Posamezna številka 10 vinarjev. Šlev. 274. r UoMjfloi, v ponedeljek, 30. DovemDra 1914 LelO XIII. Velja po pošti: Sa oelo lato napre) . ia en meseo „ . n Hemčljo oeloletno u ostalo lnosemstvo K 28- - „Š'20 „ 35- V Ljubljani na dom: Is selo loto asprsj . . K 24'— sa os metoe „ .. „ »•— V ifrnrt |ri| en n susCm „ 1*70 E9 Sobotna Izdaja: s na oelo leto ss Rem61|o oeloletno 7'— 9-- s ostalo Isozemetro. „ 12'— Iusorati: Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 18 * za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popnst. PirUH KBUili. zabvafe. ossirlnics iti: enostolpna petltrrsta po 2 J vin. g 5 Poslano: -enostolpna petltvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, lsvzemil no-delje la praznike, ob 5. url pop. Bedna letna priloga Vozni rod. «ar Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/IIL Bokoplsl se ne vračajo; neiranklrana pisma so se « sprejemajo. — Uredniškega telelona itev. 74. = Političen list za slovenski narod, Upravnlitvo je v Kopitarjevi nliol it 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7563. — Upravnlškega teletoaa it 18& Dr. K: Mednarodno Dravo. Zvestoba glede na mednarodne pogodbe mora biti pravzaprav večja nego v drugem pravu, sicei je vsako mednarodno pravo takrat, ko se njegova določila najbolj potrebujejo, brez pomena. Umljivo je pa to, ker ni za mednarodno pravo nobene instance, nobenega sodnika, Samo papež je po svojem poklicu in po svoji službi za to sposoben. Velika svetovna kriza v sedanji vojski kliče svetu, da potrebuje najvišjega pravnega varha za velika vprašanja, ki se tičejo sveta in človeštva. Najvišje cene lito. Izšli sta dve cesarski naredbi, ki določata, kakšno moko da smejo mleti mlini in ki določata najvišje cene žitu in moki. Vlada utemeljuje svojo odredbo, da je provzročala vojska izredne razmere, ki se čutijo zelo pri preskrbi z živili. Vlada je preskrbi z živili izpočetka sem posvečala vso pozornost, da zagotovi prebivalstvu živila in da bodo zaloge, potrebne za kruh, zadoščale. Iz pšenice in iz moke se mora zato namleti kolikor mogoče veliko moke, ki se sme primerno namešati z nadomestili. Izdelovanje z zdrobi (gresa) in fine pšenične moke se omeji na 15 odstotkov vse množine; odpravijo se primeroma z drugimi deželami številne vrste pšenične moke in se določijo le tri vrste. Da se po- množe zaloge moke, se določa, da se sme le navedenih 15 odstotkov prodajati kot namešana pšenična moka in zdrob, ostale vrste pšenične in ržene moke se pa smejo prodajati le zmešane z ječmenovo, koruzno, krompirjevo in z riževo moko. Neobhodno potrebno je tudi, da se nastavi proti povišanju cen žitu in moki z določitvijo najvišjih cen, ker so zadnje čase dosegle cene visoko mero. Doseglo se je tozadevno tudi sporazumljenje z Ogrsko, kjer bodo določala najvišjo ceno sto-liška predstojništva, v naši državni polovici bodo pa najvišje cene določala politična deželna oblastva, in sicer z ozirom na povprečne tržne cene. Odredilo se je, da se določijo pšenici in rži kot najvišje cene tiste cene, ki so bile veljavne v zadnjih dveh tednih meseca oktobra. Pšenici in rži se določi cena še nekoliko nazaj. Osrednja vlada bo pregledala, določene najvišje cene, ki se morajo hitro določiti. NAJVIŠJE CENE ŽITU IN MOKI NA OGRSKEM. Budimpešta, 29. novembra. (Kor. ur.) Uradni list objavlja ministrsko odredbo o proizvajanju in o orodaji pšenične, ržene, ječmenove in turščine moke. Objavlja tudi odlok, ki obsega predpise o najvišjih cenah pšenici, rži, ječmenu in turščici ter mokam navedenih vrst žita in najvišje cene koruzni in krompirjevi moki. MOKA BO CENEJŠA. Budimpešta. Vesti, da sta se obe-stranski vladi sporazumeli glede najvišjih prodajnih cen žita, so povzročile na današnji žitni borzi naglo padanje cen. Dočim se je že včeraj zdrava pšenica prodajala po 22 Iv 50 vin., se včeraj ni javil niti en kupec. Danes so bile ponudbe sestavljene takoj v začetku za. eno krono nižje, ali niti za. ceno 21 K 50 vin. ni bil prodan niti en vagon žita. j MONOPOL NA ŽITO V AVSTRIJI? Praga, 28. novembra. Voditelj čeških | agrarcev, dr. Vyskovski, objavlja v agrar-■ nem centralnem glasilu »Venkovu« čla-I nek o aprovizacijskih razmerah in nazna-, nja, da se vlada peča z načrtom, da se uvede monopol na žito. Maksimalne cene za žito, ki naj bi se uveljavile, bi se določile na podlagi žitnih cen, ki so veljale pred štirimi do šestimi tedni. Z BI. Dunaj, 28. novembra. (Uradno.) Položaj se ni izpremenil. Na Rusko-Poljskem ; je tudi včerajšnji dan bil splošno miren. , Posamezni slabotnejši napadi Rusov so bili odbiti. Boji v Karpatih trajajo dalje. Namestnik šefa generalnega štaba p!. Hofer, generalni major. XXX Berlin, 28. novembra. V Vzhodni Prusiji so se vršili Ie nepomembni boji. Pri Loviču so naše čete vnovič napadle. Boj se še vrši. Močni napadi Rusov zahodno od Novo Radomska so bili odbiti. Na južnem Poljskem je sicer vse nc-izpremenjeno. Najvišje armadno vodstvo. XXX RUSKI NAPADI PRI LODZU ODBITI. Berolin, 39. novembra. (Uradno.) Na vzhodu je položaj desno od Visle nespremenjen, Ruski napadi v okolici Lodza so bili odbiti. Tem sledeči naši protinapadi so bili uspešni. — Z južne Poljske ni nič posebnega poročati. Najvišje armadno vodstvo. XXX NA SEVERNEM BOJIŠČU MIRNO. — V Dunaj, 29. novembra. Uradno se poroča: Včerajšnji dan je potekel na celi naši fronti na Rusko Poljskem in v Galiciji mirno. — Namestnik generalnega štnba pl. Ilofer, generalni major, XXX NEMŠKI CESAR NA VZHODNEM BOJIŠČU. Berolin, 29. novembra. Veliki glavni stan poroča: Cesar ie sedaj na vzhodnem bojišču. Najvišje armadno vodstvo. XXX PRAVOSLAVNI NADŠKOF SE PRESELIL IZ ČRNOVIC V DORNO. Dornavatra, 28. novembra. (Kor. urad.) Bukovinski grško-iztocni nadškofijski konzistorij je bil oktobra meseca, ko se je glavno mesto Črnovice osvobodilo ruskega jarma, sklenil, da preloži, ako bi bilo v bodočnosti zopet pričakovati ruske invazije, sedež kon-zistorija v Dorno. V zmislu tega sklepa so konzistorialni člani, ker so naša čete Črnovice zapustile, danes prispeli v Dorno. Nadškof dr. pl. Repta je že več clni tukaj. Navedeni sklep konzistorija je najboljši dokaz, kako se je najvišje grško-iztočno cerkveno oblastvo v monarhiji po navalti Rusov, ki so ž njim nedo- stojno ravnali, balo ponovnega zatiranja in nasilstev z ruske strani; je pa tudi dokazilo, kako hinavsko je zatrjevanje Rusov, da prihajajo v monarhijo kot osvoboditelji pravoslavja. Značilno je, da je bil sklep soglasen in da torej, kakor se da po tem soditi, navdaja rumunsko večino konzistorija in pa maloruske članove enak gnus proti Rusom. RUSKO URADNO POROČILO. Ruski generalni štab poroča z dne 26. novembra: Bitka pri Lodzu se še bije. Velike mase nemških čet, ki so prodrle dne 20. novembra v okolico Strykow—Bacelin—Ko-luski—Rzgow—Tuscyn in ki jih naše čet® na vseh straneh stiskajo, se sedaj silovito napenjajo, da si pribore pot proti severu. V pokrajini južno od železniške postaje Ko-luski smo ostanke razkropljenih sovražnih oddelkov, težko artiljerijo in eno stotnijo ujeli. Bitka pri Lowiču se je dne 24. novembra obrnila v našo korist. V boju na črti Čenstohov—Krakov so naše čete dobile, kakor se zdi, premoč. Onstran karpatskih prehodov obkrožajo naše čete v okolici Mezo-Laboncz znatne avstrijske čete. Ujeli smo 40 častnikov, med temi enega generala, čez 3500 vojakov, 3 železniške vozove in strojne puške (??). Pri vhodu na ogrsko ravan smo zasedli vas Komonna. RUSKO-FRANCOSKO POROČILO O BOJIH NA POLJSKEM. Kristijanija, 29. novembra. Dopisnik pariškega lista »Matin« brzojavlja o bojih na Poljskem: Nemci so poizkušali med Vislo in Warto zopet pričeti z ofenzivo. Ta poizkus je bil absolutno potreben, če so hoteli doseči svoj cilj, da namreč zapro Rusom direktno pot skozi Poznanjsko v Berlin in potisnejo ruske armade od Visle. Nemci so se pa uračunali. Rusi so nemški napad sijajno odbili. (Dopisnik ne ve ali pa je namenoma zamolčal, da so Nemci ujeli 40.000 Rusov.) NAPORI RUSKIH VOJAKOV. Kristijanija, 27. novembra. Iz Petrograda poročajo: V sedanji vojni se jc več naših pešpolkov, ki so bili nepretrgoma nad 50 dni na svojih postojankah v prvi liniji, udeležilo naskokov in zavzelo deset močno utrjenih sovražnih postojank, nakar so morali korakati do 1000 vrst po skoraj neprehodnih cestah. Povsodi je za-mogel utrjeni ruski vojak zdržati velikanske napore, ki jih zahteva sedanja vojna od čel. Sedaj so naši, vsled neprestanih naporov utrujeni, toda utrjeni polki prisiljeni do ofenzive, ki je šc napornejša od Fr«...... F Barski oeneral Maric. Prvi, ki se je v sedanji svetovni vojski oglasil in uprl proti Angležem v južni Afriki, je bil general Maric, ki se je že 1, 1901. v vojski z Angleži skazal posebno spretnega in previdnega. General Maric je pri-prost, skromen mož, na prvi poglecl se ti rdi, da je to oduren, zaprt in malobeseden mož. Ako se seznaniš ž njim, spoznaš v njem poštenega, odkritega človeka. Samo v vojski ne pozna nobenega prijatelja, v bojih mu je tudi najboljši prijatelj samo vojak, zanj nima nobene prijateljske besede, od njega zahteva samo pokorščino. Ko so se leta 1900 pričeli boji med Buri in Angleži je sporočil poveljnik Ma-lan Maricu, naj vzame deset mož in gre v Kapsko kolonijo zbirat čete za Bure. Na tem potu so Marica sovražniki ves čas zasledovali. Ko je jaha! mimo kraja Karnar-von, ga je zasledoval angleški častnik s 60 možmi. Ta dan jc Maric jahal 11 ur in je zjutraj dospel v vas Blavicije, Tu je hotel malo odpočiti, ker je mislil, da sovražnika ne bo za njim. Četrt ure se ie mudil v hiši ter poskrbel živeža za ljudi in za konje, ki so bili v drugi hiši, tedaj jc rekel svoje-*"'• tajniku: Robert. ootdet, čc jc nin^j vse varno! Ko Robert stopi iz hiše, zagleda, da se sovražni jezdeci bližajo hiši. Maric da hitro potrebna povelja, vzame Robertu puško skoči iz hiše in se. skrije v kanal ob cestnem jarku. Ko se jezdeci približajo, začne streljati kakor hitro je mogel. S tern je prevaral Angleže, češ da je več ljudi, ki streljajo. Sovražniki poskačejo s konj in se precej oddaljeni postavijo v krog, da bi streljajoče zajeli. V tem pa prijaha petnajstletni mali Joubert s konjem k Maricu. Ta hitro skoči na konja in se zažene s silo med Angleže, ki streljajo, a ga ne zadenejo, on pa naravnost udan na konje, jih nekaj postreli, pet pa jih vjame za vajeti in hiti ž njimi k svojim ljudem. Ne poti zadene na deset sovražnikov, ki so ga hoteli obiti. Od nasprotne strani pridejo njegovi ljudje, ki skupno napadejo sovražnika ter vse vja-mejo, preden so prav za prav vedeli za kaj se gre. Maric vzame ujetim konje in puške ter jih spusti rekoč: Pojdite in povejte častniku, da nisem prišel sem ž njim se borit, ker za to nimam časa, če me bo na šc dalje nadlegoval, mu bom tako nagodil, do je nikoli ne pozabi. Maric je imel deset mož, nasprotnik šestdeset in vendar ga ta ni več zasledoval. Jahajoč proti zahodu pridc Maric v Brandvlei v okraju Kalvinija in najde tam 60 ustašev — prijateljev; vsi so bili sicer oboroženi, a vsak je imel orožje svoje vr-str. Pnvfliovnl "m 5c frcn«"v}an. M m tc takrat spal, ker je pregloboko pogledal v kozarec. Drugi pa Marica niso poznali. Komaj pa je ta' dobro odsedlal, pribiti straža s poročilom da se bliža sovražna pa-trolja 13 mož. Vsi so zasedli konje, tudi Maric, ki skoči naprej pred tovariše in za-kliče: Deset mož naprej, vsi drugi raz sedeli Jezdeci so se mrmraje povrpaševali: Kdo pa je ta, ki nam hoče dajati povelja? Toda mrmrali so le potihoma, kajti kdor je Maricu Dogledal v oči, si ni upal ugovarjati. Z deset jezdeci odjaha Maric proti sovražniku. Ta pa se je utaboril na vrhu griča, ki ga je imel Maric zavzeti. Angleži so se dobro branili, Maric jc bil precej ranjen v levo roko, a boril se je naprej in premagal nasrpotnika, ki sc mu jc udal. Trije sovražniki so bili mrtvi, pet. jc bilo ranjenih. Maric je snozna! v častniku starega znanca, ki ga jc žc v Transvalu enkrat vjel. Ej ko bi bil vedel, jc dejal častnik, cla si ti Maric bi se bil že poprej vdal, ker bi bili saj ti reveži ostali živi in zdravi. Ko se je vrnil so ga vsi pozdravili kot svojega poveljnika. Odtod sc je podal, zlasti da si pozdravi roko, v deželo bušmanov. Angleži pa so poznali v njem nevarnega sovražnika. Zalo mu niso dali časa, da bi se tam odpočil in zbral novih upornikov. Od treh različnih strani so poslali proti njemu vojaške oddelke, z namenom, da ga obkolijo in vjamejo. Kapitan Burton « 7S rnojm!, ^nstnik Shnv in nbr>r štvi obeh armad. Opozorili so me pa še posebej na neko tako zavratno točko te časnikarske strategije, ki se tiče posebej nas Ogrov. Semkaj je dospela vest, da js prišel baje neki ogrski časnikar v uredništvo »Morningpost« v Londonu in ondi poročal, da so bili U 7- in 16. ogr&ki huzarski polk v Belgiji popolnoma uničeni, kar da vojno vodstvo pred Ogri prikriva. Tu prav dohro vedo, kje stoje navedeni polki, vendar bo dovolj, ako ogrskim čitateljem samo toliko povem, da nobeden naših huzarjev niti en trenutek ni bil na belgijskih tleh. Tu so mnenja, da naj vsako poročilo te časniške ofenzive, ki bi morda prodrlo do nas, sprejmemo z mirnim zaničevanjem. Če se je njihova ofenziva s svinčenimi kroglami razbila ob edinosti nemške in avstroogrske armade, potem se bo morala ustaviti tudi ofenziva s svinčenimi črkami, ko bo sovražnik to veliko edinost občutil na svojem hrbtu. XXX BRZOJAVKA GENERALA BOROJE-VIČA. Zagreb, 29, novembra. Zagrebški župan Holjac je brzojavno pozdravil armadnega poveljnika Svetozarja Borojeviča o priliki njegovega Najvišjega odlikovanja. General Borojevič se je včeraj zahvalil v brzojavki, v kateri izraža na do: >Z božjo pomočjo in silo našega orožja bomo našo domovino povedli k zmagi!« XXX HINDENBURG MARŠAL, Berlin, 28. novembra, Generalni polkovnik pl. Hindenburg je imenovan za generalnega feldmaršala. O svojem imenovanju je obvestil tudi nadvojvodo Friderika. Armadno povelje maršala Hinden-burga izvaja: V večdnevnih težkih bojih so meni podrejene armade ustavile prodiranje po številu premočnega ^vražnika. Cesar mi je brzojavil: Vaše energično in previdno vodstvo, neomajna vztraria hrabrost vaših čet je zopet pridobila lep uspeh. V dolgotrajnem težkem a srčnem j in zvestem izpolnjevanju dolžnosti Izvede-' no boreni« vaših armad je izjalovilo načrte po številu premočnega sovražnika. Za obrambo vzhodne državne meje vam gre popolno zahvala domovine. Moje najvišje priznanje in mojo cesarsko zahvalo hočem ponovno izraziti s pozdravi četam tako, da Va6 povišam za generalnega maršala. Bog podeli Vam in Vašim zmagovitim četam nove uspehe, Viljem. — Ponosen sem, ker sem dosegel najvišjo službeno stopinjo na čelu takih čet. Vaše veselje do boja in vztrajnosti sta na občudovanja vreden način zadali sovražniku velike izgube. V naše roke je zopet padlo nad 60.000 ujetnikov, 150 topov in okoli 200 strojnih pušk; a uničen sovražnik še ni. Zato naprej z Bogom za kralja in domovino, dokler ne leži zadnji Rus premagan na tleh. Hura! XXX RUSKE IZGUBE. Neki švicarski list ceni ruske izgube do 1. novembra, torej pred zadnjimi velikimi boji na Rusko-Poljskem na 327.000 mrtvih, 575.000 ranjenih in 232.000 ujetnikov. XXX TURŠKI GENERALNI ADJUTANT V NEMŠKEM GLAVNEM STANU. General Zekki paša je odpotoval v Berlin, da se v imenu sultana poda v nemški glavni stan. Prideljen je nemškemu cesarju kot generalni adjutant. Turki pravijo, da je to nov dokaz za prisrčne razmere, ki vladajo med Nemčijo jn Turčijo. XXX ZOPET PREPOVEDANA UPORABA POLJŠČINE V ŠOLAH NA RUSKEM POLJSKEM. Kurator varšavskega šolskega okraja je izdal odlok, s katerim prepoveduje v vseh šolah, tudi v zasebnih, na Ruskem Poljskem uporabljati pri pouku poljščino. XXX KOLERA MED RUSKIMI JETNIKI. Ulm, 28. novembra, (Kor, urad.) Med ruskimi jetniki je bilo 11 slučajev bolezni, o katerih se sumi, da je kolera. Štirje bolniki so umrli. Storili so se vsi potrebni koraki. XXX V PETROGRADU JIH JE STRAH NEMŠKEGA BRODOVJA. Dunaj, 27. novembra. Operacije nemškega brodovja v Vzhodnem morju so vzbudile v Petrogradu velik nemir. Čudne vesti švigajo po mestu. Govori se, da mesto mrzlično naglo utrjujejo in ljudje se sklicujejo na članek Menšikova v »Novem Vremenu«, kjer je nedavno pisal: »Ne bo dolgo temu, da pridrvi ogromno brodovje s celo karavano brzih prevoznih parnikov in predno se razdrapanim institucijam našega vojnega ministrstva posreči, izmenjati svoje obširne akte, bodo pomorjanski gre-nadirji skozi zmagoslavna vrata Narve vkorakali v Petrograd. Zato svarim vsakogar, naj se ne naseli v bližini Petrograda, čeprav samo v letovišču to- ali onstran zaliva. Če bi bil jaz na mestu ministrskega predsednika, bi hitel, da spravim državne zaklade pravočasno morda v Moskvo ali pa v Nižni Novgorod. Isto bi se moralo zgoditi z državnimi arhivi in dragocenostmi, katerih bi bilo škoda, da bi jih dobil sovražnik. Zmage na Srbskem. NAŠI VKORAKALI V UžICE. — VNUK VOJVODE PUTNIKA UJET. Dunaj, 28. novembra. Tudi včeraj se je na južnem bojišču bil boj skoro na vseh frontah. Več važnih utrjenih postojank smo pri tem vzeli z naskokom, predvsem obvladujočo postojanko pri Siliaku. Skupno smo ujeli okolu 900 Srbov in zaplenili 3 topove. Od srbskega časnikarskega urada razglašena zmaga nad nekim avstro-ogrskim oddelkom pri Rogačici se je izpremenila včeraj v vhod našega oddelka v Užice. Z zaplenjenim trenom je bil ujet 16letni vnuk vojvode Potnika. Z ozirom na njegovo mladost in njegovo sorodstvo do srbskega poveljnika se je določilo z ujetnikom postopati s posebno obzirnostjo. XXX Užice in okolica je zgodovinsko važna srbska zemlja. Tu se je tiskal v samostanu sv. Save evangelij, tu se Še zdaj nahajajo ostanki starih gradov in cerkva. Knez Lazar je kraj močno utrdil. Sultan Mohamed II. dolgo časa ni mogel trdnjave zavzeti. Trdnjavo so ieta 1867, podrli, a močna postojanka je še zdaj. Mesto šteje zdaj skoraj 10.000 prebivalcev in leži 45 km juino od Valiev*. NOVI USPEHI NA SRBSKEM. — NAŠI ZOPET UJELI 1266 SRBOV., Dunaj, 29. novembra, Z južnega bojišča se uradno poroča: Nasprotnik se v sedanji bojni črti obupno upira in skuša s silnimi protinapadi, ki se razvijejo do ba-joaetnega boja, ustaviti naše prodiranje. Naše na vzhodnem bregu Kolubare stoječe čete so zopet pridobile novih tal. Kolone, ki so prodrle čez Valjevo in južno, so v splošnem dosegle višine vzhodno od reke Ljig in pa črto Suvobor—cestni trikot vzhodno od Užic. Včeraj je bilo skupno ujetih: dva polkovna poveljnika, 19 častnikov ia 1245 mož. ZADNJA SRBSKA OBRAMBNA 6RTA. Graški cenzurirani listi priobčujejo po »Hrvatskem Dnevniku« sledečo izjavo nekega pri šabcu ujetega srbskega častnika: Avstro-ogr. čete bodo po Valjevu le še pri Nišu zadele na močan odpor. Po drugih poročilih je vodstvo srbske armade odposlalo z največjo naglico nove čete proti severu, da drže še drugo in tretjo zvezno črto. Nadomestila se pa iz Francije čez Italijo doposlana municija ni pravočasno, nastale so zato velike težave. Iz Francije so poslali pred dvema tednoma velike težke topove, ki se nameste v drugi in tretji obrambni črti. S temi topovi so došli istočasno francoski topni-čarji. Vodstvo srbske armade smatra obrambno postojanko pri Nišu za jako močno, boje se le. da jo bodo prevladali težki avstrijski topovi. Avstrijsko prodiranje se kljub mrazu in snegu načrtoma izvaja. OBSTRELJEVANJE BELGRADA. Za Makiško nižavo imajo Srbi najmočnejšo utrdbeno črto, ki se naslanja na višave, ki gredo tod od severa proti jugu. Ta utrdbena črta, ki so jo Srbi že dolgo časa prirejali, je oborožena s topništvom ter pričenja južno od Ciganlije (Ciganskega otoka), katero sta pustili obe stranki prosto, in sicer na Valovem bregu (206 me« trov) ter se razprostira vedno v skoraj enaki višini čez koto 208 v loku do 56} metrov visoke gore Avale, ki je izredno močno oborožena in ima kriti južni bpk srbske brambne črte. Po cesti v Gorico prodrli srbski oddelki so že odbiti in skušajo zdaj priti zo>» pet do glavne armade. ; V podporo te akcije na kopnem, ka> tere uspeh bo ta, da bo Belgrad odrezan od juga in s tem zapečatena njegova usolr da, je naše topništvo dne 21, t, m, z na^ sprotnega brega Save opetovano bombam diralo srbske utrdbe ob reki in njihove krite topniške postojanke. V tem našP artiljerijo uspešno podpira ogenj z monL torjev na Savi in Donavi, Naše topništva ima za Lavdonovim nasipom, po katerem pelje cesta iz Zemuna v Bežanijo, dobro naravno kritje. Spodaj je vojaško strelišče, ki sega do Save. Čez ta ravni poluotok med Donavo in Savo gre železnica iz Zemuna v Belgrad. Železniški most, ki drži tik pod Ciganlijo čez Savo, so Srbi ob izbruhu vojne poškodovali; razrušili so namreč stebre na belgrajski strani, toda tako, da so mogli peš še nadalje hoditi čez most. Na ta način se je oddelek srbskih čet, približno 1000 mož, ugnezdil ob predmestju na hrvaški strani ter se zavaroval s strelskima jarkoma, enim nad drugim. Iz Belgrada so spravili semkaj strelivo in živila. Kar se premaganje Belgrada z reške strani sploh ni nameravalo in so mogli monitorji in patruljski čolni opetovano Voziti pod železniškim mostom, ki so ga bili preje vselej s strojnimi puškami očistili sovražnikov, smo se do splošnega napada omejili na to, da smo urinjence zadrževali in po letalcih poizvedovali za njihove lege. Na fotografiji, ki jo je posnel poveljnik letalske stotnije, ki je sedaj nastanjena v Šabcu, stotnik Behr, iz 1200 metrov višine, se srbski okopi dobro razločijo. Naši streli so merili poleg tega predmestja v prvi vrsti na belgrajske utrdbe in na krite postojanke srbskega topništva ob Savi in Donavi, ki jih je sovražnik po-gostoma menjal. Kljub temu se ni dalo preprečiti, da bi streli na zadevali tudi mesta samega. Že preje je bila večina javnih poslopij, med njimi konak, po granatah poškodovana. Novo bombardiranje je porušilo več zasebnih hiš in povzročilo nekaj požarov. Pretežna večina prebivalstva je bila že preje pobegla v Nil in v druga mesta v notranjosti, osialin pa se je polastil strah in trepet. Nasprotno pa so padale srbske granate tudi v Zemun, ki je od včeraj zjutraj »tvorjen vsemu zunanjemu ci* jvilnemu prometu, ter so poškodovale več hiš. PROTI BELGRADU. Graški listi poročajo: Uspeh obstrelja-vanja Belgrada odgovarja pričakovanju. Misli se, da mora Belgrad v najkrajšem času pasti. Seveda je računati tudi šc na zelo močno utrjeno črto Valovo—Avalo, ki bi utegnila kljubovati in padec Belgrada zavleči. BOLGARI O NAŠIH ZMAGAH V SRBIJI. Budimpešta, 29. novembra. Poročevalec »Pesti Hirlapa« poroča iz Sofije: Glasom bolgarskih poročil so naše čete . s svojim energičnim prodiranjem popolnoma razbile srbsko armado. V zadnjih bojih so imeli Srbi strahovite izgube. Veliko njihovih vojakov, neizmerne množine streljiva so padle v naše roke. Naše čete zasledujejo Srbe tako uspešno, da ne morejo nadomestiti izgub. Generala Bojovič in Sturm se hočeta ustaviti na drugi brambni črti pri Kragujevcu. Kril ju bo general Ste-panovič. Naše čete zasledujejo sovraž-. nika tako energično, da si Srbi ne morejo oddahniti in ni misliti, da bi sc mogli Srbi obdržati na drugi ali tretji t, j. niški brambni črti. Bolgarski listi smatrajo usodo Srbije za zapečateno. Srbski begunci preplavljajo celo Bolgarijo. Srbski glavni stan se je baje premestil v Mladenovac. PODPOLKOVNIK PRIBIČEVIČ, POVELJNIK NA ČRNEM VRHU. - SMRT MAJORJA TANKOSIČA. Na Črnem vrhu je bil poveljnik srbske armade podpolkovnik Pribičevič. Naši častniki so ga z daljnogledi opazili, Da tudi on je dalj časa opazoval iz okopov našo vojsko. To je bilo 19. oktobra popoldne. Drugi dan zjutraj je bil dotični okop, kjer se je nahajal Pribičevič, v naših rokah, ali o njem ni bilo nobenega sledu. Ujetniki potrjujejo, da je vodil Pribičevič celo akcijo na Črnem vrhu in hvalijo njegovo vojaško znanje. (Pribičevič je bil do 1. 1904. avstrijski častnik.) Pribičevič je pod poveljstvom prestolonaslednika Aleksandra, ki mu nalaga najtežje stvari, da jih izvrši. Neosnovana je vest, da je padel Pribičevič v belgraiskih ulicah. On je še sedaj pri armadi, ki se je umaknila na drugo stran Valjeva. Major Vojislav Tankosič je padel. Pokopali so ga na Drini osješki domobranci in torej ne odgovarja resnici »Az Est«-ova vest, da leži ranjen v bolnici v Nišu. KAKO JE V KOTORJU. Na Lovčenu je snega do kolen; to in strašno delovanje našega topništva je jako oslabilo sovražnika na Lovčenu. V Ko-torju sc je družbano življenje znatno izboljšalo in dobiva, počasi svojo vsakdanjo sliko. Razen kavarne »Comercio«, ki je vedno polna, je odprta te dni tudi »vojaška kavarna«. GENERAL SARKOTIČ - GUVERNER SRBIJE. Razni časopisi poročajo, cla je imenovan poveljnik hrvatskega domo-branstva, Štefan pl. Sarkotič, za guvernerja do sedaj okupiranih delov Srbije. Podmaršal pl. Sarkotič nastopi že lc dni svoje uradno mesto. BOSENSKI PODJETNIKI V OSVOJENIH SRBSKIH KRAJIH. Iz Sarajeva se poroča: Armadno etapno poveljstvo je več bosenskim tvrdkam dalo obrtne koncesije za večje kraje v osvojenem srbskem ozemlju. V Loznici se je ustanovilo več podružnic •bosenskih tvrdk. OGRSKI DELAVCI V OSVOJENIH KRAJIH SRBIJE. »Pressburger Tagblatt« poroča, da se fe iz Sabadke odpeljalo več sto ogrskih delavcev v Srbijo, da popravijo v osvojenih krajih železniške proge in ceste. Uporabili jih bodo tudi za druga važna dela. _ Iz Bačke se jc odpeljalo v Srbijo 7000 delavcev. GRŠKA PUŠČA SRBIJO NA CEDILU. Rim, 29. novembra. V peterburški »Rječi« se izraža neki ruski diplomat o položaju na Balkanu naslednje: Nad obnašanjem Grške se silno čudimo. Nobena tajnost ni, da je Srbija v jako težavnem položaju in njen zaveznik jo pušča brez vsake aktivne pomoči. Grška, ki je s Srbijo v brambni zvezi, se strogo drži mrtve črke v času, ko Srbi prosijo pomoči. PAŠIČEV KABINET PRED PADCEM? Berolin, 29. novembra. »Berliner Zeitung am Mittag« poroča iz Niša, da stoji Pašičev kabinet neposredno pred padcem in da mu bo sledil koncentracijski kabinet. NORVEŠKI RDEČI KRIŽ V SRBIJI. Solun, 29. novembra. (Kor. urad.) Od tu se je odpeljal v Niš mali oddelek norveškega Rdečega križa. Iz Francije je došlo za Srbijo 50 ton (50.000 kg) zdravil in obvez. Več tisoč beguncev iz Stare Srbije je došlo v Novo Srbijo; veliko srbskih rodbin sc je pripeljalo lo v Solun. Srbsko prebivalstvo je pobito. Boji na zahodu. Berlin, 28. novembra. (Uradno.) Na zahodnem bojišču položaj ni izpremenjen. Francoski napadi v argonskem gozdu so bili odbiti. V gozdu severno od Apremonte in v Vogezih je bilo Francozom kljub hudemu odporu vzetih nekaj strelskih jarkov. Odbiti francoski napadi. Berolin, 29. novembra, (Uradno.) O zahodni armadi je za včerajšnji dan poročati le, da so se izjalovili napadalni poizkusi sovražnika jugovzhodno od Yperna in zahodno od Lensa. Najvišje aremadno vodstvo. Belgijski kralj zopet ranjen. Belgijski kralj je bil v bojih ob Yseri zopet znatno ranjen. Velika bitka se pripravlja na zapadu. Kristlanija, 27. novembra. Iz Pariza poročajo včeraj: Na severu se pripravlja velika bitka. Na obeh močeh se z vsemi močmi trudijo, da bi prišlo do odločitve. Strašna bitka pri Ypernu. »Kolnische Ztg.« poroča (28. f. m.) iz Kodanja; Na črti Ypern-La Bassee se razvija velikanska bitka. Boj traja že 48 ur. Nemci so dobili novo artiljerijo. Topovi so taki, kakršnih še ni bilo. Nova velika nemška akcija na Francoskem? Milan, 27. novembra. »Secolu« se poroča iz Pariza. Angleški in francoski listi se šc vedno obširno bavijo z veliko nemško akcijo, ki se ima, kakor kažejo razna znamenja, v kratkem započeti. Mnenja o točki, kjer mislijo Nemci izvršiti napad, so različna. Herve meni, da bodo Nemci napadli središče med Arrasom, Roye in Lassigny severno od Reimsa. »Bulletin des Armees de la Republique« pripominja, da bi ta poizkus Nemcev ne spravil v zadrego, ker imajo na razpolago petdeset armadnih zborov. Herve se peča z usodo Pariza v slučaju, da bi Nemci prodrli fronto. Četudi je Pariz sedaj bolje zavarovan nego je bil septembra, vendar glavno mesto le ni varno pred presenečenji. Časopisje hoče javnost pripraviti na velika presenečenja in ne skriva, kako težko bi bilo zmagati tako izredno močnega sovražnika. Da na Francoskem prav sodijo moč nemške armade, ne dokazuje Ie nemir glede izida bitke, kt se ima baje v kratkem vršiti, marveč tudi trajna razglabanja o možnosti, da bi posegli v borbo novi življi, kakor Japonci itd. Kaj poroča francoski generalni štab. * Berolin, 30. novembra. »Berliner Tageblatt« poroča dne 27. t. m. Včeraj (26. novembra) izdano poročilo francoskega generalnega štaba se glasi: O včerajšnjem dnevu se ne more nič posebnega poročati. Na severu je bil ogenj topov manj silovit, tudi pehota ni napadla naših črt, ki so na nekaterih krajih prodrle nekoliko naprej. Arras in predmestja se še vedno obstreljujejo. Ob Aisni je napadel sovražnik vas Messy; nemški napad je bil s težkimi nemškimi izgubami odbit ('?). Ujeli smo nekaj Nemcev. V okolici zahodno od Souaina v Argonili, v Woevreju, na Lotrinškem in v Vogezih je skoraj popolnoma mirno. Na celi fronti je močno zapadel sneg, osobito v Vogezih. Ob 11. uri zvečer, dne 27. t. m., izdano poročilo pa slove: V Belgiji je popolnoma mirno, v središču grome topovi, ne da bi napadala pehota; vzhodno od Verduna se je bil mal boj. Strašne artlljerijske priprave Nemčije. »Tageszeitung« poroča čez London: Londonski listi izjavljajo, da so Nemci trdno prepričani, da zasedejo začetkom decembra Calais. Iz Essena so odposlali na severno fronto 80 velikanskih topov in več pijonirskih polkov iz Liitti-cha, ki vozijo s seboj velikansko mate-rtjala za postavljanje mostov. Trdi se, da bodo novi nemški topovi streljali le na kratko razdaljo, a da mečejo cele tone (ena tona 1000 kg, to je 10 meterč-nih stotov) dinamita. Zavezniki so pripravljeni. Iz Boulogne poročajo, da Nemci trdno upajo, da bodo Calais zavzeli. V Belgijo pošiljajo neprestano ojačenja, pričakuje se, da bodo v kratkem začeli najhujšo in zadnjo operacijo, da svoj cilj dosežejo. Zavezniki so pripravljeni na vseh točkah, Mraz na bojišču. — Nov top, ki tiho strelja. — Indijci zopet zavzeli nekaj strelskih jarkov. London. Z bojišča poročajo, da vlada velik mraz. V odprtih jarkih se ne more kuriti; zato so vojaki, ki pridejo iz jarkov, trdi od mraza. Pač pa je transport čet vsled zmrznjenih tal zelo olajšan. Nemci so dobili na fronto nov top ki tiho strelja, qe povzroča pabeaega polta ia hr.ušča, Položaj je nespremenjen. Indijci so zavzeli nazaj nekaj strelnih jarkov, ki so jih preje izgubili. Sneg na celi ironti. »Daily Chronicle« poroča: Od Severnega morja doli do Vogezov izgublja boj svojo ostrost, Tudi artiljerija strelja manj silovito. Dne 27. novembra ni nemška in-fanterija nikjer napadla zaveznikov. Na celi fronti od Belforta do morja sneži. Boji ob belgijski obali. Amsterdam. »Telegraf« poroča: Poročila o porušenju belgijske obale vsled angleškega obstreljevanja so neresnična, V Zeebriigge je samo ena hiša zgorela. V Heystu sta poškodovani samo 2 poslopji, neki samostan in hotel »Leopold«. Angleži so obstreljevali samo obrežje severno od Nieunorta. Po padcu Antwerpna se Belgijci niso drugod borili kakor samo ob reki Yseri. Tam sta stali dve belgijski diviziji, podpirani od francoske in agnleške artiljerije. Osem izjalovljenih izpadov belfortske posadke. Iz Genfa se poroča: Belfortska posadka je poizkusila zadnje čase osemkrat iz-pasti proti Alzaciji, a je bila vselej z velikimi izgubami vržena nazaj. Francozi so izgubili do 20.000 mrtvih in ranjencev. Bramba Verduna. General Lacroix piše v listu »Temps« o brambi Verduna: Predno bodo Nemci Verdun obkolili in oblegali, morajo francosko armado, ki stoji pred trdnjavo premagati. General trdi da ima Verdun artiljerijo, ki nemško daleko nadkriljuje. Verdun bo lahko vsak napad odbil. 12,000 Portugalcev na francoskem bojišču. »Journal des Debats« poroča, da se pelje skozi Gibraltar 12.000 portugalskih vojakov na francosko bojišče. Boji v zraku. Pariz. 30. novembra. (Kor, urad.) Uradno poročilo o bojih letalcev 18. novembra pravi: Neki vojaški letalec je opazil zjutraj v smeri proti Amiensu letalni stroj, katerega je zasledoval in dosegel pri Amiensu. Oddal je okoli 100 strelov iz strojne puške. Lahko poškodovani letalni stroj je ušel. Vojaški letalec je nato napadel neki drug aeroplan, ki se je obrnil in se vrgel na francoskega letalca, katerega je omajal tako, da je padla strojna puška v notranjost letalnega stroja. Francoski letalec je sicer zopet dobil ravnotežje, vendar je med tem nemški aeroplan izginil. Neki drug letalec je opazil nemške letalne stroje nad Amiensom; zasledoval je en stroj, ga ujel in preprečil, da bi se vrnil v nemško bojno črto. Pri zasledovanju do Mont Didiersa je bil francoski letalec zadet od treh strelov, katerih eden je predrl posodo za bencin. Vsled pomanjkanja municije je moral nato opustiti zasledovanje. Neki drug francoski letalni stroj je napadel nemški letalni stroj »Golob«, Nemška krogla je prestrelila krilo, nakar se je francoski letalec moral hitro spustiti na tla. Dementi. Bruselj, 30. novembra. (Kor- urad.) >Niewe Rotterdamsche Courant« je prinesel vest, da so v Strobriigge pri Maldeg-homu na zahodnem Flandernskem padli na nemške vojake streli in da je bilo 40 prebivalcev iz Maldeghoma odpeljanih kot talniki. Ta vest ni resnična, tudi ni res, da bi pogrešali dva nemška vojaka. Angleži zapirajo tudi misijonarje. Hamburg, 29. novembra. (Kor. ur.) »Hamburger Nachriehten« poročajo iz Stockholma: Švedski misijonar Sand-gven, ki se je vrnil iz Mudre v Indiji na Švedsko, poroča, da so Angleži prijeli in zaprli tudi tiste nemške misijonarje, ki niso podvrženi vojaški oblasti. Novačenje na Angleškem. London, 29. novembra. (Koi*. urad.) Na neko vprašanje v poslaniški zbornici je izjavil lord Kitschener: Tedensko se priglasi približno 30.000 rekrutov ne glede na polke, ki se v nekaterih krajih samostojno snujejo. Sodi, da pride še čas, ko bodo lahko potrebovali še več rekrutov. Mila v vojski. TURŠKO POROČILO. Carigrad, 30. novembra. (Kor. urad,) Turški glavni stan poroča: Rusi, katere smo 22. novembra pri Tutaku premagali in vrgli proti severu, so dobili ojačenja in se ustavljajo sedaj na postojanki pri Kylič-gendephi. Turške čete so zavzele stališče nasproti sovražniku. BOJ V TSHOROKU. Carigrad, 28. novembra. (Kor. urad.) Glavni stan uradno poroča: Turške čete so v dolini reke Tshorok odbile izpad Rusov ob izlivu navedene reke Artiljerija trdnjave Batum se je udeležila boja, ne da bi bila dosegla uspeh. Turške čete so došle v ozemlje Atachare, ki leži 10 kilometrov južnovzhodno od Batiupa* VON DER GOLTZ V GLAVNEM STANU TURŠKEGA SULTANA. Berolin, 28. novembra. (Kor. urad.) Wolffov urad jc zvedel iz zanesljivega vira, da je general feldmaršal baron von der Goltz odstavljen v lastnosti kot generalni guverner Belgije ter za dobo vojnega stanja prideljen osebi sultanovi v njegovem glavnem stanu. Naslednik na mestu generalnega guvernerja Belgije je postal general konjenice baron Biesing, MOŠTVO POTOPLJENIH TURŠKIH PARNIKOV ODVEDENO V JEKA-TERINOSLAV. Carigrad, 29. novembra. (Kor. urad,) Italijansko poslaništvo je obvestilo turško vlado glede na došlo uradno brzojavko: Moštvo potopljenih turških transportnih parnikov »Midhat paša«, »Bermialem« in »Bahr-i-Achmer« je. bilo rešeno in prepeljano v Jekaterinoslav v vojno ujetništvo, PROTIANGLEŠKA ZAROTA V EGIPTU. Bazel, 29. novembra. >BaseIer Nach-richten« poročajo, da obstoji med egiptovskimi odličnjaki zarota proti Angleški, Vodja zarote je baje brat kediva Mohamed Ali. Kako se je razletela ladja „Bulwar. London, 28. novembra. (Kor. ur.) Listi poročajo o eksploziji na linijski ladji »Bul-wark« sledeče: Nesreča se jc pripetila v četrtek, natančno ob 8. uri zjutraj, ko je bila ladja zasidrana pred Shernessom. Eksplozija je bila tako močna, da je vso ladjo raztrgala na drobne kosce. Priče s sosednjih ladij so videle samo dim, ki se jc valil proti nebu. Čez tri minute je ladja že izginila. Nosači premoga pravijo, da so videli na »Bulwarku» mornarje, ki so si pokrili glavo z rokama, nekaj časa mirno obstali ter poslušali, v prihodnjem trenutku pa bili že raztrgani na kosce. Ni bilo mogoče, da bi kdo pomagal. Od ladje in posadke so ostale samo razbitine, pohabljena trupla in odtrgani udje. Lord Beresford, čegar praporna ladja jc bil Buhvark«, zastopa mnenje, da je nesreča mogla nastali samo vsled eksplozije v skladišču za smodnik, čeprav si tega ne more razlagati, ker je bilo za varnost vse odrejeno, da strelivo ni bilo preveč na gorkem, in so se redno vršile poskusne preiskave, ki so vselej nedvomno dognale, da med municijo ni zalog slabe kakovosti. Ruski vojaki na smsKera. - Kršitev rumnnske neviralilele? London. »Times« poroča, da se je na ladjah pripeljal na Srbsko v Kra-gujevac 15. ruski pešpolk. Ako je to res, tedaj to pomenja kršitev rumunske uevtralitete. Položaj v Prze mysiu. Dunaj. Kako poročajo danes z vojno pošto došla pisma, katera so prinesli naši letalci, je naš položaj v Przcmyslu neizpre-menjeno dober. Preprečeni alenlal na Enver pašo. ' Ruščuk. Tu so aretirali nekega ifi-skega dijaka vsled suma špijonaže. Dognali so, da je hotel z neko Francozinjo odpotovati v Carigrad, da izvrši atentat na Enver pašo. Zopet dve sovražni uojni ladji potopljeni? Dunaj, 30. novembra. Seznam izgub ruske admiralitetc poroča, da pogrešajo z dreadnoughta »Benbova« 79 mož in z dreadnoughta »Collingswood« 350 mož, vsled česar sumijo, da sta ti dve ladiji izgubljeni! Boji v Vzhodni Airiki. London, 29. novembra. (Kor. ur.) Ko^ lonialni tajnik poroča, da se je bilo v Vzhodni Afriki več malih bojev. 8. oktobra so Nemci s 500 domačini in s 30 Evropci, oboroženi so bili tudi s 6. strojnimi puškami, napadli angleško postojanko pri Gani-ju, a so bili odbiti. Razna poročila. NAŠI AEROPLANI NAD LVOVOM. Iz Lvova se poroča: Zadnja številka »Kurier Polsky« poroča, da se nad Lvovom vsak dan popoldne prikažejo avstrijski aeroplani, ki tolažijo prebivalstvo z nado, da bodo skoraj osvobojeni. Kakor ta list poroča, so ti aeroplani pri prebivalstvu verjetno popularni. JHARMAROŠKI RUSINSKI PROCES PRED VIŠJIM SODIŠČEM. Debreczin, 27. novembra. V sredo sc jc pred tukajšnjim višjim sodiščem pod predsedstvom višjesodnega sodnika Aleksandra Diczofija začela razprava o procesu marmaroških razkolni-kOv. Čitanjo spisov ima 200 pol obsegajoče razsodbe je trajalo celo dopoldne. Obtoženci niso navzoči. Razprava utegne trajati teden dni. " AVSTRIJSKI KONZUL ARETIRAN. Messina, 30. novembra. (Kor. urad.) Italijanski parnik »Maria C.« je 22. novembra med vožnjo iz Port Saida v Ne-apelj med Kalabrijo in Sicilijo ustavila francoska bojna ladja »La Provenco«. C. in kr. konzul v Addis Abebi Schwim-ruer, ki se je s svojo družino nahajal na parniku, je bil aretiran z vsemi svojci, čeprav je imel potni list angleške in francoske vlade. Še le na pritožbo italijanske vlade so konzula včeraj v Mes-sini zopet izkrcali. VISCONTI VENOSTA UMRL. Rim, 2S. novembra. (Kor. ur.) »Agenzia Štefani« poroča: Ob */•, na 10. uro dopoldne ie umrl bivši italijanski zunanji minister Visconti Venosta. OJAČENJE AMERIŠKEGA BRODOVJA V JUŽNEM MORJU. Genf, 29. novembra. Pariški »Herold< poroča, da je osem ameriških bojnih ladij, ki so bile odpoklicane iz Verakruza, oja-čilo ameriško brodovje v Južnem morju. NEMŠKI PODMORSKI ČOLN POTOPIL ANGLEŠKI PARNIK. London, 26. novembra. Glasom poročila i r. Wecampa je neki nemški podmorski čiln na viši rta D'Antifer potopil angleški parnik »Primo«. Moštvo se je rešilo. ŽRTVE MIN. Zadnji teden so v Severnem morju zavozile zoj>et tri ladje na mine. Rumunijo in Bolgarije?. Rumunski ministrski svet je sklenil, tiaj bo prestolni govor novega kralja, s katerim otvori zbornico, jako kratek in s p 1 o š e n , tako da ministrskemu predsedniku ni potreba podati ekspozeja o zunanjem položaju. Ministrski svet se je posvetoval o odredbah glede mobilizacije in je pooblastil vlado, naj pri narodni banki najame nov vojni kredit. O govoru rumunskega kralja sc poroča: Kralj Ferdinand je 28. t. m. otvoril državni zbor z govorom, v katerem se je spominjal predvsem svojega strica, rajnega rumunskega kralja, slavil njegove zasluge kot vojskovodja in politika. Njegovo izgubo tem bridkejše čutimo, ker je mednarodni položaj nenavadno resen. Da se premagajo sedanji težavni časi, je potrebna podpora in domoljubje ter sloga celega naroda. Izrazil je prepričanje, da bo zbornica z ozirom na važnost sedanjega položaja podpirala vlado pri rešitvi zakonskih načrtov, ki jih zahtevajo okoliščine ali potrebščine armade. PROTI POULIČNIM DEMONSTRACIJAM V BUKAREŠTI. Ob demonstracijah, ki so jih priredili v Bukarešti za vojsko na strani trojnega sporazuma, je bil zadet s kamnom policijski predsednik. Vlada namerava predložiti drž. zboru zakonski načrt, ki pooblašča vlado, da sme ob obnovitvi demonstracij proglasiti izredno stanje, TROSPORAZUM PRITISKA NA BOLGARIJO. Kristijanija, 27. novembra. V Londonu pripisujejo zaporednim obiskom ruskega, francoskega in angleškega poslanika pri bolgarskem ministrskem predsedniku Ra-doslavovu velik pomen. Namiguje se, da so tisti obiski v zvezi z uvedbo pogajania med trosporazumom in med Bolgarijo, Ta pritisk na Bolgarijo bi imel seveda namen, da bi Bolgarija svoje koristi istovetila s koristmi trosporazuma. ČESTITKA BOLGARSKEGA EKSARHA RUSKEMU CARU. Soiija, 28. novembra, (Kor. urad.) Pohodom blagoslovitve tukajšnje ruske posla-niške kapele je brzojavil ruskemu caru bolgarski eksarh Jožef, da prosi Boga, da brani rusko carsko rodbino in da podeli zmago nad sovražniki slovanstva ter pravosiavja. Listi »Kambana« piše ob tej priliki: Ali je eksarh, ko je vsled osebne ča-stilakomnosti, da bi ga Rusi priznali za cerkvenega kneza, si dovolil odposlati brzojavko, tudi pomislil na svojo pravoslavno čredo v Macedoniji, kjer nesramni Grki in brezbožni Srbi na stotine njegovih svečenikov preganjajo? Kako more bolgarski eksarh moliti za zmago tiste armade, katere vrhovni poveljnik je zaveznik Srbije in prijatelj Grkov? Kako more moliti bolgarski eksarh, da zmaga krvnik Bolgarske? Se Ii sramuje, da je v prvi vrsti bolgarskega in potem šele sluga ruskega, s sramoto pokritega pravosiavja? BOLGARI SE OBOROŽUJEJO. Iz Stockholma se poroča: V Pariz so došla poročila, da je zdaj v Bulgariji pod orožjem 300.Č00 vojakov, ker so jih še 100.000 vpoklicali. RUSIJA, RUMUNIJA IN BOLGARIJA. Soiija, 30. novembra, »Rječ« poziva rusko diplomacijo, naj se končno vendar energično pogaja z Rumunijo in Bolgarijo, da bo dovoljen prehod ruskim četam. Zavezniki prosijo japonsko za pomol!. Iz Genfa se poroča: Amerika se upira, da bi se uporabljali japonski vojaki v Evropi. Anglija deluje na vse kriplje na to, da se vzravnajo nasprot-stva. Rusija se je sprijaznila s svojim nekdanjim premagovalcem; Pichon pa izjavlja, da poštuje Francija japonske sinove kot najplemenitejše pleme orienta, ki je vredno, da se vojskuje za kulturo Evrope (!). »Vossische Zeitung« poroča, da se tudi Rusija pogaja z Japonsko, da odpošlje vojake v Evropo, ker so pričeli Turki vojsko. Nemške južne otoke, ki so jih zasedli Japonci, so odstopili Avstriliji. »Berliner Tage-blatt« poroča iz Pariza, da je bila Japonska voljna poslati vojake proti Nemčiji v Evropo, a zahtevali so na Vzhodu toliko, da so opustili načrt in Japonski izročili lo preganjanje nemškega čilskega brodovja. Gonf, 29. novembra. Pariški »Herald« poroča: Zavezniki so prosili Japonsko, naj odpošlje na pomoč svoje čete, in sicer pred vsem ženijske in pi-jonirske oddelke. Dnevne novice. -f Izjava. Pravno obrambno društvo duhovnikov sekovske škofije je v št. 356 »Grazer Volksblatta« 9. avgusta 1914 objavilo povodom izrednih aretacij radi osumljenega veleizdajalstva slovenskih duhovnikov lavantinske škofije izjavo. Izid sodnih poizvedb in preiskav je razveseljivo pokazal, da se osumljeni razlogi niso niti v enem slučaju dognali. Podpisano obrambno društvo duhovnikov daje to, da sc reši čast slovenske duhovščine v lavan-tinski škofiji, splošno na znanje in obžaluje, ker so neutemeljene ovadbe tako oblasti kakor tudi podpisano društvo in široke kroge družbe varale in provzročile veliko žalost nedolžnim duhovnikom. — Gradec, 22. novembra 1914. — Pravno obrambno društvo sekovske škofije: Jurij SchabI, mestni župnijski prošt; dr. Anton Knappitsch, kanonik; dr. Ivan Haring, vseučiliški profesor; dr. Ivan Kock, vseučiliški profesor; dr, Anton Michelitsch, vseučiliški profesor; dr. Anton \Vagner, vseučiliški profesor; dr. Karel Maierhofer, mestni župnik; Karel Schwechler, glavni urednik; p. Placid Berner O, S. B., supe-rior; Ka;etan Grieszl, profesor; dr. Jožef Landner, profesor; dr. Anton Thir, kaplan. + Podpisovanje vojnega posojila. Listi beležijo, da če tudi se je oficielno podpisovanje vojnega posojila 24. t. mes. zaključilo, se še vedno podpisuje posojilo, ki je v Avstriji že prekoračilo drugo milijardo, na Ogrskem je pa doseglo skoraj eno milijardo, tako da skupen uspeh najbrže že presega 3 miliiarde. + Vojno posojilo. Trije možje v vasi Podlipa pri Vrhniki, Franc Jese-novec, Janez Malavašič in Matija Jereb so 24. novembra podpisali vojnega posojila v znesku 13.400 K. Vse za vero, dom, cesarja! —C. kr. kmetijska družba kranjska je dala na račun svojega glavni-kega premoženja 20.000 K vojnega posojila. Vrhutega je družba dala za vojne dobrodelne namene 500 K poleg tistih znanih sredstev, ki so jih dali tudi njeni uradniki. Poleg tega skrbi družba prav znatno za tiste svoje uslužbence, ki so vpoklicani k vojakom, oziroma za njih rodbine. Nesebično in pa-triotično ravnanje družbe je tem pomembnejše, kajti ona že več let ni dobila izplačanih podpor, do katerih ima po zakonu pravico. -f- Družba sv. Mohorja je podpisala 10.000 K vojnega posojila, — Pošiljatve vojakom na bojišču potom nadomestnih čet. Svojcem vojakov na bojišču je v slučaju, če poštna služba o prometu ovojev začasno ne posluje, odprta še ena pot, da lahko- pošljejo svojim dragcem pošiljatve na bojišče, namreč potom nadomestnih čet, ki vedno znajo, kje da se nahajajo svojci. Občinstvo sme v vseh slučajih pričakovati največjo dobrohotnost vojaških oblasti, ker pošiljajo nadomestne čete večkrat nadomestne transporte k armadi na bojišče, ki lahko vza-, mejo seboj zavoje. — Poštnine prosto pošiljanje zavojev x darovi ljubezni vojnemu preskrbovalne-mu uradu in njegovim zbiralnikom dovoljuje zdaj kakor državne železnice tudi poštna uprava za zavoje do 20 kg, ki vsebujejo osobito loplu obleko za vojake ca bojišču, če se ne pozabijo bolnišnice. Pod istimi pogoji se tudi lahko druge stvari pošiljajo ranjenim in bolnim vojakom stvari poštnine prosto v bolnišnice. — Od mrtvih vstajajo. Minuli so tedni in meseci, kar je bil odšel domobranec Alojzij Jereblč z drugimi slovenskimi fanti vred na severno bojišče. Njegova mati Helena Jerebič, bivajoča v Besnici pri Jančem, ni dobila od sina nobenega glasu, nobenega sporočila. Trdno jo bila prepričana, da je njen sin Alojzij našel zgodnji grob daleč tam na ruskih ravninah. Žalovala jc po njem noč in dan, pa molila za njegovo dušo. Ali dobra mamica je prezgodaj žalovala za sinom, zakaj 7. t. m. je prejela — pismo od sina tam iz daljne Rusije iz Tomska v Sibiriji. Piše ji, da je še živ in da bo še, če Bog da, prišel domov v Besnico. Mati je pismo brala in brala, in solze veselja so ji padale na tisto radostno pismo. Zdaj hvali Boga iz globočine srca in je vsa srečna in vesela. Z njo vred so veseli vsi njeni sorodniki, prijatelji in znanci. »Mislila sem,« pravi, »da je mrtev, oj pa ga bom še videla, hvala Bogu!« — Tudi za »mrtvega« proglašeni stotnik Karol Nučlč živi. Mnogo solza se je že prelilo, ko je ta ali oni bral v seznamu izgub, da je kdo njegovih dragih padel na bojišču. Toda. vsakemu ostane šc vedno tolažba, da je morda ujet. Mnogo se jih ne vara. Dne 27. novembra je dobil v Št. Vidu pri Ljubljani s svojo soprogo bivajoči g. Ig. Nu-čič, c. kr. policijski nadzornik v pokoju od svojega že za mrtvo objokanega sina Karola Nučič, stotnika pri bosn.-herceg. pešpolku št. 4 — bil jc namreč kot mrtev naveden v uradnem izkazu izgub in tudi »Ilustrirani Glasnik« je prinesel njegovo sliko — sledeče pismo: Dragi starši! Dan na dan mislim na Vas in upam, da Vas kdaj zopet vidim zdravo in srečne. Kar se mene tiče, kar brez skrbi! Zdrav sem. Dne 3. oktobra me je podrl zračni pritisk šrapnela na tla — bilo je pred Lublinom, — ki je letel tik ob meni. Onesvestil sem se za nekaj časa; ko so pa zavem, ne morem premakniti nobenega uda; ker sem namreč ležal precej časa na vlažnih tleh, sem dobil hud revmatizem. Ležal sem tako na trebuhu kakih 10 ur in med tem časom me je kakor čudežno izmed tisočev krogel le ena in še ta, hvala Bogu, le lahko ranila. Zdelo se mi je, kakor da me je nekdo prav pošteno ošvrknil po stegnu. Potipljem in začutim kri. Ob 8. uri zvečer me je pobrala ruska patrulja; pa ne samo mene, tudi v bližini ležečega ruskegra nadporočnika. Obvezali so naju in odpeljali v ruski lazaret Dne 5. septembra so me prepeljali v lublinski mestni lazaret, kjer so mi dame Rdečega križa skrbno stregle. Odtod sem prišel v bolnico v Moskvo, pozneje v Omsk. V Ni-kolajevsku smo stali cel mesec. Tu,so nas porazdelili in me po dvadnevni vožnji na ladji slednjič prepeljali v Bamaul ob reki Ob v Sibiriji, kjer se še sedaj nahajam v ujetništvu. Mesto je lepo, ima veliko cerkva, prodajaln, šol in dve gimnaziji. Hiše so podobne ličnim vilam, trotoarji so leseni. Mraz pa zelo pritiska. Imamo ga že 29°, pa ga bo do 40"; sicer je vreme lepo. Živila, so poceni, draga je le obleka in industrijski izdelki. Zoper mraz sem že dovolj zavarovan. Dali so mi močne škornje z galošami, barnavelski kožuh in kožuhasto kapo. Zmrznil pač ne bom. V sobah je dobro zakurjeno. Tudi jaz bom lahko obhajal Božič. V bližini je dokaj lepa poljska cerkev, kamor večkrat zahajam. Srčen pozdrav Vam dragi starši, in drugim znancem! Vaš Karol.« — Vsakdo si lahko sam predstavlja veselje staršev, ko so prejeli sinovo pismo, ki je potovalo 27 dni. Naj bodo te vrste v tolažbo vsem onim, ki žalujejo za svojci! Marsikdo še lahko oživi, pač so se zanj tudi že brale maše zadušnice, kakor za stotnika N u č i č a. —»Oj, samo da je Se živi« Tudi Anton Stopar, posestnik iz Spodje bi-ške pri Ljubljani, je moral s svojim polkom vred odriniti za dom tned bojni grom. Pa ker ni bilo od moža. toliko časa nobenga glasu, nobenega pisma, so ženo Marijo od dne dO dne bolj mučile strašne misli, da ne bo svojega moža morda nikdar več videla. Tri mesece od moža nobenega glasu, to so skrbi, zlati moji. Ali vse le en čas trpi. Tudi Mariji Stopar ni bilo usojeno vedno žalovati. Dne 15. t. m. je dobila po tolikem času prvi glas od moža. Pisal ji je, da se nahaja v ruskem ujetništvu v Staropolu v južni Rusiji, odkoder se bo po končani vojni ves srečen vrnil domov. »Oj, da je le še živ!« je vzkliknila žena. Nepopisno veselje je zavladalo v celi Stoparjevi družini, ko so bili rečeno pismo prebrali. Družina prej tako potrta, je spet vsa vela in srečna. — Promet paketne pošte z vojnimi poštnimi uradi. K c. in kr. vojnemu ministrstvu prihaja dan za dnevom mnogo vprašanj iz občinstva, kdaj in za katere vojne poštne urade se bode paketni promet zopet pričel. Na ta vprašanja ni mogoče po- samezno odgcftarjati. Mesto vsakega odgovora se enkrat za vselej naznanja, da se zamore vojni poštni paketni promet le včasih in le v toliko pripustiti, v kolikor je dopošiljanje takih paketov vojnim poštnim uradom pri vsakokratnih razmerah osigu-rano. Sicer pa določa etapno višje poveljstvo z ozirom na vsakokratne razmere v etapnem okolišu otvorjenje in ustavljenje vojnega paketnega poštnega prometa; vsled tega tudi ne more vojno ministrstvo Aa te določbe vplivati. Vsaka izprememba v vojnem paketnem poštnem prometu se bo nemudoma v občno vednost objavila. i 7T,Sveti o2c ie Poročil v svoji vati-kanski kapelici princa Ruffo della Scaletto s konteso Bacci. Poroka vzbuja velikansko pozornost, ker že deset let ni noben Sf£e™S®b?° ,sam„Poročal. Papež Bene-dikt XV. je še kot Rampollov državni pod-tajmk prijateljsko občeval v knežji rodbin! iS' VDBol°Žni se ie seznanil z grofovo rodbino Bacci in je obljubil, da bo najmlajšo hčer sam poročil. Kar je bivši bo-lognski nadškof obljubil, je sedanji papež Benedikt XV. tudi držal. Padel je na severnem bojišču dne 17. novembra rezervni poročnik 17. pešpolka Jožef Lagger, prokurist centralne banke nemških hranilnic v Celovcu. Padel je pri Volczadolna, južno od Przemysla. — Ul"rl ie v Trstu v 68. letu g. Juri} 1 i tz , c. kr. ravnatelj pomožnih uradov V pokoju. Bil je vodja policijske službe v I rstu in na tem polju odličen strokovnjak, Kodom je bil iz ljubljanske okolicc. — Slovenski junak. Radi junaških čl* nov ,e bil odlikovan na severnem bojišču s srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda dne 18. novembra štabni narednik pri 17. pešpolku Ivan Butkovič, doma iz Nove gore pri Krškem. — Ruski ujetnik. Kakor poroča o > o ft_ vn >