NO, 222 Ameriška Domovina DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) “UBIJ POPA.” — To je klic užili v katekizmu. Izgleda, da /1'n/l E R K CA Ih-HOiVIE AMERICAN IN (PIRIT IN LANGUAQ6 ONLY SLOVENIAN MORNING NGWSPAPCR titvcev po Hrvaškem in se ga tudi drže. Dne 11. septembra je bil ubit v Vrhovcu blizu Ozlja župnik Ivan Stankovič. Ob enajstih po noči so partizani pridrveli v župnišče in župnika prerešetali s kroglami. Pokopan je bil na pokopališču žakanje blizu slovenske meje. Tudi to spada v poglavje o svobodi vere. “TAJNA MLADINSKA HR-V(ATSKA ORGANIZACIJA” “Lj.. pr.” piše, da je bila 31. avgusta v Zagrebu pred okrožnim sodiščem razprava proti študentom, ki da so ustanovili tajno maldinsko hrvaško organizacijo. Predsednik je neki Radovan Grgec. Ta je bil tudi predsednik “Marijine družbe.” Vsi ti mladi “zločinci” so bili člani Marijine družbe za študente. Njih hudobija pa je bila v tem, da so imeli tajne nedovoljene sestanke, kjer so govorili v protiljudskem duhu. Organizirali so se v “trojkah” in pripravljali celo tajen list, v katerem bi širili protikomunistične nauke. Ker se kaj takega seveda ne sme v “svobodni” Jugoslaviji, so fantiči obsojeni na kazni1 od enega leta do pet let. Gospodinja Zora Hager, ki jim je dajala zavetje, pa na šest let. In Jugoslavija je rešena. SMRTNA OBSODBA. — Na smrt je bi) bosojen v Zagrebu hudič birmo posebno sovraži. Zagrebški pomožni škof dr. Lah je delil meseca avgusta birmo v župniji Konjščina blizu Zagreba. Po zgledu iz Lanišča je prihrumela grupa komunistov— tujih ne domačinov — in hotela udreti v cerkev. Verniki so cerkev pravočasno zaprli in zaklenili, da niso mogli vlomiti. Udrli so zato v zakristijo. Tam so se med birmovanjem znesli nad škofovo obleko (fenola). Strgali so jo in potem slovesno nesli v (Dalje na 3. strani) ------0----- ' Vlada bo naletela na opozicijo za pomoč Evropi Zlasti senator Taft je proti temu, boječ s« novih bremen za doma Washington. — Trumanova administracija bo imela težko delo, če bo hotela pregovoriti knogres za 20 bilijonov dolarjev pomoči Evropi. Senator Taft pravi, da je šla vlada previsoko s številkami. Taft je rekel, da je on pač zato, da se nekaj potroši z namenom, da se ustavi komunizem, je pa nasproten temu, da bi to povečalo davke doma in ustvarilo novo lOmunisli so dali ^AM_afVV kongresu navodila za občuten izredno zasedanje CLEVELAND 8, 0., WEDNESDAY MOBNING, NOVEMBER 12, 1947___ PRAVUO, DA BO y|a(|a {0 |)0 SESTANEK, DA SE LETO XUX-VOL. XUX Iz teh navodil je jasno razvidno, da govori iz njih Kominterna New York. — Ameriška ko- | Vladni vremenski urad napo-l veduje za Cleveland ilanes dokaj j mrzleje, da bo najbrfc zmrzovalo. Lastnike avtov švarijo, naj denejo v radiatorje alkohol, da jim ne zmrzne voda. čez dan bo kazal toplomer munistična stranka je dala v okrog 40 stopinj, za (jrevi pa na-javnost program, ki ga je povedujejo okrog 20 stopinj. Si-predložila kongresu za izred- noii je kazal toplomer 38 sto-no zasedanje. Program je oči- P'nL vidna manifestacija Kominterne, ki so jo obnovili evropski komunisti. Ameriški komunisti pravijo v'svoji poslanici na kongres, da je ameriška zunanja politika hujskanje na vojno, inspi-rirana od Wall Street# in Marshallov načrt za obnovo Evrope ni drugo kot namen Žed. držav, da si pridobe vojaške baze po svetu v pripravi za tretjo svetovno vojno, ki bo v glavnem proti Sovjetski Rusiji. Ameriški komunisti dalje zahtevajo od kongresa, da zopet vzpostavi sodelovanje Zed. držav in Sovjetov, naj gleda, da ostane privilegija vetiranja v Zvezi narodov, naj prepove^ vsako vojno propagando, naj zahteva splošno razorožitev ter da naj dela na tem, da se uniči vse atomske bombe ter ustavi vsako nadalj-no izdelovanje istih. Henry Wi V Cleveland je dospel Henry Wallace, bivši podpredsednik Zed. držav, katerega je sunil Mr. Truman od vlade. Zdkj hodi po deželi in dela propagando za vse, kar je proti principom Zed. držav. Nocoj ob 8:15 Po govoril v mestni glasbeni dvorani pod avspico Progresivnih ameriških razdvojila, ker hočejo komunisti preveč Socialisti so se Mm uprli, ker hočejo komunisti vso moč Praga. — Med komunisti in socialisti je prišlo do političnega razkola, ki zna povzročiti razdor v vladi ali v parlamentu. Vzrok je ta, ker zahtevajo komunisti pri vladi tudi zastopnike organizacij, ki niso bili voljeni od ljudstva. Temu so se pa uprli socialisti, ki trdijo, da smejo biti v vladi samo zastopniki organizacij, ki so bili voljeni direktno od naroda. Komunisti hočejo pri vladi zastopnike delavcev in drugih organizacij, ki so dbminirane od komunistov, pa ki niso bile na glasovnici pri zadnjih volitvah. Socialisti se pa sklicujejo na postavo, ki določa, da smejo biti pri vladi samo zastopniki političnih strank, ker so samo ti direktni zastopniki ljudstva. Socialisti pravijo, da se komunisti dobro zavedajo, da pri volitvah ne bi dobili večine, zato se zdaj poslužujejo take taktike. Nek komunistični žur-nalist je pa izjavil, da bo svet živel v strahu, dokler ne bo povsod zavladal komunizem, ZDRUŽITA OBE GODBI Mr. Anton Grdina sporoča, da se bo vršil v pondeljek v SND na 80. ceati sestanek mož in fantov, ki so igrali pri godbi sv. Vida. Sestali se bodo z godbeniki od sv. Lovrenca z namenom, da se Iz obeh napravi eno močno in veliko. Godbeniki sv. Lovrenca imajo vaje vsak pondeljek v dvorani SND, zato je lepa urilika za tak sestanek, škoda bi bilo dragih inštrumentov, ki zdaj počivajo brez hasni. Tisti nekdanji godbeniki od sv. Vida, ki ste pri volji uresničiti tako idejo, pridete lahko v pondeljek na dom. Mr. Grdine na 62. cesto in se boste skupno odpeljali v Newburgh. Obnova Nemčije je potrebna za obstoj vse Evrope Tako je povedal tajnik Marshall senatnemu odseku ti tuje zadeve Washington. — Državni tajnik Marshall je pričal pred senatnim odsekom za tujezemske zadeve, da je potreba zgraditi ekonomijo Nemčije na taki točki, da se bo sama vzdrževala Rune drobne novic« h Clevelanda in fe okolici Slabi teki— Trgovec Albert Simens, 694 E. 200. St., je menjal dva čeka, ki sta se pozneje izkazala zanič. Enega, za $400, je menjal nekemu mehaniku iz Euclida, drugega za $125 nekemu dijaku iz Euclid Central višje šole. Mr. Simens oba pozna, zato jima je zaupal, da sta čeka dobra. Zadevo ima v rokah policija. Molitvena ura— Prihodnjo nedeljo imajo članice Zveze slovenskih oltarnih društev molitveno uro od 2 do 3 popoldne v cerkvi sv. Vida. Članice naj prinesejo s seboj knjigo "Večna molitev.” Molitve bo vodi! duhovni vodja Rev. Julij Slapšak. V Florido— Včeraj sta se odpeljala v Florido Mr.in Mrs. Frank Ivančič iz Saranac Rd. Ostala bosta tam čez zimo, kot že več zadnjih let. Želimo jima prav udobno bivanje v toplem floridskem podnebju. Grdinovi koledarji— Firma Anton Grdina in Sinovi naznanja, da ima na razpolago lepe koledarje za prihodnje leto in sicer raznih vrst, kot V!H)to leto. Vsaka odrasla oseba ga lahko dobi v prodajalnah narod” in ustaško glasilo “Spremnost.” V ustaških listih je ta žurnalist slavil Paveliča in njegovo vladavino. Radi teh člankov je proglašen za vojnega zločinca in obsojen na smrt. POLNA MERA 'SVOBODE. — Velika svoboda, o kateri sc toliko piše, ne velja samo za katoličane, ampak tudi za druge vere. Komunist sovraži vsako vero. To spada v njegov katekizem. Kako tudi pravoslavni uživajo svobodo, naj priča sledeči dogodek: “V začetku julija letos so v Pakracu na Hrvaškem, kjer fe tudi precej pravoslavnih, posvetili novega vladiko, to je pravoslavnega škofa. Kot posveče calec je prišel iz Beograda nek' nadškof. Navzoča sta bila š* dva škofa. Slovesnost je potekla v redu. Proti večeru so škofje sedli na voz, da se odpeljejo na železniško postajo. Komaj se je začel voz pomikati^jih je nhpa-dla najeta druhal. Začela jih je obdelovati z gnilimi jajci in gnilimi jabolki. Voznik je sicer hitro pognal, toda sramotilci niso odnehali. Stali so ob vsej poti in uganjali svojo surovost. Oblasti se niso ganile. Na postaji sc se zatkeli v čakalnico, pa so še tam vanje metali kamenje. Po-stajenačelnik jih je končno take zaščitil, da jih je spravil v svoi urad in se sam postavil pred vrata. Zaklical je druhali: “‘Nava lite na me, če upate. Ta pisarna je državna last.” Besede “državna” so se komunisitčni divjak' ustrašili. Škofje so se pri načelniku nekoliko očistili in potem vendar srečno odpotovali. Dobro, da sedaj teh škofov m zapro kot povzročitelje nemirov kot so napadenega Ukmarja v Lanišču. NAPAD NA BIRMOVANJE. — Na birmo imajo komunisti posebno piko. Pri birmi govorimo o darovih svetega Duha. Nehote se človek spomni ob teh napadih na birme na one grehe zoper svetega Duha, o katerih smo se Senator George, demokrat Gostije je rekel, da pomoč za inozemstvo ne sme biti kupljena na račun domače ekonomije. Ako bomo šli po tej poti, je rekel, bo prišel čas, ko bomo sami potrebovali relif. Senator Taft je rekel, da pri-liguje predsednik Truman dve nasprotujoči si doktrini: pomoč Evropi in nižje cene doma. Toda hočemo imeti Marshallov načrt ža odpomoč Evropi, ne moremo imeti nizkih cen doma; ako hočemo nizke cene, moramo pozabiti na Marshallov načrt. oniranje živil in kontrolo zahteva povrnitev cen kot so bile leta 1946, naj obdavči vse dobičke ter odpravi prodajne davke. Gornja prpioročila so bila odposlana vsakemu senatorju in vsakemu poslancu ter podpisana od Williama Z. Foster-ja, predsednika stranke ter od Eugene Dennisa, glavnega tajnika. Stalinu je naročeno, da mora paziti na zdravje Stockholm. — Tukaj se je ustavil dr. Brandao, ki je bil brazilski poslanik v Moskvi in ki je zdaj na potu domov, odkar pretrgani diplomaski odnošaji med Brazilijo in Rusijo. Dr. Brandao je povedal, da je Stalin pod strogim zdravniškim nadzorstvom, in da ne sme reševati nobenih težjih problemov. Zato ga zadnje čase tudi ni bilo videji pri raznih državnih vrši-tvah. Toda Stalin ima še vedno velik vpliv pri vodstvu države. Dr. Bradao je tudi rekel, da ni slišal v Rusiji nič o kakih atomski bombi. Res pa je, je rekel, da je več nemkših učenjakov v Rusiji, ki se trudijo pro-najti tajnosti atomske sile. Vest o ruski atomski bombi precej šopa, trdijo poročila Pariz. — Francoski časopis Intransigeant je prinesel iz Prage poročilo nekega John Griggsa, da so sovjetski znanstveniki 15. junija napravili prvi poskus z atomsko bombo. Baje so jo razstrelili blizu Irkutska v Sibiriji in da so slišali detonacijo 19 milj daleč. Ta vest, trdi časopis, je prišla iz Moskve in preko Prage. Toda ko so vprašali pri češkem ministrstvu za informacije, če je registriran kak poročevalec z imenom “John Griggs,” je bilo to zanikano. Češka postava zahteva, da je vsak poročevalec registriran pri ministrstvu. izvolila Reutherja Romunski voditelj Maniu je bil obsojen v ječo do smrti Bucharest. — Dr. Juliu Ma- V Italiji je na stavki 9,000 delavcev Rim. — V Rimu, Neaplu, Flot__________ _ __ _ renči, Milanu in Turinu je odš o nju> V0 3. strani) ložajih, bi me bil gotovo pocukal za rokav in rekel: “Japček, nikar, te bo!” Jaz bi se pa moško odrezal : “Oh, kaj bo ena taka gnida, počakajte, pa boste videli, kako se bova nosila po tejle rebri.” Bil sem popolnoma sam v tistem kraju. Moji solovci so plašili srnjad kdove kje onstran hriba, drugega lovca tudi ni bilo nikjer ne videti ne slišati. Zato sem sklenil, da si bom medveda izposodil, čeprav je bila lovska sezija nanje že minila. Kar tukaj ga bom del iz kože in jo skril v avtu. Potem jo bom dal ustrojit in jo zatem pogrnil pred posteljo v večen spomin na ta dan. Kar fletno bo, ko bom stopil z boso nogo a mehko dlako. Eno tako ima prijatelj Gašper Korče, ki jo je sam potegnil medvedu preko u-šes, pa ga niti vprašal ni, če sme ali ne. O tisti Gašperjevi koži bomo še dosti govorili v tej koloni, ko pride čas za to. Ko sem vse preračunal, kako bom medvedovo kožo uporabil, sem postajal že kar nestrpen. Komaj sem čakal, da bi prišlo d.o dejanja. Sled je vodila po rebri sem in tje, kot bi mrcina ne vedela prav, kam naj se obrne. Končno se pa Izgubi v gosto grmovje, s katerim je bil hrib .tam poraščen. “Aha,” sem si rekel, “torej tukaj 1« si si postlal. Kar malo počakaj, te boin kmalu brcnil z listja in te privlekel za ušesa ail pa za rep iz grmovja.” Uvidel sem, da ne morem v gosto grmovje drugače, kot da se spravim na 'vse štiri, z drugo obesedo: na obe premi. Kar nič nisem pomišljal, kaj bi. O-besil sem si puško čez pleča in začel riniti v grmovje po rokah in kolenih. Pazno sem gledal predse, ker sem moral koncem konca vseeno paziti, da bi medveda ne pohodil ali se zavalil nanj. Pazije na jutrišnjo kolono, boste videli, kako se je vse to razšlo. fl " AMERlSK* PO« Krščen denar POVEST Dr. Ivo Šorli Ko ji je pa kmalu . potem jale skoro naravnost povedal, kaj in kako misli, je bil njen smeh tak, da ga ni mogel več sebi na dobro obrniti. Ta smeh ni bil niti pameten, niti lep, in dekletu samemu se je videlo, da bi ga rado ustavilo. Vendar ra-dj tega ni bil. za Martina nič manj žaljiv, in skoro ostro je vprašal, kaj je neki toliko smešnega na njegovem vprašanju. torej treba. Tudi prav, saj as,------ ------- ------------ - mi naposled pa tudi ni treba »pravila potrebo na - križ. To MIC • • • “A tako, tako?" je zamrmral «— -----------------— Martin. “Še prositi bi jih bilo munistična drhal napadla kape-torej treba. Tudi prav, saj s* lico, razbila oltar in na koncu ženiti . . “I, pač, ženiti se boš že mo? tal," je ugovarjal Matijček. ‘‘Ampak po takih otrokih ti ni ‘‘Ampak po taKih otroain um — ------------------------------", treba gledati. Tisto Liskarjevo ten” prinašajo 2. okt. o aretaciji _ , .. _ Ji in nKani)Ki nrnfoatnntflVdlfPM drobne ven iz slovehue (Doli* pršico Trata) | I« je re*ni{no nI! Kd°r ^ neko stranlšč^Oblistfvsega te- (^[^'ižlMznl*'^* ^je^omunisti Tam “nl9o“ ; .prtljagi, - šne muzikalij*J? se zadere Ozna's. | seveda ILj^e^ipredob^ po-študent odgovarja, da ima Ri.| W komupWto oHjJ* J tort. Wagner]u. “O. I« j. Ne- S* J** »«. jv* ->• smene zveze z njim. Kar naenkrat se je študent znašel v zapo- NAPAD STA KAPELO. — V vasi Rudež blizu Zagreba je ko- se je zgodilo meseca avgugsta. Oblasti ne vidijo ničesar takega. SVOBODA PROTESTANTOV. — “Freiburger Nachriche- vzemi. Ta bo pridna gospodinja. In najmanj tri tisoč ji bo- cm vyiooMuju. •■j— —*-----» ‘‘Ne smešno, ampak čudno do dali; in še po teti bo potem je!" je spravila deklina skozi dobila celo premoženje. Pa je hihetanje. »Pa zakaj čudno?’1 Martin je temno gledal, in dekle se je res«prestrašilo ter si brisalo smeha solzne oči. “Saj sama ne vem, zakaj se mi tako čudno zdi,” se je opravičevala. “Ali če bi me gospod župnik vprašal, bi se nič bolj He začudila . . .” In že zopet oni nespametni smeh! Martin je užaljen vstal in je odšel. Bil pa je tako poparjen, da se je komaj upal komu pogledati v oči. Kaj naj to pomeni? Kaj pa je na njem takega, da zasluži tako zasmehovanje? Naj si le bo deklina brez vsake manire in olike, ali čudno je njeno obnašanje le! Proti večeru ga je premagalo, da se je potožil Matijčku in ga je tudi prosil, naj on poizve, kako je s to stvarjo, in zakaj je Marička njegovb ponudbo tako sprejela. Matijček je prišel v zadrega in ni vedel, kako bi rekel. Martinu se je takoj zazdelo, da mora on že nekaj "vedeti. In ko je le silil in silil, je Matijček naposled spregovoril: “Seveda sem že tekaj slišal . . . Pravili so, da so jo starši ....----.— . zelo silili, jfo so spoznali, kaj je nanesel pogovor nato: ' sej*’ ...... tudi čisto čedno dekle “Da, in kozava ih šepasta,’ je odgovoril Martin nevoljno. "Če nimam dobiti vsaj prijetne ženske, pa nič!” 10. Martin prevala sovražnike Kar se tiče Martina, bi se bilo reklo, da je vsaj njegova mržnja proti Močnikovim že popolnoma izplahnila. Ko je nekoč starka zopet nekaj zagodrnjala proti onim gori, ji je rekel Martin: "Veste, mati, jaz bi rekel, da jih kar na miru pustimo. In skoro' b iše dejal, Boga zahvalimo, da so.” J “Kako to — Boga zahvalimo?" je zategnila starka. “No, da če bi njih ne bilo, bi se vsedel pa kdo drugi v ta kraj kakor sem se nazadnje jaz, ko sem videl, da je kruha še za enega. Verjemite mi, da si danes upam Močnikovim vzeti v enem letu skoro zadnjega gosta in odjemalca, pa mi še v glavo ne pride. S tem, kar sem dosegel, sem čisto zadovoljen _ vse, kar bi bilo več, bi meni samemu lahko postalo nevar- jo sploh več ničeear. Samo zaradi tega ljudi ni bilo na sesta- in obsodbi protestantovskega škofa v Zagrebu dr. Poppa sledeče: “čital sem tukaj izjave ameriških protčstantovskih duhovnikov o svobodi vere v Jugoslaviji, čemur sem se zelo čudil in nad čemer sem se zgražal. Jaz sem namreč s protestan-tovskim škofom dr. Poppom bil skupaj v zaporu v Zagrebu. Neke noči so prišli Oznovci v ječo. Ti rablji so škofa mučili in ga popolnoma do golega slekli. Nagega so odpeljali na morišče.” Tako piše očividec v švicarskem listu. SVOBODA NA UNIVERZAH. — Komunisti komandirajo tudi na univerzah, kaj se sme in kaj se ne sme učiti. Tako je bil napaden profesor Djordje Mirkovič, da ne govori pravilno o narodnem osvobojen ju. Drugi, Milan Vladislavljevič pa je bil napaden v listih, da uči pri svojih predavanjih še vedno reakci-jonarne nauke o državi. Za oba so komunistični študentje zahte- ru. Pa^e odsedel neka*j dni* Po par dneh pride spet tajni poli- Pnbodnj: če bo še ltakfcn. cist in mu pravi slovesno: “Tvoj blizu je domovina, da.M ljudje Wagner je vse priznal. Je že za-! ne vedeli za razmeredoma. Tu-prt. Nikar ne taji nadalje; vse'di komunistična žetezna zavesa^ priznaj.” Rihard Wagner je,k> Je 3Pf*na “ ® nemški skladatelj, ki je že davno ^ Preprečiti, da b. IjtfJgMU- mrtev in seveda ni mogel stati v jvedeli prave >r®nice_ Ljudje^ dopisovanju s študentom. Po™ poelušajo »«*•"*** dolgem času je dijaku končno le .Londona in i* New York* Glas uspelo, da je prišel drugi urad- Amerike,' čitajo časopisje, B nik ki je vedel, kdo je Wagner svobodno poroča o divjanju ko-in je študenta rešil. - Zgodba mungov doma in o preganja-je resnična. |»i“ sv°ilh Petičnih nasprotni- kov. Kako pa naj še verjame I človek komunističnemu priga- FRANK MERVAR IZ CLEVE- ^ ko 8o mu ^ doma pobili LAN IM MED BEGUNCI j ponekod vse sinove, sorodnike' in znance, ko so mu pa zaplenili vse, kar si je s težkim delom pri- (Nadaljevanje s 2. strani) brat, ki bi jim rad pomagal.” — Pravil je tudi, da se mu “smilijo lastni ljudje, ko morajo stanovati v barakah in dobivajo slabo hrano." Taboriščna funkcionarja sta mu svetovala, da je temu lahko odpomoči na ta način, da bi lahko njihov Rdeči križ po-so komunistični študentje zahte- »lal Wk pritoljšek. Na ta pred-vali da ju brž odstavijo. Prof J log pa m pristal. Dejal Je, da bi sorja Ibrovca so napadli, ker je bilo za ljudi bolje, če bi se vrnili hvalil katoliškega francoskega .domov. Oba sta zmajala z gta- pisatelja Mauriaca. Profesor vo. Nato je Zorzut rekel, da.ve, 1 - da bi “precej” ljudi rado govo- rilo z njim zaradi vrnitve domov da pa je na delu “večina, ki ustrahuje ljudi in da se tega boje zorstvom zastopnice Brit. Rdečega križa in ki je zastonj potrebnim taboriščnikom popravljala obutev, imela dovolj dela s popravljanjem čevljev.in izdelovanjem novih. Po preselitvi v taborišča v Senigallijo je za obe delavnici nastopila možnost za še večji razvoj zaradi bližine večjega mesta Ancone. Tako je za razne trgovine v Anconi mizarska delavnica izdelovala najrazličnejše i-grače, ki so po svoji lepi izdelavi daleko prekašale tovrstne italijanske izdelke. Izkupiček H je stekal v Taboriščni dobrodelni fond, ki je potem lahko dajal podpore potrebnim taboriščnikom. Tako je Dobrodelni fond na eni strani lahko zaposlil več spcsobnjih delovnih moči in jim preskrbel reden zaslužek, na drugi strani je pa še lahko podpiral potrebne taboriščnike. V dobrodelni fond so se stekali dohodki poleg mizarske delavnice še od čevljarske delavnice, kantine in trgovine. Tako se je v taborišču razvila živahna podjetnost. Nekaj taboriščnikov se je lotilo izdelovanja čevljev iz suknjenega blaga z gumijastimi podplati, pred katerimi je bila plast pod- BELO DOBIJO Službo dobijo V službo se sprejme zakonski par, ki bi čistil gledišče. Morata biti zanesljiva in morata znati kuriti avtomatični stoker. Plača je $50 na teden. Zglasite se po 6 zvečer v ‘ Yale Theatre St. Clair in E. 82 St. (x) Moški in ženske za delo Potrebujemo osebe za finiša-nje lesa. Predznanje ni potrebno. Plača od ure in plača od kosa. Zglasite se v J. Pa tudi oseb Močnikove družine skoro ni omenit več. Sa- medicinske fakultete pa je moral pustiti službo, ker sc je drznil kritizirati neko sodbo “ljudskega" sodišča. — Vse, vse v imenu sam* svobode. “RIHARD WAGNER JE VSE plata iz plete"!h ■ izdelki teh čevljev so bili že izredno lepo izdelani ter so imeli ti “čevljarji” polno naročil. Drugi so pričeli izdelovati aktovke iz šotorovine, glavna obrt pa izgleda, da se je razvila z izdelovanjem kovčkov. Prvotne lesene kovčke so zamenjali že izdelki iz močne lepenke, to pa vezane plošče. Kovčki so lepo okovani in po svoji kakovosti prekašajo vs^.italijanske kovčke, ki jih vidimo po trgovinah; pa tudi vse kovčke te vrste, ki smo jih prej imeli doma. Po ljudje in da zaradi tega tudi niso prišli na sestanek.” Taboriščna funkcionarja je tudi vprašal, če se bojita iti mjzaj v tabor dobil! . . da preko potokov prelite krvi pač ni mogoče stopiti kar tako na slepo obljubo navadnega Titovega agenta, ki bi rad zvabil ljudi domov, da bi mu v svetu ne vzbujali vesti za vse storjene zločine. Zato so Titovci tudi tako slabo opravili med slovenskimi begunci. Glede strahu za njihova življenja jim pa ljudje sporočajo, da je bil ta strah popolnoma neutemeljen. Zavedajo naj se, da so bili med poštenimi, vernimi in svobodoljubnimi Slovenci in ne razbojniki ter morilci. Begunska razstava v Rimu Ta mesec bo v Rimu velil F. Zimmerman Co. 2040 West 110. St Machine Operator prvovrsten na orodju, dies in fixtures. Mora znati obratova-razne stroje. Delo je 40 ur nd teden, dobra plača od ure, dnevni in nočni šift. Oliver Corporation 19300 Euclid Ave. KE 0300 (122) Delo dobijo Sprejme se delavce polishers In buffers; plača od kosa in od ure; treba je imeti znanje v tem poslu. Zglasite se osebno v Modem Process Plating Inc. 4102 Hough Ave. (225) MALI OGLASI Harmonika naprodaj Naprodaj^j e piano harmoni-smo j m prej imen uuma. .*■ v ka, 120 basov. Istotam se pro-teh svojih izdelkih je taborišče da Vacuum čistilec za $10. Po-.1 ________ 1.1 sxu~ T?v Aici __79951 postalo znano daleč naokoli, kličite EX 4767. —(223) Še celo v Rimu jih poznajo. Če so naši taboriščniki prišli v Rim in so se priglasili v veli’ Popravljamo pohištvo Popravljamo tapecirano po- da Potrpljenčkarica pa že ne bo ... In da pojde rajši na kmetijo, ko za kramarijo ni . . In da bi se ji vse tovarišice sme- SEDMAK Moving & Storage ALSO LIGHT EXPRESSING 10U E. 174 SU KE 6580 mu mora ves svet uklanjati. In se*mu tudi. Dolžna mu /e četrtina fare, nekateri se ga boje pa radi njegovega županovanja.. O Petru je. škoda vsake besede. Kar se pa žene tiče, vidim, da so jo le bolj hudobni jeziki hoteli spraviti ob dobro iipe. Kdo ji more kaj nepoštenega očitati? Če je z vsakim prijazna in bolj veselega ponašanja, je to za hišo prava sreča, ker bi si K onima dvema pu-stežema drugače ne želel. Slišal sem od pametnih ljudi, da je prav dobra in usmiljena že- Vas muči glavobol! Nabavite si najboljše tablete proti glavobolu v naši lekarni. Mandel Drug Lodi Mandelah. G, Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Road Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. bo you arr enough VITAMINS? Mm smrt M «4 lota yam W* Um im 4* » ym ma 1» |y. M*wta 0*1 trnka* š *0», 0°» A- Bog (M MulttpU Vkomln Cupmlas. teka eae copwU svsry dny šzr 4ays K **• «• m MfdUd lam droggiO ta-Mg money. N dw I* mn (WAter (brand) Mvlrtpls L* Capami dm Bad *m tata-tari “0, ta je pa lepa!” se je zasmejal Matijček. “Vidva drug drugega hvalita!” Martin ga je pogledal. “I, da!” je rekel Matijček. “Enkrat me je pa ona po tebi vprašala, kak človek se mi zdiš; in je rekla, da ne moreš biti napačen. In da ji je prav žal, ko ti takrat one barv« ni kar dala, ne da bi bila starega klicala. A seveda, njega se boji ko samega zlomka!” “Da, jaz mislim, da mora imeti res lepa nebesa pri teh lju-dek. Kako se je le mogla odločiti?’ ’je vprašal Martin bolj sam zase. “I, moj Bogf’i je vzkliknil Matijček. “Mati jo je.baje tako silila. Da se-jima ni bogve kako dobro godilo, si lahko misliš, če sta prišli, mesta vajeni, v Rečico, ko se nista mogli z ono malo pokojnino' po rajnkem — bil je menda financar ali nekaj takega — doli preživeti. h (Dalje prihodnjič) t OWE M DAY MPII VITAMIN CAPSULES Kolikor morete pojesti za. 50 centov. — V Ozark, Mo. je restavracija pred katero je vedno vrsta gostov. Za pol dolarja dobite tu kolikor morete pojesti. V tem so vključena jedila kot pečena kokoš s cmoki, roast beef, zelenjava in kompot ali razne slaščice. Vodita jo Mr. in Mrs. Art Smith in postreieta nad 800 odjemalcem ali gostom vsako nedeljo. beguncev iz vseh begunskih taborišč v Italiji. Za to razstavo se je senigalsko slovensko be-guisko taiborišče lepo pripravilo. Saj za slovenske begunce to ni bila prav nič težka naloga. Že v Serviglianu se je zbralo več podjetnih slovenskih fantov, ki so na pobudo tedanjega taboriščnega odbora ustanovili taboriščno mizarske delavnico. Največja težava je bila z nabavo potrebnega orodja. Pa so fantje sami rešili to vprašanje in so orodje napravili sami, tako razne stružnice. Delavnica je začela izdelovati razne predmete, ki so jih naročevali taboriščniki, ali pa za prodajo. Slovenski mizarji so v tej delavnici izdelali krasno spalnico, ki so jo pozneje prodali v Rimu. Odbor je ustanovil tudi čevljarsko delavnico, ki je poleg se druge delavnice v taborišču, ki je bila pod nad- Nova Lurfta duplina na Parku sv. Jožefa v Jolielu ; UloaAIOUU. IMC. Beneški zastori Napravim po vaši meri jeklene ibenaške zastore. Izbera S barv v jeklu in razne barve trakov. Frank Adamič da zanesljivo delo in po zmerni ceni. Tru-Shade Venetian Blind Co. 22812 Nicholas Ave. zadej IV 528£ jim dejali: “A, vi pa iz Senigallskega taborišča, kjer izdelujejo take kovčke.” Pa tudi dekleta so se že postavile. S svojimi ročnimi deli in vezeninami so pripomogle v precejšnji meri k dobremu glasu, ki ga uživa to' taborišče ne le po svoji zunanji urejenosti, snagi in čistosti, ampak tudi zaradi vsestranskega udejstvovanja taboriščnikov. V samem taborišču smo imeli že dve razstavi samih ročnih izdelkov taboriščnikov. Prva razstava je bila za Božič, druga pa za Veliko noč. Razstavljene predmete so si ogledale visoke ameriške in angleške vojaške in civilne osebnosti. Pa tudi zastopniki italijanskih oblasti. Ljudje so prodali veliko srtvari, pa bi jih še več, če bi bile naprodaj. Po teh prireditvah in raznih kulturnih nastopin je postalo taborišče najbolj urejeno taborišče v Italiji. S svojimi izdelki se bo taborišče postavilo tudi na omenjeni razstavi begunskih taborišč v Italiji. S svojimi izdelki bodo slovenski begunci znova dokazali, d« jih niti najhujši udarci, kil so jih zadevali ves ta čas, niso! strlf in da se bodo kot koristni i udje človeške družbe lahko uveljavil povsod. Izpričali bodo tudi, da niso izgubili vere v same sebe in v lepšo bodočnost našega naroda. bo pohištvo kot novo. Pokličite SW 6890. 1142 E. 66 St. (x> Iščejo stanovanje Družina 3 odraslih oseb in dekletce staro 11 let, iščejo 5 sob. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EX 2326. (230) V zameno ali prodajo Naprodaj je grocerija in mesnica, ali pa se zamenja za hišo. Pokličite čez dan KE 3338, zvečer pa EX 0227. (223) Sobe dobijo Oddan* 2 opremljeni sobi za dekleta. Si lahko kuhajo in pe-rejo. Vprašajte na 6920 Bay-liss Ave., ali pokličite HE 3496. —(223) Naprodaj Naprodaj je Philco radio in RCA igralec plošč; v dobrem stanju. Vprašajte na 1237 E. 61. St. spodaj. EN 1014. , —(223) Kadar potrebujete zavarovalnino Hiša naprodaj BUn cerkve sv. AloJMja ne 130. cesti. prijazna hlia 6 sob, modema kuhinja. zajtrkovalna soba, ligotovljeno a nadstropja; plinska sorkota. Cena Shannon Realty n s. us. at. iv aro* — oL nes SEDAJ JE ZADNJI CAS, da si izberete fino 8TEBLING Dne28. sept. 1947 ja bila na župnijeltem parku aloveneke cerkva sv. velika slavnost. Župnik Rev. M. J. Butala je blagoslovil novi Sporaiaaki grotto, ki ga vidimo suknjo ali FUR COAT za zimo. na zgornji aliki. Na desno je kip Bernardke, na levo pa epomenik padlim vojakom župnije Prosim, pokličite me. tv. Jožefa. Pod vodstvom in po načrtu pomožnega župnika Rev. G. Kuzme je det* izvršil zidarski mojster Joseph Erjavec, pomagali pa so dobri možje in fantje farank Kip Urške Matere božje sta kupili družini L. Muren in M. Gregory, kip Bernardke pa družina M. Vrane- (X) »ich. BENNO B. LEUSTIG 1034 Addison Rd. ENdkott im proti ognju, viharju, za avtomobile, ttpe Itd. se lahko ln nneiljlvo obrnete na L. Petrich — IV1874 llMl KILDEKK AVI. Bolezni na mehurju in žlezah Ako imate težave z vodo la vas peče p odvodnem kanalu, ali je morate retkrat na vodo ali čutite bolečine v tirbtu je to nevarno žhamenje. Posvetujte se z adravniuom. ki ima 15 let uspeSna izkušnje v bolniknicl v tej posebnosti. DR. PAUL W. WELSH HYDROPATHIC CUNIC 423 Cittern Bldr, 25# Euclid Ave Telefon MAln 6016 Undos ore; In do 4 In *e dscovan AjDCBlSKA DOMOVINA, NOVEMBER 12, 1947 <> O <> I O O o o o O o o o BELI MENIHI Povest li pira polovica XII. atolatja apiaal IVAN ZOREC <» o O o o o o o o o o d ČETRTA KNJIGA Nograškeura Marku.’’ I, | “A kaj pravijo oče?” Tisto dopoldne pred praa- France poskočil, nikom svetega Petra in Pavla | “Nič. Zoper mojo voljo mu 1784. lete se je France, tretji,ne bi dali besede; radi radi me sin na daleč znanega Trlepa iz imajo.” Malega Gabra, po nekih | “Tako bi nemara le bilo opravkih mudil v Šentvidu. A prav, če bi z očetom kar precej komu je potlej bilo iti domov, j prišla snubit?” mu je odleglo, se je spomnil Poberetove Neže “Nikar še, počakaj, opat naj iz Sitčne. Lepa misel ga je se kaj unese, saj veš, da ima zmogla, da se je zadrevil še tudj on besedo, ali se smeva tja. “Saj se ne zakesnim preveč,” je spotoma mislil; “očetu, kajpa, povem po pravici, kam sem še skočil, pa bo dobro.” Poberetovo domačija je bila v rebri nad samostanom. Velika in bogata, da bi dejal, ni bila, vendar dobra in lepa, skrbno udelana in vsa vkup, ne z njivami in lazi razmetana kakor mnoge druge večje in manjše stiske kmetije. France, nekaj čezdvajsetle-ten, zdrav in močan fant, se je pametno zagledal vanjo, še bolj nemara pa v čedno Nežo, osemnajstletno edino Poberetovo hčer. “Ha,” se je tiho menil s prijetno mislijo, “če Pobere ne bo trmoglavil in pater opat ne prehudo branil, bi se kaj lepo dalo priženiti . . .” Z Nežo samo je v besedi že leto in dan in rada ga ima. . . Srceč, pravi sama, ji uhaja in uhaja le v Mali Gaber, a molitve, tudpne taji, so ji polne v; dihov do Matere božje, da bi Tt^^opat^preveFn/ upirala tej zvezi ... Take in še druge vesele misli so ga obletavale vso pot, da je, ko je prisopihal iz hoste pod Gradiščem, skoraj zaukal in stegnil roke, kakor bi hotel pozdraviti in objeti Poberevino, ki ga je prijazno gledala iz sončne bleščave. “Ali se bo Neža začudila!” se je smehljal in skoraj tekel po peščeni stezi, ki se je položno spuščala v Stično. “Dolgo se že nisva videla in stavil bi, da me danes, pred praznikom, ne pričakuje.” Neža je bila doma; po veži je brkljala, v kuhinji ropotala in južino pripravljala.” “O, ti si —?’ ’je debelo pogledala, ko je prestopil vežni prag. “Pa danes? No, sedi!” “Dolgo se že nisva videla.” “Dolgo, da,” je suho dejala in dalje brkljala. “Kaj pa ti je?” “Zakaj ?” “Da si — taka? Ali s; kaj bolna?” “Dobro spala res že nisem več noči.” “Torej si res bolna?” “Nisem ne. Le mora me tlači, vso noč je ne morem odgnati.” “O, zvezdo ne pet 'rogljev si z ogljem zariši po vratih in podbojih, pa bo mir.” “I, saj vem, kdo je mora. Vsa Stična se je boji, tak jezik ima in tako silna je ponoči, ko se sprevrže v moro.” “Le stoj," se je France poredno smehljal, “ko se vzameva midva, ne bo k tebi nobene more več!” “Ne vem, ali se kdaj res vzameva,” je Neža rdela. “Križ božji, kako pa govoriš?” je France.strmel. “Ali si že vprašal patra opata?” / ! “Ko z ooštom padeva snubit, vprašava maj prej tvojega očeta; potlej tudi pater opat ne bo razdiral.” j “In vendar paty opat tišči v mojega očeta, da bi me dali vzeti.” “Samo po stari navadi, po novi postavi pa ne več 1” “S patrom opatom se vendar ne bomo boli.” “Zakaj pa ne, če se bo rebril, ko se sme ne več?” “Nak . . . počakaj rajši.” “Dolga ljubezen— gotova bolezen.” “tn še to vedi, da moj oče ne bi storil nič, kar bi bilo na zoper patru opatu.” France je vzdihnil in premolknil. Tudj Neža je molčala in svoje delo opravljala. “No, pojdem,” je France hripavo rekel, “daleč je-Mali Gaber.” “Počakaj no, da oče pridejo doma.” In je šel. Nejevoljen je bil. Prišel je z veselim srcem, vrača pa se s prav žalostnim . . Neže se nekaj drži. Kakor da bi kaj skrivala ... O, patra opata bo treba grdo priviti, če se bo res kaj upiral tej ženitvi . . II. Francetova naglpvitost je močno poparila nerodno Nežo. V peči ji je nekaj kipelo, pa ni slišala: zagledala se je predse, roke so ji ostrmele. “Prav lepo se res nisem menila _ njim,” si je očitala. “Da le zameril ne bi preveč,” jo je skrbelo. Kar ti je izza vogala prišaral la Krtuca, stara in grda suho-peta ženska. V mladosti je bila malopridnica, očitna grešni-ca, zdaj pa, ko je greh ni več maral, ji je vsa soseska očitala, da je mora in nevarna vešča. Porodnicam se je vendarle rada silila za babico, pa je ’niso marale k sebi, tako je bila opravljiva. “Hoj. Neža premlada, ali te je obiskal ženin, ženin?” je brežzoba usta raztegovala v hudoben režaj. “Kdaj bodo oklici?” Neža se je hudo ustrašila. “Kaj to mar vam?” jo je po-pala tudi jeza, ker je vedela, da bo Krtuca s to novico obtek-la vso vas. “I, nič, glej jo. Pa vendar mislim, da bi te bilo škoda, če bi se zavrgla s Trlepovim.” “Ali ste mi oče in mati vi, da vas to tako skrbi?” “Trlep,” je opravljivka vila svojo, “glej, je že moral iz hi- je ugnal trmoglavca in mu pregnal tisto candro.” Neža je vse to že vedela. In prav zato je Francetu dejala, da bi poroko še odložila. Novice o Trlepu so ji bile čez glavo, naj se prej nekoliko pozabijo, si je mislila. “Cernu vse to pripovedujete meni?” se je jezno otresala opravljivke. “Sramotno bi bilo, če bi Sti-čanka jemala ženina iz take hiše. To vedi in ne pozabi.” Neža od jeze ni precej vedela, kaj bi rekla. s Francetom, kar prej ko prej pridite mj še katero noč!" vzemi Nograškega.” Nograškega Marka? In če bi bil ves svet in zlat, ga že zato ne bi marala, ker je v rodu s stiško moro in opravljivko Krtuco!” Krtuca je zazijala, a Neža je zavpila: “Kar poberite se, mora Krtuca!” “I, Neža, kaj se ti meša?” “Podnevi ljudi opravljate, ponoči ste mora in jih tlačite!” “Mili Jezus!” “Pa le dobro me poslušajte: Krtuca je od jeze zapuhala in se pognala v vas, da bi od hiše opravljala in v nič devala Poberte, Trlepe in cel svet. Neži je bilo skoraj žal, da jo je tako ujezila in zapodila. Baba je polna hudobij in sam večni Bog vedi, kaj ji utegne še nakaniti, ne boji se je zaman vsa soseska. (Dalje prihodnjič) ------o------ Kupujte Victory bondel “In tistega otroka," je oprav- £;e nihče, jaz vas uženem, samo | ljivka hitela, “fc v rejo vzel L Praznik iz Velikega Gabra.” “Kaj vam je storil Trlep, kaj nedolžni otrok?” “Meni nič, a tebe bi spravil ob dobro ime. Ne meni se več ATTENTION Veterans-Civilians DE SMO SCHOOL SHOE REPAIR REGISTER N (KV . DON’T DELAY Leam a Profitable Trade CLASSES: 5 A. M. to 1 P. M. 1 P. M. to 6 P. M. 6 P. M. to 10 P. M. Interview at 418 FRANKFORT AVE. or Phone SU 5542 A REAL BUY MODERN BRICK 6 ROOMS OFF BLYD. Gas Heat, Tile Kitchen Including Carpeting 2 Car Garage A Real Home Any Business Man Will Be Proud Of • $19,500 For Appointment E. F. FITZ-JOHN REALTOR Day« IV. 6988 Eves. RE. 1454 in da južinaš z nami.” “Zahvalim. Južifia me'čaka še dati Franco — pater Pavel —AND THE WORST IS YET TO COME / ^-innajhnjše šele pride UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kemovega ANGLESKO-SLOVENSHEGA BERILA “INGLISB-8LOT1N1 READER” kateremu je znižana cena £ O AA in stane samo: 9 CiUU O. SIEVE F. PIRNAT 6516 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio—HE 3500 POŠILJA DENARNA NAROČILA v Evropske države, vse pošiljatve bo jamčene. PRODAJA ZABOJE za obleko in jestvine, sprejema pakete ter vse potrebno uredi za odposlati v stari kraj. VRŠI URADNE NOTARSKE POSLE; za točno in vljudno postrežbo se cenjeni rojaki lah^o zaupno obrnete na naš urad. STEVE F. PIRNAT OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite ( se j vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA HE 2739. 114« E. «lst St SE PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA PENDERJEV, OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV. SUPERIOR B0DY&PAINT (0. 6605 ST. CLAIR AVENUE PRANK CVELBAR, lastnik. '—1. Malo čudno je videti. — Poraščen ruski mornar na jambomici Kolinah s zanimanjem pregleduje "kapitalističen” časopis "Wall Street Journal." Jambomica, ki je naložena t rasnim blagom, se je bila na poti v Vladivostok ustavila tudi v Honolulu. Našim naročnikom v Chicagu naznanjamo, da sprejema naročnino za naš list, kakor tudi za oglase: TISKOVNA DR. "EDINOST” v Chicagi, na naslovu 1849 W. Cermak Road Tam vam pomagajo tudi sestaviti na željo razne ogla- f se, zahvale in naznanila, itd. ter iste nam pošljejo za objavo. NAZNANILO H ZAHVALA Žaloatnega area naznanjamo vaem sorodni-kom, prijateljem in znancem, da je preminula ljubljena žena in mati Rose Košir ROJENA KOSTANŠEK ki je previdena z avetimi zakramenti zaapala v Goapodu dne 14. oktobra 1947. Draga pokojnica je bila rojena dne 26. januarja 1905 v Clevelandu, O. Pogreb pokojne ae je vršil dne 17. oktobra iz Anton Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in po sveti maši zadušnici, katero je daroval č. g. Rev. Francis M. Baraga, smo jo položili k zemeljskemu počitku na pokopališču Kalvarija. Na tem mestu se v prvi vrsti zahvalimo č. g. Rev. Francis M. Baragi za opravljeno pogrebno sv. mašo ter druge pogrebne molitve, ki jih je opravil za pokojno; posebej še, ker je pokojnico spremil tudi na pokopališče, vse do njenega groba. Prav iskreno se tudi zahvalimo vsem številnim sorodnikom, prijateljem in znancem za poklonjene vence, s katerimi so pokojnico ozaljšali, ko je počivala na mrtvaškem odru. Enako se tudi zahvalimo vsem onim številnim, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za dušo blage pokojnice. Dalje se zahvalimo vsem, ki sd dali na razpolago svoje avtomobile pri pogrebu povsem brezplačno. Iskrena zahvala društvom sv. Neže št. 139 C. o! O., sv. ■Marijč Magdalene st. UtJFKSK J, ter podružnici št. 50 SŽZ, za vso naklonjenost in pomoč, ki so jo dali eb tej priliki. Lepa hvala pogrebcem oziroma nosilcem krste, ki so jo' nosili na njeni zadnji poti. Dalje prav lepa hvala vsem,- ki so jo kropili ali se udeležili svete maše ter pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Prav lepa hvala končno vsem, ki so nam kaj pomagali ter nas bodrili v tej uri žalosti. Končno iskrena zahvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter za vso postrežbo, ki so nam jo dali. In Ti pa, predraga, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda; duši Tvoji pa sveti raj, ki naj Ti ga podeli Vsemogočni, ki Te je poklical iz te solzne doline v pravo nebeško domovino. Na svidenje nad zvezdami! Žalujoči ostali: FRANK KOŠIR, soprog DELORES KOŠIR, hči Cleveland, Ohio, 12. novembra 1947. V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA ^ SOPROGA, SINA IN BRATA Pic. Ludwig F. Launch ki je padel na bojnem polja t Franciji dne 12. novembra 1944. Dragi soprog, sin in brat: tri leta Je že minilo odkar si dal svoje mlado življenje za domovino. Daj Bog, da bi Tvoja nedolžna kri prinesla svetu mir in blagoslov. Preljubi, kako pusto in prazno le življenje tu' za nas, odkar Tebe med nami ni. Tolažbo edinci Se imamo, da se enkrat zopet združimo tam, kler ni trpljenja ne ločitve. Predragi, telo Tvoje mimo naj počiva. duSa pa veselje naj večno vživa. Žalujoči ostali: SOPROGA. STARŠI. BRATJE in SESIRE. Cleveland, a, U. novembra 1947.