Leto III., šlev. 134. V Cells*, četrtek dine 17. novembra 1921. PoStnina plačana v gotovini ^^^hB^^^^a. ^^h^^B ^^^^^K ^^^^^^ft ^^l^^ft ^^H^^V ^^^^^^^^^B&totL ^^^^^H ^^^h^^^L ^^bSBb ^^^^^^L ^^^^^h jR8^L9 ^^^^^^^^H^^^B ______________________ __________________________________:__________/^yvjjainX^^-A------------------------------------------ 'lane cclolctno 120 K, mesecno 10 K. — Oglasi za vsak mm r.-siue stolpcn.l K 20 v. Reklama med tekstom, osmrtnice in aarivalc K 150 — Posarnezna številka stane 50 par - K 2. IzHaja vsak torek, četrtek in sotooto. UrflÄfäfp^^Ei^iieva ul. St. 1,1. nadstr. Telefon St. 53. Ui*^falf«8Soi^B|brJGva ul. St. 1. pritličje. Telefon St. 65 v^ctKiJrhjxß^jeö/J Cckovncga urada St. 10.066. Narodni zločinci Danes, ko jc klerikalno easopisje polno najgnusnejših napadov na vlado zaradi vpoklica nekaterih mlajšili letni- kov vojaških obvezancev. ki jc bil iz nnj- nih državnih intcrcsov potreben. dane.s, ko to časopisjc z vso jeznitsko zofistiko skiiša dokazati nepotrobnost tega vlail- nega koraka. se sponiinjanio nazaj easov avstrijske mohilizacijc proti Srbiji leia NiČ lll/\^.v..l \W IHAClliw. StO- ill MO- \rat ?x je bilo našim klerikaleem v spo- inin pokiicano, s kako vnemo so takraT .sli v svojem easopisju v boj proti »zlo- cinskini moiilcem«, proti »balkanskim barbaroni«. s kakim ognjem so obešalr -Srbe na vrbe«, s kakim gromom in trc- skoni jc ^nštcršič divjal proti Srboni. * kako vncjno so vsi klerikalci dokazovali •potrebo »kazenske ekspedieije«, »kri- žarske vojne« proti Srbiji. s kako vneino so Korošec in tovariši v avstriiskcm parhitncutu glasovali za vojnc kredile, s kako gorecnostjo so s prižnic in ocl h!- Sc do hiše castiti gospod.ie priporočall voina posojila. lakrat seveda jc šlo proti našiin brn- toin, nain maceliovsko sovražna država j'e napovedala imperijalistieno, zavojj- Valno vojno niali srbski državi. Takrat so klerikalni politiki in klerikalni listi o- dobravali zločinsko postopanje avstrljr- skih krvnikov in le redki med njinii. ki so sc drznili biti drugacnega mislienja. so se morali za to svojc mišlieiije pokoriH __i}p«UÄ>trijskih jeciili. i'akrat je bila /a mci uv.mcl mob'tt- zacija in napoved vojnc nckaj samoob- scbi nmevnega. nckaj od Boga zapove- danega, in takrat jc tndi hrvaski norec Radič pel hinine Habsbnrzanom Til »siavni« habsbiirški arniadi. Te dni pa jc slo za intcres naše nn- rodiic dr/.avc. S>|() jc /a to. za vedno ocl- vrmti ncvariiost habsburskc reakcije. Slo je za to. pokazati sosedom in vefe- silam. da nočcnio !>iti vcč ponižni hlapa, ainpak da lioccmo zasigurati mir ob svo- jih niejah. da sl1 nioreiiK) na znotraj niirno gospodarsko razvijati. lokrat pa je klerikalno časopis.ie s vso silo navaiilo na našo narodiio vlado. ua vlado našc narodiie države sanio >a- io, kcr je smatrala za potrebno in /a u- lncstno. da postavi na tehtnico moO naSo armade. Ni tckla kri. ni počila lie enn pnška, nc en top, in vendar jc v očcn klcrikalnih politikov in v stolpcih kleri- kalnih listov naša vlada največji zloči- ncc. na katerejra .so izlili c.olide stnipe- nejfa sovraštva in naffnusncKa blata. Avsirijski krvniki. ki so 1. 1C^H ]ia- povodali zavojevalno vojno, so bili na- sini klcrikalccm an.vtcli. knnarji naše dr- žave. ki so ravnali v intcrcsn siKiiniostt nase državc. pa so jini lopovi. ki sc jih sine obriztfati z najogabneiso gnojnico. N.- !e to! Klerikalni a«itatorji so na- pcli vsc silc, da hi odvrnili naše vojnc obvezance od zadostitvc njili dolžnosti. Znaiii so nain sliičaji. da so klcrikalni a- Hfitiitorji v Mariborn po ulicali nu-d ob- vczanci a^itirali, naj i)e .^redo \- vojašni- ce. Isto se je yodilo po dcželi. Da so n tern težko oškodovali vsc. ki so jih ubo- krali, kaj to njim mar! Naši klerikalci so si v velikih do- ^odkih zadniih dni dni stekli žalostno slavo. da so stali v istih vrstah z Radi- čcvci na Hrvatskcm. ki so po raznih krn- jili uprizarjaÜ ciiake ziocine na svoji na- rodni državi. , l-'radua poroOila iz vasi Krapjc (Ko- tar Novski). Novexa grada (Kotar Ko- privnica), Sv. Jvana Zeline. Brega (Ko- tar DiiKOSclo). Brclskovljan (Kotar Dn- gosclo) itd. pra\ijo. da so tam Radiccv- ski poslanci in ajfitatorji ščnvali neuki narod. naj'se nc odzovc vojaSkemu vpo- klicu. K'cs so tickatcre prcmoiili. K<\ so b'li .seveda hiiiskaOi aretirani. /*- pcljanci spametovali. In potem sc naj sc cudimo. če kon- solidacija nase države lie napreduje, Ra- kor bi lahko in kakor bi morala? Naj sc čiidimo, cc vslcd pctlctnega morenja dc- moralizirane mase nc morejo Sc vedno najti pota k i'-iitn iiravo dnmovinske Ijn- beziji? Nc Ciiu:inn sc pa >e llldl He I'a?'- bnrjamo. V trdni veri, da ,y;re življenue preko vseh teh pojavov neizprosno svc>- jo pot normalnoga razvoia, v trdni ven, da bo zdrav dull naroda premagal vsc te užke izkiisnje in zablodc. pojdemo svojo jasno zacrtano pot graditcljev Min^'oene in solidnc drzavne zxtradbe. Kakor slcdi iiavatlnim zlocinoni l- ski tflobini! Zakaj ntonili bodo končno v blatn svoje politiiinc in narodnc nemfv rale in nepoštcnosti! JOSKO BIZJAK: l*otovftiij« po neb«. (Predavanje na Ljudskem vseučilišču v ^elju v dneh 26. sept, in 3. oktobra t. 1.) (Dalje.) Tc komctc bi lahko primerjali ciga- nom, kcr ne poznajo svoje prave domo- vinc. In kako jc z njih hitrostjo? Naša zernija n. pr. je d obi la pri svoji odcepitvi od solnca začetno hitrost ali naglico vr- tenja okrox solnca 30 km (natančno 29\U km) v eni sckundi in vsled te natflice na- stopila pot elipse. Seveda Jc ta zemeljska draga na prvi polled bolj podobna krogu kot pa clipsi. ker je tudi njena hitrost' tč- luu primerna. Cim hitrejša ie naglica kakSnega nebesnega telcsa, tern bolj Iz- razita je tndi njegova eliptična pot. Pre- »ačiinano jc, da bcžijo ona ncbesna tele- •si> (v tern sliičajn kometi ali zvezde rc- paticc), Jd so jobile ob stvarjcnjn začet- J«o naglico (povprecno) nad 42 km v eifi Jetno^J,>Ü parabo1^ s Povprecno za- vH vn ° nad 50 kni ™ v hiperbolan VSVLtovnemproMori,. Tc k«me(e vidi- Obtožujemo! (Dopis z dežele.) V nckatcrih Ijublianskih listih čitarno zadnjem Casu trpke clankc, v katerin mo toraj sumo enkrat in nikdar več. \z navedenega je torcj razvidno. da more solnce s svojo privlacno silo obvladati In pritegovati na scbe 1c ona nebesna tele- sa, ki potujejo po elipticnih potih in kot takanc uidcjo iz nascga solnčncga rajb- na. F}o])rcj nastctih in popisanih 8 plane- tov od solncu najbližjega Merkmja l!o najbolj oddaljcncga Neptuna se giblje s svojimi hmami v eni in isii viSini okrog solnca. A vsc drugače je pri koinetih all zvezdah repaticah. 'l'e ne poznajo med seboj nebenega reda; drvijo okrog iorn- ca v velikanskili naglicah, katera pota !?c med seboj dostikrat cdo križaio. A nav- zlic tcmn so ti kometi pokorni zakonom svoje tcže in privlačni sili solnca. v ka- krega rajon pripadajo. Ali naglica ko- mctov na njihovi poti ni vedno cnako velika. Tako n. pr. so opazovali astro- nomi, da je imel lepi komet Donati iz leta 1858 v /bližini solnca naglico 56 km v eni sekiindi, med tern ko se je gibal v svoji najvecji oddaljenosti od solnca (45.000.000.000 km) samo Se s 100 m naglice v sekiindi. Izgledalo je baje lako. kakor bi repatica Donati dremaje premi- se izraža velika skrb nad indifcrentnost- jo, ki jo kažetlcl preprostcga naroda nn- pram državi in najvažncjšim narodnim tcr kiiltnrniin vprašaniem. Kot vzrok tcj mcntalitcti množic navajaio brezbrižnost inicligcncc za vzgojo preprostili slojcv in zlasti nčiteljstvo dobiva precejšnjc ltkcijc. Potrebno pa je, da preiščemo. jc- li |)rav, da se obcša vse na rovaš intell- gence in jc-li pravično. da sc kar genc- ralizira. Kdor se količkaj zanima za na- rodno in kiiltnnio delo po večjih in rnanj- ših ccntrih bivsc Štajerske. ta nikakor nc more priti do zaključkov ljnbljanskih dnevnikov. Mvala Bogn. titkaj sc dela in zlasti n. pr. v Celjn z niegovim Ijndskim vseučilisčcni, z njegovimi dclavnimi knl- turnimi drnštvi in njegovimi požrtvoval- iviiii dilctanti ne moremo podpisati linb- Ijanskc sodbe. In zakaj je pri nas drii- gače? Tcžki svoječasni boji z gcnnaiist- vom so nam vzgojili možc kreinenitegn znacaja in iskrcnega rodoljnbja, ki nc prezentiraio svoji mladi domovini za vsako svoje delo posebnega raČMina. am- pak vidijo plačilo svojega izvenstanov- skega delovanja v zadoščenju. da so rav- nali po Urcgorcičevem gcsln: »Kar mo- re, to liiož je storiti dolžan!« Naši nčl- telji na obrtnih šolah \\t piiščajo obrtnc- ga naraščaja brcz ponka, dobro vedoC, da jim nudi baš ta mladina krasno m hvalezno polje za njih apostolsko delo- vanje. Naši nepismeni vojaki ne ostajajo .^e nadalje nepismeni. ker se naše nčitelj- stvo zaveda, da stori lc protiljnbav svoji /nnj skrbtiči domovini. ako razsveti tein 'I'VeZLin njih dnševno tenio- Ogromna vecina naše inteligence se zaveda svoje \ isokc misijc in nc mara ničesar vcdctl o dninarstvn. Nikakor se pa ne čndiino. ako je dru- god drngače. Nikdar nc bomo pozabili, da nam je kranjski »intcligcnt« zalnčil v obraz, da je Celje »fremdes Oebiet«. Od- loeno povdarjaino. d;j nam nikakor ne pride na misel, delati krivico in da se 7 globokim spoštovanjem klanjamo pre(* onimijnteligcnti tam preko Save, ki po- žrtvovalno dclujejo na narodno - kuKur- nem poljn. Obžalnjemo le, da imajo lc-tl mnogo prcmalo sodelavcev in da jc velik del inteJigentov pozabil ua svojo vzviSe- no misijo. Pa gospodje, ki imate vajcti v rn- kah. ni - li pa tndi nekaj krivdc na vasT Ali odgovarja vaše državno dclo držav- ni rezoni? Na razna vodilna mesta po- ^iljate liudi, ki so bili do prevrata skvalno nilačni Slovani. Morete li pričakovati od teh, da bodo.strogo pazili na dobroblt države. da bodo s spretnimi potezami slievala, če bi se nc izplačalo. da bi pcr- stala jiolncu nezvesta in si z begom Iz našega solnčnega sisteina §la poiskat drngega kavalirja. Kakšni kontrasti sc pojavljajo pri kometih na njihovih dolgih potovanjih, si človek predstavlja le tcž- ko. Počasi in leno se premika komet v največji solnčni daljavi naprej, kjer mti ie solnce !-j še majhna zvezda. katcro pa ima navzlic temn še toliko moči. da s svojo privlacno silo primora komcta. da se vendar-Je zopet vrne nazaj v bližlnt) solnca, in bolj ko se bliža zopet solncn. tern živahneji postaja t. j. njegova nagH- ca raste z vsako uro. V velikem dvru smukne komet mimo naše zemlje. nakar se z grozno brzino zažene okrog solnca. katerega površinc se jyegov metlast rep vcasih cclo uo- takne. Da ti ošabni koinetovi repi v naj- večjih daljavah od solnca strašno »zmr- zujejo«. in da se v bližmi solnca zopet ^potijo« na vse prekge, si lahko misli- rno. Pomisliti namreč moramo, da so ko- meti pTi vseh svojih veličinah iz silno, silno redke snovi, ki je celo 4.000-krat rcdkejSa kakor je naš zrak. Zv«zd< - odstranjevali \se, kar bi ji mogio ško- diti in da bodo z besedo in dejanjetn vzglcdiia spodbnda svojiin podrejenim? Mar mislite. da bo častnik, katcremn ste morali na pritisk javnosti prepovedafi ncmškntarenje, vzgajal vojaštvo v Iju- bezni do domovineV Menda sc motite! On bo izvršil z vojaki prcdpisani čas vc- žbanja. a na sree nc bo vplival. In to jo glavno! Pričaknjctc mar od višjega n- radnika, ki smatra rodoljnbne opozorit\T izknšenih narodnjakov kot sitnosti in k! je najsrečnejši, ako se ga pusti \- mfni in ako more nemoteiio nživati gostoljnb- je raznih šnštcršičijanskih mogotccv. dajajoč jim s torn moralno podporo. du bo stal pazno na branikn državinem? Stc-li res nvcrjeni, da bo dcloval šolnfk po intenciiah našega 1'ribičeviča. .šolnik, ki sc ni nikdar narodno eksponiral in ce- gar edino hrepenenje jc bilo prilczti po- tom raznih protckcij do mestnega so?- skega razreda z nizkim štcvilom nčen- cev? In ste-li toliko naivni. da vain bo orožnik pazil na razne protidržavnc jlc- rnentc, s katerirn Je svoj čas koval na- klepe napram izrazitim narodnjakom? Hospodje z vajeti v rokah. tndi v» stc krivi! Vsc naše opozoritve. vsa nasa namigavanja grcdo mimo vasih uses in vi ostajate gluhi in slcpi. Zalostno jc to. n rraižalostncjše je, da ste oropali skorai vsc našc podeželne sole moSkega iiCrl— teljstva. Brez vsakega sistema. brc7 vsakc logike izročate našo podcželno mlaclino vzgoji nčiteljic meščank. ki se po vecini nc marajo vživeti x dnso na- Scga kmeta ter ostajajo nažirn podeleža- nom tnjc Na eni strani nvaiate kmetijski ponk, Tyrsev telovadni sestnv i. t. cl., na drugi strani pa ga sami onemogočate s svojo brezmiselno šolsko poütiko. Ali imajo res mesta privilcgij do razredov s 40 nčenci? Ali morajo res vsa mesta po deških .solah biti zascdena z moškl- mi? Se-li res tako mndi z ißtanavlia- njem meSčanskih šol? Oospoda. potreb- no ie, da se tndi mesta navadijo na dozo skromnosti, sicer vam bo dežela v krat- kem zrastia čez glavo. Oospoda, na Jl-- žcli nhnanio skoraj vcč inteligence in to jc vaša zasluga in posledica tc jc. da sc po dcželi nevarno širi protidržavna mt- sel, kcr ni skoraj nikogar, ki bi se posfa- vil moSko po robn. Oprimite se vendar enkrat principa. da inora \saka ncna moč slnžbovati gotovo vsto let na de- želi in potem se ji naj odpro sclc vnest- na vrata. Za izvenšolsko narodno in kul- tnrno delo nesposobne mestnc nieteliice pa pošliitc k naSim ob narodncm dclu osivelim podcželnim solskim voditcljc:T. Tam se bodo Tiasrkali pristnc nnrocln-' slovci pravijo, da vicče komet svoj doTgi rep včasih tndi čez kako zvezdo. tnko kakor oplazi na naJ5i zcmlji svetel oblalc vrh kake gore, ne da bi vslcd tega ta ali oni trpcl kaksno gkodo. Nekateri ko- meti so navzlic svojemn. na stotisoJe kiloinetrov dolgemn repn tako silno rcd- ke snovi. da bi se dala vsa komctovn tvarina, ki tvori njegov metlast rep. sti- sniti v eno samo jajčio Inpino. Učcnjaki tndi trdijo, da nam par sto rnetrov d-ebol oblak popolnoma zakrije solnce na neb'n, in najtanjSa. komaj nekaj metrov deboh"» meglica nam zasenči svetlobo enc zvo- zdc boli kot 100.000 km debeia mas;i enega kometa. Kometi dobivajo navadno imena od astronomov. kateri so tn no besna telesa našll, ali pa se tndi v\- znamnjejo z letnicami, ko so jih jistrn- nomi najlepSe opazovati mogli. Naivc- cji. doscdnj znani komet. ki jc imel po- dobo palice (njegov rep torcj ni bil me- tlast) ie oni iz leta 1843. Ta komet im:> 320 miljonov km dolg paličast rcn t- f. vač kot dvnkrnt tako dolg kot jc (k\ nn.s do solnca. Tega vcHknnn so opazovali •ronoini m rtn Dobr? nade \- južtkmm Stran 2. » * O V A OOBA« . - « "> * zavesti. tain so bodo naučili požrtvoval- nega dela za narod in no pri svojih mc- tropolskih scfili, ki innogi za to nimajo Casa, kakor je pokazala debata na lan- skem Zavezinem zborovanju v Celju. Jc-li cerkvcna oblast ttidi pnstila svoje župnije osamljene? So-!i naše podezel- ske pošte broz uradništva? Primanjknje- li našim orožniskim postajam nioštva?' No. kamor-koli se ozrcmo. povsod je pfr- skrbljeno, le naŠa šolska uprava smatra podcželsko šolstvo kot pastorko ter * teni odpira na stežaj vrata krivemu evart- geliju. Izgovorili smo resiio besedo v priiog državi. Bo-li zopct zaman? VLADA SPREJELA NOV VOLILNI KED ZA NARODNO SKUPŠCINO. \' seji N. tin je vlada odobrila nov volilni red za volitve v narodno skupšei- \)h ier .tia predloži zakonodajnemu od- honi. (ilavne doloebe so: Na vsakili -io.ooii prebivalccv odpade po en posla- ncc. Kvalificiranih inandatov ne bo. U- vede sc kombinacija okrožnega z clržav- uini proporeem. Volilna okrožja sicer o- stanejo. a ostanki, ki ue dosežejo kolie- nika. sc \ njih lie bodo računali; ti ostan- ki se združijo. v dnigein sknitiiiiju Jia dr- zavnc liste. Takšno pa sine postaviii siiiiki stianka, ki je dobila pri glavnin volitvah naimanj 20 inandatov. Za Slo- veiiijo ostanejo 3 volilna okrožja: mari- horsko. litibljansko in Ljubljana-nicsto. POLITICN1 POLOŽAJ. Koalicija mod demokrati in radikalci ostanc. V scji radikalnega klnba due I,\ tin. je Pašič obvladal položaj. Klub je skleiill. da sc mora koalicija z demokrati vzdr- žati. ker je potrebna. Izvolil se je odsek, ki st pod vodstvotn Pašiča pogaja z de- mokrati. (ire le za nckatere osebne spi-eniembe. Zahteva nekaterih radl- kaleev. da mora odstopiti Pribičevič, je padla v vodo. Od radikalnih ministrov od.stopijo najbrže '1'rifkovič in ujurišič. Položaj. bo tekom par dni razjasnen. Vla- da ne poda demisije, tcrnveč se izvrs"e osebrie izpreinembc brez nje. ODKLANJAMO POSLEDICE! V noti na entente glede albanskib mo ,)ovclarja riasa vlada, da sprejemr* odiočitev glede mej neprostovoljuo ter da naša kralievina odklania odgovornost za ncmirc in nerede. ki bodo nastali vedno zopet na jugu naše države vskd določitve mej. ki ogroža našo državo. Poliiične vesfi» Dr. Koroščev shod v Mariboru za kateri so klerikalni listi že tedne sem bobnali - glasom poročila »Slovenes *• »pravzaprav« ni bil shod, ampak liavn- den scstanek, in dr. Korošec »pravza- prav« ni poročal. ampak »predaval«. Si- iajen način, kako se zakrije blamaža. kaj?! Kongres Radikalne stranke je prelo- žeii na 1.1. dec. Na Bolgarskeiii sc je rekonstruirala vlada Stambolijskega s treini novimi možmi: minister notranjih zadev jc po- stal Radulov, minister pravde Petar Ja- nev in minister saobraeaja Hristo Ma- nolov. Novi kabinet ima nalogo, da izvf- ši globokc reforme v sodni in politicn! upravi in da uredi finance. Kongres srbske zemljoradničke stran- ke, ki se je vrsil 1.3. tm. v Veliki Plani, jc odklonil zopetno združitev s SIov. samo- stojno kmetijsko stranko, katcro je na kongresn zastopal poslanec Mennolja. Na Ceškoslovaškem se je zopet usta- novila Vseiiemška Ijndska (Schöneren- janska) stranka. Na Madzarskein je vlada groia lieililema due M. tin. podala demisijo. V Italiji se je,politični položaj poos, tril. Fašisti so napovedali Bononiijevi vladi vojiio, pnntajo se pa tudi klcrikalni ministri. Id Bonoinjju očitajo pristranost v prid fašistom. Zveza fašistov je tucJi sklenila. da smatra premirje. s,klenjeno s •socijalisti. »za mrtvo in pokopano«. Prt- čakovati je v prihodnjih dneh v Italiji za- inmivih dojt'odkov. Iz Korotana. Avstrijska pravica. Najvišje sodišče na Dunajti je zavrnilo pritožbo slov. od- vetnika dr. Saubaha proti sklepu celov- ske odvetniške zbornioc, ki je zabranib •njcRov vpis v iinenik odvetnikov na Ko- roškcm. ceš da ni «politično zanesljiv^-. Mariborske novice. V Mariboru sc je stalno naselil bivSi splitski ziipan in narodni poslanec dr. Smodlaka. Preseli se dozdajui mariborski mest- ni zdravnik dr. Trenz s 1. majem'kot ko- paliski zdravnik na Uobrno. Mariborske mlekarice stavkajo, kei je obč. sodišee za pobijanie dratfinje niaksimiralo ceno na !S K. Na spominski dan rapallske pogod- be so vrle Mariborčanke s prodajo zna- kov lugoslov. Matice nabrale 33.000 K. Iz Prekmurja. Vohunska aüera v Prekmurju. Po- vodom pobune ob priliki razmejitve Jc bil kot vohun aretiran tudi tiskarnar Bolkanyi v Dol. Lendavi, ki je spravi] svojo rodbino na Madžarsko in se potem bavil z vohimskim poslom. Sodišče v Mariboru ga je pa pozneje proti kavciji izpustilo. V afero so bili zapleteni tudi nekateri trgovc* \r. Cakovca. Odkar je Bolkanyi zopet na svobodi. sc opaža zn- pci delo voliu.'iov \- z\'ezi z Bolkanyjcni. Kaj neki deia naša poiitična nbiast •>• Prekmurju? Celjske no vie®. ISA POMOC NAŠI BEDNI /V1LADINI! Zastop celjske okotiške okoliškc ob- čine je v svoji seji od 13. tm. sogtasno sklcnil, da prispeva k božičnici, katera se priredi za mladino obeh okoliškili šol, ztiatuo vsoto 6000 (šcst tisoč) K- Toda beda med revnimi, dclavskimi in poseb- no sc med osirotelimi otroci v ecljski o- kolici je strasna. Vkljnb tej velikodusui naklonitvi bode treba še mnogo, nmogo več sredstev. da sc vsaj najrevncjsi med revnimi oskrbe z najpotrebiiejšo obleko in obuvalom. V ta namen sc je že sesta- vil odbor. obstojec iz učiteljstva obeh o- koliskih sol in iz podžupanov posamcx- nih okoliških sosesk, ki se bode z vso vnemo potrudil, da bode ta prircditev o- trokom v vese.lje in revčkom v korist. Prosilo se bode tudi od hiše do hiše za prispevkc v denarju in blagu. Prcbivalci okoliCani! UsniiJite se tu- di Vi bedne mladinc in ne zapirajte vrat tLstim. ki Vas bodo iiriSli prosit za njo. I Cctudi je med Vanii le prav malo takili. j ki bi bili blagoslovljeni z obiluostjo, da j bi lalilco zdatno podkrepili nä.^ name«, smo vsceno prepričani. da bode vsak. gospod in kmet. dclavec in siromak, rad prispeva! Po svojih močeli v olajšanje bedc naše mladine. Pripravljalni odbor. delu Afrikc in trdili, da ie komet pasiral na svoji pot? cclo vročo solnčno atmos- iero, ne da bi se mu kaj zgodilo. Drugi izmed najpomembnejših kometov je Že prej omenjeni komet Donati iz leta 1858; ta repatica jc med vsemi najlepša. Ime pa nosi po italijanskem astronotnu Ho- nati-ju. Prikazal se ie Donatijev komet najlepše 10. okt. 1858. Astronomi so pre- računali, da sc je moral ta komet videti predzadnjič nekako v 1. stoletju pred Kristusovirn rojstvom, vendar pa se ne da nikakor z gotovostio trditi, da bi vavno ta repatica kazala Trem kraljem m)l do Bctlehema. Tretji komet, ki jt vreden. da ga tu Dincninio, je Halley-jev komet. ki se pi'T- kazuje vsakih 75 let. Zadnjič smo g« videli leta 1910 ob večerih na kraju soln- onega zahoda. Te in se mnogo drugin repatic lahko opazujemo s prostim oCe- som. kadar se baš prikažejo: naiveo kometov pa je teleskopicnih, ker so ma. njSi in pa tudi zelo od naše zemlje oniMiiks.\- /i nrihoa- nje leto. Pod predsednikoui neiimcnerjetn se je upeljala navada iztirati iz porotne klopi kolikor mogoce Sloyence in vrinitl čim največ narodnih nasprotnikov. Ob- cine so sice"r, po-dučene od nas. v obCe zapisovale precej naših ljudi v svojc '- KLUB OBCINSKIH ODBORN1KOV DEMOKRATSKE STRANKE V CELJU ima svojo sejo v četrtek. due 17. tm. ob 20. uri v gostilni g. Žuiiira na (ilavnem trgu. Zborovanje javnih naineščenccv sklieiij-j za v pondeijek 21. tin. ob >->0-. uri zvečer v vcliko dvorano Nar. donia nrustvo javnih nameščcnce\- v Celju. Poroča nar. posl. g. prof. Reisncr o sta- nju službeue pragmatike in drugNi za .wvne namesceiice važiiih vprašanjili. Občinski odbor Celjske okolice je v seji 13. tm. odklonil predlog. da bi sc mestna in okoliška obeina v stanovanj- skih zadevah združili \' en okolis. /-.. Občinsko tajništvo se je poverilo gosp. Vltavskcniu. — Na predlog gg. Streiiča- na. Martinčiča in Kukovca se je dovosilo za božičnico revnim šolarjcm okoliške občinc 6000 K podporc. Nacijonalizacija Wildijeve tovaine na Polzeli. Večino delnic Wildijeve to- varne za ekstrakte na Polzeli jc prevze- la te dni Jadranska banka. Delniška pivovania v Laškeni ima 29. nov. občni zbor v Celju. Razglas glede uporabe elektrike. Mestni niagistrat razglaša: Zaradi prc- obložcnosti električnega omrežja se vs.1 lastniki elcktr. motorjev opozorijo, da uai se vrši clektrični obrat pozimi saiTtn do 1.6. urc, od 16. do 22. ure morajo lii vsak način motorji počivati. Ako je delo nujno. se potem motor lahko rabi od 22. urc dalje. Prestopki proti temu prcdpisn kaznovali se bodo prvokrat z denarno globo, \- drugem slucaju se pa bode ukl- nil tok. —¦ Istočasno sc opozarja obein- stvo, da naj ne prijema pretrganili tcle- fonskih ali električnih žic, ker je to -:¦ zMvljcnic uevarno. Kadar vidi kdo p sano teletötiSRo all cleKtrlCiio' zieo. na.i to javi mestni clcktrarni. Nakiuuliio popisovanje živine in vo- zov v Celju. Mestni magistral raz^lasa: Vsi, ki imajo živino, vozove, vprego itd. . in je niso pripcljali za čas poslovanja ko- misijc dnc 7. nov. tl. v svrho popisovr,- nja pred tozadevno komisijo. imajo na- vedeuo lastnino pripeljati k naknadnetmi popisovanju v petek, due 18. novembra I92( točno ob 8. uri /jutraj na «Glazijo« ob Ljubljauski cesti. Proti vsakemu. ki nc bi tega due predstavil svoje nepopisa- j nc živine, vozov. vprege itd. poshijoči i komisiji, sc bode moralo strogo posto- j pati po zakonu (100—300 din. globe oz. tej svoti odgovarjajoči zapor). »Ce pa vse zapiic«. Pišcjo nani: \ zadnjili dneh postaja pred celjskimi izloz*- baini dečko kakils 8 let v rdcči čepict. ljubkega. toda bledega in upadlcga obrn- za, in željno pogleduje igrae'e, krasne šolskc potrebščine itd. Na vsa vprašanja trdovratno molči; šele ko sem mu oblju- bil veliko presto, odprl je drobna ustcca in mi povedal, da je oče že dolgo bolan in mamica mu je tudi zbolela. pa je donia piisto in dolgočasno, ter ni več kruha lu menike, okraina glavarstva pa so y svo- jih poročilih na okrožno sodišče pripo- roeala Ie malo izmed nasih in premnogo nasprotnikov, češ. da so ti posebno spo- sobni za porotnike Ker smo že dobro poznali te šegj In njih nasledke tudi premnogokrat obeutili pri porotnih obravnavah. posebno taks- nih, ki so bile političnega značaja, sem se dobro pripravljal za razprave o se- stavljanju porotnega imenika, in sem pri razpravi brez vse obzirnosti stavil več kot 30 predlogov. naj se ta ali ona pri- poročena nam sovražna oseba ne ime- riuje za porotnika, ali da se ta ali ona narodna oseba vpiše med nje kot poseb- no sposobna. V senatu je sedel tudi naš takratni svetnik g. Aloiz Oregorin in tudi nek na- rodniak izmed laikov. katerega n«c sem že pozaWl, -in glej. naš OrcRorln jc pri vsakemodmene stavljenem *M glasoval /. tnenoj. To moram proglas ti kot za takratue razmere obcudovanja vredni junaški narodni tm, — ki je lmef uspeh. da ie marsikateri mojih predlo- ,v-)V joome] veeiuo glasov. kier niso mieka. Omiloval sein ga, kupil mu ol>- ijubljeno presto in ga vprasal. če želi. Ja mu očc ozdravi. Postal jc sc bolj bled, zacepetal jezno z nogami in iezno odvr- nil: »Ne. naj imirje. če pa vse zapije Tn mamo jezi, da je sc ona bolna«. Kako grozno, pretresljivo sc je slišala u ob- tožba iz ust nedolžnega fantka. kako žu- gajoče nesrečnemu očetu. ki pogublla celo družino s svojo strastjo iu ne pomi. sli, kako se bo usoda maščevala za krit- tost, kojo s pijanostjo prizadaje obf- tel.ii.... in vcndar je. žal. še toliko slič- nili in jednakih sltičajev. Prošnja. Učenec III. razreda tukaj- šnjc osnovne sole Oto ßernardi je odne» sel od doina daljnogled, ki ga je po nje- govi izpovedi oddal nekcmu fantu. Start- si se prosijo proti nagradi 500 K, da vr- nejo dalinogled lastniku Drago ßernardi, hotel »Balkan«, Celje. »Prva iugoslovanska lesna industrJ- ja v Celju« ie tako jugoslovanska. da na- dleguje še vcdno slovenske stranke v Celju z nemškini' dopisi, in je povrh 5e tako nesramna. da rabi za edino pravil- no Celje v naslovti »Cilli«. Ker poznamo S. Teppeya v ostalem kot pošteujaka. v- paillO, da bo tej izziva-lnl razvadi \ SVO- iih pisarnali napravil eiikrat konec. Dijaška kuhiiija v Celju je piejela od g. ilv. Ov. Serneea. odvetnika v Celju, namesto vcnca umrlemu sodn. nadsvet- niku v p. g. Alojzu Gregorinu 100 K, od gospe Matilde Spindler, urcdnikove so- proge v Celju, 50 K. Policijska kronika. Zaradi tatvin ,n vlačugauja je bila 15. tm. \ Celju aretf- rana 19-letna Matilda Vaupotič iz Pats- vanja pri Mariboru. Dnc H. tm. je prf Stcrmeckcm nkradla 2 moška. dne Ib'. tm. pa pri M. Smolnikar 1 ženski klobuli. Tatvinn prizna. Oddana je v zapore okr. sodišča. — Ker je svojemu gospodarju mesarju Zavodniku. ukradla zapc3tno uro. je bila 15. tin. aretirana služkinfa Ana A^ak in oddana v zapore okrajnesra sodišea. — Due 14. tin. je bil v Celju *¦ retiran 39, letni Anton Korošec h Sv. Lovrenca na Dr. p., ker je pijan nadle- goval po gostilnah goste z beračenjem ler nekai .costilnicarjev ogoljufal za jedi 'an ie v zapore. Mestno gledališce v Celjy. v Si?trt7to ane T9. noremüra 0TW nr/ zvečer se uprizori Sudermannova »Src- ča v zatišju«. Predstava v abonement. ObOinstvo se opozarja, da pride tocno, da ne moti rednih obiskovaleev in poft- ka predstave. ki se začne točno ob osmlh zvečer. Igro režira in gostuie v vlogi Röcknitza g. Oanilo iz l.jubi.iatie. Ttrr? se ne ponavlja. Prosveta. ,\ar. Citalnica v Slovenjgradcu prr- redi v nedeljo dne 20. nov. 1921 ob 2n. uri zvečer veseloigro v treh deianjih "Pri belem konjicku«. Vstopnice se dob€ v predprodaii v trgovini g. Ivana Rojnika ter na večer predstave od 19. ure napret pri blagajni. Ponovi se veseioigra prl- hodnjo nedeljo dne 27. nov. ob 16. uri pr>- poldne. Turistika in sport. »Sport«. Št. AS. Jugoslov. reprezen- ' tanca v Pragi. — Zagreb - Pardubice. — mogli prezirati jasne opravicenosti; gla- soval pa je, kakor sem navedel. tudi za moje predloge. za katere po vseh naŠlh skušnjah ni bilo že vnaprei nobenega h- panja. da bodo prodrli! Tako postopanje odvi>üc:rugi slučaj: Ob casu, ko j-e naš Qregorin $e bn okrajui sodnik v Krškem, sem p*"1 ^ sodišču vložil predlog za izvršilno vknjs.. žbo večie svote pri nekerti posestmku v Krskem. Mnogo tednov sem ^akal za- man na reSitev- Poganjal sem oficijelno brez usf>eha. Konečno sem pisal o- sebno temu okrajnemn sodniku, naj skr- bi. da bo stvar resena. ker vendar ne niaram napraviti pritožbe na nadsodiSöe- Ni trajalo d'oigo, da sem dobil ugod- »o resitev. ^čz dalje časa se pa snidem z na- Sim Oregorinom in ta mi pravi: Ko ie prevzel okraino sodišče v KrSkem. jc našel zemljiško knjigo v hudem neredu. Knjigovodja, Nemec V....... je Imef vs..- oolno ner^senih prošenj na svoji .-.:*v. 134. »IN OVA OUBAi StT3 3 & Zbr;>lav - .Jilevistc 1921. — Stanje pr- ven.siva za sezoi.io 1921/22 dtTo. nov. - Prvenstvena tekma Korotan—MAK. -¦- Koiesarske. inotonie in avtomobilne dir- ke v Zagrebu. -- Beležke. Prvenstvo v nogometu za sezono 1021 22 jc prisodil Lljublj. nogom. PoiT- savtz na podlagi rezultatov doigranili Ulwni: za Liubljano »Iliriji«, za Maribor Slow sport, klubii «Maribor« in za Celjc . \i'n!etik-Sportklubu«. Bnmxina kronika. /inaga jugoslovenskc misli mod vf- šoktišolci v Zagrebu. Due M. tm. sc jc nn /axu'bski liniverzi vršila volitev odbora Jugnslov. akad. podp- društva. Protl bloku hrv. separatistov so postavila aka- dcm.sku društva z jugoslov. programom poet imenoin jugoslov. blok svojo kancTi- dutno listo. ki jc dobila absolutno večino. 5-17 od 1029 glasov. Hrv. separatistieni blok (Radieevci. frankovci in zajcdii:- Carji) so dobili 277, klcrikalci I2S m Trnmbieovei (Dalmatinci) 77 glasov. Na podlagi proporca so dobili: 'jugoslov. blok 14. separatist h. klcrikalci 4 in Dai- matinci 2 odboniika. Razveseljiv re- ziilt::t. Italijanska zlodejstva v Primorju. {/. Trsta poroeajo dva zuaeilna slueaja uasiija Lahov nad nasim narodom v ne- odrtšenem ozemliu. V Pazinu je tamo- šnji zupnik ob priliki neke eerkvenc slavnosti začel brati evangelij v staro- slovenskeni jeziku. Fašisti so priredili demonstracijo in zastopniki vojaške icr civilne oblasti so dcmonstrativno zapn- stili cerkew Zvečcr so pa fašisti na žup- nišču in-na liišali raznili lirvatov razblli vsa okna. —¦ V Marezigah so karabint- ierii pri knictu ßabieu. ki jc bil osumljeii j napada na iašiste in sc jc skrival, prlrc- I diii hišno preiskavo. Da bi od zene'zvc- j del; za n.iegovo skrivališče. so jo mučili in prctepali. Ko jc Babič, ki se jc skrival neJalec od donui. slišal njene obupne klict. je pohitcl doinov in s kamenjem napadel nasilnikc. Karabinijerji so ga na to ustreHli in so, ko je že ležal inrtev na tleh. šc streliali na-nj ter ga razmesari'i. Prcbivalstvo jc skrajno razburjeno. Prcdpnstno veseljaceiije naineraviv- [u . repovedati v Nemčiji z ozirom na nc~ »oxov poHtični m>loža.i in na neznostro ¦ji\.i,injo. da sc bo štedilo. Pri nas Pa Sim* zaeeli s predpustnirni veselicaini, ptesi in zapravlianiem že sedaj. delovni w-a> oa bi radi nckateri še skrčili, kakor da Miio dcžela Fejakov. Uniestna bi bifa met' pri nas takšna prepoved! Popust delavcem pri vozn.ü na že- 4ezmcali. Minister saobničaja jc podpisal >i»'-vp, s katcrhn sc dovoljujejo olajSavc za vožnje delavcein in sieer 50 odstot- kov za vožnjc preko 100 km in za skupi- ne najmanj 10 delavcev. Delavci se mo- ra.n; pri vožnji izkazati s potrdilom žiu l)anstva, da potnjcjo v svrho. da si j)o- iščejo delo. Sekcija Ljubljana L'druzenja jujio- slovenskih inzenjerjey in arhitcktov va- bi svoje članc na izredni občni zbor v sredo, due 23. nov. tl. ob 20. uri v uin- verzini dvorani v Ljubljani. Dncvni reel; 1. Zapisnik zadnjesa občncjfa zbora. 2. zadnja izjava kulturnih delavcev. 3. sin. čajnosti. — V soboto 26. nov. tl. ob 2ü. uri priredi Sekcija v dvorani »Kazinc« v Ljubljani za svoje člane in njih rodblnc družabni večer z ^odbo. Posebna vabila sc nc razpošiliajo za nobeden, tcli dven večerov. Ck) Učiteljska stavbinska zadruga sc jc z ozirom na veliko stanovanjsko bedo y vcciili mcstili due 13. tin. ustanovila v Ljubliaui. »NH meje naše najboljše Ijiidi!« Pod tcni naslovom jc napisal —ski v ljubljan- ski »Jugoslaviji« zelo uinesten članek o razmerah na nieji. kjer bi bili najboli p0- trebni narodni delavci, pa jih nimamo. Tako imanio n. pr. v St. Jerneju nad Muto šolsko poslopje, kjer že od 1. 1914 ni učitelja. Državna ineja ^re tik za cer- kvo. Ncmci so takoj po doloeitvi m-jje 30 liiintit stran od nje otvorili svojo solo in poslali tja ncitelja. Mi imamo šolsko Po- slopjc, a oblasti ne posljcjo gor učitelja. Na Reinsniku je trirazrednica, pa sanio en učitelj. Na Kaplji je voditcljica sole žeiiska. Tako nasteva pisatelj se veC slučajev, ki jasno kažejo, da naša šolska oblast obmejiiiin krajeni posveča^ vse premalo pozornostü Dogsisi« m.ü in vse poKanjanjc, karanje in žuifa- nif sodnijskeKa predstojnika proti tciTTTi .kn.-iKovo.clji jc ostalo brezuspeüno, pa tiuri ovadba okrajnega sodnika na okrn- ino sodišče v Novo mesto ni imela dru- s'u'ii uspelia. kakor da jc ta »inali Bog« ¦i. -ropil še bolj predrzno; in Oregorin je k.r.alu čutil. da inia ta knjigovodja po- sebno zaslombo pri okrožnem sodišču. >Vsled tej?a«, mi je naš QreKorfn pr**vil. »mi ni preostajalo druzega. kakor da sem čisto sani upisoval sklep za skle- D' ¦;) iz tega velikanskeica kupa zaostalth akiov v zcmljišne knjiffe, dokler ni bila ze^iljišna knjiga v popolnem redn.« In s tt'rn je nehal upliv knjigovodjc, h katerc- n'ii; so zahajale prizadete stranke. da k iiiiiostno (?) rcšil jedno ali drugn tew prošenj! ... »Ko sein«, je pravil (irefforin dalje, M/neje pnšel na okrožaa sodišče v Ncvo mesto, kjer so vedeli, na kak nač!n vtitt napravil red, me je pa taeasni precT- «.ečnik okrožnega sodišča 5e grajal. za- k;v sem knjigovodji V___•. napravfl ::.!:.ko težav, — (dass ich ihm so viele Schwierigkeiten gemacht habe).« Sapi- :-Vi sat! Vsa cast takemu narodnjaku in tako ;¦:¦¦,vrgičnemu in vestnemu sodniku! Iz Savinjske doliue. In zopet sc jj ! PqIlücI vihar. Zato se ozrimo malo \* ! preteklost. — $c vedno imamo pri nas __ posebno pa v Celju — dovolj zastmp- Ijcvalcev državne misli, ki namenoma razširjajo tendeneijozue in nevanie go- vorice, — tajno seveda, od ust do usr »strogo zaupno« <— ki prihajajo tucli \ našo dolino. — Dolgo se je mudil nas kralj v tnjini. ker mu bolezen ni dovolita. povratka v domovino. Ta okolnost je da- la osobito zagovornikom republike po- vod, da so razsirjali raznovrstnc in go- rostasne storije. In tako smo dobili svo- ječasno iz Celja poročilo. — samo naj- hnjSe hočem navesti — cfa jc btt kralj v Parizu umorjen, kar sc govori po vsem mestu. In dva dni pozneje so prinašall vsi listi razveseljivo vest, da je kralj zo- pet v domovini. — Drugi slučaj: Operei- ni igralcc -- ekskralj Karl — kakor ga je iniciioval ncki francoski list, poieti na Ogrsko. Nasa vlada je ukrenila tako?- !>iijs> iiiobilizaci.io nekaterih mlajših letnf- kov, kojemu pozivn so sc .naši rant je rn- dcvolie odzvali ter hiteli pod zastavc, dejstvo, ki ni dalo miru razburljivim živ- cetn razdiralcev domovine. Iz Celja 3c zopet prišel glas. češ ker mobilizirarfflo in tucli marsiramo v Albanijo. so zasedli Italijani — Jesenice. (jovorica se je bli- skorna razširila po Sa\-injski dolini in Tc pescica razsodnih ljudi ni nasedla tcj v Celju pristreženi izmisljotini. Za božjo voljo! Ali nimate Celjani dovolj varnost- nih organov, ki bi niorali priti na sied razširjevalcem takšnih vzncmirjajočih vesti, ki utegnejo imeti lahko dalekosež- ne posledice? — »Naprej« piše, da je bi- la mobilizaeija nepotrebna in državl škodljiva. ker je stala baje 200 milijonov dinarjev ter državi donesla le blamaZo. Koliko je na tem resnice? Poglejmo si uspeh mobilizaeije. Prvič je stopüa na5a vlada na plan iz svoje dosedajue ponii?- nosti napram antanti. in lc tcj pokazala zobe ter malo zarožljala s sabljami. Hrezdvomno je bil tak korak viade na mestu in uspešen, kajti antanta je izgna- la ekskralja Karola s Zito na Madejro. ogrski parlament pa prisilila k sklepti, da Mabsburžani ne bodo nikdar več pa- ševali na Ogrskern. Tudi v Albaniji .e nastopila naša vlada z isto odločnostjo kot na Ogrskem; naša vojska ie pogna- la Albance v prvotne svoje meje. Antan- ta sicer ni posebno prijazno pozdravila •tega vojaškega ukrepa, vendar je nanjo moralno učinkoval, (ja je določila Alba- niji meje, nam pa prisodila v varst\-o svojili državljanov vsaj nckai oiiih stra- tegičnih točk. ki smo jih imeli leta 1913. Slava in cast državi, ki jc v stanu s kras- no svojo vojsko vpostaviti mir in red na svojili nevarnih granieah. Prvič sc Jc pokazala Tvoja neizprosna sila na orf- zorju. Videl Te je ves svet. ki se je srs daj prvič prepričal. da vlada pri nas red. ki ga vzdrzuje v prvi vrsti naša slavna vojska. Blagor državi, ki ima disciplini- rano armado, ki daje mirnemu in zdra- vemu razvoju mlade Jugoslavije najbolj- se jamstvo udnsila je vihar. Rajhenburg. One 27. oktobra sc je vrsil uradni ogled za zidanje nove sole na Senovem. Pa mislimo, da bo se dosrl vode poteklo ])o OolŠki, predno bo iz moke kruh. 2e zjutraj so sc gospodjc zn- stopniki oblasti oglasili pri tukajšnjcm župniku ter se ž njim nripeliali na Seno- vo. Popoldne so pa zopet srkali sladko vince za farovško mizo. Mi bi tega ne o- menjali, da ni prav na vecer navedenega dne robantil župiiik čez oblasti in vlado v neki tukajšnji gostilni, da se je kar kadilo. Ker dotični gostilničar ne pleSe po župnikovi viži, mu je grozil z uniec- njem. (Pristno krščansko!) Kričal je, c?a jc vlada korumpirana, oblasti konunpl- raue (dober tek. gospoda!), da so demo- krati lumpje. falotje, obiral po vi;sti tu- kajšnje naprednjake ter se lotil tudi nad- učitelja. ki mu bo pri prvi priliki seveda zopet delal štafažo. Pri vsem tem divja- škeni kriku mu je prav krepko sekirndf- ral njegov mali vinski bratec, ki že prar dobro posnema svojega gospoda v finlh inanirah, zato pa sedaj pogostokrat prf- haja v tisto gostilno hrulit minie goste. lidino pravilno bi bilo. da pokliče lavaw- tinski skof ta dva nemirneža na veČt?- denske eksercieije v kak samostan. S tn- kim brezobraznim vedenjem sc jemlje intcligenci ugled med preprostim naro- dom. Sratnota! Socijalna poütika. DELOKROCi OBClNSKIH SODI$C ZA POBIJANJE DRAOINJE. Ker vUuiajo ponekod nejasni pojmi glede delokroga ten sodišč. prinašanio izvleček najvažnejšili frestopkov, ki jili navedena sodišču zasledujejo in kaznn- jejo: Kdor nima označenih cen življenskifi polrebščin v trgovini ali na trgu ali jili noče izobesiti na vidnem kraju, se kaz- nuje z zaporom od 10 dni do 3 meseccv in v denarju od 1000 do 10.000 dinarjev. Kdor kopiči življenske potrebščlne v večji množini nego jih sme po obsegu svoje trgovine običajno imeti, se kaznu- .ic z zaporoni od I nieseca do I leta in v lienarjii od 25.000 do 200.000 dinarjev. Kdor narcdi potrebščine nerabne. da bi zmaujšal niih količino ali omejil njih pro- dajo. ali kdor ponuja višjo ceno od na- vadne. zato da bi si pridobil prvenstvo -meü kupovalci, se kaznuic z zaporoni od 10 dni do 3 meseeev iu s- dcnarju od 1000 do 50.000 dinarjev. Kdor prodaja življenske potrebščT- ne preko cen. ki so določene. se kazntrte v. zaporom od 1 meseca do I leta in v de- narju od 25-000 do 200.000 dinarjev. Isto kazen dobi, kdor krivo tehta ali zmanjšuje porcijc pri prodaji. Kdor kupuje življenske potrebščlne plačevaje višje cene nego jih je določil občinski odbor, se kaznuje z zaporom TO dni do 3 mesecev in v denarju od 1000 do 10.000 dinarjev. Kdor se bavi z verižno trgoviuo 7-\- vljcnskih potrebščin ali se sPušča v dru- ge nečedne spekulacije, ki merijo na po- draževanje cen življenskih potrebščin. se kaznuje z zaporom od 6 mesecev do 5 let in v denarju od 50.000 do 200.000 di- narjev. Za živijenske potrebščine se smat- rajo: hrana (semkaj spadajo tudi živaTI, namenjene za klanje), obleka. obutev, kurjava. razsvetljava in milo. kakor tu- di materijal za izdelovanie teh predmt- tov. Narodno gospodarstvo. Iz drž. trtnih nasadov v Sloveiiiji se bo oddala spornladi 1. 1922 večja množl- iia vinskili trt in sicer 90.00f.i cepljenk, 111.000 korenjakov in 600.000 ključev. Opozarjanio tozadevno na razglas v h\- seratnem delu! Izvoz mclase za lctošujo kampanj6 ne bo iz uaše državc dovolien. ker sc rnora v srnislu sklepov ministrstva poljo- privrede prihraniti za domaee potrebe za izdelovanja špirita in z ozirom na po- manikanje zivinske hrane tudi za krnm Petrolejski vrelci v Jugoslaviji. Mi- nistrstvo za sume in rude je podelilo pra - vico izsledovanja petrolejskih vrelcev v Hrvatski znani ameriski družbi »Stan- dard Oil Company«, ki osnuje delni8^o družbo, v katcri bo naša država 'udele- žcna s 25%. Proüaja bakrenega kamna. Okr. gla varstvo \ Celju naznanja trgovski Tn obrtniski zbornici v Ljubljani, da se pro- da na ofertalni licitaciji ca. 340 ton ba- krenega kamna (Kupferstein) z vsebino približiio 2\% čistega bakra, Icžečcga pri Drž. cihkarni v Celju due 22. now tl. O- fertalne ponudbe, ki morajo biti v zatvo- renem kuvertu pod pečatom, opremlienc z 20-dinarskim kolkom, se bodo spreie- male inieimvanega dne do 11. lire dop. v pisa.rni raviiateljstva drž. cinkarne. O o- staliH dražbenih pogojih se iuteresenti lahko infinmiruio pri okr. glavarstvu v Ce'.iu. soba st. 7 med uradnimi urami. Borza 15. nov. Naia valuta se počasi, a trajno dviga. Beograd, valute: dolarji 67,marke 30, leji 48, levi 44, devize : London 260, Pariz 445, Praga 74.50, Dunaj 1.15, Berlin 28, Mi- lan 269, Budimpešta 7.50. Curih, devize: Berlin 2.07, Newyork 5.29, London 21.05, Pariz 38.70, Milan 22.40, Praga 5.70, BudimpeSta 0.55, Zagreb 1.90, Bukarešta 3.30, VarSava 0.16, Dunaj 0.20. avstrijske 2ig. krone 0.12. Razne vesti. Stražni viharji so divjali 10 in 11. t. m. v Dalmaciji in Bosni. Ve,č parnikov se ie potopilo. V Bosni je vihar prevrnil Steinbeissov vlak na vožnji iz Knina v Drvar. Huda Dalmatlnka. Margarita Ma- tijevič iz Zorače v Dalmaciji je Ijubim- ka!a s svojim rojakom Nikolom Bu- drovicem. On je neprestano zahtevaf od nje, naj stop! ž njim v intimnejSe odnoSaje, kar mu je ona obljubila, a pod pogojem, da zaprosi pri njenib starišrh za njeno roko. Pred nekaj tedni, ko se je vračala v vas, |o sreča Ijubimec in jo prične nagovarjati in napadati. Ker je že biia noč, vas pa oddaljena, je nastala med njima obu- pna borba. V najkritičnejšem momentu ie ona potegnila iz žepa ribiSko bri- tvico in je reSila svojo cast s tem, da je ljubimca oropala moške sile. Mar- garito je sodišče izročilo državnemu pravdniStvu. Zadnja por«?ČBla« Cehi se nočelo maščevati. Praga, 15. nov. Min. prtMis. dr. Be- neš je izjavil odposlancem nemške parla- mentarne zveze med drugim, da se bo vlada bavila z dogodki v Kraslicah in nc bo postopala ozkosrčno. Noče se maŠCe- vati nad nemSkim prebivalstvom. ki sc ni odzvalo mobilizaenemu pozivu. Velesile v principu za razoroženit. Washington, 15. nov. V današnji se^l razorožitvene konference ie Balfour izja^ vil. da Anglija načelno sprejme ameri- kanski predlog glede orneiitve oboro^e- vanja na morju. Admiral Bato je v im?r- nu Japonske dejal, da sprejme njegova vlada amerikanski predlog s pridrzkow Italijauski delegat Schanzer je izjaviT, da Italija, odobrava predlog. 6grs%a snuje narodno armado. Budimpešta. 15. nov, Minister za iia~ rodtio obnimbo poziv-lja moško prebivaT- stvo od 17. do 36. leta na prostovoljm vstop v narodno armado. Obveznost traja 12 fet. ' ; Poljslia ni zadovoljna z Rusijo. Varšava. 15. nov. Začasni poljski o*- pravnik poslov v Moskvi Knoll j« po- slal sovjetskemu komisarju za zunanjfe Meobrabljive kavčukpete za čevlje Siran 4. »NOVA DOBA. S;ev. 13-1 Poštnl ček. rač. 10.598 .n .ft ^dpusaiom.xav. #*aIB«« "I (AN I Ml IlllUrl9' obp^iuie po ä .tfSLW 01 ' % Frede^oir« ulB 15 V ^CljU JUJHLO JL iHJt MJPl^lTl» **iri in pol *d »to 1>^2 |ol »eüervni zaklaeD 128.000 K. Rentnino in invalidski davek plača zadruga, ne da bi ga vlagateljem zaračunala. Hvanilne wloysi 2,000. ^:•:) K zadeve Cičerinu noto, v kateri pravi, da poljska vlada obžaluje, da sovjetska vlada doslej ni izpolnila še niti ene to5- ke rusko - poljske pogodbe, vkliub t<- mu, da je poljska vlada v sniislu pogost- be vzpostavila diplomatske odnošaje s sovjetskn Rusijo. Sovjetska vlada zavla- cnje izpolnitcv obvez in daie vedno Ie nove obljubc. Vsi roki za plačilo odškod- nine so že potekli in še vedno nič ne ka- že, da bi bila sovfetska vlada pripravlje- na izpolniti obvezc. Lastnica in izdajateljica: Zvezna tlskarna v Celju. Urednik: Vekoslav Spindler. Tis'ca: Zvezna tlskarna v Celju. Ženitna ponudba Mlad, inteligenten gospod s piemo- ženjem 1,000.000 K, se želi v svrho ženitve spoznati s gospodično, katera hi imela po- sestvo, čc tudi tnajhno. Tudi vdove od 25 — 30 let z 1 otrokom niso izključene. Cenj. ponudbe s sliko, katerera so vine, na upra- VO ::Nove Dobe" pod Sifro „spomlad 1922'. Tajnost strogo zajamčena. 1198 1 — 1 Poslano*>. Cast mi je, javiti si. občinstvu, da VSled previsoke cene premoKa in «JtukWi upravnih stroškov ni mogoče mi odpreti parno in kadno kopališče, ker bi sicer prišle kopeli predrage za meščanske slo- je. — Obenem si nsojam naznaniti si. ob- činstvu. da sem se že obrnil radi stibven- cije za nadaljuo vzdr/.cvanje kopališCa 11a dežclno vlado, katera je pa prošnjo /avniilii. Istotako je tudi občinski odbor mesta Celja odklonil nio.io prošnjo radi siibvencijc. pac pa k dovolil popust pri vodi — katere prejšnji lastnik ni nikdar plačeval — ier popust pri elektriki. ka- tere v kopaliSču sploh ni. in to le kot pro- tiiishiRo zato, da dam polovične karte levniin občanom. Iz tega je ra/.vidiio. da ui mo.ia krlv- da, ee mora ostati niesto brez kopali- šča. temveč krivda onih kompetentnlri faktorjev. kateri nimajo nobenega inte- rcsa za higijenično stanje prebivalstva. Toliko v pojasnilo si. občinstvu In vseni časopisom. ki so poroeali 0 tej za- devi. 11S6 1 Lastnik kopališča. ¦') Za vsebino ne prrvr^ci'vi urcdništvo nobene odgovomosti. Ad št. 6742-21. Cello Mufita TRGO'JiNA § (nasproti Narodnemu dornn) t priporoča suojo zalogs po nizkih cenah Razglas ylede oddaje vinskih trt iz državnih trtnih nasadov. S tern se daje vinogradnikom na znanje, da se bodo pomladi leta 1922 oddajale trte iz drž. trtnih nasadov v Sloveniji (Vinarsko nadzorništvo v Ma- riboru ima na razpolago okoli 70.000 cepljenk, 25.000 korenjakov in 200.000 ključev in Vinarsko nadzorništvo v Novem mestu pa 20.000 cepljenk, 86 tisoč korenjakov in 400.000 ključev) po sledečih cenah in sices : 1. cepljenke I' za 100 kooi. 350 K „ Ha „ 100 „ 150 „ 2. koreojaki Ia „ 100 „ 70 „ „ H2 „ 100 „ 35 „ 3. ključi I1 „ iOO „ 20 „ „ na ,,ioo „ 10,, Te cene veljajo leza manj imovite posestnike, ki doprinesejo od pristojne občine tozadevno potrdilo. Vsem dru- gim naročnikom se bodo trte zaraču- nale za 75° 0 dražje. Nasprotno se cena v slučajih dokazane revščine zniža za 25%. Nadalje veliaio te cene Ie na od- dajnem mestu v pristojni drž. trtnici. Omot in dovoz na železnico aii pošto se zaračuna posebej. Trte dobijo le vinogradniki iz Slo- venije, ki se zavežejo, da bodo iste sadili na lastni zemlji. Pri dodelitvi korenjakov se bode oziralo v prvi vrsti na one naročnike, ki nameravajo zasaditi lastni matičniak, pri dodelitvi ključev pa na one, ki cepijo trte za lastni vinograd in ne za prodajo in ki prinesejo tozadevno po- trdilo pristojne občine. Naročila se sprejernaio pri drž. trtnih nasadih in pri pristojnem vinar- skem nadzorništvu (v Mariboru ali v Novem mestu) in sicer najkasneje do konca novembra 1921. Po tem roku se trte razdelijo sorazmerno med vse upravičene naročnike, katerim se do- stavi tozadevna nakaznica. Vsak naročnik, ki se mu nakažejo naročene vrst trt, je obvezan iste pre- vzeti in plačati. Naročniki, ki dobijo dodeljene druge sorte, nego so jih na- ročili v nadomestilo, morajo nakaznice, če dodeljenih vrst ne želijo, tekom 14 dni s priporočeno požto vrniti, dru- gače so tudi oni zavezani nakazane trte prevzeti in plačati- Ljubljana, dne 8. novembra 1921. Pohrajinsha uppava za SIoseDijo oddelek za kmetijstvo Razšipjsjte „Novo Dobo"! Prodajalka prodaja'.Ec se išče za takoj v trgovino usnja. Re- flektant: naj se predstavijo vsak dan od 12—13 lire pri g. Kapus, Gregorči- 1176 čeva ulica 7. 2—2 Fr Fagancl, CeIjs, Bosposka ZB llCnifl CEUI.39RSKE UJIIJV POTREBŠČIHE wseh vrstpo najnižji dnev.ceni Prepričajie se! 1175 10-2 CENE ZMERNE! iiiln in ita TRGOVINA Celje, Kralja Petra c. , - *e prlporoča za - x mnogobrojni ot>isk ^ V zalogl v»e wove so- i kolske potrebSčine! ^ IPOSTREŽBA TOČNA! lTl.lSlt nice in SčurKI ¦ ^s ter ve« mrc«s ifiora poginltl, če se vporabljnjo tnoj? ?:•.-..:- kuSenonajboljŠainpovsodhvaljeimsri...! •: ¦ kakor: Za poljske in hišne iai:Vi id - ., podKane20K, šfurkeposebno močna \ rst:i 26 K, posebno jnočna tiu.kfr. aj,a s( r 15K,un!čev. mollevlOinso K, prašek mrčesoin 10 in 20 K, tinkt 11:1 protl Liin pri ljudefi 10 kron, niazllo <:;i uši pri ,ri vJnl 10 kron; prasek za u§i v oblel :¦ peril« 10 in 20 K, tinktura proti mrües ; sadjuin zelenjadi (uniCevalec. rasilin) ]:.*• šek proti mravljam 10 in 20 K. P: dovalci imajo popust. Pošiija po onv; Zavoct za ekspoi < MJiinker, Zagreb 37, Peu'*^,-.» ¦ etllca 3. 55. Ugodna ppililsa! Imam za prodati pol vagoiin žgane žice št. 22, kakor tudi ca dva vagona napol sladkega sena po jako nizki ceni. Kupim vsako množino lepeca suhega, bukovega ter bukove in hrastove prage. Cenj. naročila in ponudbe poslati na FR9N10 DROBNICi trgovec, Laško. J 1138 8-7 Ogiejie si manuf aKturne trgovino jr. ik:xji>isz Celje - Gaberje št. 16, nasproti vojasnici prestolonaslednika Alsksandra Priporoča se vsem odjemalcem: na drobno in debefiu. Dospela je velika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, šifonin raznovrstno manufakturno blago. |_---------------—------J Stavbeno in galan- ter1|8ko Kleparsfvo j&nt. loiia nan. Fronjo Dolzan Celje» Kralja Petra cc«ta 8 ¦e prlporoda *a lzdolavo vaakovratnih ¦tavtoenlh In »alanterijakih del. ^rltJ» I streb, zvonlkov, popravila l»tia, n»- fpnva »trelovodov ltd. Izvriltev to6««- Cfene smerne.Za lzvriena dela so Jamoi. ¦ ______-_^_a^^ priznano dobri cevlji znamke „ZORA" in raznovrstno perilo najceneje 9. Fpcce. Celje Aklcsandrova ulica 4 u: 1185 1 ___