siev. 2ti.
V MI« V sonoto dne 19 septemliro 1925. Posamezna Smilila stane V30 Dih LBlO Lil
Naročnina
za državo SHS:
«a mesec . ., ca pol leta . xa celo leto
. . Din 20 .. . 120 . . . 240
za inozemstvo: mesečno....... Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno
t Jugoslaviji . v inozemstvu.
Din M . »0
tedensko prilogro ^Ilustrirani
Cene Inseratom:
Enostolpna petitna. vrste mali oglasi po Din 1*30 in Din 2'—, večji oglasi nad 43 mm viSine po Din 2*M, veliki po Din 31— ln V-^. oglasi v uredniškem delo vrstica po Din
PH večjem naročilu popust.
Izhaja vsak dan izvsoioM ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnina plačana r oolovInL
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne sprejemajo. UredniStva telefon 30, upravnlStva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Na napačni pot!.
L. 1923 je izšla v precej neznani izložbi nekega Hegnera v Hellerau-u knjižica »Romi-scher Katolizismus und politische Form« od bannskega profesorja, jurista Carl Schmitt-Dorotiča, ki je spočetka niso.veliko opazili, kaikor se to jako rado zgodi globokozamišlje-ndm, pa povprečni meščanski pameti nepo-godnim publikacijam. Danes pa je njena nenavadna vrednost splošno spoznana in knjižica, koje avtor ni niti konfesionalno niti politično opredeljen, ampak se prišteva med stroge znanstvenike, je izšla pravkar v ugledni katoliški založbi.
Avtor je v tem majhnem spisu — neozi-raje se na te ali one pogreške — tako izborno pogodil politično stran katolicizma kakor doslej malokdo drugi. Zanj je očividno, da katolicizem ni kakšna omledna pietistična konfe-sija, ki se za politično in socialno oblikovanje sveta ne meni, marveč da je najmogočnejša javna stavba na svetu, ki bo tudi ruski boljševiški barbarizem premagala kakor je premagala liberalno meščansko prosvetljenstvo. Tega ne trdi »klerikalni agitator«, ampak hladen jurist z nevtralnega vseučiliškega katedra. Cerkev je res da nad vsemi strankami, ker se ne more istovetiti z relativnostmi, ki so naravno v vsaki izmed njih, az tega pa nikakor ne sledi, da bi sama ne imela nobenega političnega ideala, ki mu lahko ta ali ona stranka pride najbližje. Ta ideal Cerkve je večanje moči in slave božje na zemlji, službovanje vseh človeških institucij cilju božje držav«, udejstvenje moralnega in pravnega reda, odgovarjajočega onemu, ki so ga zamislili veliki cerkveni misleci, socialna pravičnost, ki je zgrajena na pripoznanju nepo-rušljivih etičnih odnosov med posamezniki, neskončni vrednosti duše, njeni neumrjočno-sti, njenem božjem izvoru, njeni svobodi, z eno besedo, tistih človečanskih pravicah, ki se jih ne sme nihče dotakniti, ne velekapitali-stična ne komunistična država. V bistvu je ta katoliški ideal vedno isti: za časa Gregorja VII isti kakor je danes. Zato je kapitalna zmota, če kdo razume nadčasovnost Cerkve v tem smislu, kakor da je napram političnim strankam in strujam javnega ter socialnega življenja indiferentna. Ona je več nego katerakoli stranka, ona vsebuje neskončno več nego katerakoli izmed njih, ona se z nobeno popolnoma ne krije, ona gre globlje in delj od vsake in je zakoreninjena tam, kamor nobena stranka ne sega, toda politična ideja o obliki človeške družbe, ki v njej živi, se čisto naravno udejstvuje po katoličanih v njihovem javnem, državljanskem življenju in je zato samoposebi umevno, da Cerkev, ki vendar ni zgolj hierarhija, ampak občestvo vseh verujočih, ne more biti tuja strankam, ki pomagajo v duhu Kristusovega občestva ustvarjati civitatem Dei na zemlji. Ne iden-tifikujoč se z nobeno, je čisto gotovo, da Cerkev ali, recimo, katolištvo v najidealnejšem pomenu besede, ne more biti v nasprotju s političnim v strankah organiziranim delovanjem katoličanov. To je v zgodovini vedno bilo. Ako m bilo specifično na katoliškem temelju osno-vanih strank, je Cerkev znala vedno zasledovati svoje božanstvene cilje glede na politično in socialno oblikovanje družbe na tak način, da so njeni eventualni kompromisi s to ali ono strujo, državno obliko, meščanskim ali proletarskim gibanjem itd. itd. predstavljali le metodo, po kateri se najbolj varuje javni red in mir, neka relativna socialna pravičnost, toleriranje manjšega zla, da se odvrača večje, zato da se Cerkvi omogoči vsaj minimum možnosti udejstvovanja in zasledovanje njenega končnega ideala o popolni krsčanslci družbi. Danes, ko je politična in socialna ideja katolicizma zavestno in namerno postala podlaga delovanju civilnih političnih strank, ko se po preživetju liberalizma in marksizma zavestno skuša izgrajevati krščanski družabni zamisel, so brez vsakega dvoma katoliške ljudske stranke pojmovanju Cerkve najbližje in se to, kar Schmitt-Dorotič po pravici imenuje »politično formo katolicizma«, v njih najbolj izraža.
Mi bi teh, pravzaprav čisto samoposebi umevnih stvari ne bili tako obširno raz-predli da nismo te dni slišali ali čitali od Kir„ni cd katere bi človek v normalnih razmerah tega najmanj pričakoval, izjav, ki po našem mnenju kažejo menj umevanja časovnih nalog katoličanstva kakor iih kaže versko
in politično nevtralen laik in nemški profesor. (Časovne naloge katoličanstva pa so v notranji zvezi z nadčasovnimi!) Ni še vse modrosti vrhunec, če kdo reče, da kot katoliški duhovnik stoji nad vsemi strankami, kajti to je zelo preprosta resnica, ki se bere v izvrstni Ušeničnikovi Pastoralki, ne sme pa izvajati iz tega konsekvenc, ki nikakor iz te resnice ne slede, če jo prav razumemo. To je, delanje in nehanje zavednega katolika, naj bo duhovnik ali laik, ne sme biti kako, da bi mogli načelni nasprotniki katolištva kot politične ideje, sklepati, da sinipatizira z njihovim političnim zamislom družbe. Dušno-pastirska in politična stran duhovnikovega udejstvovanja se pri izvestni meri etične izobrazbe da lahko ločevati, ne da bi trpelo eno ali drugo; in žrtvovati svoj politični katoliški nazor iz strahu, da ne bi trpela dušno-pastirska naloga, se ne sme še smatrati kot dokaz »pravega umevanja pastirskih nalog katoličanstva.« Primenjeno na konkretni slučaj, se to pravi, da tudi z dušnopastirskega stališča ni modro, če ni naravnost škodljivo, pisati četudi z naboljšim namenom, javna pozdravna pisma mladini, zbrani v >Njivi«. Kajti člani tega društva bi nam sami hudo zamerili, če bi jih označili kot pristaše katoliškega svetovnega in družabnega ali še celo političnega nazora, kakor bi nam to zamerila gg. Prepeluh in Pucelj. V očeh pristašev slovenskega svobodomiselnega agrarnega gibanja taka pisma ne pomenijo pridobivanja njihovih duš za katoličanstvo, marveč izraz simpatije njihovemu programu, ki je od katoliškega oddaljen kot zemlja od sobica. Dober namen takega pisma se spričo tega iz-prevrača v navadno nasedenje in služi samo ciljem nasprotnika.
Mi ne vemo,v koliko je tisto pismo izraz avtorjevih čustev do SLS. Ne izključujemo možnosti, da se tudi ta ali oni duhovnik lahko napram naši stranki iz tega ali onega vzroka obnaša indiferentno ali celo sovražno. Toda tega noben duhovnik ne more oporekati, da v Sloveniji ni druge stranke, usmerjene po političnem idealu katoličanstva, o katerem smo uvodoma govorili, kakor SLS. In ta ideal obstoja! Kdor bi to zanikoval — da ima katolištvo svoj, univerzalni, vekoviti politični in socialni, na zemlji udejstljivi ideal, ki ga tudi moramo udejstvovati v ozkih mejah človeških zmožnosti — ta bi ne bil več katolik po duhu. Ta mora pritrditi g. Prepelu-nu, ki katoliškega političnega zamisla ne pripoznava, ampak se giblje v splošnih humanitarno-etičnih geslih, ki jih imenuje s.krščanstvo«, ki pa niso katolištvo. Vsaka stranka dela napake in se pravzaprav ravno po napakah usovršuje, toda zaveden katolik nima izbere, ako hoče zamisel katolištva, kolikor se tiče oblikovanja družbe, države, javnega življenja, udejstvovati, kakor da ga udejstvuje v stranki, ki je katoliška po duhu, načelih, zgodovini, smernicah. Lahko je danes — ko katolištvo reprezentira najjačjo duhovno silo človeštva — zatrjevati, češ »tudi mi smo krščanski«, »priznavamo etične vrednote tudi Cerkvi«, in kakor se podobne fraze glasijo — toda to, kar se imenuje katoliški duh, mentaliteta, usmerjenost, to ni stvar, ki bi se dala črez noč nadeti kakor kostum od enega akta do drugega! Ta duh nikjer drugod ne živi v slovenskih strankah kakor v SLS, ker je to stvar življenja, vekovne tradicije, prešinjenosti, ki se ne da z ooividnimi političnimi oiportunističnimi nameni po potrebi na lastno politično štacuno kot firma danes obešati in jutri snemati ali narobe!
To naj premislijo gospodje, ki so v zadnjem »Kmetijskem listu« po daljšem času zopet poočitovali svoje antipatije napram SLS., pa ne bodo tako lahkoverno iskali katolištva kot velike že tisoč in tisočletne v večnost usmerjene družabne ideje po drugih ta-taborih.	Lajik.
Potovanje kraija in kraljice.
Belgrad, 18. sept. (Izv.) Danes je sedmi dan, odkar je kraljevski par odpotoval iz Belgrada. Ves čas sta se kralj in kraljica mudila v Južni Srbiji. Včeraj sta iz Berana odpotovala v Kolašin. Ljudstvo kralja na potovanju živahno pozdravlja. Iz Dubrovnika so se dopoldne ob 11. odpeljali z ladjo v Kotor nekateri ministri in narodni poslanci, ki so se podali na cetiniske slovesnosti preko Zagreba.
Izjava poslanca Smodeja o političnem položaju
v Sloveniji.
Belgrad. 18. sept. (Izv.) Narodni poslanec Franc Smodej, ki se je mudil te dni v Belgradu, je dal časnikarjem sledečo izjavo: »Belgrajsko časopisje je poročalo, da sem prišel v Belgrad v strankarskih zadevah. To ni resnično. Prišel sem intervenirat v zadevah upravnega značaja. Da ni napak in krivic v državni upravi, ki so na škodo občega dobra, ne bi bilo treba intervencij, katerih gotovo ni v nobeni državi toliko kot v naši.«
Na vprašanje nekega časnikarja o razmerah v Sloveniji, je izjavil Smodej:
»V političnem pogledu je v Sloveniji za nas zelo dobro, pač pa je gospodarski položaj zelo slab. Davčni zaostanki se eksekvira-jo tako mnogoštevilno, kot nikdar poprej. To je znak, da so davčne oblasti daleč prekoračile dopuščeno novo obdavčenje. Krivice, ki se dogajajo v Sloveniji v političnem in gospodarskem pravcu, niso položaja SLS razmajale, ampak so položaj naše stranke ojačile. Celo politični nasprotniki SLS naglašajo, da je edino SLS v Sloveniji dosledna in da je poštena v taktiki, ki v politiki ne vara, ampak svoj program odkrito zastopa. Stjepan Radič je s svojim agitacijskim prihodom v Slovenijo dosegel ravno nasprotno, kakor je nameraval. Mi se krepimo. Ni izključeno, da odpade en ah drug pristaš. To so slabiči. Zato pa pridobiva stranka na terenu pri resnih ljudeh, ki ljubijo principielnost v politiki. To je poglavitni znak naše stranke.«
Na vprašanje, ali je prešel dr. Žerjav v radikalno stranko, je odgovoril Smodej:
»Ne vem. Vem samo, da se je svoj čas pripravljal na to. Ljubljanski časniki so že prej poročali o sklepu SDS, da liodo dr. Žer-javovi pristaši prestopili po vrsti v radikalno stranko, potem bo pa isto storil tudi dr. Žerjav. Osebno nisem verjel, da bodo radikali žerjavovce sprejeli v svojo stranko, ker more to njihovi akciji v Sloveniji samo škoditi. Slovenci nimajo smisla za politično brodolom-stvo in aviatiko.«
Na vprašanje, ali je vodil v Belgradu kakšne politične razgovore, je g. Smodej izjavil: »Z nikomur! Ne čutim te potrebe. Mi pazljivo zasledujemo razvoj dogodkov in se ne razburjamo in bi se tudi ne razburjali, čeprav bi bili v parlamentu izolirani, ker bi bila taka izolacija splendeed isolation. To bi nam v dobi kameleonstva in lažnivih sporazumov ne bilo v nečast. V nedeljo je dr. Korošec govoril na velikem shodu v Ljubljani ob največjem aplavzu vseh navzočih, ki so brez razlike odobravali njegovo principielno stališče v politiki in odobrili delo Jugoslovanskega kluba v parlamentu. Belgrajski časopisi o tem sijajnem shodu niso ničesar poročali. To je znak, kako slabo so poučeni o razmerah v Sloveniji. Zato se ne čudim, da iz sovražnih listov prepisujejo napačne vesti, o katerih se mora reči, da jim je oče: želja.c
Priprave za novo posojilo.
Belgrad, 19. sept. (Izv.) V zadnjem času se resno dela na to, da se doseže v inozemstvu sklep posojila. Vlada bo za pokritje državnih potrebo najela dvoje takih posojil: za izvedbo železniških načrtov in za dograditev drž. zgradb in posameznih drž. ustanov. Posojila bi najele posamezne občine, v prvi vrsti zagrebška in belgrajska. Govori se, da bo fin. minister po povratku iz Črnegore odpotoval
v Zedinjene države, da regulira naše obveznosti in da pripravi teren za posojila. Govori se, da bo naša interparlamentarna delegacija v Washinglonu izkoristila svoje bivanje v Ameriki za to, da pripravi tla za posojilo. Najzanimivejše je, kakor se govori, da bo še to zimo odpotoval v Ameriko tudi Stjepan Radič z nekaterimi politiki, da tam nekako agi-tira za to posojilo.
Proračun za 192B.
Belgrad, 18. sept. (Izv.) V fin, ministrstvu izdelujejo proračunski načrt za bodoče leto, Dosedaj so izdelali načrte za predsedništvo, za zunanje ministrstvo, za ministrstvo za vere, za socialno politiko, za pošto, za trgovino, za zgradbe, za pravosodje. Ti načrti so izdelani v glavnih obrisih. Sedaj izdelujejo podrobnosti. Ko se bo vrnil fin. minister s potovanja, bodo dogotovilii še načrte za ostala ministrstva. Posebno pozornost bodo posvetili ministrstvu za promet z ozirom na načrte, ki jih bode moralo prometno ministrstvo izvesti zlasti v Južni Srbiji in Sandžaku. Po proračunskem načrtu se bodo vsa ta dela izvršila in pokrila iz rednih proračunskih dohodkov. Posebna pozornost se bo tudi posvetila reguliranju drž. obveznosti. Vlada upa, da bo mogla ostanek 400 milijonov letečih dolgov poplačati v tekočem letu. O izplačilu razlik na uradniških plačah bo sklepal ministrski svet.
KAJ SE DELA V BELGRADU.
Belgrad, 18. sept. (Izv.) Iz Belgrada so odpotovali vsii uglednejši politiki, ki so se še poslednje dni mudili v prestolnici. Od članov vlade so ostali v Belgradu dr. Slavko Miletič, Ante Radojevič in dr. Ivan Krajač. Sinoči je prispel v Belgrad minister za zgradbe Nikola Uzunovlič. Dan«s je otvoril pravniški kongres v imenu vlade. Jutri se vrne v svoje volivno okrožje. V posameznih ministrstvih se intenzivno rešujejo gotova vprašanja in zadeve, s katerimi se bo vlada bavila v ministrskem svetu in skupščin«.
Otvoritev pravniškega kongresa.
Belgrad, 18. sept. (Izv.) Danes se je začel v Belgradu pravniški kongres. Včeraj so prispeli udeležniki iz vseh krajev Jugoslavije. Največ jih je prispelo iz Hrvatske in Slovenije. Na kolodvoru so bih slovesno »prejeti z godbo. Pozdravil jih je Ješa Protič. Gostom ' so bile odkazane posebne pobe. Dali so jim
vstopnice za gledališče in za razne izlete v okolico. Dobili so brezplačne tramvajske karte.
Med slovenskimi pravniki se nahajajo dr. Danilo Majaron, vseučiliška profesorja dr. Metod Dolenec in dr. Stanko Lapajne, ravnatelj mariborske kaznilnice šlander, podpredsednik višjega deželnega sodišča dr. Rogina.
Ob 10 predpoldne je dr. Nikola Uzunovic v imenu vlade slovesno otvoril kongres, ki se vrši v skupščinski dvorani, ki je popolnoma zasedena. Udeležba je nad pričakovanje obilna, kajti udeležencev je 1200. Kongres je pozdravil drž. svetnik v pok. Gjoka Nestorovič. Od vladnih članov sta bila navzoča tudi Ante Radojevič in Ivan Krajač. Kralja je zastopal adjutant polkovnik Mažuranič. V imenu češkoslovaške je pozdravil kongres konzul Andrej Herny. Kongres je kralju poslal brzojaven pozdrav. Tekom dneva so se prečitali referati, kakor so bili vnaprej določeni. Za tem so bile prečitane resolucije, o katerih bodo razpravljali posamezni odseki tekom jutrišnjega dneva. Resolucije bodo predložene kongresu v sprejetje. V hotelu »Pariz« in >Kazi-no« se je vršil na čast udeležencem kongresa slovesen banket.
Boigarsko-romunski sporazum.
Sofija, 18. sept. (Izv.) Med Bolgarijo in Romunijo se je po eno leto trajajočih pogajanjih dosegel sporazum. Nanaša se na škodo, storjeno po Bolgariji za časa svetovne vojne. Glasom tega sporazuma bo Bolgarija plačala 250 miljonov lejev, da se bodo ukinili sekve-stri s posestev Bolgarov, ki prebivajo v Romuniji. 90 miljonov lejev bo plačala Bolgarija kot odškodnino za škodo, povzročeno v Romuniji za časa svetovne vojne. 43 miljonov lejev bo plačala Bolgarija tistim romunskim podanikom, katerih imovina je bila sekvestrirana po agrarnem zakonu in izvedena pod Stambo-liskijevim režimom. Te svote bo izplačala v štirih letih. Formalen dogovor se bo podpisal prihodnje dni.
gledamo zavode pri nas v Sloveniji, ki sprejemajo ta denar, vidimo, da so ga nabrali več sto miljonov. In ta denar je služil v mirnih časih v veliki meri za hipoteke po dovolj nizkih obrestih. Ce pa pogledamo delovanje Drž. hipotekarae banke, vidimo, da se ji je posrečilo zbrati v svojih blagajnah komaj par sto miljonov denarja. Diruga sredstva si je nabavila pod državno garancijo v raznih inozemskih posojilih. In kako se uporablja ta denar? Največ hipotek ima Belgrad. Drugi imajo od tega denarja vrlo malo. Ni čudno, če se je radikalnim mogotcem pri Drž. hipotekami banki zahotelo vsega denarja, ki leži danes po regulativnih hranilnicah prečanskih krajev.
Kaj hoče torej »Narodni Dnevnik« zvedeti od nas? Aid tri bilo stališče SLS v tem vprašanju čisto jasno in odkrito? Mi smo proti nalaganju omenjenega denarja v Drž. hipotekami banki. Mi smo odločno proti temu, če bi se novelirani zakon skušal spremeniti, tako da bi morali takoj denar vlagati v Drž. hipo-tekarno banko, kakor so to že storili za Dalmacijo in kakor morda to tudi sedaj nameravajo za Hrvatsko. Mi slejkoprej zahtevamo, da se sploh ona določba v noveliranem zakonu glede nalaganja denarja ukine. Ali ni za vsakega pametnega človeka dovolj jasno, da je edino modro in koristno za nas, če leži naš denar v naših zavodih in se uporablja na način, kakor se je dosedaj uporabljal? Ali se ni dosedanji način nalaganja in uporabljanja tega denarja pri nas dobro obnesel? Cisto jas-no je pa tudi to, da Drž. hipotekama banka fahko ustanovi filijalo v Ljubljani in plasira po Sloveniji druga sredstva, za katera garantira celo država, torej tudi mi, od katerih sredstev pa mi dosedaj nismo imeli ničesar. Menda smo dovolj jasno označili svoje stališče v tem oziru, tako da bo tudi lahko »Narodni dnevnik« popolnoma zadovoljen.
S tem je tudi dan odgovor »Jutranjemu listu« in vsem vprašanjem »Narodnega dnevnika«. Če se ustanovi v Zagrebu filijala Dtž. hipotekarne banke, čemu bi moral romati tja slovenski denar, ko še najmanj šest let po zakonu leži naš denar lahko v naših zavodih? Ta namigavanja opravičujejo samo sumnjo, da pripravljajo zakonski predlog, s katerim bi se dosedanja določila zakona ukinila, da bi mogel Zagreb pobasati naš denar. Mnogo hvalevrednejšo vlogo bi igrali gg. radičevci, ko bi sedaj gospodom radikalom dopovedali, da naj puste ta naš denar lepo v miru in pripravijo novo novelo, s katero se bo to tudi zakonito za večne čase ugotovilo. Če »Jutranji list« namiguje, češ, da »dolazek« filijale Drž. hipotekarne banke ni simpatičen kleri-kalnim posojilnicam« razodeva « tem samo popolno neznanje slovenskih kreditnih organizacij in razmer. Naše posojilnice ne bi bile s tem prav nič oškodovane, ker v njih ne leži prav nič tega denarja, pač pa bo oškodovano slovensko ljudstvo, če se to izpelje. Nam je tudi, to moramo že priznati, popolnoma nejasno, kako si morejo gospodje Zagrebčani uzurpirati sploh kako pravico, da bi se zbiral ta denar v Zagrebu. Resnično ne moremo razumeti, kako je sploh kakemu Hrvatu mogla priti misel, da bd slovenski denar zbirali v Zagrebu. Odkrito pa tudi priznamo, da zatrjevanju »Jutranjega lista« prav nič ne verjamemo, da bi slovenski denar v prvi vrsti, kakor se tako lepo izraža, ,upotrebljavali' v Sloveniji, če bi ga že enkrat dobili v roke. Mi že vemo, kako ga bi uporabljali. Tako kakor
bi ga v Belgradu. Denar bi Sel tja, nazaj ga pa ne bi bilo. Zato smo mi, še enkrat poudarjamo, najodločnejši nasprotniki one določbe v noveliranem zakonu, ki zahteva centralizacijo denarja. Filijala Drž. hipotekarne banke se pa lahko ustanovi kadar se hoče v Ljubljani — imd ji tudi dosedaj nismo nasprotovali — če ne zahteva zase nasilnim potom pupilarne-ga in drugega javnega denarja. S tem smo na vse strani odgovorili.	Dr. K.
Zborovanje Društva narodov.
Ženeva, 18. sept. (Izv.) V tretji komisiji so razpravljali o vprašanju mednarodnih razsodišč, o varnosti in o razorožitvi. Jugoslovanski delegat dr. Laza Markovič je zagotavljal, da je država SHS prejkoslej za razorožitev. On upa, da se bo sklep pogodbe za razorožitev glasil soglasno.
Ženeva, 18. sept. (Izv.) V tretji komisiji Društva narodov je prišlo do ostre razprave proti napadom grofa Apponyja na Jugoslavijo. Jugoslovanski delegat dr. Markovič je odgovarjal na napade proti Jugoslaviji in očital grofu Apponyju in ogrskemu generalu Tanz-sosu napačno igro s številkami.
Boji v Maroku.
Madrid, 18. sept. (Izv.) Jako težke izgube je pretrpela španska tujska legija v Maroku. Od 395 mož broječega oddelka je padlo 270 mož. V španski tujski legiji se nahaja tudi mnogo žena.
Pariz, 18. sept. (Izv.) »Newyork Herald« poroča, da so sklenili Francozi in Španci pristati samo na brezpogojno kapitulacijo Abd-el-Krima.
Pariz, 18. sept. (Izv.) »Journal« poroča iz Meble, da je razpisana na glavo Abd-el-Krima nagrada pol milijona frankov.
Nameravan napad na sovjetsko poslaništvo na Dunaju.
Dunaj, 18. sept (Izv.) Na Dunaju so odkrili načrt za napad na sovjetsko poslaništvo. ! Napad je bil naperjen proti osebi novo ime-i novanega ruskega poslanika Berzina. Napad ! so hoteli izpeljati bivši ruski carski častniki. V afero so zapleteni tudi neki na Dunaju bivajoči Bolgari. Policija je zaprla več oseb, med njimi bivšega ruskega podpolkovnika Borodina.
BOJI Z DRUŽI.
Beirut, 18. sept. (izv.) Francoska garni-zija v Musseifr je imela v noči od 16. na 17. septembra hud boj z močno četo Druzov. Boj se je končal s porazom Druzov, ki so se morali umakniti in so pustili na bojišču več sto mrtvih in ujetnikov. Francoske izgube so malenkostne.
ZINOVJEVO PISMO.
London, 18. sept. (Izv.) Komisija, ki jo je imenovala delavska stranka, da prouči verodostojnost znanega Zinovjevega pisma, je ugotovila, da je pismo ponarejeno. Kakor znano, je zaradi tega pisma padla Mac Donaldo-va vlada.
VELIKA POVODENJ NA JAPONSKEM.
Nagasaki, 18. sept. (Izv.) Mesto Kilung na Formozi je poplavljeno. Na stotine Hiš stoji pod vodo. Ameriška ladja »Ilellen« se je potopila.
Beležke.
Še enkrat velika kapitulacija in »Narodni Dnevnik«. Na naša včerajšnja vprašanja, ki so bila kategorična in precizna, odgovarja »Narodni Dnevnik« dovolj ponižno in previdno. Odgovora glede kapitulacije, vzrokov in ciljev »kapitulacije« SLS pred Trboveljsko pa nismo dobili. Mi konstatiramo samo sledeče: Mi smo in ostanemo pri tem, da naj ostanejo slovenska podjetja v slovenskih rokah. Smo ravno tako odločno proti temu, da bi veleka-pitalistična podjetja izkoriščala delo dclavcev kakor tudi široke sloje konsumentov. V tem oziru smo tudi vedno pokazali dovolj odločne volje tako proti Trboveljski kakor tudi proti nekaterim drugim, ki niso, dasi so slovenska podjetja, v pogledu izkoriščanja niti za las boljša kakor Trboveljska. In molki Naj se uredništvo »Narodnega Dnevnika« obrne na odličnega moža, ld mu je prav blizu in bo od njega zvedelo vso i nico. Mi smo bili pripravljeni, da sprejmemo vsako vrstico, ki bi bila napisana v obrambo slovenskega posestnega stanja podjetij in proti pretenzijam tujega kapitala po slovenski posesti. Zakaj so dogovorjeni dopisi izostali? Ni nuša kri vdal Ako je »Narodni Dnevnik« močno radoveden, se naj potrudi eden od gospodov v tajništvo SLS in bo tam videl črno na belem, da je v stranki dr. Korošec malo več kakor kdorkoli drugi — mislimo tudi v tem pogledu — in da je dovolj odločno povedal direktivo, »llu-| strirani Slovenec« se pa gotovo zelo, zelo pregrešuje teden za tednom, ker ne prinaša v svojih slikah malih podeželskih kovačnic, ampak moderno urejene stavbe industrij na slovenski zemlji.
»Dr. Žerjav — suvišan balastPod tenj naslovom piše »Jutarnji list«: »Z ozirom na vesti »Samouprave« o nameravanem zbliža-nju dr. Žerjava k radikalom se je dopisnik »Jutarnjega lista« obrnil na nekega uglednega radikala, ki mu je izjavil sledeče: »Res je, da se dr. Žerjav že dolgo trudi, do se približa radikalom, a doslej je vsak njegov tozadeven poskus odbil g. Pašič sam. Dr. Žerjava je že pred dvema letoma odklonil Pašič z besedami: »Mi njega ne trebamol« Morebiti dr. Žerjav sedaj zopet poskuša vstopiti v radikalno stranko, gotovo pa je, da bo njegov poskus ostal brez uspeha, tem bolj, ker bi on pomenil za radikalno stranko samo balast, pristaši SDS v Sloveniji pa itak prestopajo v velikem številu v radikalno stranko.« — »Jutarnji list« poroča dalje, da je vest o nameravanem vstopu dr. Žerjava v radikabio stranko »Samoupravi« podtaknjena iz Zagreba in sicer od ljudi, ki bi radi popravili zrahljane pozicije nekih poslovnih prijateljev SDS v nekih zavodih. Zato širijo prijatelji dr. Žerjava in dr. Pivka vesti, da bosta onadva po stala na jesen ministra za gozdove in za trgovino. Te vesti pa so naravno brez podlage, ker je izključeno, da bi mogli samostojni de-mokratje v doglednem času priti do moči, če* ravno prestopajo v radiknle.«
NajcenefM, najtrpežncjši,	Z"***^
najmodernejši in najpri-	A^Mb
ležnejši so le »VOIKA«	-g^LrSffii
čevlji ia nogavice. I/dc-	^J luje po meri, sprejema popravila in pošilja po
povzetju:	^^
Volka, Ljubljana, Krekov trg 10
Drž. hipotekama tianka.
Stara Srbija je imela svoj državni kreditni zavod, ki naj bi služil v prvi vrsti hipotekami in potrebam kmetskega ljudstva. Imenoval se je Uprava fondova. Po zakonu se je moral ves javni denar nalagali v tem državnem zavodu. Tako se je tukaj zbiral občinski, cerkveni, samostanski denar in celotni kapital raznih fondov, ki so bili ustanovljeni za javne namene. Za naloženi denar je jamčila v celoti država. Potemtakem je bil to neke vrste pupilarno varni zavod, kakor jih imamo pri nas celo vrsto. Poleg te državne garancije je ta državni zavod po zakonu užival še oelo vrsto drugih privilegijev.
Ta državni zavod ni uspel, da bi služil onim namenom, za katere je bil v prvi vrsti ustanovljen. Poti do kmeta ni našel. Tudi drugi poskusi, ki so šli za tem, da bi s pomočjo te institucije zadovoljili kreditnim potrebam kmetskega ljudstva, se niso posrečili. O tem jo balo v obširni iu dolgotrajni debati o zakonskem predlogu o poljedelskem kreditu toliko govora in govorov, da se nam o tem na tem mestu ni treba v ]>odrobnosti spuščati. Pa tudi denarna sredstva tega zavoda so bila prilično malenkostmi. In ta denarna sredstva, ki so se stekala v »Upravo fondov«, so uporabljali in investirali po pretežni večini po mestih. Tako je bilo s tem denarnim zavodom v nekdanji Srbiji.
V	novi državi so ta zavod prekrstili v Državno hipolokarno banko in ga razširili na celo državo. Uživa iste privilegije kakor nekdaj. Ima pupilarno varnost, državno garancijo, davčne in poštne oprostitve, vrliutega so upravlja popolnoma avtonomno. V upravo voli tudi Narodna skupščina gotovo število članov, da se na ta način javlja ali da bi se javljala v upravi tudi volja ljudskega zastopstva.
Najvažnejša določba novele k staremu zakonu o Upravi fondov, ki je bila sklenjena L 1921 ali 1922 je pa ta, da se mara ves oni denar cele države, ki se je dosedaj pri nas stekal oziroma moral nalagati v pu.pilamo varne zavode, od sedaj nalagati v državno Hipotekarno banko. Ta določba je naletela v prečanskih krajih na zelo velik odpor. Proti temu so zlasti nastopali poslanci SLS. Vladna večina, med katero so bili seveda tudi neizogibni naši slovenski demokrati, je načelno sklenila, da se ves javni in pupilarni denar centralizira v Državni hipotekami banki, odnehala pa je v toliko, da je dovolila še rok 10 let za dosedanjo prakso. Zakonska novela vsebuje tudi določbo, da se ustanove po raznih mestih države filijale Državne hipotekarne banke.
V	tej stvari gre torej za dve različni zadevi: za filijale Drž. hipotekarne banke in za centralizacijo omenjenega denarja. Iz izkušenj, ki jih ima SLS in slovensko ljudstvo s centralizmom in z raznimi vrstami centralizacije, je menda dovolj jasno, da je bilo stališče Slovenske ljudske stranke v zadevi centralizacije omenjenega denarja edino pravilno in edino mogoče. Mi moramo biti načelno proti tej centralizaciji in smo zaradi tega tudi glasovali proti noveli k zakonu o Drž. hipotekami banki. Ali nimate menda dovolj izkustev s centralizacijo denarja čekovnih uradov? Ali ne ve vsa slovenska javnost, kako ee s tem denarjem dela in kako se nalaga? Ali bo mar s centralizacijo pupilarno varnega in drugega javnega denarja kaj boljše? Če po-
Dr. Joža Glonar:
Onstran šmarne gore.
Via Šmarna gora.
>Cum subit illius tristissima noetis ima-go« — tako bi začel z Ovidijem ob spominu na ono zadnjo noč, ki sem jo preživel v današnji Urbs, toda, kaj mi pomaga? »Tostran Šmarne gore« pišem te zadnje vrstice, ki mi težko gredo iz peresa; jesenski dež škrobota po strehi, oknih, drevju in asfaltu, tako da mi je ob njem spomin na solnčne londonske tedne dvakrat težji.
Čim hitrejša je operacija, tem manj boleča je: zato si s prijateljem stisneva roke, rečeva samo kratki »Zbogom!« in pohitiva vsak na svoj kolodvor; on se bo odpeljal proti severu, jaz hitim na Victoria Station, odkoder bom krenil na jug. Na peronu mi izprevodnik odvzame karto, kratkovidni Mr. Chapman, ki me je ljubeznjivo pilotiral skozi London na tej težki poti, pa me potisne v I. razred, kjer nekoliko presenečen in zaskrbljen skromno sedem v družbi črnolase in rjavopolte troglave židovske družine. Komaj je še časa za kratko slovo od dragega pilota, pa se vlak že premakne. Vlak brzi proti jugu; z nekako topimi očmi gledam skozi okna in se komaj zavem, da se na Angleškem vsaka železniška postaja imenuje Bovril«, kakor na Francoskem vsaka »Chocolat Meunier«. Od vseh strani suvajo misb v mene, pa se jih bojim in jih odrivam. Samo ne misliti! Topo zrem v napis na nasprotni steni, s polzaprtimi očmi se zibljem na meliki blazini, dokler se mi ritem udarja-jočih koles ne zoblikuje v štirivrstično. ki mi jo je spomin prinesel od bogvekje:
Na5a punčka Donda pridna je od sile, če ji kdo bonbon da, težka ie tri kile.
Vkljub vsemu naporu pa se misel vendar od nekod prikrade, in še celo neprijetna misel: Kaj bo, če me kontrolor zaloti v I. razredu, pa še brez karte? Ah, naj bo karkoli! Nekako se bomo že izvili! Pa ni kontrolorja od nikoder, tudi v Dovru ne, in tako vlečem svoj z angleškimi knjigami precej obteženi kovčeg na obrežje, kjer me čaka »Princesse Marie«.
Smola! Sobota je, slavni »week-end«, in pred ladjo se gnetejo Angleži, ki se peljejo preko nedelje na izlet v Ostende. Komaj se prerijem na krov, komaj najdem prostora za sebe in svoj kovčeg. Kako zavidam mladega Angleža, ki se je dal kar v avtomobilu prenesti na ladjo, zdaj v njem komodno sedi, kadi cigareto in razgrinja nekake papirje. Te tri ure vožnje bom že kako prebil — nebo je brez oblaka, morje mimo in »čisto kakor ribje oko«. Dolgo, dolgo še sveti visoko belo obrežje Dov-ra v moje motne oči, da me začnejo počasi ščemeti. Zato krenem na drugo stran ladje in potrpežljivo čakam, da se v daljavi prikaže dolga, nizka obal, na kateri stoji Ostende s svojimi mondenimi palačami. Do vlaka je še pol ure časa, zato hitim nervozno v carino, da ne zamudim. Po svetovnih kopališčih pa cariniki ne sitnarijo in tako je stvar brzo opravljena. Vendar pa se hiteč proti vlaku ustavim pred lepotico, ki je za take kraje značilna. Ne, to bitje bi bilo tudi tedaj, če bi mu z ono energično metodo, s katero po Londonu čistijo zamazane fasade, z obličja odstranili ves oni zmazek, ki ga terja današnja ženska moda. Bezručeva pesem, ki govori o kupcih in poho-jenem cvetju, se prikrade od nekod v spomin in rezultat je tiho, resignirano vprašanje: O ti ubogo lepo dete, kaj bo s teboj čez dve, tri leta, mogoče že čez eno?
Lepa, rodovitna Belgija, skozi katero br-zim, me s svojo pokrajino, svojo zgodovino, s svojimi starinskimi mesti miče in vabi, da bi aa ustavil. Da se ne smem. Brugges—Uand—
Bruxelles—-Louvain—Ličge: samo s kolodvora vas gledam in Belgijo spoznavam samo v vlaku. Dva malčka, skoro bolj široka ko visoka, plazita po mojih kolenih in se silno zanimata za moja očala in moje žvenkljajoče angleške srebrnjake; ko gledam skozi okno, me preprost železničar ljubeznjivo opozarja na to in ono znamenitost v pokrajini. Ličge se danes ne imenuje več »Liittich«, ampak »Luik«; vse mesto — v prekrasni legi — je v zastavah, z vlaka vidim, kako gre po ulici pred procesijo godba, pred njo pa pleše mladež nekak ples — ustavil bi se, toda ustavil se bom lahko šele jutri zjutraj.
Mrak se dela, ko se vozimo proti Nemčiji, noč leži nad Aachenom in njegovimi lučmi, polnoč je minila, ko se pripeljemo v Kelmo-rajn. Miče me, da bi kot dober Slovenec počastil spomin svojih prednikov s tem, da bi tudi sam poromal k Sv. trem kraljem — pa ni mogoče. Angleži imajo mesto še okupirano, na kolodvoru mrgolijo pisane uniforme vojaštva in železničarjev treh držav, neprijeten in mučen spomin na vojsko. Bežimo! Ko krenemo z vlakom proti jugu, mi druguje samo Nemec uradnik s svojo ženo, pravo orjaško Thusneldo, ki ji je klop prekratka in preozka, ko se iztegne po nji. Midva pa se poglobiva v razmo-trivanja o kvaliteti angleških, belgijskih in nemških cigaret; ime »Cognac« je Nemcem po mirovni pogodbi sicer prepovedano, toda kvaliteta tega blaga ni zaradi tega prav nič trpela, konstatira mož z zadovoljstvom in jaz mu rad pritrdim.
Ob desni strani Rena hitimo, toda zunaj je temna noč; ko se začne svitati, smo že v Goarju, Lorelei pa brez dvoma še spi, tako da lahko brez skrbi vtakneš glavo skozi okno in si ogleduješ pokrajino. Res, ni čuda, da je Nemcem Ren nekak simbol in da ne morejo dovolj poveličevati lepot, ki so ž njim v zvezi. Tudi tebe prevzame, posebno če si doma iz vinskih krajev. Toda uslavliati sc ni mogoče
in tako hitijo kraji mimo oken: Riidesheim, Mainz, Hochst, dokler se ne ustavimo v Frank-furtu.
Tukaj sem v okrilju »Deutsch-Sudslavi-sche Gesellschaft« in njenih članov kakor doma. Naš prijatelj H. Wendel tudi doma prekipeva življenja in dobre volje, mladi učenjak dr. Roethe — ki si je z disertacijo o gospodarskih razmerah naše kraljevine pridobil doktorat — pa se žrtvuje za mentorja po tem starinskem, toda tako krepko v živi sedanjosti delujočem mestu. Pokukaš v redakcijo »Frankfurter Zeitung« in z bridkostjo primerjaš, v univerzitetni knjižnici se sklanjaš nad znanimi slikami naših reformatorjev in se spomniš, da je tudi mesto Franktfurt z denarjem podprlo tisk prvih slovenskih knjig. Ob lepih popoldnevih pa te avto našega ljubeznjivega konzula, gospoda R. Fulda, potegne kam v okolico. Skozi pokrajino, ki bi te spominjala Slovenije, da ne stoji sadno drevje sredi žit in da ni cesta tako lepa, se pelješ 70, 80 km daleč v prijazni, starinski Miltenberg. Med potom se peljemo skozi mestece, ki slavi bogveknko stoletnico; vse je v zastavah, po veliki večini so črno-rdeče-žolte, ki jih danes gledaš z drugačnimi očmi in drugimi občutki, ko pred desetimi leti. Pondeljek popoldne je, toda mestece je polno prazničnih oblek in veselih obrazov, izven njega pa nas sreča kar cela kolona voz z godci in zastavami. Hudomušnež v naši družbi opomni, na kako sijajno misel so prišli Nemci: sklenili so, da bodo ves denar zabili, potem pa rekli, da nimajo reparacij s čim plačati! Veselite se, saj smo tudi mi veseli — kdo bi se venomer kremžil in kisal?
Ali pa se potegnemo proti severu v slavno kopališče Homburg vor der Hohe, kjer so se nekdaj sestajali vladarji in krojili svetovno politiko. Naše dame ž njih paličicami, lahkimi oblaftilci in visokimi petami odložimo na »Kur-promenade* — speetatum veniunt, veniunt apectenlur ut ipsaol — sami pa krenemo še
Dnevne
Jubilej. Preč. g.. Anton Koblar, mestni župnik in dekan v Kranju praznuje te dni pet-intridesetletnico svojega službovanja kot dekan v staroslavnem mestu. Zaslužni učenjak-rgodovinar in vseobči kulturni delavec je v svojem jubilejnem letu čil in zdrav po duhu in telesu in neumorno delaven v svojem sve-čeniškem stanu in pisateljskem poklicu. Vele-zaslužnemu jubilantu, ki piše široko zasnovano, iz arhivov in nepoznanega gradiva zajeto zgodovino mesta Kranja, čestitamo ob častnem godu: Bog ga še dolgo ohrani cerkvi in mestu in slovenski znanosti!
Občinske volitve v Zg. Šiški. Mislili smo že, da hoče naš slavni gerentski sosvet vladati v naši občini do novega prihoda preroka Ilije. Vseeno pa so se blagovolile zganiti oblasti ter so v smislu paragrafa 99 obč. reda razpisale volitve na nedeljo, dne 27. septembra, ker so se bile preje »pomotoma« razpisale na delavnik. Volilci občine Zg. Šiška! Zavedajte se, da je dan 27. septembra odločilen za Vas. Ta dan mora zmagati ljudska ideja nad vsemi svojimi nasprotniki! Združena Kmečko-delavsko-obrtna lista mora na celi črti prodreti, da nam ne bodo vladali več proti naši volji ne samostojneži ne demokrati. Zavedajte se, da tu ne gre za osebo, temveč za princip, za vzvišeni ideal, za procvit in blagostanje naše občine! Nihče naj ne ostane doma! Druga skrinjica v naši občini mora biti polna!
Za obligacije zajma vojvodine Kranjske še ni določeno, kdaj se bodo žigosale, kakor smo zvedeli v davkariji.
Gospodarsko-socialni tečaj za može in fante iz Kamnika in okolice se vrši 11. oktobra v »Kamniškem domu«.
Očetom Savskega Brestovca v pomislek. Če zahteva naša narodna čast ali bogve kaki drugi važni oziri, da prekrstimo Rajhenburg na slovansko ime; tedaj pač ne smemo ostati samo pri Rajhenburgu, ampak moramo napovedati boj vsem tujim imenom, bodisi krajevnim ali osebnim. Tisti, ki mislijo, da mora dobiti Rajhenburg tako ime, kakršnega nikdar ni imel in ga morebiti v ljudskem jeziku prav tako nikdar ne bo imel, kakor tudi ljud- | stvo kljub uradni označbi Novega mesta ni imenovalo Rudolfovo, opozarjamo še na tole. Raztegnite svoj delokrog na vso državo, pojdite v Belgrad in poiščite tam imena, ki spominjajo na nekdanje turške čase. Kdor pride v Belgrad, si gotovo ogleda prvi dan najlepšo točko v mestu, ki ima — turško ime: Kale-megdan! Puristi bodo bežali iz mesta, kjer se šopirijo; taki grdi izrazi, v naravo, v nedolžno okolico{ prvi večji kraj izven mesta je znani — Topčider! (Der = turški izraz za dolino.) Ogorčeni se bodo šli radi turških izrazov pri-toževat na vlado; ko bodo pa slišali, da ima predsednik vlade ime, izvirajoče iz turške besede »paša«, bodo naravnost obupali nad centralo naše države. Zato jo bodo krenili nad šefa oblasti, pod katero spada Rajhenburg. A tudi Pirkmajer jih bo odslovil, ker bo slutil, da hočejo prekrstiti tudi njega. Morebiti pa bodo vendar našli v Belgradu ali doma človeka, ki jih bo potolažil: Prijatelj, nas to nič ne moti, če pričajo imena, da so tod nekdaj Turki — bili! Saj tudi Gračani ne imenujejo svojega mesta Btirglein, čeprav so mu dali ime Slovenci. Ne potvarjajmo svoje zgodovine, ki se nam je ni treba sramovati! Če pa že hočete vsa lastna imena posloveniti, potem pojdite tudi nad Vižmarje (Wiesenmeier),
kake pol ure dalje na Saalburg. Tam je za časa Rimljanov bila močna obmejna garnizija proti Germanom; danes je restavriraua in je nad vse zanimiv arheološki muzej. Ogleduješ si ga z zanimanjem, dokler se ti ne ustavi korak pred kipom Wilhelma II., ki te z vsiljivostjo svojega latinskega napisa neprijetno dirne. V njem se ta »imperator Germanorum« sam stavi v stilistično zvezo z »imperatorjem Romanorum«, menda celo Hadrijanom! Zoprn okus ti pride na jezik, v spomin pa ruski pregovor o krajcarju, ki se je drgnil ob groš in si nazadnje domišljal, da j« sam tudi groš.
Jezik in neprijetne spomine si splahneš v veseli večerni družbi, v kateri te pozdravi davno pogrešana pijača, slovenjegoriška »tuk-lja«. Krčmar se čudi, cla človek, ki je prišel od tako daleč, to pijačo ne samo z veseljem pije, ampak da mu je tudi prav natanko in do . pičice znano, kako se ta pijača pripravlja in kako se ž njo ravna! In ob polnoči smo si vsi edini v tem, da ni brez globljega smisla, če nosi eden najglobljih spisov Platona baš naslov — »Symposion«.
In tako ie težko misliti na ločitev, še teže se zanjo odločiti. Nič ti ne pomaga! Kratko slovo — pa drdramo proti jugu, drdramo nevzdržno noč in dan. Miinchen—Salzburg—Visoke Ture—Koroška (najlepši dan se razpenja nad njo, toda pogled skozi okno je žalosten) — pa smo že na Jesenicah. Dan se nagiba, toda svetlo je še dovolj, da vidim s proge gradič — to je menda blejski grad, vsaj zdi se mi, da je na. slikah tak. Zdaj ga vidim prvič. Ko pridem v Ljubljano, je že trda tema, kakor je bila takrat, ko sem jo skoro pred mesecem zapuščal. In ko to pišem, visijo črni oblaki nad njo in zakrivajo solnce.
Ampak: — omen non accipio!
novice.
nad Mekine (MSnchinnen), vprašajte pri Jutru, kako naj prekrstite gospoda Kramerja, pri Sokolu, kako Gangla, pri obrtniška organizaciji, kako Franchettija, in sestavite nam iz tega knjigo, ki bo izšla kot II. zvezek Pavlihe!
Lov občine Homec se bo oddal na dražbi pri okrajnm glavarstvu v Kamniku v petek, 25. septembra t. 1. ob 10. uri dopoldne. Lovišče je ob kamniški progi in je bogato zlasti na zajcih. Vsi prijatelji lova so vabljeni, da se dražbe udeleže.
Prešernova koča na Stolu bo odprta in oskrbovana do 27. sept, če pa bo lepo vreme, se zatvori šele 4. oktobra ti.
Za slučaj žclezničarske stavbe je dobro,
če ima človek svoj avtomobil, konja s koles-ljem ali pa vsaj dobro kolo. Vse to lahko dobiš, če kupiš srečko »Dijaškega podpornega društva«. Stane te le 10 Din.
Cvet za cvetom. Dobili smo sledeče pismo: Spoštovani gospod urednik! Danes 16. t m. je pri nas v Koških Poljanah pod Jančem pobelila prva slana. A v znak, da imamo pa istočasno spomlad pri nas, Vam pošiljam lepo razvito jabolčno cvetje. Dotično drevo ima več takih cvetov. — Z odličnim spoštovanjem Franc Kračman, major v p., veleposestnik.
Medvedje jame poleg Krvavca. Na željo turistov gremo v nedeljo 20. t m. v mokriške brloge, kjer se nahaja obilo preostankov raznega okostja. Kdor se zanima za ekspediicjo, naj pride v soboto popoldne do 15. ure v Cerklje k zaupniku PD., ali naravnost preko sv. Ambroža ali Osredka v Dom na Krvavcu. Vreme je krasno, sneg je skopnel. Seboj je vzeti primerno svetilko in event. cepin; provianta ni dosti jemati seboj, ker je Dom še od otvoritve zadostno založen z živili. — Krvavec je ravno v jesenski in zimski seziji najbolj prikladna točka, ker je ob čistejšem ozračju neprekosljiv razgled. — Odhod iz Doma na Krvavec v medvedje jame je ob 7. uri zjutraj. — V slučaju slabega vremena se vrši ekspedicija prihodnjo nedeljo. — J. L.
Stoletnica Leonhardijevega črnila. Znane svetovne tovarne črnila Aug. Leonhardi v Draždanih in Podmohlu (Bodenbach a/E), katerih proizvodi so po daljnjem svetu priljubljeni in iskani, slavijo stoletnico svojega obstanka. Redka obletnica se bo obhajala svečano, ali najvažnejši dogodek za naše kraje je vslanovitev take tovarne v Jugoslaviji. S sodelovanjem tovarne Penkala v Zagrebu je uredila tvrdka Leonhardi moderno tovarno, a izdelovanje vodi njen ugledni kemičar Dr. von Haasy po izvirnem receptu.	(6333)
KREPKE ___	
ill¥€ G	ii.7W® ^^
	ima-
igp	Kdor vžtvčL
	KO UMI KO KAVO!
Iz Ljubljane.
Krekova prosveta priredi v nedeljo, dne 20. t. m. skioptično predavanje v svojih prostorih ob tričetrt na šsst popoldne. K obilni udeležbi vabi odbor.
Portretna razstava v Jakopičevem paviljonu ostane odprta do konca septembra. Vodstvo je vsako nedeljo ob 11 in ob 4, ob četrtkih ob 4. Dijaki imajo znižano vstopnino. Dobiva se tudi obširen katalog po 6 Din. Ker je le redkokdaj prilika kaj takega videti, naj nihče ne zamudi posetiti to zanimivo razstavo.
Umetnostno - zgodovinsko društvo priredi nameravani izlet na Vrzdenec, Horjul, Zakla-nec in Lesno Brdo ob ugodnem vremenu v nedeljo, 20. t. m. Vodi dr. F. Štele. Odhod z glavnega kolodvora z vlakom ob 7.48, cilj Drenov grič. Pešhoje ves dan 3—4 ure.
Umrla je v Marijinem domu včeraj zjutraj usmiljenka sestra Agneta Gizela A n 11 o g a , rodom iz Velike Pirešice, v 63. letu svoje dobe ter odšla v večnost po svoje plačilo. — Včeraj je umrla po dolgi in mučni bolezni gospa Marija P a j k. Pogreb rajnice bo v nedeljo, dne 20. septembra ob 2 popoldne iz splošne bolnice.
V prvi bigijenični brezalkoholni točilnici in okrepčevalnici zraven higienične razstave na velesejmu se sprejemajo člani in članice za gojitev treznosti vsak dan.
Prva hlgijenična brezalkoholna točilnica in okrepčevalnica zraven higienične razstave na velesejmu toči vsak dan pristne gorke in mrzle brezalkoholne pijače. Soki vseh vrst, sladkani in nesladkani, na drobno in debelo v zalogi. Naslov: Brezalkoholna, Ljubljana — vele-sejm.
Popis in pregled vojnih in vojagkih invalidov. Da se ugotovi natančno število vojnih in vojaških invalidov, je odredil g. minister za socijalno politiko z odlokom z dne 24. avgusta t. 1., br. 24.632, oziroma veliki župan ljubljanske oblasti z razpisom z dne 31. avgusta 1925, št. 7290, da se morajo vsi v Ljubljani stalno bivajoči invalidi ponovno popisaii, oziroma zdravniško pregledati. Popis in pregled invalidov se bo vršil v pisarni mestnega fizikata | (Mestni dom, IL nadstropje) po mestnih urad- I
nih zdravnikih ob določenih dnevih od 9 do 12 dopoldne in sicer: črka A—C 21. septembra, Č—E 22. septembra, F—H 23. septembra, I—K 24. septembra, L—N 25, septembra, O—P 27. septembra, R—š 28. septembra, T—V 29. septembra, W—Ž 30. septembra 1925. — K popisu oziroma pregledu je prinesti seboj invalidsko potrdilo.
Samomor. V Spodnjii Šiški na Lepodvorski cesti št. 28 je živel v svoji hišici 45 letni upokojeni železničar Ivan Noč. Mož je bil v krogu svojih prijateljev in znancev priljubljen družabnik, imel pa je v zadnjem času skoro vsak dan prepire s svojo ženo in pravijo, da sta se včasih celo spoprijela. Njegova žena je vložila pri tukajšnjem sodišču tudi tožbo za ločitev zakona in je mož dobil pred tremi dnevi tozadevno povabilo od sodišča. To je Noča silno razburilo in vnel se je med njima oster prepir, v katerem je mož razjarjen svojo ženo tudi udaril in jo je precej močno poškodoval. Žena je bila radi te poškodb pri zdravniku dr. Travnerju. Kasneje so ženo .aretirali. Ta aretacija pa ni bila v zvezi s temii dogodki. Tisti dan je hodil mož zelo potrt po Šiški in je pravil znancem, ki so ga srečavali, da »pojde pod gorenjca«. In mož je ta svoj sklep tudi res izvršil. Včeraj zjutraj se je vrgel ob 6. uri 48 miinut pod gorenjski vlak. Stroj je nesrečneža prerezal na dveje. Zgornji del života je obležal na progi, spodnri del pa je vlekel vlak še nekaj metrov dalje in ga vrgel v jarek ob progi. Na mesto nesreče so poklicali takoj zdravnika dr. Travnerja, ki nadomešča začasno policijskega zdravnika dr. Av-ramoviča, ki je na dopustu. Pri pokojniku so j našli modro vabilo za sodišče in pa dve po-| slovilni pismi naslovljeni na hčerko Anico. V ! pismih se oče poslavlja od hčerke in navaja | med drugim, da mu ne preostaja druzega, ka-j kor da gre v smrt. — Truplo pokojnika so prepeljali v mrtvašnico pri sv. Krištofu.
Društvo železniških upokojencev naznanja svojim članom, da je nenadoma preminul naš član gospod Ivan Noč, nadsprevodnik v pokoju. Pogreb se vrši v soboto 19. t. m. ob 4 popoldne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu k sv. Križu. — Člani so uljudno naprošeni, da se pogreba v obilnem številu udeležijo,
Koncert žel. glasb, društva »Sloga* danes, 19. septembra zvečer v kolodvorski restavraciji. Prijatelji glasbe se vabijo.
Petkov trg je bil dobro založen in tudi dobro obiskan. Vsi trije prostori so bili skoro popolnoma zasedeni od domačih in okoličan-skih prodajalk raznih domačih živil in pa tudi uvoženega blaga. Na sadnem trgu se je dobilo raznovrstno sadje, hruške, jabolka, češplje, slive, dalje sveže fige po 10 Din, bosanske češplje kilogram po 4 Din, domače po 5 Din, grozdje in sicer črno po 10 in belo po 14 Din in breskve po 6 do 8 Din za kilogram. — Dobile so se lepe žabe po 1.50 Din in pa ribe kakor domače pečenke kilogram po 8 Din 12 do.50 Din, klini po 12.50—15 Din in pa lepe ščuke po 30 Din klogram. — Uvoženi somi so bili po 40 Din in šili po 30 Din kilogram. Raki so bili po 3—4 Dlin. Tudi gob je bilo včeraj še precej in so se dobili jurčki, mav-rohi navadni in beli, lisičke, rigelčarke in pro-senke. Dobile so se tudi dine in sicer kos po 12 Din. — Tudi mlečnih izdelkov in perutnine je bilo dosti. Trg je bil dobro obiskan in se je prodalo razmeroma jako dosti blaga.
Dame in gospode privatno poučuje flavto I doma ali izven doma, posamezno ali v skupinah po preizkušeni najboljši metodi preti nizki ukovini. Priglasi dnevno med 3. in 4. uro popoldne. Rajko Stoječ, Breg 2, II. nadstropje, Ljubljana.
Pazite na tramvaj. Večkrat se opaža na cestah, po katerih vozi tramvaj, da prehitevajo ljudje cesto tik pred vozom in to večinoma popolnoma po nepotrebnem. Tudi nekateri vozniki imajlo še vedno to slabo razvado. Niti eden niiti drugi ne zgubi na času prav nič, če počaka hipec, da odpelje tramvaj mimo. Vsled te neprevidnosti se je pripetilo še največ nesreč, kar jih beleži ta kronika. Slično se je pripetilo včeraj popoldne malo pred tretjo uro neki mladi okoličanki v Prešernovi ulici. Pri nekdanji Mejačevi modni trgovini je hotelo dekle, ki je neslo Skodelico smetane in pa nekaj sladkorja, preiti tik pred vozom cesto. Komaj dober korak je bil še voz od nje, toda ona je skočila preko kot bi bila slepa in gluha. K sreči jo je trčil voz le od strani in jo vrgel nazaj na trotoar. Smetana in sladkor sta padla na tir. Neprevidno dekle se ima zahvaliti samo vozniku, da se ji ni pripetilo kaj hujšega, kajti ta je res prav v zadnjem hipu še toliko zavrl, da jo je voz le malo odrinil.
Velika tatvina. Pavlu česniku, trgovskemu potniku, je bilo vlomljeno v njegovo stanovanje na Poljanski cesti št. 25 dne 16. t. m. med 17. in 18. uro. Tat je odnesel kompletno moško obleko, več kosov spodnjega perila, dve zlati ovratni verižici in en par zlatih uhanov z briljanti — v skupni vrednosti 4500 Din, Storilcu so morale biti demače razmere znane, kajti izlakniil je kjuč od kuhinje pod stopnica-1 mi, v kuhinji pa ključ od sobe, kjer je pobral j dragocene predmete. — Po izvršenem dejanju je stanovanje zopet zaklenil.
Nesreča. Gorzinčič Anton, zidarski delavec, je včeraj ob 16. uri padel z zidarskega odra na cestni tiak v Aleksandrovi ulici, Pri padcu je zadobil težke notran c poškodbe. Prepeljan je bil v bolnico. — Njegovo stanje je obupne.
Iz štajerske.
f DR. JOSIP SEItNEC.
Včeraj ob 1 ponoči je preminul v Leo-nišču v Ljubljani g. dr. Josip Sernoc iz Celja v visoki starosti 82 let. Z njim izgine iz našega javnega življenja zopet markantna politična osebnost iz dobe našega nacijonalnega probujanja.
Pokojnik je bil dolgo, dolgo let eden prvih narodnih voditeljev štajerskih Slovencev. Rojen leta 1844. in sicer 4. marca se je po študijah v Mariboru in na Dunaju vrgel v letu 1876., ko je prišel v Celje, takoj v narodno politično borbo, ustanovil »Narodno čitalnico«, ki ji je predsedoval celih 47 let, »Posojilnico«, »Južnoštajersko hranilnico«, sodeloval pri ustanovitvi »Dijaške kuhinje«, bil starosta Sokolov in se sploh udejstvoval po vseh društvih. Napravil je prvo slovensko vlogo na sodišče. Bil je tudi deželnozborski poslanec štajerski do leta 1902. Kot vsi narodni voditelji one dobe je bil navdušen slav-janofil. Začetek narodnega preporoda v katoliškem demokratiškem smislu ga je potisnil v ozadje. Bil je trezen, preudaren, varčen in vztrajen, svojim idealom do konca zvest in lojalen mož kakor sploh tista stara generacija. Bodi mu v slovenski zgodovini časten spomin!
Truplo rajnika so prepeljali snoči iz Le-onišča v Celje, kjer se vrši veličasten pogreb' 20. t. m. ob 4 popoldne iz pokojnikovega doma na okoliško pokopališče.
♦ • »
Brežice ob Savi. Upraviteljstvo naše javne bolnice je v zadnjem času oskrbelo, da se pokopavajo tudi največji reveži, ki umrjejo v bolnici, na primemo spodoben način. To je zelo hvalevredno! Pieteta do reveže v je znak visoke srčne kulture. — Dosedanji dolgoletni zaslužni vodja osnovne šole g. Ignacij Zupan je stopil v pokoj. Ker je še močan in ima še veliko ljubezen do mladine, bo še gotovo marsikaj storil zlasti za revno šolsko deco. Novi vodja g. Bohinc se je že krepko poprijel velikega dela za dviganje pouka in vzgoje naših najmlajših, zestrazrednica ima 4 paralelke. Tudi na meščanski šob je v 1. razredu para-' elka. [
IZ MARTBORA.
Koroški-obrambni večer, ki ga priredi »Prosvetna zveza« za obletnico koroškega plebiscita 9. oktobra 1925, bo obsegal med drugimi točkami tudi večji odlomek iz Aškerčevega »Kneza Volkuna«, na kar občinstvo opozarjamo že sedaj.
Društvo »Katoliški dom« se je začelo po dolgem presledku zopet zanimati za svojo pre-važno nalogo. 22. t. m. sklicuje občni zbor v prostore Gledališke ulice št. 2 ob 18. uri. Društvo se je ustanovilo že pred desetletji iu si je nadelo nalogo, postaviti v Mariboru »Društveni dom«, kjer hi imela svoje prostore vsa naša društva. Medtem ko je po vojni po vsej Štajerski z neverjeino požrtvovalnostjo rastlo število novo zgrajenih ljudskih društvenih domov in imamo ravno letos zaznamovati nekaj novih, veličastnih, ki bi bili v i čast tudi Mariboru, je centrala v tem oziru zaostala, dasiravno je potreba tu največja. Upa-! mo, da se tudi v Mariboru kmalu uresniči načrt in da bodo vsa društva pripomogla do tega in se udeležila tega občnega zbora, ki bo celo akcijo znova poprijel.
Izobraževalni tečaji Ljudske univerze v Mariboru. Vsi prijavljeni udeleženci srbo-hrvatskega in drugih tečajev naj se zbero v pondeljek, 21. t. m. ob 7 zvečer v kazinski dvorani 1 nadstr., vhod Stolni trg. Sprejemajo se še novi interesenti.
Higijonski tečaj. Prihodnje predavanje (tretje) je v pondeljek, 18. t. m., ob pol 8 zvečer v Kazini. Predaval bo dr. Marinič o ustroju telesa. Vsi redni obiskovalci naj se gotovo udeleže. Gostje dobrodošli.
Glasbena Matica. Zvedeli smo, da je naša Glasbena Matica začela s svojim sezonskim delom. Ker je dosedanji dirigent ravnatelj Glasbene Matice g. Topič odložil dirigentstvo pevskega zbora, je predsedstvo pevskega zbora stopilo v dogovor z drugim dirigentom. Kakor smo izvedeli, je predsedstvo v dogovorih z g. Hladekom iz Sarajeva. Začasno vodi vaje g. Ivan Gašperič, ki je določen za re-gensa chori mariborske stolnice.
Umrla je gospa Ana Voršič, mati tehnika ljubljanske univerze g. I. Voršiča, člana kat. akad. društva »Zarje«. Pokopali so je 17. t. m. ob 3 popoldne.
Razširjenje pljučnice. Kakor smo zvedeli iz zdravniških krogov, je v našem mestu zaznamovati v zadnjem času več slučajev pljučnice. Svoj delež pri tem ima gotovo vreme s svojo spremembo.
Mestni stavbni urad je razpisal do 15. septembra t. 1. mesto arhitekta in dveh geo-metrov. Za mesto arhitekta se je javil en prosilec, ki pa je svojo prošnjo kmalu umaknil. Za geometerski mesta sta vložila prošnji dva prosilca. Od teh eden baje zahteva priznanje 20 službenih let in druge ugodnosti, drugi bi pa menda ne mogel dobiti mesta, ker je bližnji sorodnik sedanjega vodje stavbenega urada. V mestnih službah, za katere so se še pred nedavnim časom naravnost trgali tudi stro-
kovnjalri, Je kakor gornji slučaj kaže, privlačnost padla in bo gornji razpis službenih mest ostal brezuspešen, oziroma bo moral biti ponovljen.
Sejmsko poročilo. Na svinjska sejem dne 11. septembra 1925 so pripeljali 426 svinj in 3 koze. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 100—125 Din, 7—9 tednov 130—175 Din, 3—4 meseoe stari 200 do 300 Din, 5—7 mesecev 300—350 Din, 8 do 10 mesecev 400—500 Din, 1 leto 625—850 dinarjev, 1 in pol leta 1050 Din; 1 kg žive teže 12—14 Din, 1 kg mrtve teže 15—17.50 Din. Prodalo se je 200 komadov.
Razpis službe II. mestnega zdravnika. Za razpisano mesto II. mestnega zdravnika, kateri termin je potekel s 15. septembrom, so se priglasili trije zdravniki. O oddaji mest po obeh razpisih bo odločal občinski 6vet v seji dne 22. t m.
Porota v petek. Obtožena je Neža B r a -tnškova, roj. L 1894. v Paradižu v Halo-eah, in sicer, da je umorila svojega nezakonskega otroka na počasen način s tem, da mu ni dajala dovolj hrane. Obdolženka je imela s čevljarjem Kokoljein iz Paradiža ljubavno razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Rojeni otrok pa je bil pohabljen in ker jo nezakonski oče ni hotel poročiti, ni hotela otroka sko-raj nič več hraniti, da je kmalu vsled oslabelosti umrl, kar je dognala tudi sodna obdukcija. — Obtoženka se je zagovarjala, da se ji je ustavilo mleko 13 dni pred smrtjo otroka. To je potrdila kot priča tudi njena mati. Porotniki so vprašanje glede umora zanikali, potrdili so pa vprašanje radi malomarnosti, nakar je bila Bratuškova obsojena na 5 mesecev strogega zapora. — Pravdarstvo je imelo že marsikje hude posledice. Tako sta si bile tudi družine Janeza Cafute in Mihaela Emeršača v Velikem Okiču pri Ptuju zadnja leta v vednern sovraštvu in to radi večnih pravd med obema družinama. 19. junija t 1. je bil Emeršič v Ptuju, kjer je moral plačati odvetniške stroške. Ko se je vračal domov, je srečal soseda Cafuto. Začel se je prepir in zmerjanje, Emeršič je odšel razkačen domov, vzel nabito puško in se podal proti Cafutovi hiši, kjer so bili ravno pri večerji. Pomeril je skozi okno na glavo Calute in sprožil. Učinek je bil seveda strašen. Glava je bila popolnoma razmesarjena, mož je bil na mestu mrtev. Emeršič je priznal svoje dejanje. Zagovarjal pa se je, da se ne more od trenutka, ko se je spri s Cafuto pred njegovo hišo, pa do zaslišanja v preiskovalnem zaporu prav ničesar spomniti, češ da se je v tem času nahajal v stanju popolne duševne zmedenosti. Orožnik je kot priča izpovedal, da je bil Emeršič ob kritičnem času precej vinjen in je torej verjetno, da je storil dejanje v zmedenosti. Na splošno so priče potrjevale napeto stanje med obema družinama in izjavljale, da je Emeršič na dobrem glasu, Cafuta pa ne. Porotniki so vprašanje glede umora zanikali, potrdili pa uboj, nakar je bil Emeršič obsojen na t?i leta težke ječe. — V včerajšnjem poročilu nam je tiskarski škrat napravil iz Dukariča — L ukani ča, kar s tem popravljamo.
IZ PTUJA.
Občinska seja. V soboto ob šestih zvečer 6e bo vršila javna občinska seja v dvorani mestnega magistrata.
Sejmsko poročilo. Na živinjski sejem dne 15. septembra so prignali 155 volov, prodanih 45 po Din 8.75—7.50 za kilogram žive teže; 315 krav, prodanih 177 po Din 7—4.4.25; 6 telet, prodanih 6 po Din 1.1; 63 juncev, prodanih 18 po Din 7—6; 79 julije, prodanih 32 po Din 8—6.50; 15 bikov, prodanih 8 po Din 8—7; 50 konj, prodanih 15 po Din 5000—1000; 65 ko M, prodanih 9 po 5000 do 1000; 17 žrebet prodanih 14 po Din 700—400. Sejem je bil malo bolj živahen kot prejšnji. Čutilo se je, da so meje odprte. Nekaj kupcev je bilo iz Maribora. —Na svinjski sejem dne 16. septembra so pripeljali 119 svinj in 145 prašičev; prodanih 53 po Din 12.75—10.50 kilogram žive teže. Prasci od 4—7 tednov stari po Din 112.50— 200 za komad.
Grozdje v Halozah je vsled obilega deževja začelo pokati in bo vsled tega gnilo. Ker so nastopili zopet topli dnevi, je upati, da se še nekoliko popravi. Vsled trajnega deževja v zadnjem času so cene staremu vinu malo poskočile.
Žito je v ptujski okolici precej dobro obrodilo. Potrebujemo sobica, da dobro dozorita ajda in koruza. Toča je napravila ponekod po vinogradih in poljih precej škode.
IZ TRBOVELJ.
Nova zgradba. Stavbeno podjetje »Slo-grad« je začelo danes z zgradbo nove stanovanjske hiše z lekarno g. Peharca, lekarnarja v Trbovljah trk ob Sokolskem domu ali v bližini nove bolnico. Komisijski ogled se vrši dne 24. septembra t. L
Nova mesnica. Gospod Albin Tratnik bo postavil pri Delavskem domu novo mesnioo. Komisijski ogled bo tudi na 24. septembra.
Danes koncert
t salonu restavracije na glavnem kolodvoru. — Igra prvovrstni salonski orkester železničarske godbe. Začetek ob 8 zvečer.
Vstop prost.
Odprto vsak dan dp 1. are pono^L
' Ljubljanska porota.
Hrvaški pomarančar in nevaren gepar na sejmu v Metliki.
Žeparetva prej v Sloveniji skoro nismo poznali. Dobil se je posameznik, ki je izmaknil komu kako denarnico iz obešene suknje ali suknjiča, toda da bi se dobili ljudje, katerim je žepar-stvo glavni posel, tega pri nas nismo poznali. V zadnjem času pa, posebno lstoe, prihajajo k nam v vedno večjem številu nevarni ljudje, ki pohajajo najrajši sejme, razne prireditve o praznikih, največ pa se drže na železnici^ kjer se vozijo brez pravega cilja ln samo iščejo prilike, da sežejo v tuj žep in si prisvoje listnico svoje žrtve. To je že cela organizirana družba, katere člani delajo izlete v Slovenijo, kjer imajo Ze tudi svoje zaupnike ia odnašajo potem skupiček t Zagreb in druga hrvaška mesta, kjer si dobiček razdele in si nekoliko odpočije jo ter opremijo za novo potovanje. In takega ptiča so zalotili orožniki v Franceljevi gostilni v Metliki, kjer so ga aretirali in privedli v Ljubljano, kjer so ga razkrinkali kot zelo nevarnega Slana dobro organizirane hrvaške žeparske družbe. To je današnji obtoženec Joso T i k v i c k i, po lastni izjavi samski čevljar iz Subotice in prodajalec pomaranč, sadja in drugih drobnarij, s katerimi se ti ljudje pečajo samo zalo, da lahko potujejo jn da niso sumljivi. Obsežna obtožnica dol-ži obtoženca, da je ukradol marca meseca v Metliki ob priliki sejma pri vstopu v ljubljanski vlak ali y vlaku posestniku Ivanu Rožiču iz Loga listnico, v kateri je imel najmanj 14.500 Din gotovine, in pa vpokojenemu železničarju Jožefu Juvancu iz Ljubljane listnico s 100 Din.
Obtoženec je priznal, da že več let ne iz-vTŠuje obrti, obenem pa Je trdil, da je šel po čevljarskega vajenca na Kranjsko. Da je potepuh in postopač, priča jasno tudi njegova delavska knjižica, ki nima niti enega vpisa glede dela. Tudi je značilna za žeparje igra z naprstniki. To je namreč postranski posel žeparjev, ki goljufajo nevedne ljudi, obenem pa lahko dobe vpogled v žepe raz- I vnetih igralcev. Njegov zagovor je bil skrajno pre- 1 drzen, zraven pa silno neroden, sicer pa svoja dejanja tajL — Priče izpovedo bistveno kakor v obtožnici.
Senat je slavil porotnikom štiri vprašanja in sicer glede tatvine Rožičeve, Juvančeve, če presega ukradeni znesek 10.000 Din in če Je vlačugar. — Državni pravdnik je ugotavljal, da spada obtoženec med one, ki zavajajo druge k sleparski igri, goljufajo in vidijo obenem v žepe svojih žrtev. K sreči 60 bili v vlaku orožniki Vsak hudodelec pa napravi enkrat »no neumnost in tudi ta jo je napravil s tem, da je zapravljal, zahteval avto in se bahal z denarjem. — Po kratkem govoru zagovornika, ki je imel precej težko stališče, 60 porotniki prvo, tretje in četrto vprašanje potrdili, zanikali pa drugo vprašanje.
Na podlagi pravdoreka je bil obsojen Tik-rirki na pet let težke Ječe. Po razglasitvi obsodbe je bil mož silno egorčen in je rekel, da sodbe ne sprejme ter je prijavil vzklic in zahteval prepis sodbe.
3!a$fovalen slepec. — Požigalec.
Kot drugi obtoženec je nastopil Janez Grin-tal, občinski ubožec na Križu pri Kamniku. Mož je skoro popolnoma slep. Domačini pa trdijo, da vidi in včasih debel tisk prav dobro bera. Mož je napravil na sodnike in porotnike jako slab vtis. Obtožnica ga dolži na podlagi izpovedb domačinov, ki se ga vsi boje, da je skrajno hudoben in nemoralen človek. Občani so ga oddali svoječasno že v hiralnico v Komendi, kjer pa so ga vsled sirovosti in hudobnosti iztirali. Od takrat pa se klati po okolici. Da bi napravili red, so sklenili posestniki, da pride po enkrat na leto k vsgkemu posestniku za nekaj dni na stanovanje in hrano. Obtoženec pa je, mesto da bi bil hvaležen, vedno sitnaril in je zahteval vedno boljšo hrano in kruh, kot jo imajo domačini. Tako je prišel tudi k posestniku Lovru Hribarju. Oznanil mu je svoj prihod z besedami: »Zvečer pridem v goste, pripravi mi dobro ležišče in večerjo, ker jaz hočem biti dobro postre?en.< Hribar pa mu je odvrnil, da j bo jedel to, kar jč družina. Kruha pa bo imel na ! razpolago, kolikor ga bo hotel. Rek<?l pa mu Je ! tudi, da mora priti jest v hišo k družini, ker mu ! ne bodo nosili jedi na skedenj. To pa je Grintala I tako razjezilo, da mu je zagrozil: »Jaz ti bom že pomagal!« in je odšel ter se potepal na prostem. Dne 20. junija, par dni po tem, pa je v jutru Hribarjev kozolec, pod katerim je najbrž prenočil, nalašč iz maščevalnosti zažgak Kozolec jo bil poln sena in ječmena in je oddaljen od hiše komaj sto korakov. K sreči tisto jutro ni bilo vetra in so ljudje ogenj pravočasno opazili ia ubranili, da se ni razširil na sosednja gospodarska poslopja. Hribar ima 8500 Din škode, zavarovan pa je bil samo za 100 Din. Obtoženec je dejanje v celoti priznal in je trdil, da je napravil to vsled revščine in obupa. Tudil je tudi, da g-a je Hribar vrgel iz hiše ia je lačen in brez strehe taval po vasi. To pa se je izkazalo kot neresnično. Sploh je mož znan kot zolo nasilen in silno lažniv. Tudi župan je potrdil, da je mož zelo nevaren človek ki napada otroke in ženske in je grozil že tudi županu, da ga bo ubil. Obtoženec je svoječasno zažgal tudi domačo hišo, ki je popolnoma pogorela Takrat pa ni bil obsojen, ker so se domači, bržkone iz strahu, odpovedali pričevanju. Na vprašanje, zakaj je zažgal, je rekel, da zato, da mu ne bo treba lakote trpeti in da pride pod streho. No in porotniki so mu to željo tudi izpolnili in so potrdili vprašanje glede požiga soglasno, nakar je bil Grintal obsojen r.a štiri leta težke ječe.
Porotna dvorana je bila celi dan polno zasedena. — Senatu je predsedoval podpredsjednik deželnsga sodišča Rekar, votanta sta bila dež. sod. svetnik Antloga in pa okrajni sodnik Avsec. Tožil je državni pravdnik Lavrenčak, zagovarjala pa sta obtoženca dr. Adlešič in dr. Treo.
Danes se vrši obravnava proti Leopoldu Sku-bicu radi hudodelstva uboja.
^ ZA GOSTILNO PRIPRAVNI
na prometnem kraju v Ljubljani, se oddajo *a dalj časa v najem. — Poizve se pri Osrednji vinarski zadrugi, Kongresni trg Stev. 2.
Naznanila.
?,D»m<, stavbna zadruga državnih nameščencev in upokojencev, r. z. z o. z, v Ljubljani vabi svoje člane na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, dne 20. septembra 1925 ob 10 dopoldne v justični palači I. nadstropje, dvorana štev. 79. Sestanek je velike važnosti, ker se bo na njem razpravljalo o nakupu stavbišč. — Načelstvo.
Strokovna rreza javnih nameščencev Ima nocoj ob 20 redno odborovo sejo v kleti konsumnega društva, Kongresni trg 2. Prosimo polnoštevilue udeležbe. — Tajništvo.
Vabijo se gg. sadrulniki, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki se vrši dne 19. septembra točno ob pol 20 v restavracijskem prostoru g. Pečarja (poleg šole), Novi Udmat. Sestanek važen radi zgradb na Codelijevem zemljišču. — Načelstvo stavbne zadruge »Hera«.
Cerkveni vestnik.
V Radovljici bo 28. septembra ob desetih pastoralna konferenca
Turistlka In šport.
Sporazum o turističnem obmejnem prometu z Avstrijo.
Trgovinski pogodbi med Jugoslavijo In Avstrijo, ki Je Ml a parafirana 4. septembra 1925 v nemškem in srbohrvatskem jeziku, je priključen tudi sporazum o turistčnem obmejnem prometu. Ta sporazum določa svobodno cono za planince, alpiniste ln smučarje na ozemlju obeh držav, katero lahko obiskujejo omenjeni z znatnimi olajšavami ter z manjšimi formalnostmi, kakor pa je to mogoče v običajnem potniškem prometu.
Svobodna cona teče: od Peči pri Ratečah (1509) do železniške postaje Podklošter, nato pa vzdolž železniške pro#e proti Beljaku, od tu do Ledenice in po poti preko Sv. Jakoba, Bistrice na Borovlje, Glinje, Žitaraves (postaja). Sv. Štefan do postaje Pliberk in dalje vzdolž železniške proge, kjer so skupne meje.
Istotako se prične meja svobodnega ozemlja na naši strani ob Peči ter gre do Triglava vzdolž pota do Aleksandrovega doma, Triglavskega doma na Kredarici, Rjavino, na Mojstrano po potu na Dovje, Jesenice in Žirovnico, Begunje, Tržič, Pristavo, Gori če, Preddvor, Kokro, Krvavec, Sv. Ambrož, Stahovico ter skozi dolino Podvolovjek v Luče na Travnik, na Gor. Uršulo, od tu pa po potu preko Guštanja v Prevalje vzdolž železniške proge do skupne meje.
Člani obojestranskih planinskih in smučarskih društev se lahko v tem ozemlju svobodno gibajo na podlagi članskih izkaznic svojih društev, opremljenih s fotografijami in z označbo imena, poklica in stalnega bivališča Te izkaznice morajo turisti na zahtevo pokazati carinskim, finančnim ter policijskim organom. V gostilnah in planinskih kočah se morajo vpisati v tujsko knjigo s točno označbo dneva prihoda. Na zahtevo se morajo izletniki podvreči carinskemu pregledu. Preko meje morejo iti samo peš, na smučeh ali pa z vlakom na dovoljeni železniški progi. Na svobodnem ozemlju smejo bivati samo tri dni, izleti v skupinah nad 10 oseb pa niso dovoljeni.
Dalje je določeno, da se morajo svobodne planinske cone markirati, a društva morajo o tem svoje člane podučiti.
Izven svobodne cone se dovoljuje uporaba železnice za prihod in povratek na ozemlju republike Avstrije projra Žitaraves—Pliberk. Na našem ozemlju je dovoljen direkten prihod iz Ro-gunj do postaje Lesce in od Preddvora do postaje Kranj, kakor tudi uporaba proge Tržič—Žirovnica preko Kranja. Izstop iz vlakov Tržič—Žirovnica ter Žitaraves—Pliberk ni do.-o i j en pri prehodu sisozi Kranj in Sinčaves. Pred uporabo železnice sž morajo izletniki prijavni železniškim ali obmej-r.m kontrolnim postaj?'m v Lescah, Tržiču, Kranju, Pirvaljnh, Pliberku. Zelem' Kaplji ali v Žitava-*asi. Trihod je dovoljen aa vseh postajali vzdolž svobodnega pasu, izvzemši postajo v Guštanju.
Obe državi sporočita druga drugi imena priznanih planinskih in smučarskih društev, kakor tudi predmete in opremo, ki bi bile eventuelno prepovedane. Dovoljeno je nositi običajno športno opremo, toda ne blago, ki je podvrženo carini Istotako je prepovedano nositi s seboj vsakovrstno orožje, fotografske aparat-- t<*r risalno pripra-e.
Končno določujeta člen 7. in 8. tega sporazuma kazenske določbe za razne prestopke, člen 10. pa določa, da olajšave turističnega prometa v ob-mejnem ozemlju ne veljajo za vojaške osebe, kakor tudi ne za lokalne organe, obmejno stražo ter carinske kontrolne organe.
S tem jasnim in določnim sporazumom je za-siguran planinstvu pogodbenih držav sijajen razvoj. Kajpada bodo imeli turisti republike Avstrije veliko več od naših krasnih tur kakor pa jugoslovanski planinci od strmih severnih sten Karavank. Ugodno za obe pogodbeni stranki je določilo, da se lahko turisti vračajo iz bližnjih železniških postaj nemoteno domov.
Ce primerjamo ta sporazum s pogodbo o kre-tanju turistov ob laško-jugoslovanski meji, katero je »Slovenec* objavil, vidimo, da je slednja pravzaprav zelo nejasna ter nedoločna. V njej ni ni-kakih terensko določenih meja svobodne cone. Po-g-odba ne vsebuje nikakih konkretnih določil o raznih izhodiščih turistov. Istotako je nejasno, kdo lahko izdaja dovoljenja za obmejni promet Dobro na celi pogodbi je le to, da bo trajala samo tri leta. Merodajne faktorje opozarjamo že danes, da je za turistiko v obmejnih krajih potreba Jasnih, konkretnih pogodb s popolnim jamstvom svobodnega gibanja za turiste. Veliko važnost se mora polagati zlasti na to, da se turistom omogoči dostop na_ bližnje železniške postaje, da se jim tako po težki turi omogoči povratek v domovino po lepši poti.
Tekme za olimpijski fond.
SK Ilirija rez. : ASK Primorje rez. Danes se srečata tretjič v tem letu rezervni moštvi obeh vodečih naših klubov. Kakor vse tekme prvih moštev navedenih klubov, tako so tudi tekme med obema rezervama vedno vzbujale pozornost ter privabile primeroma precej publike. V tem letu Je rezerva Ilirije dvakrat zmagala rezervo Primorca, med tem ko se je za to revanžirala rezerva Pri-morja v prvenstveni tekmi ter premagalo rezervo Ilirije, čeprav je igrala v drugi polovici le z desetimi igralci, 2 : 1. Tudi topot bo borba zanimiva z ozirom na to, da nastopita oba kluba z mladimi močmi, ki so za sistematični training bolj dostopni kot starejši igralci ter zmorejo predvesti tehnično dovršenejšo igro.
v - JoeJima se odiSra na igrišču Ilirije ter prične ob 16.30.
SK Ilirija : SK Hermes, ASK Primorje : SK Jadran. Jutri nastopijo v tekmah za olimpijski fond naši najboljši klubi, ki kažejo posebno v zadnjem času razveseljiv napredek. To velja predvsem za SK Ilermes, Jadran in Primorje, zlasti poslednja dva sta izrabila počitnice za vežbanje, kar sta dokazala v zadnjih tekmah. To je razveseljivo dejstvo, ki da upati, da bo naša športna publika odslej v večjem številu posečala tekme med domačimi klubi.
Tekmi se odigrata na igrišču SK Hirite ter prične prva ob 1445, druga pa ob 1650.
Srednješolski meeting.
Lansko leto je Športna zveza razpisala srednješolski meeting in postavila za darilo srebrn pokal. Letos je meeting zopet razpisan. Toda treba j bi bilo že več popolnosti ravno pri tem meetingu, ' ki je namenjen v svrlio propagande športa.
Cas se mi nikakor ne zdi prikladen in ne vem, zakaj je dobro, da se vrši maetimz v sep-
tembru. Jasno Je, da dijaki z dežele ne morejo nastopati kot tekmovalci, ker jo zelo pičel čas z» training, in sicer radi tega ker je bil raeetina lansko leto šele prvič. Zakaj se n. pr. no bi vrši) spomladi, kakor letos v Zagrebu, kar bi bilo gotovo bolj ugodno za vse dijaštvo. — Klasifikacija je po. polnoma pogrešena! Veliko bolj pravilno bi bilo, ! če bi se klasificiralo po točkah, kar je bilo prvot-> no določeno. Na ta način bi bilo popolnoma m ključeno, da si pokal izvojuje trojica, kar se je zgodilo lansko leto; tekmuje se za zavod in ne za posameznika! Lanski zmagovalci so bili navišku, dočim letos zavod sploh tekmovati ne more, kei je trojica odšla. Po tej klasifikaciji (I., II., HI mesto) zavodi, ki imajo povprečne tekmovalca sploh v poštev ne pridejo, kar je seveda napačno Bolje bi bilo, da Športna zveza ta red spremeni tako, da predpiše čim več panog in da zavodi postavijo pet tekmovalcev za vsako disciplino ali vsaj tri. Vsekakor pa je tudi treba na zavodih sodelovanja profesorskega zbora ali vsaj sodelovanja strokovnih učiteljev za telovadbo, ki učence vsa] kolikor toliko poznajo.
V Sloveniji imamo čez 20 srednjih in njim sorodnih šol. Lansko leto Je bilo do 60 tekmoval-cev, letos jih bo gotovo manj, a v razmerju z di-jaštvom bi jih bilo lahko štirikrat več. Meetingu treba dati vse bolj značaj idealne borbe dijaštva vsakega posameznega zavoda. Več življenja, ve5 smisla, več navdušenja vsega dijaštvo za take borbe! Gotovo je šport eno izmed najboljših sredstev, da se navaja mladina k lepemu nravstvenemu življenju. Zato naj ne gre ta srednješolski meeting tako neopaženo mimo poklicanih faktorjev. Športni zvezi pa bi svetoval, da meeting v prihodnje zasnuje vse bolj na široki podlagi, da bo postalo tekmovanje nekak dijaški praznik — S.
Raznoterosti.
Nazadovanje ameriškega doseljevanja.
Nove ameriške določbe glede doseljevanja so zbudile v Italiji in v drugih tipičnih deželah izseljevanja veliko vznemirjenje. Neljube so pa tudi ameriškim delodajalcem. Prejšnja več kot zadostna preskrba z delavci je prenehala in se delavci vračajo tudi sicer nazaj v domovino, s čimer se položaj še poslabša. Tekom prvih sedmih mesecev po pravomočnosti novega doseljevalnega zakona se je znižalo število priseljencev od lanskih 534.000 na 169 tisoč, za 77% iz Evrope in za 51% iz Kanade in Južne Amerike. Izseljevanje nazaj v Evropo je znašalo 30.8% in je ostalo od vsega števila samo še 23.000 evropskih doseljencev. Iz Unije se je v druge ameriške države izselilo 6900 ljudi, priselilo pa 89.000; vidimo, da danes Kanada, Mehika itd. dajejo Uniji delavce, ki pa niti od daleč niso tako dobri in skromni kakor evropejski.
Lepa zapuščina. Bogat Argentinec je v oporoki zapustil svetemu očetu petnajst miljonov lir.
Pametno. Pod predsedstvom Mussolinija so osnovali v Italiji sosvet poljedelskega ministrstva; Mussolini mu je dal geslo na pot: Ni treba pomnožiti sveta za pridelovanje, a svet, ki se danes obdeluje, naj se bolj intenzivno obdeluje.
Ne zavrzi časopisnega papirja. Lahko ga koristno porabiš namesto dragih tkanin. Vse vrste stekla: prozorno, od svetilke, kozarce in dr. se dobro č istijo s časopisnim papirjem. Ravnotako tudi bakreni in medeninasti predmeti, posoda in krožniki. Ako privežeš na palico vrvice narezanega papirja, moreš s tem izgnati iz sobe muhe, ki se nočejo posesti na muholovnike. V papir zavita jajca se zelo dolgo ohranijo. Nekaterim je duh naftalina, ki varuje obleko pred molji, zelo nadležen. Isti uspeh dosežeš tudi, ako obložiš volneno in drugo podobno blago od vseh strani s časopisnim papirjem. Molji namreč ne prenesejo vonja tiskovnega črnila. V mokre čevlje na-tlači ne preveč natesno zmečkanega časopisnega papirja, pa se ti bodo znotraj zelo dobro osušili V suhm mrzlem vremenu si ovij noge s časopisnim papirjem, pa te ne bo zeblo. Končno ovij nove in stare knjige s časopisnim papirjem, da jih obvaruješ pred onesnaženjem in poškodovanjem.
Kako v Benetkah kradejo. Nekdanjemu grškemu mornariškemu ministru so ukradli v Benetkah obesek, vreden 1000 lir. Na Markovem trgu so tatovi potegnili iz žepov listnici Poljaka Alšerja in Ceha Kiršena, Na par-niku, prihajajočem od Lida, so ukradli Robert Hofmannu iz Ljubljane 1052 dinarjev in 1000 francoskih frankov. Francozu Carlonu so v doževl palači ukradli listnico s 7500 lirami. Ogrski general Panaioti je prenočeval v »Al-bergo Nationale«. Ko se je zbudil, je pogrešil 970 lir, pol miljona ogrskih kron, uro z veri-žioo in vso obleko. Tat se je bil splazil v sobo skoz odprto okno. Vse to se je zgodilo tekom f dvanajst ur.
Avto brez šoferja. Kakor smo Že poročali, je vodil Mr. Houndis skoz najbolj prometne newyorške ulice avto, ki ni imel šoferja. On sam je sedel v drugem avtu, ki je prvemu sledil; avto se je vsem oviram ognil na prav spreten način. Strokovnjaki ne pripisujejo tej iznajdbi nobene praktične vrednosti, pravijo pa, da bi lahko imela velik pomen v vojaški službi. Neki strokovnjak je izjavil: »Konstrukcija tega avtomobila je pač na najvišjem višku. Brezžični daljnovod avtomobilov je kot problem že davno rešen. V cirkusu je Alban Roberts vodil avto brezžičnim potom. V Franciji so z uspehom delali poskuse, kako voditi bombe od zemlje gor, brez pravega stika. Zanimiva in dobra bi bila znajdba poleg vojaških namenov — tudi v teni, da bi pošiljali rešilne čolne k ladjam, ki so v nevarnosti in bi jih brez voditelja pripeljali spet nazaj.« Torej ima tehnika spet novo sredstvo, ki ga lahko upo1-«!^ -zn uničevanje ali pa za reševanja.
m. kongres trgovskih zbornic in izvoznikov v Belgradu. Poročali smo že, da se vrši III. kongres trgovskih zbornic in drugih gospodarskih korporacij v Belgradu dne 19. in 20. t. m. Program kongresa je sledeč: 19. septembra; slovesna otvoritev, volitev zapisnikarjev, volitev odbora za resolucije, volitev sekcije za cenitev izvoza; davčno vprašanje (stanje in^,reforma) ref. Centrala ind. korporacij, Belgrad; socijalno politični zakoni (zakon o zaščiti delavcev in inšpekcija dela) ref. belgrajska Ind. zbornica; zakon o zavarovanju delavcev, ref. belgrajska Obrtn. zbornica; reforma soc. zakonov, ref. Zveza industrijcev v Zagrebu; tretji kongres mednarodne trgovske zbornice v Bruslju, ref. zagrebška Trg, in obrtn. zbornica; cenitev izvoza za dobo od 1. septembra 1925 do 1. septembra 1926. 20. septembra je sledeč dnevni red: Mere za povzdigo izvoza zdravilnih rastlin, ref. belgrajska Trg. zbornica in splitska Trg. in obrtn. zbornica; mere za povzdig izvoza suhih gob, ref ljubljanska zbornica in belgrajska trg. zuornica; mere za izboljšanje kvalitete hmelja, ref. zbornica v Ljubljani in Novem Sadu; referat sekdije za cenitev izvoza; resolucije.
Carinski dohodki. V tretji desetini meseca avgusta t. 1. so znašali carinski dohodki 64 milijonov 458.279 dinarjev. Sledeče carinarnice so dale dohodkov: Ljubljana 6,625.712 Din, Maribor 3,352.062 Din, Jesenice 685.019 Din in Rakek 270.054 Din. — V teku celega meseca avgusta t. 1. so imele carinarnice dohodkov 173,781.519 Din, v juliju t. 1. pa 169 milijonov 300.819 Din. Od 1. aprila 1925 pa do 31. avgusta t. 1. je bilo carinskih dohodkov 828,005.595 dinarjev napram 672.P86.022 Din t odgovarjajočem razdobju lanskega leta.
Novi prometni tarif rs prevoz blaga. Iz Belgrada poročajo, da je novi železniški tarif izdelan. Nekateri predmeti so podvrženi spe-djalnim tarifom in posebnim popustom, izjeme so tudi za izvozne produkte. Tarif bo uveljavljen 1. oktrobra 1925. KlaiSiifikacija nekaterih važnih predmeitov je sledeča: les za rudnike IT. A. C., drva II. A. C., špirit I. I. I., kalcijev karbid II, A. A., cikorija II. A. X., surove kosti II. B. C., lan II. A. C., lepenka II. A. B., opeka II. A. C., pivo II. A. A., milo II. II. II., papir, izdelki I. II. III., tisk. papir II. A. B., cement II. A. C., sol II. A. Cp.,
surovo jeklo II. A. C., oglje A. Cp., modra gaMca II. A. A., otrobi II. A. Cp., repa II. A. C., kose, srpi in dr. IL A A., staro rabljeno železo in jeklo II. A. C., nerabljeno II. A. C.
Čemu kupuje Jugoslavija sol v inozemstvu. Iz Belgrada poročajo, da je monopolska uprava kupila 15.000 ton soli v južni Italiji Dobava se je že začela. Vladni krogi pravijo, da je to poslednji nakup soli v inozemstvu, ker je projektirana v Ulčlinju moderna solarna, katere produkcijska kapaciteta bi bila ca 40 tisoč ton soli. — Uvoz soli je znašal lansko leto 14.545 ton, izvozili smo jo pa že 2222 ton. Če bi se država bolj brigala za svoje solarne in ne bi pustila ob prilikli štrajka delavcev v solarni na Pagu propasti na stotine ton soli, nikakor ne bi bilo treba uvažati soli iz inozemstva.
Dobra letina. V savinjski dolini so pridelovalci hmelja izredno zadovoljni. Hmelj je ne samo dobro uspel, temveč je dosegel tudi prav visoko ceno. Le oni, kateri so hmelj prodali v prednakupu, se zelo kesajo, ker je tedaj dosegel hmelj le Din 50 za kg, med tem ko se sedaj prodaja po Din 125. Tej dobri letini obeta slediti druga, vinska. Ako bo vreme ugodno, bodo tudi vinogradniki prišli na svoj račun, ker je trta izredno dobro obložena in kaže zelo bogato trgatev.
Pomanjkanje ambulanfmii vagonov. Da je naš vozni park jako pomanjkljiv, je obče znana žalostna rosn;ca Vsled tega pa nima samo država ogromne škode, temveč tudi občinstvo, ki svoje blago po železnicah pošilja. Promet so ne more vršiti točno i nvestno, ker vsled pomanjkanja ambulančnih vagonov za-| stajajo pnketi na kolodvorskih in drugih poštah. Tako čaka samo na poštah Ljubljana 2 in Ljubljana 1 povprečno 200 paketov po 24 ur, da se morejo odpraviti. Skrajni čas je že, da se odločilni krogi zganejo ter odpravijo to škodljive odnošaje. — Ljubljanski trgovec.
Združenje italijanskih notnih bank. Iz Rima poročajo da je v zvezi z nameravano ureditvijo italijanske valute tudi prišlo do projekta združenja italijanskih notnih bank. Ban-ca d' Italia, Banca Napoli in Banca Siciilia naj bi se združile v enoten zavod.
Mednarodni sojeni v Frankfurtu (4. do 7. okt.; tehnični sejem od 2. do 7. okt). Za obiskovalce tega sejma bo na razpolago od Dunaja naprej poseben sejmski vlak s 25 odstotnim znižanjem vožnje. Vlak odhaja dne
lOO-OODlSNTE laKVSTVO I PROKUŠANI RECEPTI DA]U OVJEK POeONOSI
LEOra&RDl-EVOHI MASVIUJ
tTC^tflttlft C1EPIVIM*»„	.
OOIAMA ZA filiAliMClje
PENSAU-TV0RN!0E
SDMUND MOSTER I OKOO O. O.
ZAGREB
1. okt. ob 28 z kolodvora Wien Westbahnhof. Legitimacije in vse informacije se dobe pri tvrdki Milinkovič & Co., Ljubljana, Prešernova ul. 7, ki preskrbi tudi znižani nemški vizum na potnem listu.
Borze.
Dne 18. septembra 1P25.
DENAR.
Zagreb. Berlin 18.33-13.43 fl3.32-13.42), Italija 230.10-232.50 (228.83 -231.23), London 271.90- 273.90 (271.65 -273.65), Newyork 55.90— 56.50 (55.85-56.45), Pariz 263-267 (264-268), Praga 165.80—167.80 (165.C8-167.68), Dunaj 7.88 —7.98 (7.87 —7.97), Curih 10.8325 -10.9125 (10.81 —10.89). -- Valute: Lit 229.80-232.20 (226.30— 228.70), dolarji 55.30 -55.90 (55.15-55.75).
Curih. Belgrad 9.20 (9.225). Pešta 72.52 (72.6), Berlin 123.30 (123.25), Italija 21.30 (21.10), London 25.115 (25.105), Newyork 518 (517.80), Pariz 24.45 (24.10), Praga 15.35 (15.35), Dunaj 73 (73.05), Sofija 3.75 (3.75), Varšava 106 (108), Amsterdam 208.25 (208.r0), Bruselj 22.75 (22.40), Stockholm 139 (139), Helsing-fors 109 (108.60), Madrid 74.90 (7455), Kopenhagen 126 (129.50).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.585, Kodanj 172.8, London 34.3775, Milan 29.12, Newyork 709.0" Pariz P3.44, Varšava 116. — Valute: lira 2908, dinar 12.575, češkoslovaška krona 20.98.
Praga. Devize: London 163.65, Zagreb 00.12, lira 138.50, Pariz 159.625, Newyork 33.75.
VREDNOSTNI PAPIRJI. Lijubljana. 7 odst. inv. posojilo 82 —85, vojnfl odškodnina 340 (den.), zastavni listi 20—25, kom.
zadolžnice 20—25, Celjska posojilnica 201—205, Lf. kreditna 225—240, Merkantilna 101, Praštediona 970 (den.), K jetitni zavod 175—185, Strojne to. varne 100 (den.), Trbovlje 380—395, Vevče 120 (.den.), Nihag 37—40, Stavbna družba 165—180.
Zagreb. Tendenca je danes slabša. Le prvo* vratni papirji so so dvignili. Hrvatska eskomptna 14' -150, Kreditna 140, Hipobanka 73.50—76, Ju* gobanka 120—125, Ljubljanska kreditna 225, Pran štediona 1020—1060, Slavenska 66, Srpska 143—■ 144, Narodna 3800, Eksploatacija 50, Sečerana 585, Slaveks 130 -160, Slavonija 52—53, Trbovlje 370— 380, 7 odst. inv. posojilo 81—82, vojna odškodnina 343—348, za oktober 352, za december 366.
Dunaj. Alpine 29.65, Greinitz 11.3, Trbovlje 46.8, Hrvatska eskomptna 17.6, Levkam 17.9, Ju« gobanka 15.2, iLpobanka 9.4, Mundus 90.05, Siv vonija 65.
BLAGO.	i
Ljubljana. Les: Smrekovi ali jelovi hlodi,
od 25 cm naprej, fco nakladalna postaja 225 (den.)j bukev neparjena, Ia, 27 mm, 40 mm, obrobljena) fco meja 900 (bi.); testoni, monte, od 20 do 30 cm} 20 mm, 2.25 m dolžine, monte 550 (den.); bukovo oglje, praška, fco Borovnica 20 (den.); bukova dn va, 1 m dolžine, suha, fco nakladalna postaja 4 vagone, /,aklj. 17.50. — Žito in poljski pri* d e 1 k i : Pšenica bačka, fco bačka postaja 1 vag., zaklj. 255; pšenica domača, fco Ljubljana 260 'd.); koruza slavonska, pariteta Ljubljana 2 vag., uiklj 215; koruza defektna, pariteta Ljubljana 1 vag-zaklj. 195; laneno seme, fco Ljubljana 550 (den.)} krompir, beli, fco nakladalna postaja 60 (den.).
Trgov, pomočnik
go^/ini z meš. blagom ua deželi, želi mesto premeniti, najraje v galant. ali manufakt. trgovini v kakem mestu Slovenije. Cenj. ponudbe pod »Vesten« št. 6243 upravi-
OTROKA dobrih staršev, nad 1 leto starega, sprejmem v v»o oskrbo- - Naslov pove uprava lista pod Stev. 6291.
ZAKONSKI PAR kmetskega stanu se vzame za
Pravo, semensko, čisto
češko pšenico
ima naprodaj FRANC PUST - Ljubljana, Streliška ulica.
OSKRBNIKA' na sadnem t-gu in 4 Zl
na večje posestvo na Dolenjskem. - Naslov se izve v upravi lista pod St. 6306.
Otroški VOZIČEK
dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi pod štev. 6300.
Proda se:
JEDILNICA ln SPALNICA po nizki ceni. - Poizve se v Bkoffi ulici H. 13, dvorišče.
na sadnem f-gu in 4 ZABOJI, se proda v Ljubljani. -Izve se v Bohoričev« nI. 10.
Boljša ŠIVILJA
! bi hodila na dom šivat in sc ] cenj. damam najtopleje priporoča. - Naslov v upravi »Slovenca« pod Stev. 6317.
j "Prodam"~GRA MOFON~
z t9 glasnimi ploščami, za 400 Din, in eno KOLO za 5050 Din. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 6342.
l/llfia?> obenem STROJ-!\Ml Jau NIK, išče stalne službe. Vešč strojnega ključavničarstva. - Naslov pove uprava lista pod štev. 6341.
Naprodaj močno, d< jro ohr. KOLO z dvojnim prostim tekom. Poizve se v kolpor-tažnem oddelku »Slovenca«, Poljanski nasip 2. 6337
Kot ZAČETNICA
(praktikantinja) želi vstopiti v kako podjetje ozir. trgov, pisarno v Ljubljani gospodična s 4 gimn. ra-r., trgov, tečajem in lepo pisavo. Dobra slov. steno^.-afinja, izurjena na pisalnem stroju iH. Grem 3—1 raesecev brezplačno. -Conj. ponudbe pod začetnica »A - a« št. 62<<7 na upravo-
Kuharico S^teJ:
hišna dela, sprejme zale. par z enlrr otrokom. - Naslov v upravi lista pod štev. 6311.
ZDRAVNICA
dr. Eleonora
Jenko~Groyer
ne ordinira 25. okt. 1.1.
Pristne
18
Za svojo trgovino z mešar'm blagom na deželi iščem
zanesljivo, pošteno
žensko moč
z večletno prakso, katera bi bila zmožna samostojno voditi trgovino. Soudeležba dobičkal Stanovanje in cela oskrba v hiši. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Zanesljiva moč« itev- 6343.
iz samega prašičevega mesa izdeluje in razpošilja v vsaki množini po 5 Din komad (8 klobas tehta 1 kilogram)
Franc Fisfpr
Ljubljana, Zaloška c. i-^.
Suhe gobe,
fižnl in Jpčn
kupi FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta 36-
Par vagonov dobrega
krompirja
kupimo. — »Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic«, Ljubljana VEL
Novo do šlo!
Češko in angleško prvovrstno blago za jesensko sezono. Obleke po meri in najnovejšem kroju izdeluje najsolidneje in najceneje
STEVO G0&180C, krojaški atelje
LJUBLJANA — Aleksandrova cesta štev. 9/IL
DenanRMomobili danss neprenosljivi
za auto-takrs
potnike, zdravnike in kot osebni, tovorni in autobus vozovi
ker so najsolidnt,ši, najtrpežnejši in najcenejši pri
uporabi
Zastopstvo za Slovenijo
A. LAMPRET, Ljubljana, Krekov trg št. 10
Otroka kapitana Grafite,
77
(Potovanje okoli sveta.)
Francoski .-.pisal Jules Verne. — Poslovenil A. B.
Patagonec je dvignil otroka v naročje (pri tem pa ni zapazil, da se ga drži tudi Paganel) in ga privil na prsa. Glenarvan, major in mornarji so bili presrečni, da so našli zvestega vodnika. Krepko so mu stinisi desnico. Nato jih ie Patagonec odvedel v za-
fmščeno pristavo. Tu je plapolal prijeten ogenj, ki jih e ogrel in posušil; tam so se tudi že pekli sočni kosi divjačine, ki so jih željno pojedli. Ko se jim je duh nekoliko spočil in so začeli razmišljati, ni nihče od popotnikov mogel verjeti, da je v resnici ušel tolikim in tako strašnim nevarnostim: povodnji, nevihti, ognju in strašnim kajmanom argentinskih rek.
Talkav je povedal Paganelu s par besedami svojo zgodbo. Razume se, da je pripisoval svojo rešitev edino le Tavki, junaškemu konju. Nato mu je začel zemljepisec razlagati svoje najnovejše odkritje, kako je treba čitati listino. Ali jo Indijanec razumel uče-njakovo duhovito modrovanje? Težko. Vendar pa je bil ve® srečen, ker je videl, da so tovariši srečni in zadovoljni.
Razumeli boste, da si neustrašeni popotniki po enodnevnem počitku na ombuju niso dali dvakrat reči, da vzamejo pot pod noge. Ob osmih zjutraj so bili žo napravljeni. Bili so preveč južno od pristav in staj, da bi si mogli kupiti konje. Treba je bilo torej hoditi peš. SIcer je pa šlo le še za kakih štirideset milj, in Tavka bi se tudi ne upirala, če bi jo od časa do časa zajalial utrujen pešec ali pa celo dva. V šestintridesetih urah bi mogli priti do Atlantiškega oceana.
Ko je prišla nra, so vodnik in tovariši pustili za sabo poplavljeno kotlino in se napotili po višjih rav-
ninah. Argentinsko ozemlje je zopef postalo dolgočasno in enakolično kot poprej. Tupatam se je vzdigo-vala šumica, ki so jo bili zasadile Evropejčeve roke, nad visoko tra ,'o. Domače drevje tukaj ne raste razen na robeh pustinje in pri rtiču Corrientee.
Tako je minil dan. Naslednje jutro so pop tniki zaslišali bučanje Atlantiškega oceana, čeprav so bili oddaljeni še petnajst mi!j. Virazon, poseben vetrič, ki piha v teh krajih vedno v drugi polovici dneva in noči, je božal visoko travo.
Iz tal, ki so postala zopet nerodovitnejša, so se dvigali sempatja redko posejani gozdički, majhne grmičaste mimoze, grmovje akacij in šopi »kurra-mabol«. Par slanih lagun je odbijalo žarke kakor kosi razlitega stekla. Treba jih je bilo obiti, zato so se nekoliko zakasnili. Pospešili so korak, da bi dospeli še tisti večer do jezera Salado na obrežju Atlantiškega oceana. Pešci so bili že pošteno utrujeni, ko so zagledali ob osmih zvečer dvajset sežnjev visoke dune, nasipe, ki obrobljajo peneče se morje. Kmalu je udarilo na ušesa zamolklo mrmranje nastopajočega morja.
»Ocean I« je vzkliknil Paganel.
—	TJa, morje! je odgovoril Talkav.
In pešci, ki so jim moči že pohajale, so jadrno splezali na nasip.
Ali medtem se jo že precej stemnilo. Zaman je blodilo oko po mračnih daljavah. Iskali so Duncan a, ne da bi ga našli.
»In vendar je tam,« je vzkliknil Clenarvan, tr.m-kaj ;ias čaka in se ziblje na mestu.
—	To bomo šele jutri videli,< je odgovoril Mac Nabbs.
Tom Austin je poklical nevidno jahto, ali odgovora ni dobil. Veter je bil precej močan, in morje dosti viharno. Oblaki so pluli po zapadniku, in penasti greben se je razprševal v tisoč kapljicah nad nasipom. Četudi je bil D u n c a n na dogovorjenem mestu, opazovalec ui mogel ničesar slišati. Obala ni dajala
nikakega zavetja. Nikjer nobenega zaliva, ne pristana, ne jarka. Povsod same peščene sipine, ki so se izgubljale v morju. Približati se takim sipinam je šo veliko bolj nevarno, kakor pa iz morja molečim skalam. "ipine razdražijo valove, zato je morje okrog njih še dosti viharne j še. Ladje, ki jih jo vihar zagnal na take sipine, so čisto gotovo izgubljene.
Bilo je torej popolnoma naravno, da se jo D u n -can izogibal nevarno obalo in ostal na visokem morju. John Mangles, ki je bil znan po svoji previdnosti, bi nikoli ne naredil napake, do bi se preveč približal takemu bregu. Tako je vsaj menil Tom Austin, ki je zatrjeval, da moia biti Duncan vsaj pet milj od obale. Major je torej pregovoril nefirpnega lorda, da se je vdal; saj ni sredstva, ki bi z njim mogli pregnati io črno temo, čemu bi torej mučil in napenjal oči po nepotrebnem?
Tako ga je potolažil mnfor, potem pa je začel pripravljati taborišče v zavetju pod dunami. Zadnji živež so zavžili pri zadn i večerji potovanja. Nato je vsak po majorjevem vzgledu začel kopati luknjo v pesek — ležišče. Polegli so v te nitro napravljene postelje in Sv zakrili s peskom prav do vratu. Kmalu so vsi zaspali, samo Glemrvan je bdel. Veter je bil še zelo močan, in na morju se je še poznala nevihta pretekle noči. Še vodno razburkani valovi so treskali ob sipine in se razblinjali z gromečim šumenjem. Gle-nervan se kar ni mogel privaditi na misel, da je D u n c a u tako blizu. Misliti, da ni prišel na določeni kraj, je bilo sploh izključeno. Glenarvan je bil zapustil Takalmanski zaliv 14. oktobra in je dospel do Atlantiškega oceana dne 12. novembra. Ta čas, ko so hodili po čilski nižini, je zadostoval, da Duncan objadra rtič Horn in dospe na nasprotno obalo. Za tako ladjo so zamudo izključene. Seveda je moraia hiti nevihta tudi na morju zelo huda, ali jahta je bila izborna ladja in njen ko, itan izkušen mornar. Ker je bilo tako domenjeno, ie ladja na vsak način bila tam.
O tn
a, « » o j'
» aa
o
Si*
Tji o 13
-C
e
e
• —,
1 a to NJ k
su
S
av
<o
v ®
u C
•R. «
§
S" "to
I i
* K
£
a >
« E S V © *Ji
i I
IS
o
s
ca
►o
o ki o
ta
o a.
3 5
o. K
n
p
DERWOOD
pri Lud. Baraga^ Ljubljana
Selenburgova ul. O/l. Telefon Stev. OSO.
UNDE
D
Ki}]"
za
I amdM ln Zjcdintene države
XA.IXOVF,IftIMI EKSPRES PAROBRODI
3 krat na (eden
iz Clierhonrga - Hntinerpena • Hamburga - Liperpooln.
Fiailarža zueza z nsemi mesti Hanade In Zjed. držap.
Vsa mogoča pojasnila glede potovanja prevoznih cen kakor tudi vse najtočnejše podatke za naselitev izvrstnih poljedelcev na farmah v Kanadi daje brezplačno
C&MAD1AN PACIFIC
LJUBLJANA. JOS. ZIDAR, DUNAJSKA C 31
ZAGREB, Petrinjska ulica 40
Industrija vate
l Popom l drug, Staribečej
priporoča vse vrste VATE za krojače in izdelovalce odej - Prodaja samo na veliko. — Zahtevajte ponudbe z vzorci.	6308
g
K
Učenec
poštenih staršev se sprejme v trgovino z meš. blagom. -Ponudbe na upravo »Slo-venca« pod štev. 6304.
J^- Iščemo izvežbane
elektromonterje
za zgradbo električ. omrežja v SRBOBRANU (Vojvodina).
škodovi zavodi
Ljubljanti - Selenburgova 7.
ZDRAVNIŠKI
INSTRUMENTARIJ
celoten, s fino operacijsko mizo, v najboljšem stanju, ima naprodaj KMETIJSKO DRUŠTVO ▼ Žužemberku za ceno samo 10.000 dinarjev.
	wmm	TTTT		mmm	
Premog-Cebin					
Woiiova ulico 1. II.					
■	Telefon itev. 56.				m
	mm	SMO	«MH	mmm	
10 tednov stari '•C
Doberman - psi
čiste pasme, so naprodaj v ^JUGOSLOV. TISKARNI.
ČnfpH izurjen, mehanik, OUICI se takoj sprejme-Pismene ponudbe pod šifro »I. K.« na upravo lista.
Steklenice
prazne - od »Juhana< - vseh velikosti, kupuje »JUHAN«, Ljubljana, Gradišče itev. 13.
Kdor
fotografira mora Imeti
naše 3 novosti:
Naš ilustrovani cenik »Moderna fotografija"
Brezplačno ! Našo ilustrovano učno knjigo „Kako se naučim fotografirati" Samo Din 9 — Našo neprekosljivo razvidnico za pravilno osvetlitev ,Pravosvet' Samo Din 4'—
Drogerija WSANITA S" Celje
lifuiiir iesellsetolt, oinil
Oddelek I.
CENITVE
tehničnih naprav industrijskih podjeti in poslopij vseh vrst in za vse namene.
Oddelek II.
smmmm mimu 1
in interesno zuslopstvo vseh vrst, za vse namene, zaupne izjave in ustanovitve
Oddelek III
STROJI
Sodelovanjem naših oddelkov I. in II. najboljše zveze Zato dobave vseh strojev in naprav. — Prezidave. — Načrti. — Stavbeno vodstvo.
Radebeui-Bresden (Oeutschland).
PREOBLIKOVANJA
DAMSKIH in MOŠKIH KLOBUKOV
izvršuje točno in poceni
FANI BRSLL2 - modistka
prej Resljeva cesta, SEDAJ Dalmatinova ulica štev. 10, pritličje.
Našo iskreno ljubljeno mamo, teto in staro
mamo, gospo
Marijo Pajk roj. Koprivec
je včeraj ob 8. uri zjutraj, prevideno s sv zakramenti za umirajoče, Vsemogočni poklical k Sebi iz te velike doline trpljenja.
Pogreb nepozabne pokojnice sc vrši v nedeljo, 20. sept., ob dveh popoldne iz mrtvašnice dež. bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Žaluioči ostali: UrSula Grošelj rojena Pajk, Leoptfldlna Repše roj. Pajk in Marija Pajk, hčere. — Josip Grošelj in Ignacij Repše, zeta.
	■ r ,
	■ , j
	
	: f-\ ■ <'■> v
	
	
	i '
	
Ravnateljstvo rudnika Trboveljske premogakop. družbe v Kočevju javlja tužno vest, da je njen dolgoletni in vestni nastavljenec, gospod
IVAN MICK
danes po dolgi in težki bolezni preminul.
Blagega pokojnika ohranimo v dobrem in častnem spominu.
Kočevje, dne 16. septembra 1925.

mm9M * ■ v4 V.....	
;-v.»»?.» ~ -'.T-,.	
7oky»j|o Vsem, ki so mi ob nenado-I w CIICli mestljivi izgubi mojega dobrega moža, gospoda
Leopolda Breznik
stali ob strani, najsrčnejša zahvala. — Zlasti veleč. g. dr. Blanketu v Ptuju, preč. duhovščini v Hajdini in Mozirju, zastopnikom javnih oblasti, zastopnikom tvrdke, pri kateri je bil rajni zaposlen, vsem darovalccm krasnih vencev in cvetlic in vsem spremljevalcem ob zadnji poti blagega pokojnika se iskreno zahvaljujem. — Bog bodi vsem plačnik!
Mozirje, dne 17. septembra 1925.
V imenu ostalih: Veronika Breznik - Strnad.
Upravni svet »Celjske posojilnice d. d. v Celju" javlja žalostno vest, da je ustanovitelj zavoda in njega zaslužni predsednik gospod
Bfogaaacijl
1Srr-zs^m
'0 l^msčj
p


SERNEC
odvetnik
v 82 letu starosti po kratki bolezni preminul.
Pokojnika, ki si je za razvoj našega zavoda stekel nevenljivih zaslug, ohranimo v vedno hvaležnem spominu.
CELJE, dne 18. septembra 1925.
Upravni svet Celjske posojilnice d. d. v Celju.