TEN je dobil novo tovarno Temelj organizacija združenega dela TEN je ' i Junija letos odprla novo proizvodno in skladiščno . v Vojkovi ulici. V novi tovarni bodo usmerjali _ oizvodnjo v zožene programe na področju jakega ja^^ega toka. Tovarna je stala 150 milijonov di-od katerih so več kot polovico združile de-V°e organizacije sozda IM P. Več na 4. strani. (Foto: Marija Primc) GLASILO DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ GLASNIK ŠTEVILKA 7 IMP Glasnik izdaja Delavski svet sozd IMP —Industrijska montažna podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 9725 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Boris Bernetič, Miro Dražumerič, Drago Goli, Ciril Hladnik, Janez Kržmanc, Ela Mulej, Iztok Munih, Janez Rojic, Janko Siranko, Lojze Javornik (odgovorni urednik), Andrej Zadravec in Slavko Žagar. Tiska Ljudska pravica v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9.-1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od pro- mofo nrm7t/nHrt\/ LETO XV meta proizvodov. 2. Usmerjanje razvoja na nivoju sozda. Sprejeli smo srednjeročni plan in ga opremili z dejavnostmi posameznih tozdov. S tem smo si začrtali določen program. Vendar ugotavljamo, da nam na nivoju sozda manjka usmerjevalni razvoj. doizobraževanja kadrov in tudi organiziral pristop na simpozije. 4. V srednjeročnem planu smo zapisali, da moramo posodobiti naše računalništvo. ITEO ie pripravil študijo, ki vsebuje posnetek stanja predloge rešitev za naše potrebe. Predlog nove računalniške opreme je bil prezentiran na kolegiju sozda. Komisija za planiranje je predlagan osnutek obravnavala in predlagala komisijo za objavo razpisa nabave računalniške opreme. Inž. Kumše je poudaril, da je Delavski svet je podprl izhodišča organizacijskih sprememb v SOZD Delavski svet sozda je na zadnji seji, 30. junija 1981, razpravljal o usmeritvah poslovne politike IMP in ob tem ugotovil, da so za učinkovitejše delo potrebne določene organizacijske spremembe. Zato je delavski svet podprl zasnovo predlagane reorganizacije s pripombo, da je pred odločanjem o konkretnih spremembah treba pripraviti podrobnejšo analizo dosedanjega stanja. Predlog je treba obdelati in natančno določiti funkcijo temeljne, delovne in sestavljene organizacije. Avtorji predloga dopolnitve sozda IMP naj navežejo stike s predstavniki tozdov in delovnih organizacij, da bodo nastale probleme reševali z usklajevanjem. 3. Kadrovanje. Kadrovska politika je prepuščena tozdom ali delovnim organizacijam. Zato bomo razširili Izobraževalni center, ki se danes ukvarja le z učenci v gospodarstvu. Izobraževalni center bo celovito spremljal tudi Uvodno obrazložitev je na delavskem svetu podal generalni direktor sozda inž. Franc Kumše. »Problemska konferenca januarja je v nekaterih pogledih osvetlila negativne in pozitivne značilnosti organiziranosti IMP. Po konferenci so bila sprejeta stališča, kako naj bi bil sozd organiziran. Osnovna motiva sta, da moramo zagotoviti enotno politiko in da naj IMP enotno nastopa na domačem in tujem tržišču ter enotno rešuje vsa vprašanja in vse potrebe na nivoju sozda.« Ob tem je Kumše opozoril, da bomo morali biti bolj pozorni na negativne pojave, kot so podvajanje in potrojanje ponudb, nelojalne odnose in poseganje v program drugega tozda. Strokovni kolegij je zato dal pobudo za izdelavo koncepta organizacijskih sprememb, je navedel: 1. Ekonomska situacija nas je prisilila, da moramo iskati tista racionalna izhodišča, ki vodijo do maksimalnih efektov. To se pojavlja v celotnem gospodarstvu, zato moramo izvozno usmerjenost čimbolj okrepiti. Predvideno petindvajsetod-stotno znižanje investicij pomeni, da bodo kapacitete proste za 25%. Nastopil bo konkurenčni boj, ki nas bo dodatno silil iskati delo na zunanjem tržišču. Zato bomo morali doma narediti racionalen pregled naših možnosti. kolegij sozda obravnaval predlog nove organizacije. Zaključki kolegija so bili, da se novi vidiki in oblika opremi s potrebnim številom ljudi in oceni, koliko bo stala in za koliko se bodo pocenile ostale službe. Na drugi strani pa se pojavlja vprašanje mnenja delovnih organizacij, saj bo le takšna organizacija, s katero bodo soglašale vse delovne organizacije, lahko koristna in dejanski odraz potreb. Predlog nove organizacije bo do prve polovice septembra pripravljen v taki meri, da ga bo lahko predi-skutiral delavski svet. Nadaljevanje na 2. strani NA INTERKLIMI SMO SE DOBRO PREDSTAVILI — V prostorih zagrebškega velesejma sta bili od 15. do 19. junija mednarodni razstavi Inter-klima in Urbanex. Med 290 razstavljale! iz domovine in trinajstih tujih držav je bil tudi IMP in lahko rečemo, da smo pokazali precej, saj je bil naš razstavni prostor med največjimi na In-terklimi. Na zgornjem posnetku: predstavniki našega sozda — svetnik inž. Stane Završnik, generalni direktor sozda inž. Franc Kumše, direktor Inženiringa inž. Rudi Ceršak in direktor Kli-mata inž. Janez Zaviršek (od leve proti desni) predstavljajo naše izdelke gostom, med katerimi je predsednik predsedstva Gospodarske zbornice Jugoslavije Jon Srbovan. Več na 6. in 7. strani. IZ VSEBINE: • Naši tozdi imajo vse več težav pri zagotavljanju likvidnosti. Poročilo poslovnega odbora naše interne banke opozarja na vrsto problemov. str. 3 S Prihodnje leto bomo volili nove delegate v samoupravne organe in skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti, toda priprave na volitve so se že začele. str. 5 • Če bo obveljal sedanji predlog sprememb zakona o delovnih razmerjih, se bodo močno zaostrile določbe o disciplinski odgovornosti. str. 8 • V kratkem bomo razpisali natečaj za nakup nove računalniške opreme. Kaj nam bo prinesla. str. 8 • Malice so že dražje od regresa za toplo prehrano. Ampak težko jih je pripravljati, ko se vse draži, pravi upravnik kuhinje na Vojkovi. V Panoniji pa niso zadovoljni s hrano, ki jo dobivajo iz Pomurskega obrata družbene prehrane. str. 10 S Različni tozdi in delovne skupnosti različno izdvajajo za stanovanja. Objavljamo pregled za leto 1980. str. 11 • Nekateri pa so že na dopustih. Mi smo obiskali naše dopustnike na Lošinju. str. 12 Boj za stabilizacijo ostaja najpomembnejša naloga rjeo j* kongres samoupravijalcev, ki je bil od 16. do 18. junija v Ptoun • kil v osnovi drugačen od prvih dveh. Prvi kongres sa-# samoi?IV'ia*Cev ie bil bitka za uveljavljanje delavskih svetov, to je za °POzo *),ravno odločanje delavcev o zadevah znotraj podjetij, drugi pa e kra: j | °> da samoupravno odločanje o ustvarjalnem dohodku zno-i' [tudi tf ,°Vne organizacije ni dovolj, pač pa mora delavec dobiti v roke n mego d VZVode odločanja, ki v širši družbeni skupnosti vplivajo na a -^rejšn^ i odek—°d skupne in splošne porabe do bank. Tako sta oba a henoek3 kon8resa samoupravi jalcev nakazovala poti sprememb druž-u °nomskega in političnega sistema. Nrnoim at',"a tretiem kongresu N sprem?n Jv CCV "is° terJah- da sistemeV ° j ustavo in temeljna opSin P“ “ pravnih ’ .. koncept samou-vedno s?aa liričnih odnosov še čen v n * .ov°lj dosledno uresni- Težis- aksi- r l’udi prerlt°ngreSnega deia in ia Je bilo n ongresn'b razprav — sPodarskeSVgČen° reševaniu 8°" zakaj Priz knze\ ugotavljanju, cijo nk,? .anJa za stabiliza-nje o uspešna ter dogovarja-ugotovitJm^ akc'jah. Osnovna nimajo n V m sk*eP ob tem je, da 1 prav tisti, ki trdijo, da je za neredno oskrbo, zapiranje tržišča in sploh vse gospodarske zadrege in težave krivo samoupravljanje — ampak je resnica ravno obratna, da so ostanki stare miselnosti in delovanja ne-samoupravnih sil tisti, ki povzročajo najhujše motnje pri delovanju gospodarstva. Delegati na kongresu so se trudili, da bi ugotovitve čimbolj konkretizirali in sprejeli čim učinkovitejše akcijske usmeritve. Ni dovolj ponavljati, da so mnoge odločitve še vedno odtujene neposrednemu vplivu de- lavcev, so rekli, povedati moramo, kdo si prilašča pravico odločati v "menu drugih in kako je to sploh mogoče. Prav tako ni dovolj opozarjati, da je gospodarstvo preveč obremenjeno z raznimi dajatvami. To vsi dobro čutimo. Povedati moramo, katere nepotrebne lahko zmanjšamo. Splošna ugotovitev je bila, da je kongres samoupravi jalcev prinesel dovolj jasna akcijska izhodišča, da pa seveda ni premagovati nepravilnosti, ki se pojavljajo v konkretnih družbe-no-ekonomskih odnosih. Naloga samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v tozdih in uelovnih skupnostih je torej, da oboroženi z novimi spoznanji nadaljujejo bitko za nove odnose v svojih okoljih. Tak je tudi sklep volilnega telesa IMP-jevih tozdov, ki so izvolili delegata za kongres samouprav-ljalcev. O- tem poročamo na 5. strani. Ins Delavski svet & reorganizaciji (nadaljevanje s L strani) Svoje napake lahko vidimo v poslovnih rezultatih Ko je delavski; svet sozda razpravljal o gradivu za reorganizacijo je Janko Siranko povedal; da v delovni organizaciji PMI mislijo, da; gradi vo ni dovol j; poglobljeno. Zato predlagajo, naj stroškovne službe sozda pripravijo artalrzoi sedanje poslovne; politike m ustreznosti organiziranosti posameznih poslovnih funkcij v sozdu in na tej podlagi: ter ob upoštevanju usmeritev iz. srednjeročnega plana sozda IMF 1981—1985 pripravijo predlog enotne poslovne politike in usklajenega opravljanja in organiziranja posameznih, poslovnih funkcij v sozdu. in sicer razščiščujemo svoje programe; poleg tega pa se priprav- Ljiamo':: — na kompleksno izdelavo poslov (TOZD MM je nosilec montaže energetskih objektov, TOZD IB izvaja inženiring in procesna tehniko); — v Mariboru imamo priložnost, da IMF prevzame celoten Inženiring za širše pomembne objekte- Ker pa dosedaj nismo tako organizirani, tega ne moremo izvajati, čeprav v DDR sami izvajamo inženiring dejavnost .. Menimo, da bi pri izdelavi analize morali izhajati iz naslednjih izhodišč: a) vloga in namen TOZD, DO in višjih oblik združevanja: dela in sredstev po Zakonu o združenem delit (13L, 16., in 346; člen ZZD: 29. člen Samoupravnega sporazuma o, združitvi v SOZD IMF). b) srednjeročnih razvojnih načrtov IMF 1981-1985. c) stališč problemske konference komunistov SOZD IMF (januar. 81), d) družbenega plana SR Slovenije in družbenih planov občin, v katerih so sedeži posameznih: delovnih organizacij. Namestnik generalnega direktorja Janez Stanovnik je med drugim poudaril, da predlagana dopolnitev organizacije ne bo terjala povečanje števila zaposlenih., niti ne bo povečala stroškov, ampak gre za novo kvaliteto. Programsko-organizacijska služba: pa bo pomenila povečanje za nekaj delavcev. Pri novih organizacijskih tvorbah govorimo o organizaciji, da bodo nekaj nalog v prodajni funkciji prevzela predstavništva. Tu gre za določene nov e naloge, ki se odpi -rajo in za tiste, ki so bile razdrobljene. To je stvar, ki kaže, da ne gre za decentralizacijo. Glede zunanjetrgovinskega delovanj a se je Stanovnik strinjal Dan delavcev IMF odpade, delovna sobota naj ostane Delavski svet sozda je ugotovil, da letos ni pogojev za organiziranje Dneva delavcev IMF. kljub temu pa je delavcem tozdov in delovnih skupnosti skupnih služb priporočil naj imajo delovni dan v soboto, 26. septembra, kot je bilo predvideno. Sredstva za izplačilo osebnih dohodkov, ki jih bodo delavci na ta dan ustvarili, naj tozdi po zaključnem računa 1981 razporedijo kot dodatna sredstva sklada skupne porabe za financiranje praznovanja petintridesetletnice IMF v leto 1982. Dan delavcev IMF smo za letos odpovedali, ker trenutna gospodarska situacija in naši poslovni rezultati niso primeren trenutek, da bi organiziraš tako drago prireditev. Dejstvo je tudi, da noben tozd niti delovna organizacija ni pripravljena prevzeti organizacije. Zato je bolj primerno, da se pripravimo na proslavo ob petintridesetletni« IMP-ja, ki bo prihodnje leto. Mislimo, da v sozdu IMF še vedno ni jasna vloga in pomen delovnih organizacij in da se ta vloga v nekaterih akcijah delovne skupnosti sozda in Interne banke in v večini akcij tozdov skupnega pomena negira. Opažamo tudi nujno potrebo po bolj dosledni m primerni organiziranosti na področju razvoja, organizacije poslovanja kadrovske politike (z mnenji iz materiala se povsem strinjamo) in komerciale (kjer se "baši pogledi na organiziranost in komercialno politiko precej razlikujejo od predlaganih usmeritev), Siranko je opozoril na podatke, ki dokazujejo, da Inženiring ni izpolnil svojih obveznosti do DO FMI. Meni-. mo, da je Inženiring premajhen. Dejstvo je, da Inženiring ne reagira na nekatere ponudbe, Rudisa in Smelta, kjer bi mi lahko pridobili deld. Povedal je, da tudi v PMI pripravljajo določene spremembe z ugotovitvami Stranka, da je lahko to najbolj smotrno organizirano na ravni sozda. Obseg investicijskih del v tujini je porasel, zato je nujna pravilna usmerjenost kadrov. Dejansko pa ta funkcija ni bila nikoli dovolj prisotna na ravni sozda. Vprašanje poslovodnih kadrov, vprašanje zunanjetrgovinskih kadrov in vprašanje strokovne kvalifikacijske strukture kadrov zahteva sistemski pregled in enoten pogled. Tu se ne bi smeli zapirati v ozke meje, ker se moramo zavedati, da delovna sredstva ne ustvarjajo dohodka, ampak je kadet tisti. Uroš: Korže je med drugim dejal, da to, kaj je v IMP-ju narobe jasno vidimo iz poslovnih rezultatov, ki so odraz slabe organiziranosti. IMF dejansko izgublja na konkurenčni sposobnosti, je opozoril Uroš Korže. Prispevki v Glasniku bodo bolje honorirani Delavski svet sozda je na zadnji seji sprejel tudi dve odločitvi v zvezi z IMF Glasnikom, Na predlog uredniškega odbora je potrdil nove honorarje za sodelovanje v Glasniku. Običajno široka vrstica objavljenega prispevka (10 cicero) je lahko- po- novem honorirana do 2 dinarja. Uvedli smo tudi višji honorar za zahtevnejše zvrsti — komentarje ali glose. Prispevki teh zvrsti- so lahko nagrajeni do 2 dinarja in pol za vrstico. Honorar za kratko vest ali podpis k fotografiji, pri katerem ne štejemo vrstic, je po novem 7 0 dinarjev, honorar za fotografijo pa 80 dinarjev. Honorar za- tehnično urejanje je 2.500 dinarjev. Razen tega je delavski svet razrešil dosedanjega odgovornega urednika Glasnika Toneta Štrusa im za novega odgovornega urednika imenoval Lojzeta Javornika, Tone Štrus od 1. januarja letos namreč ne opravlja več del in nalog vodje oddelka za informiranje, ker je prevzel novo delo: vodja splošno kadrovske in informativne službe. Tone Štrus je bil odgovorni urednik Glasnika od 1. decembra 1975. Delavski svet se mu je; zahvalil za petletno uspešno delo. Zato moramo dobro organizirati dve osnovni področji: 1. program in razvoj 2. zasledovanje in kreiranje programov. K tema dvema področjema je usmerjena večina reorganizacij-skih predlogov. Nato je opozoril še na dvoje: pri razvojnem oddelku nastaja potencialna nevarnost, da bo prišlo do prekrivanja. Manjka nam spremljanje trendov tehnološko razvitejših držav. Na področju marketinga ugotavljamo, da slabo poznamo tržišče in da mu ne moremo nuditi tega kar bi sozd lahko nudil — kompleksnost. Na področju kadrovske politike smo najbolj zanemarili izobraževanje finančno-strokov-nega kadra. Vzroki so predvsem v nerazviti organizaciji. Ob tem pa se moramo zavedati, da določenih kvalitetnih sprememb ne bomo mogli izpeljati s kadri, ki jih imamo. Le pridobitev novih, sposobnih strokovnjakov nam bo prinesla učinek in rezultat, vsako zapiranje v IMF pa izrazito negativne posledice za naprej. Naši osebni dohodki zaostajajo 22% za republiškim povprečjem Uroš Korže je na zadnji seji sozdovega delavskega sveta povedal nekaj o gospodarskih rezultatih v prvih petih mesecih. Plan za prvih pet mesecev (z upoštevanimi rebalansi) smo dosegli 95 odstotno. Lansko realizacijo smo presegli za 17 odstotkov. Realizacijo so močno povečali naslednji tozdi: Elektro-montaža (39 odstotkov), Panonija (52), LSNL (35), LBK (36), TEN (51), ISO (40) in Alchrom (33). Samo na lanski ravni pa so: MK, Blisk, Trata, Skip, IPKO, HVA in zastopstva. Uroš Korže se je ustavil tudi pri osebnih dohodkih, ki še naprej zaostajajo. Na primer: IMF je v tem obdobju povečal osebne dohodke za 22 odstotkov manj, kot je bilo povprečno povečanje v Sloveniji. To seveda pomeni, da življenska raven našega delavca pada. Vzrok zaostajanja osebnih dohodkov so slabi poslovni razultati. Ne ustvarjamo dovolj dohodka, da bi lahko povečali osebne dohodke. Torej je lahko pot do višjih osebnih dohodkov le dolgoročna, se pravi v boljši organiziranosti naših dejavnosti, je poudaril Uroš Korže. Tudi med dopusti Stabilizacija brez oddiha Sodeč po nekaterih razpravah v zadnjem času bosta julij in avg* izredno pomembna meseca v okviru splošnih stabilizacijskih priti* | »V vseh občinah bodo morali ustanoviti nekakšne štabe, ki b* pretresali vse možnosti, da bi v delovnih organizacijah povečali p*1 zvodnjo, zlasti v tistih, ki so usmerjene v izvoz. Ne moremo si nam11 ‘Ml privoščiti takšnih padcev proizvodnje, kakršni so sicer vsako leto z* dob čilni za poletne mesece,« je dejal predsednik IS republiške skupšč*1 Janez Zemljarič 2. junija na pogovoru s predsedniki občinskih izvrši >e. svetov. Stališča, ki jih je 6. julija sprejelo predsedstvo CK ZKS, pozivajo ' p komuniste v skupnostih družbenopolitičnih skupščin in samoupravis°d< • ... .v s ■ • • —.r PO J organih sisov in organizacij združenega dela, naj se zavzemajo za sp1 jem ukrepov, s katerimi bo zagotovljeno dosledno uresničevanje š. s" bilizacijskih zahtev. Prav tako naj se zavzemajo, da se s smotrno otf _ v„a ni za ci jo zasluženega letnega dopusta delavcev in drugih delovnih Ij* zagotovi nemotena proizvodnja tudi v poletnih mesecih ter se takoj1 j*1.1 najbolj zmanjšajo negativni učinki sezonskega upada proizvodni1 , nJ poletnih mesecih. O socialni politiki Jeseni bo tretja konferenca Int bavj vod naš titui II Plet V prilogi Delavske enotnosti Sindikalnem poročevalcu je bilo 1 dob junija letos objavljeno gradivo z naslovom Vloga in naloge sindikat' r°k pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike in zagotovi]* P°g nja socialne varnosti, na osnovi katerega bodo oblikovani stališča ji sklepi 3. konference Zveze sindikatov Slovenije, ki predvideva v l “*)c tošnjem novembru. Z objavo tega gradiva v Sindikalnem poročeval' klin želi republiški svet Zveze sindikatov Slovenije spodbuditi vse člai Pre Zveze sindikatov Slovenije, osnovne in občinske organizacije javnosti, da v času javne razprave, ki je predvidena v akcijskem ri(-' gramu priprave novemberske konference Zveze sindikatov Slovenil 1® 4 da tvorno sodelujejo s predlogi za čim kvalitetnejše oblikovanje st a°t lišč 3. konference Zveze sindikatov Slovenije in njihovo uspešno ut; I sničevanje. Iz akcijskega programa Republiškega sveta Zveze sin1 s®< k atov Slovenije pa izhaja, da bodo morali osnovne organizacije las njihove konference in koordinacijski odbori do 20. septembra le|f e* oceniti svoje usmeritve in aktivnosti na področju socialne politik1 nat organizacijah združenega dela, v katerih delujejo ter o tem poro#- n°* občinskemu svetu Zveze sindikatov Slovenije. j Fakturirana realizacija za maj 1981 Realiz. Plan (v 103din) — IzVršitev Indeks izvršitve TOZD, DO 1981 5 mesecev maj maj 5 mesecev 5 mes-,1980 let.pl. (5:1) pi5 m. (5:2) plana j (4:3) 81/5 I 2 3 . 3 5 6 7 8 9 OV - SFRJ - inoz. (m) 644.000 60.000 249.790 55.150 51.090.407 3.311.997 233.654.914 11.323.373 205.506.514 12.500.724 36 19 94 93 i m - SFRJ 329.000 131.690 25.970 17.142.434 127.587.949 109.008,884 39 97 66 rt - Inoz. 65.000 - - 2.902.325 9.933.029 7.751.835 15 rt EK - SFRJ 393.500 156.550 31.200 31.532.931 126.S74.892 129.945.773 32 81 101 L0.4^ - Inoz. 42.000 - - 2.209.097 7.573.051 72.236 18 - ra Et> 12.829 4.940 1.100 - 1.191.652 6.605.896 9 24 - Jj SD 3.696 1.480 290 307.955 1.565.597 1.223.368 42 106 106 PHCM3JT - SFRJ 1.383.025 544.450 113.710 100.073.727 490.975.004 452.290.435 36 90 88 FHCM0RT - skupaj 1.550.025 - - -108.497.146 519.804.457 472.615.230 34 - - H m - SFRJ 690.000 274.400 56.500 61.105.154 267.616.725 237.959.141 39 98 108 rt. rt - inoz. 85.530 — - 6.514.364 21.074.249 13.308.130 25 — IB 72.600 29.800 6.000 5.388.811 26.544.716 19.898.123 37 89 90 rt. rt BLISK - SFRJ 252.000 100.100 20.600 13.919.276 83.055.284 81.232.977 33 83 68 - inoz. 13.570 - - - - - — EKD - SFRJ 313.000 131.600 27.100 21.113.220 107.922.174 90.576.766 34 82 78 rt - inoz. 6.780 - - - - - - _ na - SEKT 1.345.600 535.900 110.200 101.526.461 485.138.899 429.667.007 36 92 rt. rt rt rt 3 EMI - skupaj 1.451.480 - - 108.040.825 506.213.148 442.975.137 35 - EM - SEKT 597.000 242.240 46.980 62.500.959 326.865.914 234.585.915 55 135 133 - nmt.brez.bi.izv. 560.000 227.240 44.070 53.485.359 280.464.770 228.162.195 50 123 121 - nmt. z blag. izv. 577.000 234.140 45.410 61.872.443 325.064.867 231.167.030 56 139 136 - projekt 20.000 8.100 1.570 628.516 1.301.047 3.418.884 9 22 40 s EM - brez blag.izv. 580.000 235.340 45.640 54.113.875 282.265.817 231.581.079 49 120 119 - inoz. 116.000 - 6.282.738 19.102.410 12.970.944 16 - - DVG - SEBI 228.500 88.996 19.285 12.151.186 73.186.637 61.189.993 32 82 63 - inoz. 4.500 - - 577.003 1.626.966 - 36 - - 4 t jBI 600.000 228.208 49.240 54.155.232 220.348.012 169.152.912 37 97 no - jaki tok. 344.000 131.515 28.140 38.638.936 141.509.048 93.572.814 41 108 137 - šibki trk 256.000 96.693 21.100 15.516.296 78.838.964 75.580.098 31 82 74 ISO 175.000 69.131 14.018 14.632.023 67.655.264 48.294.618 39 98 104 CK 24.200 9.855 1.900 1.685.338 8.988.128 7.923.525 37 92 89 EM3HD - SFRJ 1.624.700 638.430 131.423 145.124.738 697.043.955 ’ 520.878.658 43 109 110 rt BOE - skupaj 1.745.200 151.984.479 717.773.331 533.849.602 41 - - v se ve Pc mi tem delu sodelujejo še Indu-dnj( | r'jski biro kot gradbeni projek-‘lnt in Trimo, Trebnje, ki bo do-av>l montažno stavbo. Gradnjo v°di Akademija znanosti ZSSR, j!38 neposredni partner pa je Inš-nnt za kozmične raziskave. 'MP je sicer ponudil kom-P*etno projektiranje instalacij in lo 1 °bavo objekta po načelu ključ v tka V r°ke, toda nazadnje smo sklenili N« Trati manjka zraka i v 1 'fo in za dobavo vseh elementov ;val* klimatizacije, hladilne centrale, člaf Prezračevanja in regulacije ter k d nekaterih elementov za elek- Vsak seveda želi delati v čimboljših delovnih pogojih, da bi bilo delo n pf' *r'čne instalacije. Cena projekta bolj varno, bolj zdravo in tudi uspešnejše. Objekti, ki jih zgradimo za /eni) Je 420,000 dolarjev, vrednost iz- proizvodnjo in druge namen f, ne morejo biti funkcionalni za vse večne je st dobav pa 1,510.000 dolarjev. čase, ampak jih moramo zboljševati. Koso leta 1962 zgradili objekte na 0 ut; Pri tem poslu velja omeniti, da Trati, si gotovo niso mislili, da bo tam nekoč ropotalo toliko strojev, kot sinil snto sprejeli zelo zahtevne roke, jih ropota danes. Delavci za stroji so izpostavljeni škodljivim vplivom 1 **asti kar se tiče projektantskega —prahu, plinu in prepihu. Zato smo že pred leti, ko je bilo komaj tret- I?!f dela. Prj projektiranju moramo jino toliko strojev, kot jih je danes, predlagali, naj vgradijo ventilatorje, da bi vsaj malo čistili zrak. Res so montirali tri, visoko gori pod stropom, kjer imajo zares lahko velik pretok zraka na uro — toda prah se drži pri tleh, kjer ostaja kljub ventilatorjem. Da bi bila zadrega še hujša, se nobeno okno pod stropom ne da odpreti, ker graditelji tega niso predvideli. Zato delavci pač odpirajo vrata, kar pa povzroča prepih. No, če postane za strojem le neznosno vroče, delavec pač odide »na zrak«, kar pa seveda ni v prid proizvodnji. Zdaj predlagajo, da bi več oken predelali in jih preuredili tako, da se jih bo dalo odpirati, kar bo vsekakor boljše kot odpiranje vrat. Toda objekt na Trati je zgrajen tako, da je podvržen vremenskim neprilikam in vdira voda skozi streho v delavniške prostore, zato bo treba okna primerno urediti —morda tako, da se bodo odpirala navzven. Verjetno bodo tisti, ki se s tem ukvarjajo, že sposobni najti primerno , , izvedbo, kajti sedanje stanje vsekakor terja, da nekaj naredimo za zno- 1>! [ P°buda l sneiše razmere v delovnih prostorih. t FRAN VODNIK 12« Pogovor o delu komunistov V sredo 24. junija je delovno organizacijo Livar obiskala delovna skupina CK ZKS, ki jo je vodil izvršni sekretar predsedstva CK ZKS za znanost in kulturo tov. Franc Šali. Po ogledu proizvodnega procesa so gostje prisostvovali sestanku osnovne organizacije ZK, na katerem »je sekretar podal pregled njenega dela, ter problematiko s katero se komunisti srečujemo pri svojem delu. Pri tem smo samokritično ocenili slabosti, med katere bi zlasti lahko našteli, da kljub manjšemu številu članov obstaja tudi nekaj takih, ki so pasivni spremljevalci dogajanj okoli nas, mišljenje, da je že število sestankov osnovne organizacije merilo za njeno uspešno delo, ter da o delitvi dela znotraj sekretariata OO ZK še ne moremo govoriti. Drugi del razgovorov je potekal o problemih gospodarjenja, dohodkovnemu povezovanju, kjer so bili storjeni prvi pozitivni premiki, ter nagrajevanje po delu. Splošne gospodarske težave, ki tarejo vso Jugoslavijo čutimo tudi v delovni organizaciji Livar. Ena od teh težav je, da moramo za težko prislužene devize, kupovati sivo surovo železo v tujini, ker tega na jugoslovanskem tržišču primanjkuje, na drugi strani pa železarne to surovino izvažajo. Samokritično smo ocenili delo delegatov v samoupravnih organih, saj kljub prizadevanju, da bi bila gradiva kratka in jedrnata, organiziranju seminarja o metodi in tehniki vodenja sestankov, delegati ne odločajo v imenu baze, ki jih je delegirala. Pri tem smo se dotaknili tudi dela delegatov v zboru združenega dela občinske skupščine, ter s tem v zvezi premajhni obravnavi težav gospodarstva. Iz razprave je bilo razvidno, da smo dosegli kar lepe uspehe kljub težavam, s katerimi se je delovna organizacija srečevala v prvem polletju. To potrjuje tudi ocena poslovanja za 5 mesecev 1981. K temu rezultatu pa je prispevalo tudi izpolnjevanje v marcu sprejetih ukrepov za izboljšanje poslovanja v letu 1981. Ob zaključku bi omenil, da bi bilo potrebno več takih razgovorov na katerih bi si obojestransko izmenjavali poglede in stališča, ter se neposredno informirali. IZTOK MUNIH Kako zasnovati sodelovanje s TPO Batuje? i rri projeKtiranju moramo tik6 ®a®reč zadovoljiti izredne teh-'0Č*‘ °loške zahteve in se držati sov- M-1. Dopisujte v Glasnik! Telefon uredništva T21-043, int. 321. Dobrodošla je vsaka kritika, ideja, Pobuda! Trenutno ni osnove, da bi se tovarna poljedelske opreme Batuje združila z murskosoboško Panonijo in se tako vključila v IMP. Pač pa je potrebno in smotrno, da Panonija nadaljuje in utrjuje sodelovanje s Batujami na podlagi sporazuma o poslovno-tehničnem sodelovanju pri razvoju proizvodnje in pri prodaji kmetijske opreme. Tak je sklep pogovorov med predstavniki IMP-ja in Batuj. Naša delovna organizacija Pa- ločitev? nonija s tovarno poljedelskega orodja Batuje že dalj časa sodeluje. Tako se je porodila ideja o možnosti združitve. Gradivo o ekonomski upravičenosti takšne združitve so začeli pripravljati septembra lani in ga obravnavali na zadnjih pogovorih v začetku junija izoblikoval skupno ugotovitev, da statusna združitev Batuj in Panonije trenutno ne bi bila najprimernejša rešitev, pač pa je treba razvijati drugačne oblike sodelovanja. Kakšni so razlogi za takšno od- Tovama poljedelske opreme ima v letošnjem planu naslednjo proizvodnjo usmeritev: — 35 odstotkov kmetijska mehanizacija, — 45 odstotkov valjarski program, — 15 odstotkov kovaški pro- gram. Načrti Batuj so usmerjeni predvsem v širjenje valjarskega programa, ki naj bi ob koncu srednjeročnega obdobja obsegal 60 do 70 odstotkov vse realizacije. V ta namen nameravajo zgra- diti novo valjarno, kar je njihov osnovni načrt. Proizvodnjo kmetijskih strojev bodo še nadaljevali, vendar to ni njihova najpomembnejša usmeritev. Panonija ima dolgoročen interes za sodelovanje z Batujami pri kmetijskem programu, pa tudi pri prodaji kmetijske opreme in površinski zaščiti proizvodov. Manj je Panonija zainteresirana za sodelovanje pri valjarniškem programu. Podobna je usmeritev sozda kot celote. V tem srednjeročnem programu usmerjamo pozornost v širitev proizvodnje kmetijskih strojev in opreme, medtem ko valjarniški program za nas ni preveč zanimiv in zato ni posebnega interesa, da bi združevali denar za takšno inve-sticijo. L. J. ' p 'J r°ročilo o poslovanju poslovnega odbora interne banke IMP a & & & Tozdi imajo vse več težav z likvidnostjo 5 ?®sl°vni odbor interne banke se je letos sestal štirikrat. Na svojih Ved ** redno obravnaval finančno situacijo v sozdu IMP. Ob tem je “no posebno pozornost posvetil tistim tozdom, ki so bili negativni ® saldiranju svojih denarnih sredstev s prejetimi in izdanimi menica-I " so bili v glavnem proizvodni tozdi, izstopajo pa tozd Dvigalo, z” ISO, tozd S KIP, v zadnjem času pa tudi tozd TEN. Po!?3 sP*08no pa je bila vse prvo g n)alikvidnosttinatendenCaPada‘ Dni''3 Vsak' seji je poslovni odbor . e8 dinarske obravnaval tudi bj.VlZn° situacijo sozda, ki pa je dev'V tem obdobju tako glede V1 J?ih sredstev, kot glede de-—"" ppravic dokaj ugodna. oslovni odbor je vedno —** ranaVnava* tudi interno krediti-t-s' vai *i6, ob tem je mesečno potrje-Ss I,lkredite, ki jih je po poobla- stilu d ,medtem odobril indivi-b "> Poslovodni organ Interne D , Ker se je izkazalo, da je rati °Vodn' odbor premalo ope-uk Ven organ za hitro in tekoče za jPanJe> kakršno je potrebno anevno zagotavljanje likvid-t0re' Cel°tnega sistema IMP, je služil *^°dPr* predlog strokovne nie 6 mterne banke za formira-rJc Posebnega kreditnega odbo-mon a Pobuda za dopolnitev sa-bilapravne organiziranosti je banki13-2' sei‘ zbora interne kreriit 26 real*zirana, tričlanski formirTn°dbor pa ie bil v celoti odbora 7 3 8 ,Sep Poslovodnega i,m Zaradi slabe likvidnosti doslpJ3 Poostriti kriterije in se nekaw° Žati ujetih limitov, hove sbh t“zdor.n pa zarad> nji-nadai; ■ bnančne situacije do obravnT83 cel° Prenehati avale vat! dodatne kredite in y tna lastne menice. odborei\°bclobiu Je Poslovodni tudi „° ravnaval in podpiral °brestn[hd°g za spremembo roma inb mer na depozite ozi Poveri 6™e kredite- ^r naj bi alo ekonomski interes do- ločenih članic za kratkoročno združevanje presežkov finančnih sredstev v interni banki. Poleg navedenega pa je poslovni odbor v tem obdobju obravnaval še sledeče zadeve: 1. NaS.sejidne 11.2.1981 je obravnaval delitev skupnega dohodka za leto 1980 in predlog formiranja skladov interne banke, potrdil inventurne elaborate in amortizacijske stopnje ter sprejel predlog dnevnega reda za II. sejo zbora interne banke. 2. Na 9. seji 11. 3. 1981 je obravnaval sklepe zbora interne banke z dne 27. 2. 1981, ugotovil, da znaša KKB IB IMP za čas od 16. 3. do 15. 5. 1981 135,5 mio din in sklenil zadolžiti finančne direktorje posameznih delovnih organizacij IMP, da trimesečno predlagajo višino potrebnih limitov za interno ava-liranje posameznim tozdom. Osnova naj bi bili stroški R 4. Zaradi splošnega slabšanja likvidnosti je poslovni odbor po obravnavi poročila posebne komisije o situaciji v tozdu Dvigalo, moral sprejeti tudi sklep, da glede na zadolženost preko vseh limitov interne banke temu tozdu ne more več zagotavljati dodatnih finančnih sredstev in naj si skušajo potrebna sredstva zagotiviti zunaj IMP. Predlagal je tudi strokovnemu kolegiju in ostalim organom delovne organizacije EMOND, da razpravljajo o vzrokih za slabo finančno stanje tozda ISO Slovenske Konjice. Na 10. seji 4. 5.1981 je obrav- naval vpliv nižje realizacije in večanje zalog v nekaterih tozdih na slabšanje likvidnosti sozda. Seznanjen je bil, da je ožji strokovni kolegij ponovno razpravljal o sanaciji stanja v tozdu Dvigalo, ter da je bila o finančni situaciji tega tozda obveščena tudi Ljubljanska banka — Gospodarska banka. Po temeljitem pregledu finančne situacije je predlagal, da se na nivoju sozda razpravlja tudi o finančni situaciji tozda ISO. Obravnaval je tudi problematiko uvoza opreme, podprl je predlog dogovora, ki je bil sprejet s strani zainteresiranih tozdov s tem, da je poslovni odbor opozoril, da TEN nima zagotovljenih finančnih sredstev za uvoz opreme. Obravnaval in podprl je tudi informacijo o zaključkih komisije, ki je ocenjevala možnost financiranja planirane investicije tozda KP. Ta komisija je namreč ob upoštevanju podražitev ugotovila, da bi za to naložbo bilo potrebnih 650 milijonov dinarjev sredstev, kar pomeni da bi ob upoštevanju vseh do sedaj možnih virov financiranja nastal primanjkljaj v višini cca 157 milijonov dinarjev. Poleg tega pa bi zaradi majhne udeležbe lastnih virov moral tozd po zaključku investicije vračati letno cca 95 milijonov dinarjev, kar pa bi bilo glede na predvideno akumulacijo zanj preveliko breme. Zato je komisija menila, da v sedanji situaciji ni možno zagotoviti financiranja sredstev za realizacijo te investicije.' Na lej seji je bilo potrjeno tudi poročilo o trimesečnem poslovanju interne banke IMP. V tem obdobju je imela interna banka 8.562.741,75 dinarja celotnega prihodka in 1,602.904,05 di- narja čistega dohodka. Materialni stroški so znašali 431.497,31 dinarja, kar pomeni sicer 34-odstotno povečanje na-pram letu 1980, toda to povečanje je nastalo zaradi premestitve deviznega oddelka v interno banko. Na predlog strokovne službe interne banke je bil določen tudi dnevni red za III. sejo zbora interne banke, ki naj bi bila v drugi polovici junija. Na 11. seji dne 11. 6. 1981 je poslovni odbor znova ugotavljal, da se je finančna situacija poslabšala še v nekaterih tozdih (K P, TEN, HVA). Poslovni odbor je dobil mnenje strokovnih s hi rit delovne organizacije EMOND, da v Dvigalu ni pričakovati zboljšanja finančne situacije, v ISO pa bi se stanje realno moralo popraviti, saj dosegajo plan realizacije, poleg tega pa pričakujejo tudi nekaj avansov. Ob tem je obravnaval tudi poročilo o dosedanjem delu kreditnega odbora, iz katerega je bilo razvidno, da je dosedanje delo opravičilo konstituiranje tega organa. V tem Obdobju se je kreditni odbor sestal šestkrat, obravnaval in potrdil je okoli sto predlogov za odobritev ali podaljšanje internih kratkoročnih kreditov, na podlagi KKP in predlogov posameznih delovnih organizacij je določil tudi višino limitov za avaliranje menic v času od 15. 5. do 14. 8. 1981 v skupnem znesku 174 mio din. Pri tem je moral tudi zavrniti zahtevke za kredite oziroma avale zaradi nelikvidnosti in nedoseganja planiranega dohodka. Poslovodni odbor je obravnaval tudi plan ekonomskih odnosov s tujino za VI. 1981 posebej pa še plan za tretje in četrto trimesečje. Pri tem je ugotovil, da bo koncem leta nastal primanjkljaj deviznih pravic v višini 69 mio din, kar nekateri proizvodni tozdi ne dosegajo. Zaradi slaDe finančne situacije planiranega izvoza -v tozdu TEN in predvidoma nezadostne neizko-riščenosti planirane uvožene opreme, je poslovni odbor predlagal, naj v tem tozdu ponovno proučijo ekonomsko upravičenost nabave teh strojev. Vsi tozdi naj ponovno proučijo možnost, da se uvoženi repromaterial nadomesti z domačim. Podprl pa je nakup avtomatičnega kombiniranega obdelovalnega stroja v tozdu TRATA. Poslovni odbor je bil tudi seznanjen o poteku investicije v tozdu ITAK in težavah, ki so se pri tem pojavile, ker določeni eksterni in delno tudi interni združevalci ne izpolnjujejo sprejetih obveznosti, to bo lahko v tem tozdu povzročilo tudi likvidnostne težave. Seznanjen je bil tudi s predvsem kadrovsko problematiko v izvoznem in uvoznem oddelku, kjer menijo, da se v tozdih preveč zanašajo samo na investicijsko dejavnost v tujini ter, da bi se tudi proizvodni tozdi morali bolj angažirati in si prizadevati, da bi plasirali svoje izdelke na tuja tržišča. Poslovni odbor tudi apelira na vse tiste tozde, ki zaradi neredne, nepopolne in nepravočasne dostave dokumentacije ovirajo pridobivanje ugodnih kreditov (z zelo nizkimi obrestnimi merami) za izvoz, oziroma pripravo izvoza, da v bodoče redno in pravočasno dostavljajo ustrezno dokumentacijo interni banki. Pri svojem delu je imel poslovni odbor interne banke tudi težave s finančnim planiranjem, saj kljub vsem urgencam mnogi tozdi še vedno ne dostavljajo mesečnih planov finančnih tokov. Poleg tega pa poslovni odbor na žalost od seje do seje ugotavlja, da se nekateri člani sploh ne udeležujejo sej tega organa (predvsem delegat DO Livar iz Ivančne gorice). Na koncu pa moram poudariti, da je bil poslovni odbor interne banke IMP pri svojem delu stalno deležen vsestranske pomoči strokovnih delavcev interne banke, kar je tudi omogočalo, da je ta organ lahko tekoče opravljal zaupane naloge. Zato bi na koncu izrabil to priložnost in se v imenu poslovodnega odbora zahvalil vsem delavcem predvsem pa tov. Kosiju in tov. Semoliču. JANEZ ŽAGAR sokovi hZH Z otvoritve nove Tenove tovarne Novih 9000 kvadratnih metrov proizvodnih in skladiščnih prostorov Otvoritev nove tenove tovarne na Vojkovi ulici je bila ena od prireditev v okviru praznika občine Bežigrad, kar ji je dalo še posebej slovesno obeležje. Med več kot 550 udeleženci so bili predsednik ljubljanske mestpe skupščine Marjan Rožič, podpredsednik izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljane Gregor Berkopec, sekretar komiteja mestne konference zveze komunistov Jože Bučar, predsednica mestnega komiteja SZDL Nuša Kerševan, predsednik mestnega sveta zveze sindikatov Jože Marolt, predsednik skupščine občine. Bežigrad Janez Rigler, predsednik občinske konference ZK Bežigrad Lojze Novak, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Bežigrad Jurij Zavec ter drugi predstavniki družbenopolitičnih organizacij mesta, občine Bežigrad, krajevne skupnosti Mirana Jarca, organizacij združenega dela — sovlagateljev sredstev, tozdov, delovnih organizacij in sozda. Govornika na otvoritveni svečanosti sta bila predsednik delavskega sveta tozd TEN Anton Bezjak in predsednik bežigrajske občinske konference ZK Lojze Novak. doma, ampak v inozemstvu, predvsem v deželah v razvoju, so tako velike, da obvezujejo tudi za bodoče. Novi pogoji torej zahtevajo optimizacijo nastopa celotnega sozda, ne le posameznih uspešnih monterjev, livarjev, finalistov in podobno. Vsak razvoj zahteva nove pogoje, tudi vaš. Če je pred desetimi leti pomenilo 10 milijonov dolarjev ustvarjenega dohodka iz poslovanja v inozemstvu velik uspeh, je danes, ko je tega dohodka skoro 100 krat več, to ne le uspeh, ki ga ni mogel nihče predvidevati, ampak je tudi razumljivo, da ta dimenzija zahteva popolnoma nove pristope. Navedeno povečanje pomeni objektivno tako močne notranje pritiske, da bo prišlo do lomov v odnosih, če tega ne bomo uspeli dovolj hitro in zanesljivo s sporazumi, kakor je običaj v naši družbi, urediti in spremeniti. Predsednik delavskega sveta tozda je v svojem govoru najprej orisal razvoj tozda in nada-■ lje dejal, da se ob pridobitvi tega objekta zavedajo, da se prava borba šele začenja, saj bodo morali nove delovne prostore opremiti z novimi stroji, ustrezno tehnologijo in pridobiti nove kadre. Upajo pa,da bodo te naloge uresničili kljub težavam, s katerimi se bodo srečevali, saj so okrepljeni z bogatimi izkušnjami. Lojze Novak pa je med drugim povedal: »Čeprav dosedanji skokovit razvoj uvršča IMP med najhitreje se razvijajoče gospodarske subjekte, ne le v občini in Ljubljani, ampak tudi v Sloveniji, je vendar prav, da se tudi v takšni slovesnosti kritično ozremo na prehojeno pot, predvsem pa, da se od tega kaj naučimo. Ce boste hoteli delavci IMP v bodoče enako hitro napredovati kakor doslej, bo potrebno mnogo tega v družbeno ekonomskih odnosih znotraj sozda spremeniti, kajti novi pogoji, nova že doslej ustvarjena dimenzija vaše organizacije, zahteva drugačne odnose od dosedanjih. Novi pogoji zahtevajo tudi sodobnejše strokovne in organizacijske prijeme, ne samo na kadrovskem področju, ampak tudi v inženiringu, tehnologiji, trženju, v financah in tako naprej. Reference, to je poslovni ugled, ki si ga je IMP uspel pridobiti na osnovi doslej uspešno izvršenih de! ne le Delavci Tovarne elektrona-prav ste danes lahko ponosni in zadovoljni, ker ste po dolgoletnih naporih in odpovedovanjih končno uspeli priti do sodobne tovarne, ki je plod lastnih in skupnih naporov, ter zavestne odločitve. Ob tej novi investiciji pa sprejemate tudi na področju razvoja samoupravnih odnosov zahtevne naloge. Ne le, da bo delo v sodobnih prostorih z boljšo opremo bolj humano in bolj učinkovito, da bodo zato tudi ostali delavci EMONDA lahko bolje organizirali svoje delo ter, da boste osebne in družbene potrebe lažje zadovoljevali, da boste ustvarili tudi več sredstev za skupne naložbe ter, da bo vaš delež v skupnem izvozu IMP večji; boste morali še mnogo narediti na področju razvoja družbenoekonomskih odnosov v kolektivu in med kolektivi v delovnih organizacijah in sozdu. Boljši delovni pogoji bodo dobili svoj smisel šele tedaj, ko boste tudi na področju samoupravnih odnosov dosegli takšen nivo, da se bo vsak delavec čutil kot subjekt pri odločanju o rezultatih svojega dela, ne le kot prisklednik v odločitvah skuhanih v strukturah samozvanih delavskih predstavnikov. jo, sprejemamo sanacijske programe za njih odpravo, nič pa ne naredimo, da napake tudi odpravimo. Zahrbtni sovražnik sistema socialističnega samoupravljanja, lahko zaradi takšnega ponašanja znotraj našega sistema najde plodna tla za uresničenje svojih ciljev, to je rušenje tega sistema, če smo nekritični do lastnega dela, če napr. samoupravno politiko ne uresničujemo, če odstopamo od dogovorjenega, če pristajamo na razne bližnjice in stihijo oz. neizpolnjevanje dogovorov, če zapiramo oči pred težavami, ki pri tem nastajajo, če se nismo sposobni spoprijeti s problemi, ki jih nameče naš razvoj, če kažemo na probleme le pri sosedu, svojih pa ne vidimo, če mislimo, da bomo probleme reševali z nerganjem, ne pa z odstranjevanjem vzrokov zanje, to je z več in boljšim delom.« Sledil je kulturni del programa, v katerem je zapel nekaj pesmi pevec Ladko Korošec ob spremljavi harmonikarja Milana Stanteta. V kulturnem delu programa je s pevskimi točkami so- deloval tudi pevski zbor IMP. Svoj delež k temu programu je prispevala še pihalna godba Litostroj. Po končanem kulturnem programu je bila'podelitev plaket in priznanj. Plakete je prejelo 47 delavcev tozda TEN za dosedanje uspešno in požrtvovalno delo. Podelil jim jih je predsednik IO sindikata tozda Dušan Mestinšek. Priznanja tozda TEN je prejelo 11 OZD (od teh 6 tozdov IMP) za uspešno sodelovanje pri izgradnji novih proizvodnih prostorov. Enako priznanje je prejelo še 10 posameznikov iz IMP in zunaj IMP. Priznanja je podelil predsednik delavskega sveta tozda TEN Anton Bezjak. TOZD TEN je bil dobitnik plakete skupščine občine Bežigrad. Tozd TEN je prejel plaketo za dosežke na področju gospodarstva. Podelil jo je predsednik občinske skupščine Janez Rigler. V zabavnem delu otvoritvene prireditve pa so skrbeli za dobro razpoloženje zabavni ansambel — Karavan in Telekseva Iča. MARIJA PRIMC Kaj pomenijo za TEN novi proizvodni in skladiščni prostori? O! ' n* •snu fierj V krep love sebr ‘stje rafij V petih letih trikrat večja proizvodnja in petkrat večji izvoz 5 kn vnc 'ebr, °rn, rabi Komaj dve leti po postavitvi temeljnega kamna za novo Tenovo tovarno, je bila 20. junija letos slavnostna otvoritev novozgrajenega šti-rietažnega objekta, Id meri prek 9.000 kvadratnih metrov in je stal 150 milijonov dinarjev. Prav je, da tudi ob takšnih slovesnostih in praznovanjih ne pozabimo na nevarnosti, ki nam grozijo, če smo prezadovoljni z doseženim, če se nad tem uspavamo. Zavedati se moramo prav tako velike nevarnosti, ki nam groze, če pri vsakdanjem delu ležerno in tolerantno le ugotavljamo svoje napake, ki se kopiči- Za gradnjo tega objekta so se odločili., ker stari in napol provizorični prostori niso več ustrezali povečani proizvodnji na področju jakega in šibkega toka, zaradi premajhnih proizvodnih . in skladiščnih prostorov. Zaradi premajhnih prostorov in pomanjkanja tehnološke opreme, si je tozd TEN pomagal z več kooperanti. Z novo tovarno so delno pridobili tehnološko opremo. Potrebno bo oskrbeti še dodatno tehnološko opremo, ki je doslej zaradi pomanjkanja finančnih sredstev niso mogli dobiti. S to razširitvijo bi se lahko bolj uveljavili na celotnem jugoslovanskem tržišču in postali bolj konkurenčni z velikimi jugoslovanskimi proizvajalci tovrstne opreme kot naprimer z Rade Končar, Energoinvest, Minel. n ih prostorih ne bi mogli uspešno proizvajat. Tu gre za naročila tipske proizvodnje in sicer nizko napetostni izvlačljiv sistem, ki ga je naročila IN A Kutina v vrednosti 90 milijonov dinarjev. Prav tako je tozd dobil več naročil za tipizirane visokonapetnostne iz-vlačljive naprave, za katere je v montaži potrebna postavitvena dolžina do 40 metrov. Nadalje se je tozd že v preteklosti usmerjal v izvoz, pri čemer je bilo težko dobiti zaupanje inozemskih naročnikov, saj ni bilo osnovnih pogojev za predvideno kooperacijsko proizvodnjo. bi potrebovali visokoproduktivni izsekovalni stroj »Trumatic«, ki stane okoli 15 milijonov dinarjev, za katerega žal ne morejo zbrati finančnih sredstev. Vojkove 58 so združili finanč^L f sredstva nekateri tozdi ^lavj (Elektromontaža, Klima P^,oh( zvodnja, Klima montaža, P*0 , jektivni biro, Montaža Marih^’^ ' Eden glavnih ciljev je pridobitev ustreznih delovnih pogojev, predvsem za kovinsko predelovalnico, orodjarno, skladišča. Zastopstva) in dve zunanji org® nizaciji združenega dela (Ele , e tronabava, Elektrotehna). osti Tozd TEN bo lahko z novo ,0an; • • ^či>V V novi tovarni bodo zaposlili okoli 30 proizvodnih delavcev. varno svojo proizvodnjo mou. eča posodobil, izboljševal produ -ijaj tivnost in bolje gospodaril, s®!|a N kani v prvih petih letih svoj^ jarn proizvodnjo povečati za trikr® '1a^ izvoz pa za šestkrat. «k, '°gc Ud; "T~ 'ega V Za gradnjo novega štirietaž-nega objekta s kletjo, v kateri so zaklonišča za celotni kompleks V zadnjem času so dobili precej naročil za investicijsko opremo, ki je v dosedanjih neustrez- Cilj tovarne je, da usmerja proizvodnjo v zožene programe in to na področju jakega in šibkega toka. To pa je tehnološko zahtevno. Na področju šibkega toka se uvaja proizvodnja mikro-računalniške opreme. Tovarna bo delala z zamenjavo dotrajanih strojev. Nujno Preizkuševalnica visokonapetostnih stikal (vse fotografije: M. P.) Montaža nizkonapetostnih stikal ^tetjem kongresu samoupravljalcev Reševanje problemov le po samoupravnih poteh » sredo, 1. julija je naš delegat na 3. kongresu samoupravljalcev rar*)n Kosmina poročal svojemu volilnemu telesu. V svojem poročilu Izpisal tako kongresne aktivnosti v našem sozdu in občini Bežigrad, ler je bil izvoljen za delegata, kot tudi potek kongresa, pri čemer je r®j*®ril na nekatere naloge, ki nas čakajo pri uresničevanju resolucije rSega kongresa samoupravljalcev. Iz poročila Martina Kosmine v*etnamo najpomembnejše ugotovitve. '""l Povedal je, da so bile javne , Prave o osnutku kongresne :s°lucije v IMP-jevih delovnih ^Sanizacijah med 1. in 10. juni-{?• V vseh delovnih organizacijo ocenili samoupravne in ^neekonomske odnose, ■ pa so sprejeli že tudi fe za odpravo ugotovlje-dsti — skupaj z roki in p . ? posameznih nalog. ., IjPŠtnb na osnutek resolucije precej — predvsem, da je Splošen, da ponavlja preveč • Zr|anih in sprejetih ugotovitev Usmeritev, ne nakazuje pa liči letnih akcij’ da bi j'h ure" nŽ,°tavlja se’ da sPlošna in Pna poraba naraščata hitreje I °Sebni dohodki, dejansko pa morala naraščati počasneje. rngUtek ne nakazuje rešitve v tej y zvezi z stabilizacijskimi /eP> se ugotavlja, da so le-ti v s ^niji bistveno zavrli rast l j^..n'h4ohodkov v primerjavi z I 41 r 1° v drugih republikah in po-I . Jlnah. To dejstvo že samo po I L 1 govori, da se stabilizacijski v eP' izvajajo z različno inten-,, °stjo zato bi bilo nujno po-Dr n° določiti nosilce in odgo-lah.°st za uspešno realizacijo p' 1Zacijskih prizadevanj. ančjL jetllal0 poudarka je na tem, ■ avp 0snovna podlaga za uve-prujjfji^uje pravic do razporejanja etelc ar Prav ustvarjeni doho-rib^’^ 'z drugimi besedami: do-org? ti č , ic Potrebno najprej ustva-Ek*1 e'e nato se ga lahko razpore- J^aehno dviganje produktiv-v0 dela in učinkovitosti poslo-no^ečf kot trajnih temeljev za po-:)dak'fjaanje dohodka je kot deklara-il, sai,a P0Polnoma na mestu, vendar 'k:- v združenem delu ugotav- sv°liamo -ikraS,:, laihn0 na tem področju pre- angažiranost in napre-prav v času zaostrenih gospodarjenja kaže kot ?okise jUcj J v fevapuuarjenja Kaze kul 0siJ*8 da se pomembni mo sPrejemajo zunaj sfere L v,uPravnih struktur ne zadoš-„ti raU-*.no je opredeliti in povda-PredvfjP. za tako delovanje ter Kv- ^eti ukrepe oziroma ak- odpravo takih razlo- l'ov°Sti za adev^'0Pu stabilizacijskih pri-tačin potrebno na vsak fodo ag°toviti enotnost in svo-Ime se H8°sl?vanskega trga. Ne iičila a°v°liti, da bi inflacija iz->otreheZUba!e de*a' Prav tako je >ovezon° podrobno obdelati ?°spod!an^e jugoslovanskega negativ rstva s tujino. Glede na aco i„n° zunanjetrgovinsko bi-^oie 'treba zagotavljati boljše ' PoSa 'ZVoznik°m ter usmerjati ' *zvo7r,eZ?*b proizvodnjo ne. 0 k°nkurenčne progra- atnbenLk° ^e. navedel še pri-Zlgrajskega koordina- p gl [Pisujte os ni k! " ? yredništva 1-043, inL 32J tZ°ad0iJa ie VSaka robulf^ oljskega odbora za pripravo tretjega kongresa samoupravljalcev, je opisal potek kongresa, ki se je začel s plenarno sejo, na kateri je imel uvodni referat predsednik odbora za pripravo kongresa Mika Špiljak. Nato je kongres nadaljeval z delom v treh tematskih komisijah. Kongres je zaključil delo s plenarnim zasedanjem za katero je bil pripravljen končni tekst resolucije. Tudi na samem plenarnem zasedanju so se oglasili delegati z novimi predlogi in pripombami, katere je pred uvrstitvijo v dokončen tekst resolucije obravnavala posebna komisija. Samo plenarno zasedanje je pokazalo vse prvine samoupravnega odločanja saj je dokazalo, da na demokratičen in samoupravni način v vseh sredinah lahko odločamo o vseh perečih problemih, ki se pojavljajo v združenem delu. Po dokončni uskladitvi s pripombami in predlogi so delegati resolucijo soglasno sprejeli. Kongres je na koncu pozdravil predsednik predsedstva SFRJ tov. Kraigher, ki je v svojem izvajanju poudaril: — nakopičene družbene in gospodarske probleme je mogoče reševati samo na osnovah socialističnega samoupravljanja; — sistem samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja predstavlja najbolj demokratičen način usklajevanja različnih interesov; — vse sile, znanje in sredstva, ki so na razpolago moramo združiti, da bi dosegli začrtane okvire plačilne bilance države; — ni drugega izhoda iz naših gospodarskih težav kot večje, učinkovitejše in intenzivnejše delo; — interesne skupnosti morajo delovati kot skupnosti združenega dela ne pa kot podaljšane roke upravnih in izvršnih organov; — boj proti inflaciji, boj za gospodarsko stabilizacijo je hkrati boj za samoupravljanje, za učvrstitev položaja delavcev v združenem delu in njihove pravice, da razpolagajo z dohodkom; — v naši gospodarski politiki se moramo odločiti za nekatere prioritete, tako v proizvodnji, uvozu in izvozu, kot tudi pri investicijah; — pri izvajanju ekonomske stabilizacije ima pomembno mesto združevanje rasti splošne in skupne porabe oz. njene vskladitve z razpoložljivimi sredstvi in stvarnimi potrebami; — preprečevati moramo vse oblike prisvajanja dohodka, ki ni zasnovan na rezultatih dela; — zaščititi moramo standard delavcev in družin z nizkimi dohodki ter vsa gibanja na tem področju povezovati in pogojevati z rastjo produktivnosti dela; — ekonomsko stabilizacijo in razvoj socialističnega samoupravljanja bo mogoče uresničevati le, če bo vsak opravil svoj del posla. Na predlog predsedujočega tov. Dolanca so delegati sklenili, da bodo vodilo za delo v bodoče predstavljali poleg resolucije tudi ugotovitve in smernice iz govora tov. Kraigherja. Ob koncu naj ugotovim, da je bile delo kongresa zelo konstruktivno. Menim, da je kongres dokončno prelomil s teorijami po katerih je samoupravljanje vzrok za naše današnje ekonomske težave. Ugotovimo lahko nasprotno, z izpopolnjevanjem oblik samoupravnega odločanja bomo najlaže prebrodili situacijo v kateri se nahajamo. Zato bo v bodoče naloga vseh nas, da se kar najbolj vključimo v samoupravno odločanje in prispevamo kar največji delež za dosego ciljev opredeljenih v programih za stabilizacijo našega gospodarstva, je končal Martin Kosmina. Na podlagi njegovega poročila so na sestanku sprejeli naslednje tri sklepe: 1. Vsi delavski sveti in organi družbenopolitičnih organizacij se morajo kar najbolj temeljito seznaniti z vsebino resolucije tretjega kongresa samoupravljalcev Jugoslavije. 2. V vseh tozdih in delovnih skupnostih, ki pred kongresom niso ocenili samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov, morajo tako oceno izdelati do 3. avgusta. 3. V vseh delovnih sredinah morajo samoupravni organi skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami do 30. septembra sprejeti akcijske programe za uresničevanje resolucije in za odpravo slabosti v samoupravnih in družbenoekonomskih odnosih. V Livarju pa bo Janez Voden-šek, ki je bil tudi delegat na kongresu samoupravljalcev predvidoma poročal 14. julija. Kar težko bo najti dovolj delegatov za vse delegacije in organe v teku so priprave na volitve v organe upravljanja v okviru sozda IMP in na volitve v skupščine občin ter skupščine sisov, ki bodo v prvi polovici prihodnjega leta, saj se bodo spomladi leta 1982 iztekli drugi mandat organov upravljanja v okviru sozda In drugi mandat, računajoč od ustave 1974, delegacijam občinskim skupščin in skupščin SIS. Tako bomo prihodnjo pomlad volili delegate v organe upravljanja v okviru sozda za dve leti in delegate za delegacije skupščin sisov na občinski ravni in za delegacijo zbora združenega dela v občinske skupščine za 4 leta. * _ - v Priprave na volitve so se že začele s \ s s s s h s h k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k S k k k k k k k k k k k k k k k Družbenopolitične priprave na volitve so predvsem bežigrajski tozdi IMP že opravili in so že evidentirali možne kandidate za delegate tako za organe upravljanja (delavski svet, samoupravno delavsko kontrolo, disciplinsko komisijo) kot tudi za delegacije skupščin sisov in delegacijo zbora združenega dela občinske skupščine. Kar zadeva organov upravljanja v okviru sozda, bodo vsi tozdi, delovne skupnosti, delovne organizacije in sozd volili svoje delavske svete, disciplinsko komisijo in samoupravno delavsko kontrolo. Glede disciplinske komisije se tozdi lahko dogovorijo, da je le-ta skupna v okviru delovne organizacije. Samoupravno delavsko kontrolo pa mora imeti vsak tozd, vsaka delovna organizacija in sozd. Kar zadeva kadrovanja navzven, pa vsaik tozd in vsaka delovna skupnost neposredno voli svojo delegacijo za zbor združenega deta občinske skupščine in splošne oziroma posebne delegacije za skupščine sisov na ravni občin. IMP ima pa tudi delegate v nekaterih šisih, ki so formirani samo na republiški ravni. Ti delegati pa nimajo v IMP svoje delegatske baze. Evidentiranje znotraj IMP bo potekalo enotno in uska-Ijeno. Strokovne priprave o poteku volitev se bodo začele letos v zgodnji jeseni, sami organi upravljanja (delavski sveti) pa se bodo tudi še letos vključili v volilne priprave. Zadnje dejanje priprav na volitve, to je razpise, pa bodo opravili delavska sveti. Okoli priprav na volitve je vrsta najrazličnejših problemov. Naj večja vsebinski problem je evidentirati prave l judi na pravo mesto. Nadalje je problem, da nam primanjkuje aktivnih in dobrih delegatov.. V dosedanji praksi je bilo tako, da so bili evidentirani dobri delavci v glavne funkci je, zmanjkalo pa je dobrih delavcev' za samoupravno delavsko 'kontrolo, disciplinsko komisijo in za druge komisije. Pomembno je, da so evidentirane vse socialne strukture delavcev, zlasti na j bi bile primemo zastopane družbenopolitične organizacije. V pripravah na volitve bo težava tudi v tem, da noben delegat ne bo voljen v isti organ več kot dvakrat zapored. Ta problem ho predvsem težil manjše tozde, ker imajo le-tu delegati po več funkcij in je tako nemogoče, da ibi vse , funkci je dobro opravil. V postopku evidentiranje je potrebno w vseh sredinah poiskati ,za možne kandidate delavce, ki so vredni zaupanja. iPrav tako je potrebno w vsaki sredini poiskati delavce, M še nis o bili op ažen i In jih Izbrati za kakšno funkcijo, ter jih tako pritegniti k 'aktivnemu sodelovan ju v samoupravljan jn. MARIJA PRIMC 0 0 0 0 0 i 0 0 0 0 0 0 0 0 0 S S 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i 0 0 0 0 0 0 0 ■ 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Čemu se smejejo v Murski Soboti? Če delegati rečejo, naj sisi vrnejo tozdom preveč plačane prispevke Samoupravne interesne skupnosti v občini Murska Sobota, so po zaključnem računu za leto 1980 izkazale okrog 12 milijonov dinarjev presega sredstev prispelih iz prispevnih stopenj od osebnih dohodkov. Vse samoupravne interesne skupnosti so predlagale, da bi se presečena sredstva prištela kot dohodek posameznega sisa za leto 1981. Delegacije sisov v EDO Panonija so o predlogu razpravljale in se Z njimi niso strinjale. Rasi skupne porabe je previsoka in se morajo zato presežena sredstva vrniti organizacijam združenega dela, saj se le-te ubadajo s finančnimi težavami. Precej kritično so ocenili tudi delo SDK v Murski Soboti, ki bi morala obvestiti delovne organizacije, naj prenehajo obračunavati prispevke za določene interesne skupnosti, ko se je na njenem računu zbrala samoupravno določena vsota denarja. Služba družbenega knjigovodstva pa te svoje dolžnosti ni izpolnila. Delegati za skupščine sisov in zbor združenega dela so stališče prenesli na skupščine. Reakcije posameznikov na stališča delegatov na skupščinah je v večini primerov bilo vse drugo kot primerno. Na ta računsi je izmislil smešnico še »DO DO« vpomur-skem radiju. Takšen odnos do dela delegatov je vsekakor »zelo spodbuden« k nadaljnjemu delu in obisku na sejah, in delu v prihodnjem mandatnem obdobju. Na žalost pa je bilo podobnih stališč premalo in tako je bil predlog sisov sprejet. Samoupravne interesne skupnosti so nato na priporočilo Izvršnega sveta skupščine občine pripravile in poslale v sprejem anekse k samoupravnim sporazumom, ki so bili sprejeti v začetku leta 1981. O aneksih so razpravljali v vseh delovnih organizacijah v občini Murska Sobota. Večina je anekse sprejela v predlagani obliki. Pojavile so se pa tudi takšne, ki so anekse zavrnile. V IMP — DO Panonija je bilo prvotno stališče strokovnega kolegija, da se anekse zavrne in se jih niti ne obravnava, saj je rast skupne porabe že bila sprejeta s samoupravnimi sporazumi. Da bi se panonija priključila večini delovnih organizacij v občini in zadovoljila priporočila odgovornih v občini, se je prvotno stališče, ki je bilo enako stališču delegatov, spremenilo in se je tako predlagalo delavskemu svetu v Panoniji, naj anekse sprejme, vendar s pripombo, dasesisom ne bodo odobrila nobena dodatna sredstva za leto 1981. Strokovni kolegij je zagovarjal svoje stališče z mnenjem, da, če bi se v posameznih sisih pojavila izguba, bi morale delovne organizacije tako ali tako pokrivati izgub in je zato rešitev aneksov boljša. In delavski svet je anekse sprejel. Mnogokrat se sprašujemo, zakaj nam delegatski sistem ne deluje tako kot bi moral? Zakaj so delegati pasivni poslušalci, zakaj gradiva ne preberejo? Čas je že, da bi nam odgovor bil znan! Del odgovora je tudi odnos do delegacij in delegatov. ANDREJ ZADRA VEC Zaključek akcije » Time delavcev —sodelavcev* Nagrajeni dopisniki in nedopisniki V prvih petih mesecih letošnjega leta so sindikati v skoraj vseh < Slovenije organizirali zaključne slovesnosti, na katerih soj lavcem, ki so se odzvali vabilu Zveze sind"" »Tisoč delavcev -— sodelavcev«. Za pomurske« koncem maja. Slavnostni govornik je bil tovariši zveze sindikatov Jugoslavije. Slovesni zaključek te akcije je bil vključen v razširjeno seje izdajateljskega sveta »Delavske enotnosti« -v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih. Govorili so o akcijskih usmeritvah pred 3. koi nalogah sredstev obveščanja v združenem« n ih razmer v Pomurju. Nakazani so bili tudi daljnjo krepitev informiranja v organizacijah združenega d« govorih, je preko 200delavcev sodelavcev prejelo priznanje i značko »1000 delavcev — sodelavcev«. V kulturnem j moški oktet iz Radenske, folklorna skupina iz Jure, recitator ir Te recitator v madžarščini iz Lendave. V programa je i eno točko. Ob zaključku akcije lahko rečemo, da je uspela, saij je v njej sodelovalo precej več kot tisoč delavcev. Na slovesnosti v Radencih sta dobila priznale tudi dva delavca IMP — Panonije: Franc Kuhar i lujeta v Glasnika, pa tudi v lokalnem tisku in sta t delavcev: Marija Jelačič, S Marko, Janez Deu in Sori nje imela očitno slabo rok _ _ _ iz IMP-ja je udeležil le Boris Čebular, ki se je v i zahvala za priznanje. (Mimogrede, značke sme vzeli tediza tiste,iti Heraldgnčne* udeležili, in jih lahko dobijo v uredništvu Glasnika). delavcev—sodelavcev« v Pomnrju. je med drugim m^i«s*: »OeUvri*TMP Panonija se niso najbolje odrezali, saj Sta priznanje prejela same dva.« Ta s vek sem mu prečrtal, kajli če primerjamo, da so vsi drngi ljubljanski tozdi sp rili skupaj sest dobitnikov priznanj za sodelovanje v Glasniku, potem hi 1 krivično trditi, da so se v Panornp slabo »drezali. No, »cer pa smo se na zaključni slovesnosti dogo vorffi, da bode dmfikati: □jo v nekoliko spremenjeni obliki še nadaljevali. Tudi značke bodo še delili Vse pa se posekah delavci—sode-'avd iz Skipa. Komisija za informiranje pri šišenskih sindikatih je podelila priznanja kar devetim IMP-jevcem: Cirilu Bremcu, Daniti Peternel, Tomažu Kotaijn, Miletu Vojnoviču, Ljubi Grahek, Matjana Bečanu, Francu Češ Ilovarju, Francu Čarmanu, Borisu Bernetiču. Nerodno je le, da ne vedo, zakaj so jih pravzaprav dobili. Boris Bemetič je sicer priza- Glasnikovega uredni-r sam pravi, da Na sliki: Miran Potrč izroča priznanje našemu sodelavca Francu Kuharju. A. Z„ L. J. JU .. I Interklima — priložnost, da premislimo nadaljne usmeritve Dobri smo, vendar ne mislimo, da naša konkurenca spi Brez pretiravanja se lahko pohvalimo, da se je IMF na letošnji In-tcrklimi dobro odrezal. Naš razstavni prostor je meril kar okrog 400 kvadratnih metrov, imeli pa smo še 40 kvadratnih metrov razstavnega prostora zunanj. Toda ne le, da smo imeli enega največjih razstavnih prostorov, izstopali smo tudi po zaokroženosti programa in raznovr-snosti izdelkov. Radialni ventilator s profiliranimi nazaj zakrivljenimi lopaticami Klimat (na desni) in aksialna ventilatorja z nastavljivimi lopaticami in IEC elektromotorjem Klima, Celje Vendar pa nima smisla, da bi se samo hvalili. Mednarodna razstava Interklima je priložnost, da proizvajalci opreme za gretje, hlajenje in klimatizacijo pokažejo, kaj znajo in zmorejo, zato smo lahko svoje dosežke primerjali z dosežki drugih in ugotavljali. kje nam je konkurenca najbolj za petami in katere izdelke oziroma programe bi najlažje prodajali. Razvojni strokovnjaki in komercialisti bodo svoje ugotovitve z Interklime nedvomno še temeljito prerešetali in se domenili, kaj bi kazalo v prihodnje izpopolnjevati in razvijati, za Glasnik pa je povedal nekaj svojih vtisov in ugotovitev svetnik v sozdu IMF inž. Stane Završnik. Znanje in oprema za varčevanje z energijo Naša predavanja na Interklimi Največjo pozornost med našimi izdelki je vsekakor pritegnil radialni ventilator s profiliranimi, nazaj zakrivljenimi lopaticami za uporabo v variabilnih sistemih klimatizacije, kar je v današnjih časih, ko dajemo vse večji poudarek varčevanju z energijo, še posebej pomembno. Simpozij o vprašanjih ogrevanja, hlajenja in klimatizacije je tradicionalna prireditev v okviru Inteklime. Tudi letos so na tem simpoziju sodelovali IMP-jevi strokovnjaki. Prispevali so osem predavanj, ki so bila v četrtek, 18. junija popoldne. Inž. Janez Dolinar je prispeval dve temi. V prvi je govoril o re-kuperativnih menjalnikih za izkoriščanje odpadne toplote. Če vemo, da je delež energije, ki jo porabimo za hlajenje, ogrevanje in klimatizacijo prostorov, vse večji v vsej porabljeni energiji, je jasno, zakaj tem napravam posvečamo vse več pozornosti tako s stališča varčevanja z energijo kot s stališča varovanja okolja. Med možnostmi varčevanja z energijo na tem področju je tudi ponovna uporaba toplote iz odpadnega zraka. Inž. Dolinar je opisal rekuperator z dvema lamelnima toplotnima menjalnikoma z obtočno črpalko. rablja regulacija vstopnega vrtinca, ki omogoča večje prihranke kot dušenje, obenem pa je bistveno cenejša od regulacije s spreminjanjem ševila vrtljajev, ki je sicer energetsko najugodnejša. Regulacija vstopnega vrtinca zahteva primemo izbran ventilator — hitrotekoč ventilator z nazaj zakrivljenimi lopaticami in velikim razmerjem premerov. Inž. Zvone Prodan je opisal klimatizacijske sisteme v različnih tehnoloških procesih tekstilne industrije. Med drugim je govoril o razvoju klimatizacije v tekstilni industriji ter prikazal re- šitve klimatizacije za ekstremne pogoje. O hladilnih stolpih v industriji pa je govoril inž. Jože Javornik. V industriji in gospodarstvu nasploh se uporablja vse več vode, ki jo je vse manj, pa tudi vse dražja je. Zato iz ekonomskega in ekološkega stališča niso več upravičeni takoimenovani pretočni sistemi hlajenja. Odlično nadomestilo zanje so obtočni hladilni sistemi, ki jih IMF izdeluje v obliki odprtih in zaprtih hladilnih stolpov. Inž. Karel Tiegel je govoril o protihrupni zaščiti klimatskih in prezračevalnih naprav. Najprej je orisal probleme, ki se pojavljajo nh tem področju, v nadaljevanju pa je prikazal celoten program IMF — dušilnikov in opisal glavne značilnosti posameznih tipov. Inž. Milan Vejnovič je govoril o dušenju hrupa v kotlovnicah za centralno ogrevanje. Opisal je, kakšne zahteve o zvočni izolaciji med kotlovnico in bivalnimi prostori so v domačih predpisih in kaj piše v nemškem priporočilu VDI. Nato je opisal protihrupno zaščito kotlovnice z dušilnim pokrovom gorilnika, s kotelskim dušilnikom zvoka in drugimi IMP-jevimi izdelki s tega področja. Ta eksponat je vrhunski dosežek celotne Interklime, pravi inž. Završnik, hkrati pa opozarja, da bi moral imeti ta proizvod tudi širše tehnološko zaledje. Temu bodo morali v klimatu posvetiti več pozornosti, saj lahko le tako izoblikujejo kompletno sistematiko oziroma paleto radialnih-ventilatorjev za klimatizacijo. V drugem predavanju pa je inž. Dolinar govoril o računalniškem izboru toplotnih menjalnikov voda — zrak v klimatskih napravah. Opisal je računalniški program, ki ga za ta namen uporablja IMF, možnosti variant in sploh problematiko, ki se pojavlja pri takšni izbiri. Boljša regulacija in prihranek energije pa je naslov predavanja, ki ga je pripravil inž. Ivan Merlak. Opozoril je, da lahko pri ogrevanju z uporabo regulatorjev prihranimo celo do 38 odstotkov toplote. Več z doslej uporabljenimi regulatorji ni možno. Toda nove izvedbe ta-koimenovanih samoadaptivnih regulatorjev z vgrajenim mikroprocesorjem pa omogočajo še nadaljnje prihranke ob prekinitvah obratovanja. Inž. Merlak je opisal, kako lahko te prihranke dosežemo in kakšne vrste regulatorjev so primerne za posamezne objekte. Inž. Ivan Sambol je govoril o regulaciji vstopnega vrtinca pri radialnih ventilatorjih. Če želimo doseči, da bo klimatizacijski sistem ekonomično deloval, moramo omogočiti regulacijo pore-toka pri ventilatorju. V praksi so za to nalogo najbolj znani naslednji trije načini: dušenje ventilatorja na tlačni ali sesalni strani, regulacija vstopnega vrtinca in sprememba števila vrtljajev ventilatorja. Pri večjih ventilatorjih (z močjo motorja več kot 3 do 5 KW) se najpogosteje upo- Kar se obiska naših predavanj tiče, moramo priznati, da smo imeli manj poslušalcev kot predlanskim na prejšnji Interklimi, ko smo imeli po predavanjih cocktail in smo delili značke. Ta dodatek je letos iz varčevalnih razlogov odpadel pokojnine po novem Osnutek zveznega zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je bil objavljen v skupščinskem Poročevalcu 12. maja letos vsebuje eno temeljnih načel, da pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot sestavni del združenega dela izvira iz družbenoekonomskih odnosov delavcev pri pridobivanju, razporejanju in upravljanju z dohodkom. V novem zveznem zakonu se kot novost predvideva obvezno zavarovanje vseh delavcev v delovnem razmerju, ne glede na dolžino trajanja delovnega časa. Nadalje je s tem zakonom predvideno, da zavarovanec lahko uveljavi starostno pokojnino že pred dopolnitvijo določene starosti, a bi se pri tem ustrezno zmanjšala pokojnina, medtem ko bo starostna meja za pridobitev pokojnine ostala ista. M. P. Dober dosežek so tudi novi ležaji v ohišjih za radialne ventilatorje ter novi jermenski pogoni za radialne ventilatorje. Oboji so povsem na evropski tehnološki ravni. Velik napredek smo dosegli tudi pri aksialnih ventilatorjih z nastavljivimi lopaticami. Te ventilatorje obeh naših proizvajacev (mariborske PMI in celjske Klime) lahko mirno postavimo ob bok zahodnim izdelkom na tem področju. Tudi s programom strešnih ventilatorjev obeh prej naštetih proizvajalcev smo lahko zadovoljni, saj pomenijo arhitektonsko zaokroženo celoto, kar je treba upoštevati pri nadaljnjem razvoju tega programa. Glede na to, da imamo najsodobnejše stroje za izdelavo toplotnih menjalnikov v klimatizaciji, moramo tej branži posvetiti res vse strokovne mod, da bi timprej realizirali vse aplikacije teh menjalnikov tako v ogrevalni kot v hladilni tehniki. Inž. Završnik je ob tem poudaril tako ra-zvojno-konstrukdjske naloge, kakor tudi meritve v vseh vrst toplotnih menjalnikov za oba premera cevi. Na področju distribucije zraka bi v prihodnje kazalo dati poseben poudarek nadaljnjemu razvoju elementov za stanovanjsko ventilacijo, saj program, ki ga imamo sedaj tako po dizajnu kot po tehnični plati že zaostaja za nekaterimi konkurenti. Za program dušenja zvoka v klimatizaciji pa lahko rečemo, da smo dosegli dostojno tehnično raven in so potrebne morda le še drobne tehnološke izboljšave. Na Interklimi smo ra$ j tudi klimatsko napravo v hi! ski izvedbi za bolnišnice. N vo, ki je bila razstavljen.' prodali za klinični center v gradu. *; Pri programu klimatski1 prav pa bi se morali dok1 odločiti za sistem gradnje1 y in srednjih klimatov tudi 2* kotlačne sisteme ter za ! Q gradnje klimatskih central' S IMP-ju tudi po mnogo p* 1 nega papirja in vloženeg* 1 nar ja še nismo dorekli. _Seveda ne smemo po/nl stema za izkoriščanje st> energije, ki smo ga razita’ delovanju. Upamo, da nas' spodbudilo k enotnemu na5 na tržišču. Kar se črpalk tiče, prav1 Završnik po primerjavi * gimi, da je naš program zel doben, posebej če upošte' specifične težave pri osva) sodobnih elektromotorjev1 || program. Na področju avtomatike I % morali čimprej osvojiti čW polnejši program vsaj za 0a 1 nejše aplikacije v klimati^ kakor tudi odgovarjajoče jalne naprave, saj so se na1 ■~aC te 3 31 klimi pojavili novi konkure tem področju. V pogovorih med pred^*’ raznih jugoslovanskih pro** nih in montažnih organiz" bilo slišati, da v drugih re| kah snujejo nekatere inte' ske načrte. Težko je red. ■ ^ bo iz tega izcimilo, toda ne*! očitno razmišljajo, da bi st f| zevanjem lažje prebredli težave, Id nastajajo, ker Sevanje upada in je konk»^ vse ostrejša. Če bo do nak*' i integracij nekaterih jugosK || s kih montažnih in proizV^J organizacij res prišlo, lahko pričakuje še hujšo konkur^ montažni in proizvodni dej* $ *«i. a Ob koncu tega sprehod | Interklimi je inž. Završnik1 nil tudi, da se je končno premaknilo na področju komercialne publicistike. tošnji Interklimi smo imeli' skoraj kompletne skupinsk^J spekte. Tudi katalogi so nek' že gotovi, drugi pa v pf’P vendar jih na razstavi inte1* tom nismo delili, pač pa sOl poslali na njihove naslove f po zaključku Interklime. i LOJZE JAVO1* Dopisujte v Glasnik! Telefon uredništvi 321-043, int. 32L Dobrodošla je v5 kritika, ideja, pobuda! J Naši predavatelji na Interklimi. Z leve proti desni, od zgoraj navzdol? Zvone Prodan, Milan Vejnovič, Jože Javornik, Karel Tiegel, Janez Dolinar, Ivan Somfool in Ivan (foto: Škrlep) STRAN 7 • UTRINKI Z INTERKUME • UTRINKI z [NTERKLJME # UTRINKI Z INTER I m mm? •' Toplotni menjalniki za klimatizacijo Klimat. Ogledujejo si jih (z leve na desno) inž. Stane Završnik, inž. Franc Kumše in inž. Lojze Zupanc raz$lavni prostor. Spredaj program dušenja zvoka, ki ga proizvaja TIO, Idrija grfsofid ; Zastopniki so imeli veliko dela, zato ni čudno, da so se pošteno spotili. Levo Mladen Trcin, desno šefinja našega zagrebškega zastopstva Višnja Manestar izstavili smo tudi klimatsko napravo v higienski izvedbi, ki smo jo naredili za beograjski klinični center ■ t |k , dh Vreme je bilo kot nalašč za prikaz, kako deluje naš sistem za izkoriščanje sončne energije. V dobri uri se je voda segrela kar na 60 stopir j (fotografije: Javornik, Škrlep) „~?8ram elementov njihovo delovanje za porazdelitev zraka. Direktor TIO Idrija Pavle Troha pojasnjuje glavnemu direktorju sozda inž. Francu Kumšetu Kaj nam bo omogočila nova računalniška naprava Povezati vse podatke in doseči, da jih bodo uporabniki res hitro dobili V srednjeročnem planu sozda smo med investicije skupnega pomena za IMF uvrstili tudi nakup računalniške opreme in izgradnjo kompleksnega sistema za avtomatsko obdelavo podatkov. Kot prvi korak za uresničitev tega cilja nam je Inštitut za organizacijo, ekonomske in tržne raziskave ITEO pri Gospodarski zbornici Slovenije izdelal elaborat o zasnovi računalniško podprtega informacijskega sistema za naš sozd. Na osnovi tega elaborata zdaj strokovne službe pripravljajo razpis za nakup potrebne opreme. Ker bo nov sistem avtomatske obdelave pomembno vplival na naše delo, je prav, da vsaj v grobem orišemo cilje, ki jih želimo z njim doseči. Osnovni cilj novega sistema avtomatske obdelave podatkov je povezati vse podatke in obdelave. Vodilo pri uresničevanju tega cilja je, da bomo podatke zajemali tam, kjer nastajajo. To bomo dosegli s terminalsko povezavo med delovnimi organizacijami in računalnikom (enim ali dvema). Na ta način bo omogočeno interaktivno delo: Uporabniki bodo lahko podatke vlagali denje proizvodnih procesov, pri katerem pa šele delamo prve praktične korake. Zdaj uvaja SEOP tudi računalniški obračun delovnega naloga in razvija avtomatsko analizo kadrovske evidence in osebnih dohodkov. Informacijo o pripravah na nakup nove računalniške opreme je že obravnaval tudi delavski svet tozda. Vrednost prve faze, ki bi jo bilo možno realizirati v letu 1983, je 1,15 milijona dolarjev, oziroma 5.2 milijarde dinarjev. Vrednost druge faze je ocenjena na 1.3 milijona dolarjev ali okrog 5 milijard dinarjev. Drugo fazo bi bilo možno realizirati v letih 1984—85. in dobivali neposredno. Hitrost bo izredna — ITEO je v svojem elaboratu zasnoval zmogljivosti sistema s predpostavko, da čakalna doba i za 95 odstotkov zahtevanih informacij ne sme preseči pet sekund. Kakšne podatke bomo na ta način zbirali in obdelovali, nam v grobem povedo imena petih informacijskih podsistemov, ki jih predlaga in obširneje razčlenjuje ITEO študija: — finančno računovodski — proizvodni — nabavni — prodajni — kadrovski. Avtomatska obdelava podatkov sicer za IMF ne bo novost, saj imamo SEOP (služba elektronske obdelave podatkov), ki dela na lastnem računalniku. Na njem shranjujemo in obdelujemo že kar precej podatkov, od osebnih dohodkov, prek materialnega poslovanja, kadrovske evidence, obdelave osnovnih sredstev, saldakontov kupcev in dobaviteljev, do potrošniških I '■editov (v glavnem za ljubljan-i ,e tozde). Po posebnih naročilih opravi SEOP tudi razne tehniške izračune, razvito pa je tudi že vo- Toda to ni dovolj, potrebujemo več. To čutijo tudi uporabniki, ki ne dobijo vedno tistega, kar bi želeli, tako hitro, kot bi potrebovali. Najbrž ima SEOP tudi še kaj rezerv v boljšem delu, toda vsi podatki kažejo, da je oprema postala že nepremostljiva ovira za nadaljnji razvoj. ITEO je izračunal, da se bo v IMF letos zgodilo okrog 6,9 milijonov poslovnih dogodkov, ki naj bi jih zajela avtomatska obdelava podatkov. Za to je že v prvi fazi predvidel kar šestdesetkrat večjo kapaciteto računalniškega spomina, kot ga ima naš stari, dobri IBM 3. ITEO ugotavlja, da je naš sedanji sistem avtomatske obdelave podatkov v primerjavi z mnogimi drugimi delovnimi organizacijami na dokaj visoki ravni (in res bi težko našli računalnik s 64 ki!obyti spomina, ki bi prežvečil toliko podatkov, kot jih naš), toda novim nalogam preprosto ni več kos. ti. Z računalnikom preprosto ni mogoče delati, če ni organizacija postopanja natančno definirana, vemo pa, da je pri nas mnogo improvizacij. Zato lahko pričakujemo nekaj težav, ko bomo prilagajali organizacijo delovnih procesov potrebam avtomatske obdelave podatkov, vendar pa lahko pričakujemo, da lahko že sama organizacija poveča učinkovitost dela, saj to navsezadnje ne pomeni nič drugega kot več reda. Sama avtomatska obdelava podatkov pa nam bo prinesla korist s tem, da bomo lahko dobivali več bolj obdelanih podatkov in to hitreje kot sedaj. To pa prinaša korist z dveh vidikov: hitro dosegljivi, avtomatično obdelani podatki omogočajo ustreznejše odločanje in nasploh boljše poslovanje. Drug vidik pa je, da bo z uvedbo avtomatske obdelave podatkov odpadla vsaj za nekaj časa potreba po zaposlovanju novih režijskih delavcev. Skratka, če bomo A OP dobro izkoristili, bomo dobili več podatkov in analiz hitreje in z istim številom režijskih delavcev. Elaborat, ki ga je pripravil ITEO, ponuja dve varianti si7 stema avtomatske obdelave podatkov: z enim računalnikom (v Ljubljani) ali z dvema (v Ljubljani in M: boru). Prve obravnave na k. lsiji za planiranje in na strokovnem kolegiju dajejo prednost drugi varianti. Sicer pa odločitev v korist ene ali druge trenutno niti ni nujna, saj ITEO predlaga izgradnjo sistema v dveh fazah. Prva faza v obeh primerih predvideva nakup računalnika s 4 Mb spominskih kapacitet in se je šele kasneje treba odločiti, ali bomo podvojili spominske kapacitete na tem računalniku, ali pa kupili še enega s 3Mb spominskih kapacitet in na prvem razširili spomin le za 2 Mb. Vedeti pa moramo, da je nakup računalnika, terminalov in druge opreme le en vidik avtomatske obdelave podatkov. Vzporedno bomo morali temeljito razmisliti, kako bomo zasnovali programski del, da bi bil čimbolj prilagojen našim potrebam in čimbolj učinkovit. LOJZE JAVORNIK i - g ...S!!liw Zgoraj: Marko Meden kaže, koliko mulja se je nabralo v dotaciji. Spodaj: Čistilna naprava. Flotacija je v ospredju (foto: L. J.) Pilotna čistilna naprava ima zdaj tudi ekspanzijsko flotacijo Velika ovira za hitro delo je tudi to, da ima lahko na sedanjem računalniku le paketno obdelavo podatkov. Šele v zadnjem času smo dobili tudi posebne diskete, ki bodo omogočile tudi direktno povezavo z računalnikom po telefonski liniji, vendar bo to rezervirano le za najnujnejše primere. Temeljno načelo bodočega sistema pa je, kot že rečeno, interaktivno delo prek terminalov. Ko se pripravljamo na uvedbo novega informacijskega sistema, pa moramo vedeti, da se mu bomo morali tudi sami prilagodi- Iskanje najboljšega postopka za čiščenje Pilotna čistilna naprava, ki jo je izdelala delovna organizacija P Ml Maribor je pokazala svojo koristnost že na drugem preizkusu lani. Potem ko je delovna enota za tehnologijo vode lani dela z njo v Novi Gorici, so pravkar zaključili dvomesečne teste v izolskem Delamarisu. Tu so jo tudi razširili z ekspanzijsko flotacijo. V Novi Gorici so imeli samo pilotno biološko čistilno napravo, zdaj pa imamo torej komplet, s katerim je mogoče testirati tako biološko kemijsko čiščenje odpadnih voda. Jeseni bo treba delati teste v Mariboru s pilotno biološko čistilno napravo. Dopisujte v Glasnik! Telefon uredništva 321-043, int. 321. Dobrodošla je vsaka kritika, ideja, pobuda! Prav v Delamarisu se je jasno pokazalo, kako koristne so takšne pilotne čistilne naprave. Izolski Delamaris je stara tovarna (letos bo praznoval stoletnico) in ima kaj slabo urejeno čiščenje odplak. Umazanije pa je pri Delamarisovi proizvodnji ogromno — približno toliko, kot bi jo »naredila« gospodinjstva v mestu z 240.000 prebivalci. Najbolj gredo v nos maščobe in usedline. V morje spuščajo 90 do 100 kubičnih metrov odplak na uro (maksimalno 130 do 140 kubičnih metrov). Odplake sicer gredo čez usedalnik, a to ni dovolj — ugotavljajo tako turisti, kot domačini in tudi inšpektorji, ki so Delamaris že večkrat kaznovali in mu tudi dali odločbo za ureditev čistilne naprave. Razen tega kuje Delamaris načrte za novo investicijo, s katero bi po- sodobili proizvodnjo in vzeli na svojo lokacijo še obrat Arga, kar bi pomenilo še več umazanije. Tudi če nas inšpektorji ne bi stalno opozarjali, v Delamarisu vemo, da mehansko čiščenje odplak ni dovolj, pravi vodja priprave dela Marija Pečan. Potrebno je torej narediti še kaj več. Toda kaj? Tukaj pa je nastopil IMP, oziroma naša pilotna čistilna naprava. Postavili so jo na Delamari-sovem dvorišču in začeli poskuse. Naloga, ki so jo prevzeli, obsega naslednje točke: — Ugotoviti možnosti in rentabilnost rekuperacije še uporabnih surovin (mulj analizirajo v Delamarisovem laboratoriju in na Inštitutu Boris Kidrič v Ljubljani). — Izvrednotenje investicijskih vlaganj. — Ugotovitev preostale onesnaženosti v obdelani vodi. — Izvrednotenje pogonskih stroškov čistilne naprave. — Določitev najprimerneje-šega tehnološkega postopka in njegova optimalizacija — finančna in tehnološka. :— Možnosti in efekti even-tuelnega biološkega čiščenja. Poskusi so zdaj opravljeni, treba je le še počakati, da pridejo iz laboratorijev rezultati zadnjih analiz, da bomo lahko pripravili elaborat. Toda nekatere ugotovitve še imamo. Na primer to, da biološko čiščenje Delamarisovih odplak ne bi bilo smotrno. Biološka čistilna naprava namreč nikakor ne bi mogla nemoteno delovati. Vzrok je verjetno v tem, da so Delamarisove odplake preveč slane. Ravno to pa je namen pilotnih čistilnih naprav. Zelo nerodno je namreč, če investitor zgradi čistilno napravo, ki potem slabo čisti, ali pa je njeno obratovanje drago. In ker se tehnologija od tovarne do tovarne razlikuje, čistilnih naprav in postopkov v njih ni smotrno delati po šabloni. V Delamarisu prav nič ne skrivajo, da so zadovoljni z IMP prish pom, kakršnega v Jugoslav* nima še nobena druga delovn*' organizacija, ki deluje na ten1 področju. Da se razumemo, gre šele za raziskovalno nalogo, na podlagi katere bo Delamaris pripravil razpis za gradnjo svoje čistilne naprave. Ta naloga je vredna 870.000 dinarjev. Bistvo je. da- J bo Delamaris dobil konkretne jttj podatke, kaj pravzaprav potre- .JR buje. Marko Meden: »Na razrili pišu bomo seveda sodelovali- j Toda treba se bo še spoprijetis f konkurenco.« »V vsakem primeru, tudi če ne j uspemo na razpisu, pa nam da vsako takšno testiranje mnog0 izkušenj, ki jih lahko uporabim0 v prihodnje, »razmišlja Mark0 Meden in doda: »Škoda, da je izolska komunalna skupnost odstopila od prvotnega načrta, da b> obenem gradili še Centralno či- ^ stilno napravo za Izolo. Prepri- ; 8 čan sem, da ne bo-več daleč čaš, ko jo bo treba zgraditi.« Kot že rečeno, bomo s pilotno ___ biološko čistilno napravo delali jeseni teste v Mariboru, potem je pa za zda j še prosta... L. J- 1 I l Pripravljajo se spremembe Zakona o delovnih razmerjih Zaostritev disciplinske odgovornosti Številne razprave v delovnih organizacijah na seminarjih in posvetih so opozorile na nekatera odprta vprašanja pri uresničevanju oziroma izvrševanju določb zakona o delovnih razmerjih in samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo področje delovnih razmerij in ki kažejo na to, da so nekatere doloflbe premalo precizno formulirane kot tudi, da nekatera vprašanja niso najbolj primemo urejena in da razvoj zahteva določene spremembe in dopolnitve. Zato so bile meseca marca letošnjega leta izdelane teze zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih, ki pa so bile po kratki razpravi v skupščini SRS zavrnjene, zato se je delo v zvezi s spremembami in dopolnitvami tega zakona začelo znova. Namen tega članka je prikazati te teze, ki bodo, čeprav so bile zavrnjene, vsaj v neki meri pokazale možni okvir predvidenih sprememb in s tem omogočiti delavcem vključitev v obravnavanje vprašanj s področja delovnih razmerij. Teze so predvidele naslednje spremembe in dopolnitve: i. Strokovna izobrazba in z -ridobljena delovna Definicijo pojmov strokovne izobrazbe in z delom pridobljene delovne zmožnosti bi bilo potrebno uskladiti z novim zakonom o usmerjenem izobraževanju. 2. Razporejanje delavcev. Po omenjenem zakonu se razporejanje delavcev na druga dela in naloge izvaja na podlagi ugotovljenih delovnih potreb v skladu z merili, ki jih določa samoupravni splošni akt o delovnih razmerjih. Pojem »merilo« v zakonu ni pojasnjen, zato naj bi se ta izraz zamenjal z besedama »v primerih«. Določitev teh »primerov« bi omogočala prožnejše razporejanje delavcev na druga dela, uspešnejše uresničevanje planiranih nalog tozd in ustvarjanje večjega prispevka delavca k povečanju dohodka tozd. Teze so predvidele tudi, da bi bilo delavca mogoče razporediti iz enega kraja v drugega, bodisi na podlagi njegove privolitve, ali pa če se s tem bistveno ne poslabšajo njegovi življenjski pogoji oziroma pogoji njegove družine. Gre za spremembo kumulativno določenih pogojev v alternativne. Teze so predvidele tudi možnost »začasne« razporeditve delavca iz ene tozd v drugo tozd v sestavi delovne oziroma sestavljene organizacije, vendar največ za dobo treh mesecev. Šlo bi torej za »posodbo« delavca, ki pa bi lahko povzročala tudi določene pravne probleme. 3. Delovni čas. V tozdih z določenimi specifičnostmi bi bila možna uvedba gibljivega delovnega časa s povprečno 42-umo tedensko delovno obveznostjo v obdobju enega meseca. Teze so predvidele tudi možnost »začasne« prerazporeditve delovnega časa, ki je določena s samoupravnimi splošnimi akti v primeru izjemnih okoliščin ali višje sile. 4. Dopust. Dopust naj bi bilo mogoče izrabiti največ v dveh delih (varianta: v več delih), delavcu pa naj bi bil omogočen prenos letnega dopusta nad 12 delovnih dni v naslednje koledarsko leto do 30. 6. Spremembe naj bi bile tudi pri t. i. povečanem letnem dopustu, ki bi se razen delavcem z najmanj 60 % telesno okvaro priznaval tudi delovnim invalidom II. kategorije invalidnosti. 5. Varsvo starejših delavcev. Starejšim delavcem (moški nad 55 let oz. s 35 let pokojninske dobe, ženske nad 50 let oz. s 30 leti pokojninske dobe) naj bi bila dana pravica oziroma možnost, da se jih v primeru, ko ne morejo več uspešno opravljati del in nalog, razporedi na druga ustrezna dela, če pa takih del ni, pa z njihovim soglasjem na manj zahtevna dela s pravico do obračuna osebnega dohodka po osnovah in merilih, po katerih se jim je obračunaval na prejšnjem delu, če ne dosegajo po osnovah in merilih za delo, ki ga opravljajo sedaj, enake ravni osebnega dohodka. 6. Disciplinska odgovornost. Disciplinska odgovornost naj bi se zaostrila. Na podlagi spremenjenih zakonskih določb naj bi tozd v svojih samoupravnih splošnih aktih obvezno določil, da se disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja mora izreči zaradi določenih hujših kršitev delovne obveznosti in primere, vkaterih se ta ukrep lahko izreče. V primeru »samovoljne zapustitve dela« je bilo predvideno, da naj bi delavcu prenehalo delovno razmerje na podlagi izrečenega disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, vendar že z dnem, ko je dejansko preneha! delati v tozd. 7. Odškodninska odgovor- nost. Dosedanja ureditev dopušča možnost, da tozd zahteva povrni' tev škode, ki jo je povzročil dela' vec, neposredno pred sodiščeU* združenega dela, t. j. brez poprejšnjega postopka v tozd. Nova ureditev pa naj bi določala , obvezen »poprejšnji postopek«, j V tozdu kot pogoj za sprožitev odškodninskega postopka pred sodiščem. 8. V samoupravnih splošnih aktih naj bi delava sami odločil* katere pravice uresničujejo delavci, ki se izobražujejo ob delu ali iz dela in obseg teh pravic, seveda v skladu z zakonom 0 usmerjenem izobraževanj0’ družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. Kaj bo vsebina sprememb i° dopolnitev zakona o delovnih razmerjih je ta trenutek težko predvideti. Za zaključek naj dodamo, da je bila izvršnemu svetu skupščine SRS dana naloga, da v skladu s predlogi, mnenji in stališči delovnih teles skupščine *** njenih zborov izdela celovito analizo o uresničevanju zakona 0 ^ delovnih razmerjih, iz katere b° razvidno ali je potrebno sprem*' njati navedeni zakon in kakšne so te spremembe. wwr« serijo desetih večnamenskih vili-bah- kot t *77‘To je terenski viličar, ki se lahko uporablja v teh izved-iu8oslovA»r!nSki -il!čar’ nakladalnik ali kleščar (gozdar). Ta stroj je za 'zdehii«. , ko tzz*šče novost, saj noben drug domač proizvajalec ne »e terenskih viličarjev. °snovo°,V' konstruktorji so za Pa doživft trakt°rIMT579’ki preden kar Precej sprememb, viliČariaSeiM«r!,eu- V terenske8a podmil Ne da b' se spuščali v Pri Sost,’povejmoleto’daie nh-.V. carJu smer vožnie ravno v8TOdrinSt° mehanske sklopke 4onJ:,V V.'!ičar hidrostatični ške tvrdL T0/ njo zahodnonem-prirr-.er v? Llnde> kar je tudi prvi menialniv ugoslaviji- Hidravlični stavne?* °mogoča dosti «10-tako da • menlavanje hitrosti, »“C" p,“!e roke V skipu pravijo, da za prodajo novega viličarja ni nobenih skrbi. To sodijo po odzivu na demonstraciji tega stroja, ki so je pripravili skupaj z Agrotehniko, s katero tudi sicer dobro sodelujejo. Na tem prikazu so se zbrali predstavniki vrste delovnih organizacij, ki takšne stroje potrebujejo. Sicer pa se ta večnamenski viličar lahko uporablja v gradbeništvu, gozdarstvu, papirni industriji, poljedelstvu, lesni, steklarski in oprekarski industriji ter za transport v odprtih skladiščih in deponijah. Letos bo Skip izdelal trideset viličarjev NV-77, za prihodnje leto pa jih načrtujejo 50 do 60. L. J. Izdelava večnamenskega viličarja se začne tako, da »slečejo« traktor IMT 597 NV 77 —kleščar STRAN 10 IMF GLASNIK im I.I19NVU Nadloge in težave upravnika kuhinje na Vojkovi Nenehne podražitve nam režejo vedno tanjše kose mesa Sredi letošnjega junija sem se oglasila v centralni kuhinji IMF v Vojkovi ulici v Ljubljani pri upravniku Jožetu Šubicu ter se z njim pogovarjala o naraščajočih cenah hrane, o kadrih, kvaliteti hrane. — Kako gledate na negodovanje ljudi na kvaliteto hrane? Povedal mi je, da hrano za njihovo kuhinjo, iz katere se prehranjuje večina delavcev iz ljubljanskih tozdov nabavljajo pri različnih dobaviteljih predvsem pri grosistih v Ljubljani in sicer pri Emoni in Mercatorju, pri Živilih Kranj, mesne izdelke pa pri Meso Kočevje, Meso Škofja Loka in v Litiji. Material za pripravo malic skušajo dobiti po najugodnejših cenah, zato kupujejo tam, kjer je največ popusta. Manjše količine zelenjave kupujejo tudi pri zasebnikih. Nekaj jo pripeljejo delavci IMF, ki jim jo plačajo po dnevnih cenah. Delavci, ki kupujejo posebne malice z internimi boni se pritožujejo, da so malice predrage, vendar te ne morejo biti cenejše, saj temeljijo na dosledni kalkulaciji, v kateri so upoštevani stroški režijskega pribitka enote cen; tralne kuhinje. Višina tega pribitka je vsako leto sprejeta na seji sveta uporabnikov in izvajalcev uslug centralne kuhinje. Centralna kuhinja ustvarja precejšnjo finančno realizacijo (skoraj 40 %) s prodajo suhomesnatih proizvodov ter drugih prehrambenih artiklov za denarne bone in za gotovinsko plačilo. »Kvaliteta hrane je dobra, kar potrjujejo izjave naših delavcev in tudi zunanjih uporabnikov, ki dobivajo našo malico. Pri tem je treba upoštevati, da tričetrt naše pripravljene malice vozimo na gradbišča v Ljubljani, v naše tozde (TEN, OV, Trata, Skip, na Titovo 126) in v sozd. Pri prevozu malica utrpi na kvaliteti. Kvaliteta je odvisna od nabavljenih surovin, saj dobavitelj večkrat ne da zahtevane kvalitete. Na kvaliteto malic vpliva tudi kuharica. Ne uporabljamo preslanih jedi, starega olja in tudi ne konzerviranih jedi. Higiena kuhinje je na zadovoljivem nivoju, saj jo večkrat kontrolira sani- tarna inšpekcija, ki je v letošnjem aprilu pregledala kalorično vrednost naših malic in ugotovila, da le ta ustreza normativom za tovrstne malice. Težko pa je ugoditi različnim okusom. Glede na prostorske zmogljivosti kuhinje pa ne moremo kuhati več vrst hrane, da bi ustregli vsem oku- Pogled v kuhinjo na Vojkovi (foto: M. P.) Pri nabavljanju hrane Jožeta Šubica najbolj moti, da cene tako hitro rastejo in pa dejstvo, da imajo različni dobavitelji različne cene za isto blago. Ob nenehnih podražitvah 650 dinarjev regresa, ki ga delavci prejemajo v obliki toplih malic ali internih denarnih bonov, ne ustreza dejanskim stroškom priprave malic v sedanjem normativu in kvaliteti, saj znašajo samo izdelavni stroški materiala za eno malico približno 25 dinarjev. Razlika do cene 30,50 dinarjev (kolikor znese regres dnevno) pa služi za pokrivanje režijskih stroškov (osebni dohodki delavcev centralne kuhinje, tekoče vzdrževanje, energija, nabava osnovnih sredstev itd. Celotni izračun cene malic temelji na kalkulacijah za vsak obrok posebej. — Kako uspete poslovati pri stalni rasti cen? V letošnjem marcu in aprilu je bila največja podražitev osnovnih prehrambenih artiklov. Zato so zaprosili tozde uporabnike, naj bi ti dodatno financirali toplo malico z dvema dinarjema (na eno malico). Tozdi so se različno odzvali na omenjeno prošnjo. Nekateri so sprejeli sklep, da bodo to razliko plačali iz svojih sredstev, medtem ko so tozdi OV, Livarna barvnih kovin Ga-Ijevica in Klima montaža sklenili, da plača navedeno razliko delavec sam. Ob tem pa so za 2 dinarja prikrajšani delavci, ki dobivajo interne bone za prehrano v tistih tozdih, ki so se odločili, da plačajo dodatna 2 dinarja na dan za toplo malico za svoje delavce, delavd, ki imajo interne bone pa ne dobe ničesar. Kar zadeva pokrivanja cen, meni Jože Šubic, da bi bilo potrebno zvišati regres. Ena od rešitev, da bi ostali pri sedanji ceni malic, je količina pripravljenih malic, seveda pa bi morali delavci, ki sedaj kupujejo hrano za interne bone, preiti na vsakodnevno toplo malico. »Pri pripravi toplih malic smo morali poleg podražitve obrokov sprejeti tudi dodatne ukrepe. Veliko pozornosti smo posvetili predvsem izdelavi jedilnika za ves mesec, zmanjšanju količine porabljenega mesa, ki v stroškovni ceni pomeni najvišjo postavko. To zmarijšanje predstavlja povprečno 1 dekagram mesa na enoto malice. Nadalje racionalno koristimo izdelavni material, seveda ne na škodo malice. Trudimo se, da bi držali sedanjo kvaliteto in kvantiteto malice pri sedanjih cenah Nekatere druge menze so po zadnji podražitvi mesa, ki je bila letos maja, povišale cene malic,medtem ko smo pri nas ostali še pri starih cenah.« — Kako pa je pri vas glede kadrov? Enoto centralne kuhinje posluje na meji učinkovitosti in bo vsaka nadaljnja podražitev hrane ponovno vplivala na stroške priprave matic. »V naši enoti pripravljamo dnevno približno 1600 toplih malic, 150 do 200 posebnih malic, kosila (okoli 50 do 70) in druge usluge za potrebe tozdov ob nekaterih priložnostih, kot so proslave, jubileji itd. Sedanji obseg poslovanja je za 30 odstotkov večji kot so zmogljivosti obstoječih prostorov. Zato pa se morajo vsi zaposleni v enoti menze dodatno prizadevati. Sami pokrivamo izpad delavcev v času bolniških izostankov. Delavci oz. delavke delajo v neugodnih delovnih pogojih, predvsem velja to za kuharice pri termičnih kotlih, ki imajo z ene strani veliko vročine, z druge pa hladen zrak (ventilator, odprta okna za zračenje), kar povzroča poklicna obolenja (revma in druge poklicne bolezni). Težko je dobiti pomožni kader predvsem zaradi nizkih osebnih dohodkov.« Povedal je še, da na željo naših tozdov, ki imajo gradbišča v Ljubljani dostavljajo delavcem na ta gradbišča tople malice. Delavci radi koristijo topli obrok med delom, vendar pa je tako dostavljena malica zelo draga, če pri tem upoštevajo prevoz, serviranje, izgubo inventarja in pa majhne količine, saj na nekatera gradbišča vozijo tudi samo po 10 malic. Smatra pa, da bi morali ta način koriščenja toplega obroka med delom obdržati, saj le tako uresničujejo prizadevanja Zveze sindikatov Jugoslavije o nudenju organizirane prehrane delavcem med delom.« MARIJA PRIMC Dopisujte v’ Glasnik! Telefon uredništva 321-043, int. 321. Dobrodošla je vsaka kritika, ideja, pobuda! DO Panonija: Delavci odpovedujejo malico Drage so, pa slabe Stališče Zveze sindikatov Slovenije je bilo in bo: Slehernemu dr lavcu nuditi med delom topel obrok prehrane. Ugotovimo lahko, df[ je večina organizacij združenega dela v občini Murska Sobota up°s’ tevala stališča sindikata in organizirala toplo prehrano delavce Sicer so se pojavljali tudi taki, ki so raje delavcem dajali vrednost bone in so ti tako sami skrbeli za svoje malice. Nekatere OZD upravičljivih razlogov druge iz manj upravičljivih razlogov. 1, 2, 3, J 14 IJLvlfi f K J I l* V (V *J t V U * ( r. Do letošnjega leta so se stroški za prehrano za posameznega dč lavca vedno gibali v mejah sprejetega družbenega dogovora. Za Id 1981 predvideva družbeni dogovor 650 dinarjev za prehrano dt lavcev. Panonija dobiva tople obroke v murskosoboškem obratu drU-bene prehrane, ki je v sklopu ABC Pomurke. Zaradi podražil živil na so v tem obratu družbene Drehrane. letos ceno malice •' 4. 5 6 7 živil pa so v tem obratu družbene prehrane, letos ceno malice j' g dvakrat povečali. Po zadnji podražitvi od 1.6. stane malica 828 ^ narjev mesečno. * Tako je nastala razlika 178 dinarjev razlike med regresom, ki f za topli obrok predvideva družbeni dogovor in med dejansko cen1 H malice. Glede na standard in padec realnih osebnih dohodkov K. bilo pričakovati, da bodo nastalo razliko pokrivale delovne organ1' ^ zacije iz svojih sredstev. Toda stališče predlagateljev družbene# _ dogovora je, da se sprejeti družbeni dogovor ne sme kršiti in smej1 1* delovne organizacije prispevati za malice samo 650 dinarjev. 14 Od kod manjkajoča sredstva? Odgovor je možen samo eden: de' ^ lavec jo mora dati iz svojega žepa. Ali je pravičen in pravilen, il 16 vprašanje? Spet smo storili korak nazaj pri socialni varnosti delav* ^ cev z najnižjimi osebnimi dohodki. V Panoniji so na seji delavskega sveta razpravljali o podražil 1F malice na 33 dinarjev in 3 dinarje kruha na dan in se nikakor nis° . c mogli sprijazniti s podražitvijo. Vendar ni drugega izhoda, kot & bodo delavci, ki naročijo toplo malico, morali doplačati 178 din°r' 2c jev mesečno. V Panoniji imajo sicer organizirano tudi hladno mali' co. Delavec, ki se odloči zanjo, prejme vsak mesec predvideno št? ? vilo internih blokov in si nato vsak dan lahko kupi hladno malico [ : internem bufetu. Toda stališče, ki sem ga že omenil, je da bi naj 2c zaposleni prejemali toplo malico. V preteklih mesecih je prejemal0 hladno malico okrog 150 delavcev. £. Že ta mesec je odpovedalo toplo malico petindvajset delavcev i" ?/ se naročilo na mrzlo. Toda mnogo jih je še na dopustu, tako & pE učinka podražitve zdaj še ne moremo oceniti. ... Precej ostrih besed je bilo povedanih tudi na račun kvalitete top‘in malic, saj večina delavcev z njimi ni zadovoljna. Kritično je bilo ocenjeno tudi to, da imajo nekatere delovne orgij' nizacije neproizvodnih dejavnosti (Ljubljanska banka, SDK, ob činske skupščine, sodišče itd.) lastne kuhinje in je v njihovih bifeji prehrana mnogo cenejša, pa tudi boljša, kot v delovnih organizacl' jah, ki vozijo hrano iz Pomurkinega obrata za družbeno prehranI Ko se je gradil obrat za družbeno prehrano v Murski Soboti, SO r bili pritiski ravno teh struktur, da se naj delovne organizacije naj0' čijo na hrano iz te skupne kuhinje. Se pravi, da so med tistimi, ki sf ostali gluhi za to priporočilo, tudi tisti, ki so ga dali! Ne čudite se,c. boste stopali mimo kletnih oken Ljubljanske banke v Murski S°°°. na Trgu zmage, ali po hodnikih sodi,ča ali podobno in se vam bo° pocedile sline zaradi prijetnih vonjav pripravljajočih se malic. ANDREJ ZADRAVEC Udarniški dan v tozdu 1PKO Režijci so se dobro spotili V tozd(u) IPKO v Podpeči, kjer je 66 zaposlenih (od teh je 23 režijskih delavcev, ostali pa so proizvodni), so imeli 20. junija letos prostovoljno delovno akcijo, ki se jo je udeležilo 78 odstotkov delavcev. Pobudo za akcijo je dal izvršni odbor sindikata tozda. Njegovo stališče je bilo, naj bi bila akcija prostovoljna in naj bi se je udeležili tudi režijski delavci. Namen akcije je bil, da bi opravili nekaj nujnih del, s katerimi so bili proizvodni delavci v za: ostanku. Z akcijo so želeli pri delavcih okrepiti občutek za pripadnost kolektivu, saj je takšna zavest o pripadnosti v tako majhnem kolektivu, kot je kolektiv tega podpeškega tozda še kako pomembna. V akcijo ni nikogar nihče silil, pa se je vanjo vključilo 44 delavcev, od teh 15 režij-cev, med njimi tudi direktor tozda Lovro' Rogelj ter oba vodja programov Franc Čarman in Tomaž Bricelj. Režijski delavd, katerih delo je povezano s proizvodnjo, so delali artikle v neposredni proizvodnji in sicer cisterne, kontejnerje itd., ostali delavd pa so posprav ljali in urejali okolico tovarne ter opravili razna vzdrževalna dela. Vsi delavci tako proizvodni kot režijski so bili pri delu zelo aktivni, saj so v šestih urah opravili toliko dela, kot če bi delali 7 ur, čeprav režijski dleavci niso vajeni nekaterih proizvodnih del. Vrednost del, ki so jih v tej akdji opravili, znaša približno 300.000 dinarjev. Glede na pozitivne rezultate te akcije celoten kolektiv tozda meni, da bi kazalo takšne akcije še organizirati. Zaenkrat nameravajo v jeseni organizirati akcijo s podobnimi deli. Po uspeli akciji so imeli piknik, ki ga je pripravil in organiziral sindikat tozda. Besedilo in slike: M. P. Direktor tozda. Lovro Rogelj se je izkazal kot voznik samokolnice (zgoraj). Še dva posnetka z udarniškega dne (spodaj) J Koliko združujemo za stanovanja planinske novice • planinske novice • planinske novice • Kate^or. T°ZDv ds oo* :erf stn1 Di 4. 5. 6. ?. 1. OV 2. KM 3. MK- DS DO Promont MM IB blisk EKo DS DO PMI 8« em ; 9* DVG a|< lo- TEN *€ 11 • ISO v P1. _ DS Do EMOND 7^ 12 • klimat 15- Tlo ide lel‘ > de lrut, Žite :e'tisti' ■ 14. de- 15. hi1 is. 1?. lav- m is niso ■* t de tar-tale ste-co'i i vsi. tale vie , de 70 t S ej‘h ad- rto■ f 1 ro-is° lod ido 19. 20. 21. .22. 23. B4,' ;,25. 26. IKO DO LIVAR DAN trata itak SKIP DS DO dsnl hva dbk Ds IP MP Ds DO KLIMA INŽ PB ZST IC DS DO IZIP IB Ds SOZD + PD IMP Razporejene, no ZR 198o stanov, sred. 1979 Porab 1.1 .stanov, sr. v i. 198o Na zaposl. f 4.000 I.600 8.178 14.815 2.000 l-5oo 3.542 13-729 2.518 2.618 4.119 11-735 2.000 5oo 1-536 9-198 5-ooo 5oo 3-059 6-3o7 1.5oo 137 1.396 14.695 - - 965 2.673 - 1.621 4.631 6o9 loo 945 18.173 4. 000 3-ooo 8.285 14.848 1.511 - . ■ 1. o7o 4.115 l.ooo - . 6.194 14.643 - - 28 0 1.255 7.844 4o8 584 3-692 24.613 l.ooo l.ooo 3-726 13-851 I.800 l.ooo 2.842 8.665 - - 1.25o 1.812 - 1.5oo 2.891 7-772 5oo 5oo 574 5-979 645 l.ooo I.600 7.3o6 210 241 239 2.716 9oo - 1.354 3-913 2.000 - 72? 10.385 65 4 . l.ool 14.3oo 1.592 - 1.62o 14.862 3.000 1.793 2.383 5-647 l.ooo 843 l.o32 5-733 - - l.ol5 9.854 I.800 965 1.234 9-42o 935 9oo 2.436 19-333 800 l.loo 1.236 14.2o7 32o 164 419 15-519 576 219 417 12.265 211 137 273 13-000 l.o51 761 1.492 16.764 42.951 22.842 75-621 9-337 ZAHVALE Ob smrti moje drage [name se iskreno zahvalju-jem TOZD Elektromon-‘aža in OOS za darovana ^enca in izrečeno sožalje. arena hvala tudi sode-'®vcem gradbišča KDIC za aterialno pomoč, izraze nzalja in spremstvo na "Jem zadnji poti. Jože Jarc „ ®b smrti mojega dra-v j,a "eeta se iskreno zah-Jnjem osnovni organi- ten sindikata tozd sodela sodelavkam ter Vcem za izraze soža- 4® ter denarno pomoč. Marta Filipič Ob boleči izgubi moje age mame se iskreno zahvaljujem osnovni or-sindikata OZD TEN za darovano ? , ^delavcem in so-avkam pa za izraze so-18 ‘er denarno pomoč. Jože Trontelj smrti moje drage s an,e se iskreno zahvalju-, sodelavkam in sodega™ DS SO IKO za 3e“a soža,ja in daro-zahvabwie' Posebei Pa sc sn, J.“)emvsein’ki sle jo Stlm na nJeni za