarja za atomsko energijo: politiki niso mogli oprostiti velikemu učenjaku, da je postal komunist. (Povedal bom neko epizodo, ki je bolj smešna kot tragična. Ko je švedski kralj 1935. leta izročil Joliot-Curieju Nobelovo nagrado so vsi stockholmski listi pisali o mladem francoskem učenjaku, švedski kolegi pa so bili navdušeni nad njim. Toda, glejte, Joliot je znova prispel v Stockholm marca 1950. leta
na zasedanje stalnega komiteja. Listi so molčali. Naslednjega dne sem zagledal Joliota s kovčkom — izkazalo se je, da so ga zaprosili, naj izprazni hotelsko sobo: v hotelu niso hoteli imeti «rdečega»). Ko govorim o obračunu, ne mislim administrativnega preganjanja — to ni v zvezi z odkrivanjem po umetni poti ustvarjene radioaktivne materije, temveč s politično vlogo Joliota. Njega je mučilo nekaj drugega — večkrat je ponavljal: ((Preprosti ljudje začenjajo sovražiti znanost«. Zavedal se je svoje odgovornosti, govoril je tudi na javnih zborovanjih in med zasebnimi razgovori, da atomska energija lahko prinese ljudem najvišjo srečo — da jih osvobodi suženjskega dela, lahko pa tudi uniči človeštvo. V laboratoriju se je počutil kot gospodar. Toda, razen znanstvenih odkritij, obstaja tudi uporaba teh odkritij in niso učenjaki, temveč politiki odločili, naj izkoristijo največja odkritja Einsteina, Rutherforda, Joliota-Curieja, Nielsa Bohra, Fermija in Haina za ustvaritev orožja za množično uničenje. «Zaupanje v znanost Je omajano,« ml je rekel Joliot med enim najinih zadnjih srečanj, «navadni ljudje vidijo samo zlo — stroncij, bolezni zaradi žarčenja, podobo splošnega propada...«
Meni lahko kdo očita, da pretiravam z vlogo osebnosti, toda jaz ne pišem zgodovinske študije, temveč knjigo spominov in odločil sem se priznati, da je gibanje pristašev miru zame neločljivo od osebnih lastnosti Joliota, od njegove za vestne odgovornosti kot Jedrskega fizika, od njegove spretnosti, da združuje ljudi, ki različno mislijo. Pogosto je govoril: «To nt sovražnik, to je nasprotnik,« med sovražnike je štel samo ljudi, ki so želeli vojno, nasprotniki pa so bili zanj tisti, ki se niso hoteli pridružiti gibanju, ker so ga imeli za prokomunističnega, a so si prizadevali obraniti mir na svoj način.
V začetku petdesetih let je bilo vzdušje težko: divjala je korejska vojna, vzajemno sovraštvo je doseglo svoj višek. Toda spominjam se, kako je tudi v teh letih skušal Joliot braniti italijansko katoličanko Piaggio, ki je govorila o odgo-
vornosti obeh strani, zdaj Danko Appelovo, ki se je upirala napadom proti zahodni politiki, zdaj ameriškega pastorja Darra. Joliot je govoril: «z njimi se lahko tudi prepiraš, toda ne tukaj, ne v gibanju za mir.«
Seveda, če bi ne bilo na svetu Joliota, bi naše gibanje vseeno vzniknilo, toda meni se zdi, da bi bilo ožje pa tudi bolj malokrvno. Vse je politika — tako vojna kot borbe proti vojni, toda ljudje, za katere je politika poklic, se tudi v gibanju niso mogli osvoboditi svojih navad, slovarja, formulacij (prav zato je Joliot posebno cenil v gibanju udeležbo Yvesa Farga, v katerem ni bilo ničesar od poklicnega politika.)
Gibanje pristašev miru je jemalo Joliotu zelo veliko časa. Nekoč mi je priznal: «So trenutki, ko tudi podvomim... Ljudje, ki so mi blizu, mi pravijo: Ti ne moreš več tako delati... In zares, zakaj moram prav zaj miriti nizozemske pristaše miru z indonezijskimi pristaši? Zakaj prihajajo k meni z zgodbami o prepirih v sekretariatu? Zakaj od mene zahtevajo, naj pomirim predstavnika Hondurasa — na prihodnjem kongresu mu bodo prepustili besedo podnevi in ne ponoči... Vse to lahko store tudi drugi. Istočasno pa domnevam, da ni mogoče postaviti meje: to delam jaz, ono drugi. V toliko bolj, ker so se vsi navadili, da se obračajo name in bodo rekli: «To pomeni, gibanje se zdaj pomika v drugi plan.« Ljudje, ki mi zdaj očitajo, imajo prav — moje, moje mesto je v laboratoriju, ne pa v komisiji, v kateri ljudje vso noč razpravljajo o tem, ali je treba reči «zahtevati» ali ((predlagati«. Tam je mesto za politika — Lorana, Serenija, Nennija... Toda jaz bi rad, da bi se naše gibanje razširilo, šele takrat bomo lahko vplivali na politiko Zahoda. To pa pomeni, da moram sedeti v komisijah...«
Politični problemi petdesetih let ostajajo tudi danes pereči, živi so ljudje, ki so delali skupaj z Joliotom-Curiejem in sem zato prisiljen zamolčati številne stvari. Bile so težave, neprespane noči, politični prepiri, včasih tudi osebna sovraštva, Joliotu se ni vedno posrečilo pomiriti ljudi in jih spraviti v
dobro voljo. Nekoč mi je rekel: «X. mi je očital moj Pr® rani optimizem... Da bi človek postal optimist, mora sa malo razmisliti o zgodovini. Toda dogaja se, da so tudi toV^ riši komunisti presenečeni zavoljo mojega optimizma, ve * jetno je to v zvezi z značajem — ne samo filozofija, tehij fiziologija...« Toda jaz vem, da je Joliot kdaj pa kdaj PreZ ,0 ljal zelo hude tedne, toda ni znal spraviti v dobro razpoložen samo drugih, temveč tudi samega sebe.
Po zunanjosti ni bil podoben kabinetnemu šlo veku, več prej športniku: rad se je smučal, bil je strasten Na stenah njegove hiše v Antonyju so se šopirile prepar glave ogromnih ščuk, ki jih je bil ulovil. Osemnajstega tl-- u 1951. leta je Joliot dopolnil petdeset let; to je bilo v ea.jj zasedanja stalnega komiteja, švedski prijatelji so se sporn g datuma in mu na mitingu izročili darilo. Sedel sem P°‘j0
T.".,   : — ji . ..m j,.,., at j___________________ .-.ViraZ J.
tel"'
ribi^
ira"8
mar®3
njega, Joliot se je takoj spomnil; «Trnik!» Njegov da bi pred vsemi odprl paket, nagnil se je, odtrgel
abus>'
izražal otroško radost in radovednost. Ni se mogel
papirja in mi navdušeno šepnil: «To je neki poseben barnE Poleti 1951. leta je bil Joliot na oddihu v okolici Mosk . nekoč je prišel k meni v Novi Jeruzalem. Bil je dobro ra ložen, šalil se je,	pred kosilom pa je	priznal,	da živi	v	j0
vjetski zvezi neki	njegov sovražnik —	nekakšna trava,	ki	^
dajejo povsod: v juho, krompir, meso. (Izkazalo se je, a. njegov omenjeni sovražnik — koper.) Po kosilu me je šal, če imamo samovar. Izkazalo se je, da ga imamo: P ^ tremi leti so mi ga podarili v tulski tovarni. Niti enkra še nismo uporabili. Začeli smo podžigati vejice, toda zgogjie. so in nikakor niso vžgale premoga ali pa so takoj u^var Joliot je pihal v	cev s polno močjo.	Končno	smo faI*L]gO
ukrotili. Joliot se	je navduševal nad	starimi	vrbami,	0
si je ogledoval kletke za škorce in odhajaje rekel: «c® pomislim, da se sploh nismo pogovarjali o biroju, sekreta Roggu!... To je bil resničen dan miru!...«
(Haaaljevanje sledi/
UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCH1 b, II, TELEFON 93-808 tn 94-638 - Poštni preda' 659 - UOIJKUŽNIC A: GORICA: Ulica 24 Magglo l/l Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA . trt,e.na 2250 lir polletna 4.400 Ur celoletna 7 700 Ur - SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din <10 000 starih dinarjev) SFRJ’ AD)T )žS ' Ljubljana, Stari trg 3/1, telrion 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 ogi.asi. Cena oglasov: Za vsak mm v Strini enega stolpca: tigovsk) 150, flnančno-upravm ***	’	" ’	goriške pokrajne se naročajo pri upravi. — la vseh drugih pokrajin Italije prt cSocietš Pubbllcitš ItaUana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ir tiska
St. 20 - Telefon 37 338, 95 823 - NAROČNINA: mesečna KUU ui - vnapr' — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst tl 5374 250, osmrtnice 156 Ur. — vi ali oglasi «0 Ur ooseda — Oglasi sr**** Založništvo tržaškega tiska Trst	__