80. številka.
Trst, v torek 9. aprila 1901.
Tečaj XXV!
„Edinost Ir. i»ia enkrat m dan. razun nediflj in
p aznikov. oh 4. uri zvečer, >~&ro£niiia
za celo leto........24 kmn
za pol let*.........12 .
za Četrt leta........
za en roeiser . ....... 2 kroni
Narofirino ie plačevati naprej. Na na-OČbe brez prilotene naročrnne *e ourava i C ozira.
Po tobakarnah t Trutu se prodajajo posamezne Številke po K *totinfc <3 nvč
iven Trsta pa po S Htotink (4 n*<\
reiefon Iti.
bdin os t
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edlaottl Je moć !
Oglasi " " ~
se računajo po vrntah v peti,tu. Za ve £ kratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oeiani itd. se računajo po pogodbe
Vri doniai naj ae pošiljajo uredništvu Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase »prejema upritvniStvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvu in tiskarna no u ah hj Rtu v
ulici Carintia Šiv. 12. I pruviiištvo, In ■ prejemanje iiiseratoT v ulici Moliš piccoio štv. 3, II. natisu.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik
Lastnik konsorcij lista „Edinost"
1 stisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trs
t A. J. Dobrjanskij.
(l>alje.)
S takim mišljenjem je prišel v dotiko * tedanjim tednikom » Parlamentar», ki ^aje bi I osnoval izdatelj »Tribune*, pok. Skrej-šnvskv. Pe smrti tega češkega publicista je Dobijan-kij mnogo vplival na uredovanje in polnjenje » Parlament:irja *. Članki wt se pri-občevali j m 1 njegovim vplivom in I. 1*^5 je on napisal teorijo o «N a c i j o d a 1 n i avtonomiji«. Par dopisov od moje strani v ta tednik je zadoščalo, da je Dobrjanskij zapazil moje ime, in to je bilo iz vestno povod, da sem, povabljen, še i-to leto prišel iz Gorice na Nuna j /.a nekaj tednov nadomeščat glavnega urednika. Tako sem se seznanil s slovanskim misliteljem in dejateijem Dobrjan-tkim. Sam sem nato premišljal teorijo o »uacijonaini avtonomiji* in sem glede na Slovence koncem leta 1S85 začel v »Parlamen-tarju* priobčevati o vsaki slovenski pokrajini članke v smislu nacijonalne avtonomije in Ae ie potem v tedanjem Ljubljanskem »Slovanu*, najl>olj pa v »Slovenskem Narodu*.
V »Slovanskem Svetil*, zasnovanem 1. 18SS, sem jaz |K>tem narodno samoupravo razpravljal v vseh l^ letnikih izhajanja tega I sta, in Dobrjanskij se je ne le proti meni, ampak še bolj nasproti drugim, večkrat izrazil, da jaz najbolje urnem in j>rijx>ročam program nacijonalne avtonomije.
Na to stran je potakem Dobrjanskij posredno vplival na glavno politično mišljenje Slovencev. On je dokazoval potrebo za vse t*»stranske Siovane, da naj doeezajo najprej naeij<»cia]no avtonomijo; še le potem nsj se brigajo za državno pravo.
Za dižavno pravo se ni posel »no ogreval, ker ima za Slovane, zlasti pa za Cehe, tudi mnogo jako senčnatih stranij. Vendar pa je rad uvidel, da Slovenci spoznavajo, da po državnem pravu pripadajo k Hrvatom. Da, on sam je najtemeljiteje pi-al o tem pravu, zlasti tudi v jN»znej:-i obsežni brošuri: «1> i e P a r t e i e n ti e r Slaven in Bo h m e n». J >a. otee te po obsegu znamenite, radi tega od čeških in poljskih politikov prezirane brošure. je bil veliki državniški uiislitelj Dobrjanskij.
On je torej kazal, kaka samostalna prava imeli Hrvati s svojo lastno avtonomijo!
PO D i, I s T E K.
Velik grešnik.
Povest.
-al It. X Mnm.H - Sthirijak. Posl l\>rtrarski.
VI.
< ird je k mizi ter jej povedal vse, kar je preživel te dni, kako seje jezil na njo, kako se ni hotel sklicati na njo pristavu Akakiju, ko ga je ta zalotil v hiši za popotnike, kako -o tra pri ve« ili v ječo ter se je on <*elo veselil, da napravi ~ tem zopernost nj^-j, Avdotiji Markov ni; kako je potem premislil to stvar ter uiuel vse. Vse je povedal ( irii, ni<**e?-ar ni zatajil, niti današnjih sanj.
»Ali pa umeš, čemu mije, nevrednemu, imela služiti ta groza ? je ponavljal šepetaje, ozrši se naokrog.
»Bedasta sem... stara...«
>Nu, tako sem si to |M>jasnil. Pastir sem, e v moji duši tiči zloba... kaj ne? Pastir, a upadel >em v malosrčnost... Pastir, obsojn-joči one. katere je vjel Antikrist v mrežo... Močan je on, ta naš sovražnik in moč noči najavlja razum. Sedaj umeš: jaz sem hujši od vseh onih tu v ječi, ker sem se smatral za l»oij-ega ter obsojal druge. Ti vneto služijo svojemu uajgnusnejšemu zaj>eljivcu ter tvoje pogubno delo opravljajo z odliko, zame tuj oc i vest, dušo in razum... Ti v resnici fclnžijo, jaz pa sem {»ostal maloerčen, da,
Seveda ni bil Dobrjanskij le za zjedinjenje Slovencev s Hrvati, ampak tudi za neizogibno potrebno sporazum ljenje s Srbi.
No, vrnimo se k Slovencem. »Slovanski Svet* je bil začel izhajati začetkom 1. 1SH8, ravno mesec pozneje, nego je bil v Dunajskem 'Vaterlandu* priobcen razupiti skupni pastirski list, kije krivično o v a j a 1 Jugoslovane in njih niže sveče n i š t v o. Take zaušnice .Jugoslovani niso morda nikdar doživeli, da-si se jim je pripetilo že mnogokaj. A ni bilo človeka med njimi, ki bi bil pokazal na veliko krivico, ki se jim je zgodila s tem hierarhičnim listom. No, Dobrjanskij je takoj spoznal to nevarnost, in starček, tedaj v 85. letu ži\-Ijenja, je sel k mizi in takoj napisal in priobčil brošuro «Zur S t e u e r d e r W a brli e i t». Ta spis je hudo zadel tiste, ki so bili podpisali pastirski list, in tedanji prof. bogoslovja, poslužili dr. Mah nič, je ob isti priliki začel braniti avtorje skupnega pastir skega lista in odtlej začel mahati pred vsem po »Slovanskem Svetu*. Ta borba, kakor znano, mu je najbolj pripomogla, da so tudi njega postavili v vrsto podpisavših zloglasni list. Dr. Mahnič in nihče na Slovenskem ni vedel, kdo je avtor spisa »Zur Steuer der Wahrheit». Dobrjanskij se namreč ni nikdar podpisoval s svojim imenom pod spise poli-tiškega ali takega obsega, katerih namen je bil, aktuvalno vplivati na obča dela. Podpisoval se je običajno kakor »stari avstrijski patrijot*. Tu pa tam so ugibali, ali le bliži prijatelj i so spoznali njegovo pero. Tako je bilo možno Dobrjanskemu ostati nepoznanemu tudi med Slovenci, katerim in za katere je napisal in po »Slovanskem Svetu* priobčil najvažnejše in temeljitejše razprave. Vse namreč, kar se je 1. 1 in v naslednjih par letih priobčilo v »SI. Svetu* proti dru. Mahniču, je proizišlo naravnost iz peresa Dobrjanskega. V dotičnih razpravah, ki so bile navidezno pole miške, v resnici pa prave historiške razprave, se je govorilo o cerkvi, o zgodovini rimskega obreda, o Veliki noči in ž njo združenem vprašanju o koledarju, poleg drugih vprašanj. Silno zapleteno vprašanje o kole-dariu je potem izišlo v posebni knjigi tudi v ruskem jeziku. Dobrjanskij je, mimogrede omenjeno, dokazoval, da g r e g o r i j a n -s k i koledar nima prave znanstvene pod-
smatral sern se za boljšega od vseh. Toda moja slepota mi je padla z očij in sedaj vidim vse, dušica... Radujte se z menoj, ma-loverni, kajti nastopil je dan obiskovanja. Pustite me izvršiti svojo stvar, a Bog mi j>omore, tla se vrnem k vam. Pojdi in naznani vsem mojo malovrednost«.
Po teh besedah je Ciril, po koncu stoje, «>drinil ovratnik svoje jetniške halje, ter pokazal svoje odstrižene lase. Avdotija Mar-kovna je zaploskala prestrašena z rokama ter jela kričati, dokler je Ciril ni pomiril s strogo besedo.
Dovolj je, maloverna. Tudi to mora biti... Antikrist ine tu zalezuje... Najpoprej mi je pobral blagoslovljeno vodo, potem mi
i je segel celo po laseh. Jaz sem prestrašen, on pa mi besen striže lase. Napotil je k temu brezj)opovca in ta revež si misli, da dela to sam od sebe. Vse je tako... Evo, tudi tebe je poslal s papirjem«.
Ciril se jo tiho nasmehnil ter zmagoslavno pogledal vznemirjeno Avdotijo Mar-kovno.
Tako je starka odšla. Le opravivši ničesar. (J odhodu je pozvala Kasuara na stran, jMjtlačila mu nekaj v skrčeno dlan ter strogo naročila, kaj je treha storiti.
Pomirite se, A vdotija Markovna«, je momljal nadzornik zarudevši od vneme. Za vas sem pripravljen storiti vse«.
stave, in zato je treba čakati, da pravoslavni narodi izpremene svoj koledar, ne na fundamenti!) gregorijanskoga koledarja, temveč na novih, kateri bodo veljali vesoljno, za vse narode. Kake važnosti so kritični spisi Dobrjanskega tudi v »Slov. Svetu*, kaže tudi to. d a s o se neslovenski škofi in viši pastirji naročali na »S 1. S v e t* r a d i teh razprav, in jeden učeni hierarh, ki je že davno nadškof, je meni prilično osebno omenil: .Jaz sem cerkveni zgodovinar, a v teh spisih sem prvikrat zapazil mnogo rečij, da ne omenjam ženijalnih presojanj avtorjevih *.
(Zvršetek pride.)
Politični pregled.
V TRSTU, dne aprila 1901.
Dogodki v hrvatsko- slovenskem klubu. Reški »Novi list« piše:
Na podlagi informacij jednega poslancev v državnem zboru in poznanega rodoljuba našega, smo bili priobčili, da je nade, da Ferjančič in Plantan ne izstopita iz kluba. Te nade se niso uresničile.
Kranjski liberalci, ako bi bili umeli. so nugli izigrati Šušteršiča in ujegovo stranko. Ta stvar v hrvatsko-slovenskem klubu je bila tako lepo izvedena, da je ves narod njim dal prav, nad vse pa Hrvatje niso odobravali centrumaškega kluba. Danes pa izgleda tako, kakor da bi klerikalci mogli izigrati liberalce kateri poslednji so svojemu stanju
sami krivi. (Mi smo naravnost izrekli svoje mnenje ozirom na dogodke v hrvatsko-slovenskem klubu. Op. ure<l. »Kdin.«)
No. danes je zastonj govoriti o tem. Ogenj razdora gori na Slovenskem huje, nego-li kedaj poprej. Na vratih je italijanstvo. Nemci so naskočili, da bi izbrisali slovenski element — a rodoljubi se prepirajo o svetovnem gospodstvu papeževem in o dogmi za nezmotljivost ! Novinstvo, propovednice. društva, vse to je krenilo v sveti ali prokleti boj- Bilo bi smešno, ako ne bi bilo žalostno. Naloga našemu nepristranskemu novinstvu je, da uliva vodo in da tušira razvnete glave. Od slovenskih listov jedina »Edinost; vrši to nehvaležno, ali patrijotično službo. Hvala jej ! Ko se strasti pomirijo, narod jej ne pozabi uslug, ki mu jih je storila v tej dobi krize.«
.Bistro oko Budzkovo je videlo, kako je Kasuur skrival za hrbtom stoiubljevi bankovec. Evo, blagoslovljena voda !
Komaj je oddirjal konjiček z Avdotijo Markovno, že je dospel pristav Akakij. Srečal je starko na poti ter se vrgel na toplo njeao sled.
>Xu kaj ?« je vprašal, gledaje v kot. = Sama je prišla prosit, da bi izpustili j škofa ? «
>Kako, kaj? c se je začudil A fa nas i j Ivanič.
»Kako?... Sama je porok zanj, tudi kavcijo je sama položila«. *
;>Ne opehariš me !« je mrmral Afanasij Ivanič prestrašen. .»Jaz ga ne izpustim... Nepoznan človek«.
»Nemara si se zaljubil vanj?« se je nasmejal Akakij.
Pogledala sta drug drugega te se jezno obrnila strani. Akakij je umel, da je Kasuar zadel terno in da je on sam znovič ostal bedak. Akakij je od jeze zadušljivo zakašljal, oštel prijatelja ter mu potem molče podal roko.
»Kaj je s teboj?« čudil se je Afanasij Ivanič, odstopaje.
->Mar tega ne veš...«
»Ha, ha... Sam si si kriv, da nisi znal obdržati v rokah, ko te je srečala sreča. Oh, ti naivni Akim !«
Pristav Akakij je zasopihal kakor gad,
Tako piše »Novi list«. Mari tudi v namen, tla bi »razdvajal« narodno - napredno stranko in »rušil« disciplino v njej ?! Proti temu govori že takoj prvi stavek. In če komu tu ni popolnoma jasen, poučiti ga je moglo dejstvo, da je »Novi list« še ne dolgo temu napisal o politiških kvalitetah gosp. dr.a Šušteršiča parere, kakor ga ostre-jega ne bi mogel napisati niti »Slov. Nerod«. Ostrega, sevetla, v stvari ; forma pa, ta je bila seveda nekoliko drugačna, nego si jo iz-voljujejo pri »Slovenskem Narodu«, kadarkoli smo si mi dovolili izustiti besedo, ki ni vzeta iz njihovega slovarja, ali izreči mene-nje, ki se ne pokriva z njihovim menenjem. A če se je reški list vendar čutil primoranega, da je na adreso narodne stranke izrekel isto očitanje, katero smo bili izrekli mi — da namreč ni umela izkoristi situvacije in pa ugodne dispozicije, navstale jej v slovenskem in hrvatskem javnem mnenju vsled težkih po-greškov »Slovenčeve« stranke, oziroma vsled odurnega postopanja voditelja te poslednje v parlamentu na Dunaju, če torej, pravimo,, reški list izreka isto očitanje, morajo ga siliti v to kaki razlogi. In po našem mnenju je tu možno dvojno domnevanje : ali govorita tako logika dejstev in dogodkov ter zdravi p o 1 i t i š k i kiiterij, ali so pa tudi pri »Novem listu? na Reki sami — avtodidakti in avto-ignoranti!
O položaju. Jjist ^Neues Wiener Journal« priobčuje pogovor z nekim »odličnim državnikom« (nekateri sodijo, da je to dr. Korber sam), iz katerega je posneti : Vlada je silila, naj se že sedaj izvedejo volitve v delegacije, ker so bile neizvršene te volitve moment vznemirjenja in ker so poslanci sami občutili, da pomirjenje pride še lc potem, ko se odstrani ta moment. -Govoričenje, da hoče vlada zopet uveljaviti vladanje s ^ 14, da je naravnost nezmiselno. Ona hoče marveč postaviti parlament v vsa njegova prava in se ni plašila nobenega truda za dosego tega cilja. Kar se dostaje važnega vprašanja : obnovljenja pogodbe z Ogrsko, izjavlja »odlični državnik«, da se prlamentu še celo leto ne bo baviti s tem vprašanjem. (1eBar in ogrski ministerski predsednik sta dobro poučena o stvari, da namreč parlament še ni dovolj konsolidiran, da bi mogel rešiti to težavno
kateremu je kdo stopil na rep, hotel ošteti Kasuara, ta pa je le zakašljal ter pljunil.
VII.
Obisk Avdotije Markovne je napravil silen utis na vso ječo. Vsi jetniki so po nekakih nepoznanih poteh takoj prvi dan izve-i deli o tem vse podrobnosti. Prva se je oglasila sobana s šesto števiko. Ko se je Ciril ; vrnil iz pisarne, niso jetniki kazali ni najmanjše radovednosti; da, delali so se, kakor da ne vedo ničesar. Vkvarjaje se s svojimi misli, se Ciril ni niti zmenil za bližajočo se burjo in samo na obedu je čutil, da se je zgodilo nekaj posebnega. Jetniki te sobane so se mu umikali, drugi pa so šepetali, ga ogledovali ter sploh nekaj namerjali.
»Ej, ti babji škof!« je zaupil za njim neznan glas, ko so se jetniki tolpoma vsuli iz obednice.
Ciril se je ozrl, pogledal zlobna lica ter vse umel : vsi so bili naperjeni proti njemu in v svojem smislu so imeli prav. Da, prav...
V šesti številki ga je pozdravil Salaj.
»Nu, vaša pre vzvišenost, kako stoji stvar ?«
Ciril je molčal. V sobani je bilo slišati pridržan šepet, na to pa je znovič sledilo roganje.
(Pride še.)
vprašanje. Ko parlament še / drugimi čini dokaže svojo sposobnost za delo, potem se Ik> vlada |M»gajala od kluba do kluba, da parlamentu dokaže važnost tepa vprašanja. Vlada se nadeja, da se jfj {»osreči tudi to. Slednjič je zatrdil »odlič ti državnik«, da usoda parlamenta je v rokah parlamenta !
Znamenje situvacije je, tla je cesar za Veliko noč ministerskernu predsedniku Kor-berju [»odeli! visoko odlikovanje: Leopoldov red. Ta čin priča, da »o na najvišem mestu zadovoljni z dosedanjimi cspehi Korberjeve taktike.
Cesar p o j d e vendar v I* r a g o. In si«*er dne ♦>. maja. Spremljali pa bodo mi-nister-ki predsednik K<»rber, naučni minister dr. HarLel in miniater-rojak dr. iiezek. Tudi dejstvo, da se je nositelj krone odločil za to ^»tovaoje, bi bilo znamenje, da na najvišem mei-tu smatrajo tudi stvari na Češkem za toliko konsolidirane, da s<; ni bati, tla bi to potovanje vznemirilo na to ali ono stran in vrglo senco nezaupanja. — Po vsem je torej sooiti, da vlada vidi položaj v veliko ugod-neji luči in da se bodo ti začel ki pomirjen j a razvijali dalje. Ali v Avstriji je težko biti političnim prorokom in zato ne more nikdo priseči, da že bližnji dogodki ne pokažejo, da je ta vladin optimizem vendar malee preveč drzen.
Zopet Židje v katoliški cerkvi.
Pester L lov d in za njim tukajšnje židovsko trobilo Piccolo« sta zopet utaknila svoja kriva nosova v katoliško cerkev in pretakata britke solze. ker je rimski papež, glasom -»Obzora , baje obljubil, da se v jugoslovan--kih škofijah polagoma uvede glagoliea v oerkve. Mi se v svojih stremljenjih nikakor ae damo motiti p i iingiranih židovskih solzah, litije »Piccolovi« jw»znajo dobro veliki jKJinen, katerega ima unijatsko gibanje med nami. Z iK»«em proti glagoliei hoteli bi nas zavesti, da j
se začeli ogrevati za glagolieo in bi tako ?aoemarjah unijatsko vprašanje. No, mi se jae damo motiti in smo načelno proti uvajanju .riagolice ravno sedaj, ko se ventilira unijatsko vprašanje, ker bi s |>omt»čjo glagoliee : rioteli le uničiti unijatsko gibanje. Dokler se ai sprožila misel o unijatstvu, zatirali so glagolieo in naš jezik, kolikor se je le dalo, *edaj pa. ko smo našli bolje sredstvo do u velja v ljenja naših pravic v okviru katoliške cerkve, iztrgati nam hočejo to sredstvo iz n>k in |M»nujajo nam palijativna sredstva. Upamo pa. tla merodajni krogi še pravočasno spoznajo, «la bi bilo mnogo bolje, podpirati, nego pa ovirati unijatsko gibanje, ker to gibanje mora le koristiti nam, pa tudi katoliški cerkvi, in naj nikar ne pozabijo, da je to gibanje še vedno v okviru — katoliške cerkve! Židovskemu časopisju in vsem onim, ki bi eventuelno stali za njim, pa izjavljamo, tla si ne damo več kratiti naših narodnih pravic, bodisi pod kakoršnokoli pretvezo in da bomo znali vselej uj»otrebiti primerna sredstva, in naj bi si bilo to komu prav ali ne, da bo-lerno branili svoje pravice.
Dogodki V Rusiji. Generalni adjutant
V	a no v s k i je imenovan naučnim ministrom.
V	reskriptu earja do Vanovskega je rečeno: Redna organizacija narodne izobrazbe je bila ruskim vladarjem jedna glavnih skrbi, ki so
— zadovolje vaje glavnim načelom ruskega življenja In |K>trebam časa — stremili |M> po-polnjenju iste. Skušnja zadnjih let pa je pokazala na tako bistvene nedostatke našega šolstva, da smatram času primerno, nemudoma lotiti se temeljite revizije in zboljšanja :stega. < 'eneči Vašo državniško izskušent»st in Vaš prosvitljeni duh , sem si izbral Vas sotrudnikom na delu nove organizacije ruske šole in ko Vas {ustavljam na sedaj sila važno mesto ministra za ljudsko izobrazbo sem trdno prepričan, tla bt>ste sigurno in nepremično stremili za cilji, predčrtanimi od mene, in da v vzgojo ruske mladine zanesete duha. dozorelega po skušnjah, in prisrčno skrb. Boj; blagoslovi na~e delo! Naj bi nam sta riši in rodbine, ki so v prvi vrsti obvezani skrl»eti za svoje otroke, pomagali na tem delu! Potem kmalu pride čas, ko bom jaz in bo ve- nar«>d z mano videl s j>ono«om v mladem zarodu trdno in virno nado domovine. m»čno oporo istej za l»odočno*t.
Generalnim guvernerjem v Varšavi in vojaškim jKJveljnikom varšavskega vojaškega okrožja je imenovan generalni adjutant < e r-kov, a štabni načelnik, generallieutenant P u» vre viiki, ob istodobnem povišanju v generala, |>omočnikt»m vojaškega poveljnika.
Kongres anarhistov. Listi javljajo, da se je kongresa anarhistov v Bruselj u udeležilo kakih 10U oseb, med istimi je bilo tudi nekaj ča-
snikarskih poročevalcev. Po čitanju imen delegatov je bilo razvidno, da je zlasti v v Belgiji mnogo anarhistiških skupin. Cha-pelier. soorganizator kongresa, je izrekel željo, naj bi kongres dovel do sporazumijenja za propagando v velikem obsegu. V poročilih j iz posamičnih krajev, ki so se prečitala, se povdarja propadanje organizacij parlamenta-riških socijalistov in se kaže na potrebo postopanja proti žganjepitju. Ob enem naznanjajo {»oročila propropagando za snovanje zadružnih farm. Tudi na predstoječi stavki težakov v Antwerpenu se ml leže anarhisti. V kratkem hočejo zasnovati skupino proti hišnim posestnikom, ki bo imela nalog pomagati na odnašanju hišne oprave tistim anarhistom, kateri morajo zapuščati stanovanja, ker nočejo plačevati najemnine.
Slavnosti v Nizzi in Toulomz. Nizza je vsa spremenjena od okrašenja, ki si ga je nadela za sprejem predsednika francoske republike Loubeta. Samo iz Italije je prišlo v Nizzo kakih lf>000 Ijudij; razun tega je mnogo tujcev iz Rusije, Nemčije in drugih krajev. Ulice so vse okrašene z zastavami in slavoloki. Loubet sam je sicer opetovano izrazil željo, naj bi se o njegovem prihodu v Nizzu ogibali prevelikemu razkošju; no vse-jedno ni mogel preprečiti, tla je v Nizzo prišlo 10000 vojakov za njegov sprejem in tla njemu v čast prirede dva banketa, na katera bo povabljenih «"300 vdeležencev. Loul>ec je dospel v spremstvu L>elcassč-ja in Audrć -ja o!; 10 uri in pol zjutraj v Nizzo, kjer so ga pozdravile artiljerije s 100 streli. Na kolodvoru so ga sprejeli načelniki civilnih in vojaških oblastev, nekoliko poslancev in senatorjev ter ministri Dnpuv, Millerand in Lanessan. Ob tej priliki je podelil Loubet nekaterim osebam različna odlikovanja, (.ki kolodvora se je predsednik Loubet podal v kočiji na prefekturo; po vsej poti je bil navdušeno pozdravljen od množice z vskliki »živio Loubet«, živela republika!« Na prefekturi je vsprejel predsednik različne funkcionarje in sicer škofa niškega, generalu Metzingerja, generalnega italijanskega konzula, župana niškega in popoludne prinea Ferdinanda bolgarskega.
Pozneje je Loul»et prisostvoval telovadnim vajam, katerih se je udeležilo kakih tri tisoč telovadcev. Na večer je bil banket -»00 ku-vertov, na katerem je načelnik niški napil Loubetu in je v svoji napitniei povdarjal lula-uost Nizze do republike. Na to se je Loubet zahvalil na napitniei. Mesto je bilo sinoči krasno razsvetljeno in je bila v gledališču
slavnostna predstava.
* *
*
Včeraj ob poldrugi uri popoludne je v Toulon dospelo laško bojno brodovje sesto-ječe iz ladij > Lepanto«, »Sicilia«, *Sar-degna - , »Garibaldi« , » Varese - , *Agor-dat«, »t rania , »Lampo«, »Dandolo , »Ma-rosini«, --Andrea Doria«, »Cario Alberto«, Partenope«, >l)ardo , Fulraine«. Skupaj 15 ladij s 337 častniki, 5*50 mornarji in 4<3i> topi. Na obrežju je bilo vse polno ljudstva, istotako na parnikib in in ladij ali, ki so šli italijanskemu ladijevju nasproti. Ob prihodu ladij so jih ]>ozdravili Francozi s streli iz topov na vojnih ladijah in na obrežnih utrdbah, odgovarjali so jim streli iz laških bojnih ladij. Ladije so bile vse v zastavah.
Ko st» se laške ladje zasidrale, podal se je na ladjo »Lepanto« — na kateri je vojvoda genoveški — pomorski načelnik, podadrairal Beaumont v spremstvu načelnika generalnega štaba, Boule-ta, genarala Jolv-ja contreadmi-rala Nabona in višjega kapitana Carfor-ta. Vojvoda genoveški je sprejel odposlanstvo v glavnem ladijinem salonu. Nagovor Beanmonta in odgovor vojvotle genoveškega gibala sta se le \ običajnih mejah krtuuazije. Za Be-mentom st> vojvodo genoveškega obiskali razni dostojanstveniki na kar je bil obisk ladij dovoljen množici, ki se je pripeljala tja v čolnih. Franeozski listi ne pripisujejo tem islavnostim politične važnosti. Posebno na-j sprotni eventuelni franeozko-italijanski zvezi I so francozki naoijona listi.
Tržaške vesti.
Vstajenje pri sv. Jakobu. Procesija se je vršila v (topol no zadovoljnost žu pijano v. Udeležba je bila velika. Slovesnost je poveličevalo tudi vojaštvo z godlx». Od bratovščin se je v večem številu udeležila le naša bratovščina sv. Cirila in Metoda, katere zastavo so nosili na čelu procesije, in sicer iste osebe, ki so ravno v petek došle iz ječe. kjer so prestale kazen radi dogodkov povodom
procesije sv. Rešnjega telesa, /ena pa, ki je bila med obsojenci, je šla v beli obleki preti
i
zastavo.
Zabeležiti treba tudi, tla so te sv. praznike peli pevci bratovščine, ki so zopet vsprejeti v cerkev in sicer vsletl naloga ško-(ijskega ordinarijata. Vse ljudstvo, ki se je v velikem številu udeleževalo cerkvenih slavnosti je občutilo nekako zadoščenje, na tej odredbi.
Vstajenje v Kojanu. Minole sobote si menda gospod Jurizza ne podčrta rudeče v svojem koledarju. Bil je to zanj pravi dies nefastus. Nekoliko jutri.
Proti denuncijanstm! Avktor »Mislijc, radi katerih so nam gospoda okolo »Slov. Naroda« vrgli na glavo »avtodidaktstvo« in »avtoginorantstvo«, nam piše:
Prav imate, da nastopate proti nizkemu sumničenju, kakor je v rabi sedaj v »Slovencu«:. Pri nas na Kranjskem je človek že tega vajen, tla se klerikalna in liberalna glasila mejsobno — demincirajo ! To pa, tla se je s tem sredstvom lotil »Slovenec« tudi obmejnega glasila, ki inu opravičeno nasprotuje v nekaterih važniših točkah slovenske politike, to je znamenje, da so gospodje, ki pišejo v ta list, še precej politično nezdreli in — malenkostni. Morda bi bil umesten kateri drugi, krepkeji izraz, ali naj zadošča ta za sedaj. Ali nekoliko bolj razumljivo Vam bo to početje, ako pomislite, tla so pri nas gospoda, ki »vodijo politiko«, že tako daleč, tla mislijo, tla so na svetu sploh možni le dve stranki, in da proglašajo za sovražnika respektivne stranke vsakogar, ki se je drznil izreči raenenje, ki ni prikrojeno po šabloni stranke.
Ali vsakdo, ki pošteno slovensko čuti. mora najstrožje obsoditi »Slovenčevo-« postopanje proti Vašemu listu. »Slovenec« \ ara je očital panslavizem. Da ste videli, s kako slastjo je pograbila to proslula celjska » Deutsche \Vachtc (ne spominjam se prav, ali je bilo to ali 10. februvarja) ter je konstatirala z vidnim veseljem, da je »Edinost« panslavističen list, češ: tako trdi slovenski dnevnik sam, a Slovenei se morajo najbolje )>oznati meti seboj.
Potem Vam je »Slovenec« očital, da delate za razkol! Kako, za božjo voljo? »Slovenec« priznava sam, da je unijatska cerkev sestaven in o ti papežev pri poznan ti e 1 k a t o 1 i š k e cerkve. »Slovenec« sam pravi, tla je Rim dovolil iiicmanj-eem prestop v unijatstvo zato, da je preprečil prestop v pravoslavje. Moj priprosti človeški razum mi pravi torej, da oni, ki se navdušuje za unijatstvo — ako namreč unijatstvo prepreča pravoslavje — ne tlela za razkol, ampak za integriteto katoliške cerkve in za ohranitev zveze z Rimom. Tako mi pravi moj priprosti razum; »Slovenec« pa Vam očita panslavizem, razkol in Rusijo. Tako postopanje mora najstrože obsojati vsaki pošten človek, sosebno pa vsaki pošteni Slovenec, pripadaj že li kateri stranki hoče, in vsa slovenska javnost, ako jej je sploh kaj ležeče na slovenskem narodu, bi morala odločno nastopiti proti takemu nizkemu siko-fantstvu, pa naj se je že pojavilo na desni ali na levi ! Najhujši sovražniki vsakega naroda so domačini, ki preti državno oblastjo politično sumničijo lastne brate, sosebno pa, če sumničijo ti ne, ki stoje na straži ob mejah !
Oazi te! j i domačih in branitelji inozemskih interesov. Ko so o neki posebni, a znani priliki znani visoki gospodje zatrjevali našim okoličanskiin kmetom, kako »radi« jih (kmete) imajo mestna gospoda, borila so sc v nas različna čutstva : od jedne strani nas je jeza lomila na ta!:i krvavi drznosti, s katero bi*visoki gospodje hoteli slepiti naše ljudstvo, ' od drugi strani pa nas je sililo v glasen 1 smeh v očigled fenomenalni najivnosti. ki si j domišlja, daje kje le eu sam pameten človek, ki bi jim verjel take — poezije. No, kdor je še kaj v dvomu, kako »radi« imajo naši signori primorskega kmeta in kaki čuvarji so vitalnim interesom njegovim, naj le vzame v roko »Piccolo«, od miuole nedelje, kjer bo videl, kako se ti »prijateljic našega ljudsva z vsem štirimi upirajo temu, da bi se izpolnila najnujneja želja kmetovalcev naših južnih pokrajin, tla bi se odpravila tista glasovita klavzula v pogodbi z Italijo. Vso svojo besedičavost, vso svojo sofistarijo uporablja v to, tla bi dokazal dobrote, ki izvirajo iz klavzule za naše kraje. Pravi, da meščani — a le ti da so konsumenti -— imajo največi interes na trojnem: da imajo vina v velikih
množinoh. dobre kakovosti in po zmernah cenah. A vsega tega da ne bi imeli ako bi klavzulo odpravili. Kajti, tako trdi, tuzemstvo ne more producirati toliko in takega vina, tla bi zadoščalo glede kvantitete in kvalitete.
A ko bi po odpravi klavzule otipala možnost konkurence, bi bilo zgubljeno tudi tretje dobro: zmerne cene. Klavzula o carini na j italijanska vina da je le — pravi »Piccolo* — primerna odškodnina za druge koneesije, , ki jih dovoljuje Italija glede izvažanja oziroma uvažanja drugih izdelkov Avsro-Ogerske v ; Italijo.
Laško glasilo na lesnem trgu za — inozemske interese dokazuje nadalje, da je uvažanje italijanskih vin le b l a g o d e j n o vplivalo na naše gospodarske razmere, ker je popolnjevalo nezadostno domačo produkcijo vina, skrčeno po trtni uši in družili naravnih vzrokih. Isto da je niveliralo cene vina. Da ni bilo tega — prr.vi — bi se bil širil alka-holizem. Razlogi, ki jih navaja, bodo veljali tudi za bodočnost, ker domača produkcija vina tla ne bo zadoščala še za dolgo časa. Pa odpravi klavzole da bi domača vina imela tu monopol, vsled česar bi se porušile razmere, ki st> do sedaj blagodejno vplivale na razsežnost konsuma vina in na dobroto istega. Posledica vsemu pa tla bi bila : velikanska škoda konsument in, to je : večini.
Po odpravi klavzule bi torej navstala nepopravljiva škoda, ki jo vsikdar donašajo dogodki, podražujoei živila. Škodo, ki j o t r j) e producenti, p a j e veliko lag 1 j e popraviti, k a j t i, pred v s e m, klavzula donaša k o r i s t i t u ti i producentom samimi! In sicer zato, ker se z »rezanjem« (mešanjem) vin boljšajo tudi domača vina. Vladi tla bi bila dolžnost, tla bi domačo produkcijo poprej povzdignila na tako višino, da bi se jej ne bilo bati nobene konkurence. Carinarske ograje tla niso sposobne v to, da bi čuvale produkte, ki po svojih notranjih elementih ne odgovarjajo konsumu. Preti vsem treba torej podpreti in ojačiti domačo produkcijo.
To so — v kratkih potezah — razlogi, s katerimi glasilo naše iredente opravičuje svoj strah pred odpravo glasovite klavzule. Mi hočemo to dokazovanje »Piccolo prere-šetati ter pokazati, kako malo zrnja ostane na rešetu in koliko plev pade skozi.
Imenovanja. Poštnimi vežbeniki so imenovani doueeni višjerealci Henrik Ho 1 z-k n e c h t, 11 u m b e r t Z a m p e r o 1 o in Marij Z o c h.
Interpelacija do g. dra. Veneziana. (i. tir. Venezian, ki je pred kratkim pokazal v mestnem svetu svojo «ženijalnost> na iztika-nju monogratnov in ki je v monogramu T. T. (Tramuay Triestino) videl T. T. (». (Triester Tramuav Gesellsehaft) je bržkone opazil, da imajo načelniki mestnih pometačev (kateri spadajo setlaj pod mestno režijo) na svojih kapicah rozete s kričečo italijanski) trikoloro. Pisec teh vrstic je imel priliko opazovati jed m» teh rozet prav od blizu in je zapazil v svoje največe začudenje, da je na rozeti tudi 5 tankih črnih nitic. Teh nitie se v daljavi dveh korakov seveda ne zapazi, dr. Venezian pa, ki je v tem specijalist, jih je s svojim bistrim očesom gotovo že zapazil. Csojamo se torej staviti na g. dra. Veneziana ponižno vprašanje : kaj misli gospod doktor ukreniti v to, ! tla se tiste črne niti odstranijo in tla se na ta način v ničemur ne bodo motile belo-ru-| deče-zelene barve italijanske trikolore ?
Nagla smrt. V soboto zvečer je umrl nagle smrti gospod Ferdinand Katfaelli, lastnik knjigarne na borznem trgu. Sel je s svojo gospo po Korzu, kar mu je hipoma prišlo tako slabo, tla so ga morali prenesti v bližnjo lekarno Cignola, kjer je kmalu izdihnil. Prepeljali so ga v mrtvašnico pri sv. Justa.
Pošta za e. kr. vojno ladijo »l)o-nau*. Tržaški poštni urad pošlje pisemsko pošto za c. kr. bojno ladijo »Donau« v llongkong dne 13.,	20., '21., in 30. t.
m. ob S. uri in	min. predp. z vlakom
južne železnice št. H>02 via Cormons.
Koparski napad. V nedeljo zvečer zapazili so redarji v ulici Riborgo na tleh nekega moža in nedaleč od tam pa 4 bežeče moške postave. Stražarji so udrli za njimi in prijeli tri izmed njih ter jih odvedli v ulieo Tigor. Dva od teh, Ivan Milieh, in Jakob Formigini oba iz ulice Vitelli št. 1. sta v družbi s tretjim, kateri pa jo je srečno popihal. napadla krošnjarja Mihaela Baruha, ga pretepla, vrgia na tla in mu vzela uro. Tretjega aretiranca, Justa G., so izpustili, ker ni bil sokriv tega čina.
Pr>tan j«' /irubil nekdo, ko je iel po poti sv. Antona novega, po ti linah Ca-*erma in <ihega do staeije in potein po isti j»oti nazaj. Kdor ga je našel, naj ga izvoli prinesti v naše uredništvo.
Poskusna samomora. P red včerajšnji m oh 'J. uri popoludne hotel se je umoriti 24-1. Hugo C., ker mu je pred rneseeem umrla ljubica. Popil je steklenico strupa, a so ga še pravočasno našli sta riši, ko se je v U>le-činah zvijal na tleh. I>ali so ga potem prebijati v mestno bolnišnico, kjer so mu iz-prali želodec in mu tako rešili življenje.
Predvčerajšnjim se je vrgel v morje 27-1. težak Peter L., ker se je bil spri s svojih hišnim gosjMMlarjein in se v prepiru tako razgrel, da je izbežal iz hiše, hote se umoriti. Dva mladeniča sta ga opazila, ko je skočil v morje in ga rešila.
Vremenski restnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 11.1, ob 2. uri popoludne 16.3 C*. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj
—	Danes plima ob 1.0 predp. in ob 11.2"» |w.p.; oseka ob (» 22 predpoludne. in ot» ;>.o0 po|K>ludne.
/a moško podružnico družbe sv. tiri la in Metoda. V pušici pri Francu 4 K 6 st_, N. X. •'> K. 7/4. Pristave« za velikonočni piruh 10 K.
NB. Ako bi ne bil kateri prispevek objavljen, se prosi, da se to blagohotno naznani blagajništvu.
Onim. ki si hoeejo tu pridobiti domovinsko pravico. Politično društvo »Edinost« je ustanovilo poseben urad, v katerem ae dajejo ]M»jasnila v tem pogledu. Kdor torej želi pojasnil, ali ne zna sam pisati prošnje, naj pride v ta urad, ki jmsluje v prostorih »Delalskega pod|»ornega društva« št. 1. (\ ia Molin piccolo št. 1.)
M. K a m u š č i č, t. č. uradnik.
Vesti iz ostale Primorske.
X Štiri desetletnica deželne avtonomije v Istri hočejo signori slaviti, ko se snide deželni zbor. (Prva seja je bila dne aprila 1861.) Vendar pa je deželni glavar Campitelli že te dni dobil mnogo brzojavnih čestitk. Posebno prisrčno je čestitala deputacija po reškega mesta. Po-reška »Istria« pa si je tudi o tej slavnostni priliki privoščila članek, v katerem — laže po svoji stari navadi! Čujte le: deželni zbor
—	čitaj : njega večina — je bil vsikdar zvest tolmač velikanske večine v deželi, ker tisti »nekateri«, ki se oglašajo z »nekimi pritožbami«, nikoli ne predstavljajo večine. »Istria« se noče baviti z neskladnostmi, ki jih spravlja na dan kakov posamični poslane«*, ali ne more molčati o zahtevi nekaterih {»oslancev, da bi se zapisniki sej p r i o b č e v a 1 i tud i v s l o v a n-s ke m jeziku. Sedaj prihaja argument, na katerem boste strmeli . vlada s a in a daje za u kazala tako, da se seje deželnega zl>ora istrskega morajo vršiti v italijanskem jeziku! Vli ste že doživeli kaj takega. da bi katera korporacija jubilej svoje avtonomije, samouprave, suverenosti slavila b t*-m, da pripoveduje, kako jej d r u g i ne p o-klicani segajo v nje prerogativ e, t o r e j j e j — krčijo avtonomijo I Lepa proslava avtonomije, vredna komedijaše v in vredna laži, da je laška večina tolmač mišljenja ogromne večine prebivalstva, ki je po veliki večini — slovansko!!
Ali pride še hujše, dragi čitatelj ! Da bi |>odprla to svojo gorostasno laž, kakoršno m«»re izreči le človek, čegar lice ne pozna več rudečice srama, pravi, da v vsej Istri ni n i t i 30 t»seb, ki bi umele slovenski ali hrvatski književni jezik !! Ni duhovniki niso umeli in da ne uinejo tiskovin, ki* se jim pošiljajo v tem jeziku. Čemu t«»rej tiskati zapisnike tudi v tem jez<kti ?!
Slednjič inoralizuje »Istria« na adreso naše duhovščine, češ, da ni lepo, ako ona javno razpravlja o |K»svetnih stvareh, ki so v odprtem nasprotju z evangelijem. S tem se le spravljajo v nevarnost, da padejo iz visokega dostojanstva svojega in da zgube svoj veliki ugled.
Tako proslavljajo signori jubilej avtonomije : z lažjo, z odrekanjem državljanskih pravic ljudem, ki žive v okvirju te avtonomije, z odrekanjem jednakopravnosti večini preluvai-tva. katero bi morala ščititi ta avtonomija, in pa s zatajevanjem načela — avtonomije !!
Mi ne vemo, da-li in kako se naši poslanci mislijo udeležiti proslave štiridesetlet-nice dež. avtonomije istrske, ko se snide dež. zbor. Ali če se je, ho to lepa prilika, da povedo gospodi — in nič ne <k\ če bi tudi s tem i motili slovesnost trenotka — : da to. kar imenujejo oni dež. avtonomijo, ni bilo drtizega, nego monopol klike, zloraba nenasitne oligarhije, dušenje sleherne slobode, proganja-nje, gašenje konstitucijonelnih in državljanskih pravic ! Povedo naj jim, da teh 40 let samouprave v Igtri je bila doba najgrše po-I litiske nemoralnosti, ki je zastrupila vse javno življenje v Istri. Pokažejo naj. kaj so oligarhi naredili iz uboge dežele, ker so le zlorabili deželno avtonomijo; pokažejo naj: kako niso nič storili za povzdigo kulturnega nivo, kako so pustili, da je gospodarstvo propadalo bolj in bolj in da se je ljudstvo pogreznilo v siromaštvo, katerega ne more (»pisati nobeno pero. Mesto da j ubil i rajo, naj bi se raje poskrili ia — sramovali, kajti to je le jubilej njihove sramote, njihove totalne nesposobnosti za upravljanje dežele, torej nesposobnosti za uživanje — avtonomije !!
Vesti iz Kranjske.
*	Občinskih volitev v L j u bij a n i se udeleže letos tudi socijalni demokratje. Tako je sklenil volilni odbor sporazumno z izvrševalnim odborom stranke. Posebnih vspe-hov se menda gospodje sami ne nadejajo.
*	Ciganski tabor v Truba r-jevih ulicah v Ljubljani. V petek je prišla preko L ubijane ciganska družba. V Trubarjevih ulicah je napravila odmor ter nakrmila suha kijuseta. Ljubljančani so cigansko » razstavo« ogledovali z zanimanjem.
Cigani so pri} »o vedo val i, da so prišli iz »Azije.«
I	_
Vesti iz Štajerske.
— Lastni dom. Pod tem imenom se je zasnovala v Celju »registirana delavska zadruga z omejeno zavezo«. Zadrugi je namen zidati delavske hiše. V ta namen je že kupila zemljišče 52« M) kvadratnih sežnjev. Stanovanja bo zadruga zidala v sporazumlje-nju z dotični mi delavci. Hiše se bodo izročale delavcem proti nekaj plačilu na račun in poplačatiju zneska v tedenskih ali mesečnih obrokih, tako, da bo v gotovem času kupnina poravnana in preide hiša v last delavca. Načelnik zadrugi je dr. Ivan DečKo.
Brzojavna poročila.
Kongres slovanskih novinarjev.
ZADAK X. Včeraj so udeležili ki kongresa slovenskih novinarjev v Dubrovniku na parniku »\Villam« došli v Gruž, kjer jih je pozdravil grof C a b o g a v imenu du-brovniške občine. V imenu vsprejemnega odbora jih je pozdravil odvetnik dr. Vojno v i č. Odgovorila sta jeden češki in jeden j»oljski gost.
DUBROVNIK 1». (B.) Predsednikom kongresa slovanskih novinarjev je bil izvoljen urednik C h i 1 i n s k i iz Krakova, podpredsednikoma pa Slovak Hurban Vaj a uski in Slovenec G a I) r š e e k. Predsednik in oba podpredsednika so povdarjali potrebo vzajemnosti med slov. novinarji v habsburški monarhiji. Poročilo o korespondenčni pisarni za slovanske novine in (»no o ustanovi društva slovanskih novinarjev sta bili po dolgi debati v načelu sprejeti. V razpravi o resoluciji glede medsebojnih odnošajev slovanskih narodov je prišlo do živahnih razgovorov. Resolucija je bila na to vsprejeta. Kakor bodoče mesto kongresa se je določila Ljubljana.
Nesreča na morju.
REKA i*. < F5>- Sinoči ob S1/, uri je parnik »IJakar« vračajoči se iz < erkvenice, | na katerim je bilo	izletnikov, pri obrežju
»Pečinez vso silo trčil ob parnik »Senj«, ki je plul v Bakar. Nastala je velika panika, vendar je bilo konstatirano, da je »Bakar« ostal nepoškodovan, dočim je bil *Senj« poškodovan. Oba parnika sta odplula na Reko. Pomorska oblast je še tekom noči uvela strogo preiskavo.
Konsres proti alkoholu.
Dt'NAJ H. (B) Povodom današnje otvoritvene seje kongresa proti alkoholu je rninisterski predsednik dr. Korber v imenu avstro-ogerske vlade pozdravil slavnostno zborovanje in sicer francozkim in potem nemškim jezikom. Izjavil je najživahneji interes
vlade na človekoljubnih prizadevanjih kongresa, kakoršnji interes kažejo tudi druge vlade odposlavše mnoge delegate.
Slavnosti v Nizzi.
NIZZA 9. (B). Na včerajšnji javni telovadbi se je udeležilo 1«S0 društev, ki so zastavami diHlirala pred predsednikom republike Lou betom. Med inozemskimi društvi je bilo tudi nekaj čeških. V svoji zdravici na banketu je tekel predsednik republike, ua se prebivalci Nizze zavedajo dolžnosti častne straže ob meji.
Loubet je napil razvoju Nizze in slogi mej nje prebivalci v ljubezni do domovine in nje republike.
Štrajk v Marzilju.
MARŽILJ <S. V različnih delavnicah so v sprejel i na delo 2o(H) delavcev, med istimi mnogo takih, ki so bili nameščeni pred štrajkom. Pričakuje se za gotovo, da jutri vsi delavci pridejo na delo, izvzemši nosilce
Demonstracije v Ženevi.
ŽENEVA H. Po nalogu vladnega svetnika je vladni tajnik izrazil ruskemu konzulu obžalovanje ženevske vlade na dogodkih zad-njega petka.
Zamiardelli na potovdnju. MADERNO OB GARDSKEM JEZERU. 9. (B.) Ministerski predsednik Za-nnardelli je včeraj odšel v Brescio. Dvesto ob garsdkem jezeru bivajočih nemških turistov so mu priredili ovacijo. Ministerski predsednik se je zahvalil na skazani mu pozornosti in se je simpatično izrazil za Nemčijo.
Pogreb bivšega ministra Stojlova.
SREDEC 8. Danes popoludne se je vršil pogreb Stojlova na državne stroške. Pogreba so se udeležili zastopniki kneza, vlade in sobranja. Stojlov je umrl na pljučnici, ki se je nenadoma shujšala.
Vstaja na kitajskem.
LONDON 3 (B). Glasom neke vesti Reuterjeve pisirne iz Pekinga ee v kitajskih krogih širi govorica, da je Tungfusiang razvil zastavo upora in, da z veliko močjo koraka
proti Kalganu. Ta vest [»a še ni potrjena.
—
Zvečer.
Podlesnikvc.
Sedel je za pisalno mizo s povešenimi rokami in sklonjeno glavo. Pred njim je ležala pola belega papirja. Luč pa je gorela motno in slabo razsvetljevala kot, v katerem je stala miza. Tam zadaj v sobi pa je vladal polumrak... Temne preproge na oknih so se majale v nočnem vetru sem in tja... počasi... na lahno...
On ie mislil.
Da, tam zunaj je svet velik in krasen, poln jasne svitlobe in pisanega cvetja. A ta svet ni za-te!
Ne, ni za-me. Ako bi šel tja, nastine tudi tam tema in puščoba !
Na dušo mu je legalo nekaj mehkega, žalostnega.
Tam zunaj v svetu, v življenuju pa so posipale uevidne roke cvetje srečneže, katerih je tisti svet, tisto solnce in cvetje.
On pa je prijel pero v roke in hotel zliti tisto mehko žalost na beli papir. Hotel je pisati tako kakor še ni pisal nikdo... Povsod cvetje, življenje, solnce, sreča in rože, velike, opojno duh teče rože cveto v tem vrtu. Samo njegova pot je pusta in prazna, samo njegova.
Da, hotel je pisati o tem.
Komu ? Naslonil je glavo ob mizo in mislil, komu naj piše o tem lepem in žalostnem, ki mu živi v duši. Komu naj zaupa vse to, ne da bi profaniral sebe in uinazal duše svoje ?!
Prijateljem ?! To je tistim ljudem, ki občujejo ž njim, govore ž njim o vseh mogočih vprašanjih, od katerih pa nihče ne vprašuje nikdar, kako je v njem, v duši njegovi, seje-li tudi tam kako solnce kakor na njegovem obrazu? Ni-li tam pusto in prazno?
Ne, tem ne !
In mislil je dalje, dolgo...
Nikomur ne more in ne sme odkriti duše svoje !
Pen« mu je palo iz rok, na bel papir pa so padale solze...
Luč na mizi je gorela motno, brleče.
-
Trgovina in promet.
Plovna zveza med Dunajem in Trstom, j
Dunajski vladni list omenja razne načrte za gradnjo plovnega kanala med Duna-
jem in Trstom. Najnovejša načrta za ta kanal sta izdelala, jednega neki ruski tehnik, dru-zega pa dunajski inženjer \Vageufiihrer. Po načrtu slednjega bi prišel ta kanal v Bar-kovljah v morje. Stroški za gradnjo kanala in za plovbeno ladijevje znašali bi f>B6 milijonov kron in upravni stroški stali bi letnih G..S milijonov kron.
I>omai*e zdravilo. Da se izogne morebitnega nesporazumi jenja, dovoljujemo si izrecno povdariti, da je izdelovanje in prodajanje inseriranega izdelka bilo dovoljeno odlokom c. kr. namestništva v Pragi od dne 5. maja 1895 št. (>12<»<» in z odlokom c. kr. ministerstva za notranje stvari na Dunaju od dne 10. novembra 1895 št. I74l>4 ter da odgovarja oglas v polnem obsegu vsem dosedanjim postavnim določbam in oblastvenim zahtevam.
Prva slov. zaloga potiva
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1.
(na desni strani cerkve sv. Petra).
Konkurenca nemogoča, ker Je blago iz prve roke.
[ Aleksander Levi Minzi	I
' Prva in največja tovarna pohištva	-
?	vseh vrst.	g
•J T R S T	\
TOVARNA:	ZALOGE:	?
Via Tesa,	i Piazza Rosario št. 2	ž
)	vogal	I (šolsko poslopje)	ž
3 Via Limitanea	in Via Riborgo št. 21	^
}	-MOM--------------^
^	Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz-	^
j vrsuje naroćbe tndi po posebnih načrtih.	g
I Cene brez konkurence.	^
I ILOSTROVANJ CENIK ZASTONJ IN FRANKO	|
| Predmeti postavio se na parobrod	^
|	ali železnico franko.	^
kašlju, grloboiu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd.
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih, učiteljih itd.
Dobivajo se v škatljicah v Prendinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi
Skatliica stane 60 stotink.
!	W OBUVALA! ^m
\	PEPI KRAŠEVEC
I	pri cerKvi sy. pe?ra rpiazza Rosario pod ijidrto šolo)
priporoča svojo
!	bogato zalogo raznovrstnega obu-
j	vala za gospode, gospe in otroke
i	Postne naroćbe ne izvrše v tistem dnevu.
,	Odpošiljatev je poštnin p prosta.
;	Prevzema vsako delo na debelo in drobno
!ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in I točnostjo po konkurenčnih cenah.
.	Za mnogobrojue naročbe se priporoča
]	Josip Stantič
'	čevlj. mojster	!
gfM
Glavnica r akcijah 2O,OOO.O05 Reservnl zaklad nad 7,000.000 "
Centrala v Pragi.
Podružnioo v Brnu, Plznu, Budejevicah, Pardubtoa^ Taboru, Benešavi, Ifllavi, Moravski Ostravl.
Podpisani si časti naznanjati slavnemu občinstvu v mestu, okolici in na deželi, da je prevzel
Zaloo olja, Kisa. mila iti
v Trstu, ulica Barriera vecchia 4
Dunajska filjalka
^HflM vloge na ksji£ie# «
ft^Mn, Nrzno posredovanj«, posojila m vrod-papirja, menični eekompt. vinkaHrM)* la razvtnkuliranje obligacija
Živnoslenskš banka
na Dunaju, I., Herrengasse 12.
Podpisnua izrekam vs^tii. ki s<» -premi li mojt-gii soproga. irosp.
Antona Bitenca
nadučitelj v pokoju
k vW*n«*mu jKK*itkn najtnjdejo zahvalo. Boj; plaraj !
Hedvika Bitenc
nadučitelj vdova.

Osmico v Rojanu
odprl sem za Velikonočne praznike ter naznanim slavnemu .občinstvu, prijateljem in znancem, da bom točil domači pridelek.
Priporočam se za obilen obisk
Ivan Marija Hole.
Mala oznanila.
I*od to rubriko prinaSuno oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insereijo plaća po 1 nvr. za besedo: za večkratno innercijo pa se cena primerno zniža. «'jrhu-i za vse leto za enkrat na teden stanejo p<» 10 gld. ter »e plačujejo v četrtletnih autieipatnih obrokih. Najmanja objava .'JO nvć.
V Trstu.
J. MMmm odvajalne Micc
M fte ve.' desetletij povsod razširjene, in malo družin je, kjer bi manjkalo to lahko in milo učinkujoče domače sredstvo, katero priporoča občinstvu ninojro zdravnikov pri zlili nasledkih slabega prebavljanja in telesnega zapreka. Teh krogljie, ki so tudi pod imenom Pserhofer-jeve krogljice ali Pserhofer-jeve kri čistilne krogljice znane, stane ikatljica s 15 kroglicami 21 krajcarjev, 1 zavitek s 6 škatljicami 1 gld 5 kr.. pri prejšnji vpošiljatvi zneska stane s poštnine prosto vpošiljatvijo: 1 zavitek 1 gld 2 5 kr , 2 zavitka 2 gld. 30 kr.. 3 zavitki gld 35 kr., IO zavitkov 9 gld. 25 kr. — Navod uporabe je priložen.
Jedina izdelovalna in glavna razpošiljalna zaloga
J. Pserhofer- jeva lekarna
Dunaj I.. SinmM'strasse stev. 15. Prosi se izrecno. ..J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice-*
zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake škatljiee na navodilu o uporabi stoječi podpis J. Fserhofer in sicer z rndečimi črkami.
Balzam zoper ozeblino
J. F»erhofer-jev. 1 lonček 40 kr.f s poštnine prosto poŠiljatvijo •»•> kr
J. Pserliofer-jev sok iz
ozkega trpotca J. Pserliofer-jev l»alzam
...	r»/>IX.. 1 steklenica 40 kr.
zoper golšo, , poštnin- prosto
pošiljatvijo tJ5 kr.
Stoli - ovi Kola - preparati
izvrstno krepiMlo za šelooee in živce, 1 liter kola-vina ali eliksirja 3 gld., 1 .. litra 1 gld. M» kr., xfA litra 8;") kr.
J. Pserhofer-jeva grenka Želodčna tinktura ,p^r
esenca imenovana.* — I.ahko razstoplju-joče zdravilo, dražilnega in krepčujočega učinka na želodec pri oviranem probavljanju. 1 steklenica 2-J kr., 1 dvanajstorica steklenic '2 gld.
J. Pserliofer-jev balzam
„____ ^	1 steklenica
zoper rane, :A) kr. Ta ii noc li i n in-po m ada
J. Pserhofer-jeva. najboljše sredstvo za rast las. 1 pušica 2 gld.
Zdravilni ol>liž za rane
pok. prof, Steudei-a. 1 lonček 50 kr., s poštnine prosto poŠiljatvijo 75 kr.
Univerzalna čistilna sol
A. W. Bulrich-a. domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld.
jj^- Razeu tu imenovanih preparatov so v zalogi vse v avstrijskih časnikih oglašene tu- in inozemske farmacevtiŠke specijalitete ter se preskrbi vsi predmeti, katerih morda ne bi bi bilo v zalogi, na zahtevan je točno in najceneje.
Pošiljat ve po pošti izvršujejo se najhitreje proti temu, da se prej vpoSlje denar, večje naročbe tudi proti povzetju zneska.
Če se preje vpošlje denar (najboljše s poštno nakaznico), potem je poštnina mnogo cenejša, nego pri pošiljatvah proti povzetju.
Zaloga likerjev v sode i h in buteljkah.
Perhauc Jakob zl^'v^vrntnib
vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
H. Stibiel
Pekarne in sladćićariie.
Piazzetta S. Oiacomo št. 3 (C'orso ti lij al ka ulica Kihorjro 1"» ima
vel ko pekarno in -Uuk U arno. Vedna zaloga .vsakovrstnih tort. krokandov. konfetov, raznovrstnih sladčić v kosih in v -katljicah. finih biškotov. različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen lin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo.
Jak. Perhauc
Ulica štadion št. 20, pekarna in sladčičarna. svež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna
lilago pošiljam franko na dom po naročhi na debelo in drobno. Po- (J^ siljatve na deželo s poštnim povzetjem.
jg^ Za mnogobrojne naročite se toplo ^^
t priporoča	uilani
Josip Gregorčič
„S e c e s i j a".
Kuhinjska posoda od sivega emajliranoga železa, prekaša vse druge enake izdelke na trpežnosti in vztrajnosti ter je zelo po ceni in brez konkurence. Zaloga popolne kuhinjske oprave. Novost te vrste je patentovani stroj /a kuhanje kave ali raja ki deluje sam od sebe, ne da In bilo treba nadzorovati. Izključno prodajo ima
Anton Amadeo
zaloga železja. kovin in kuhinjskih potrebščin
TKST — ulica Barriera voerliia •"> — TKST
n***************
>oo©©©ooo<xxxxcoc»
!! Važno za vsakeg-a !!
Razprodaja za neverjetno nizke cene : 1 2 krasnili komadov za samo
♦t
Slovenka
u
2 gld. 95 kr.
»preirorljive mrežice.
1 IJl _ _ ^ v Trstu, Piazza Negozianti št 1 W I IDfc	priporoča slavnemu občin.stu
fvoje nepregftrljive mrežiee irettinei ..Meteor" in vse druge priprave za plinovo luč „Auer."
Kavarne.
se prodaja v Trstu v naslednjih tobakarnah :
Lavrenčič (na trgu pred vojašnico), na kolodvoru južne železnice, Stanič (Molin piccolo), Majcen (ul. Miramar), Chiozza (Žitkova hiša), Ponte della Fabbra, Sv. Jakob, Sv. Anton stari. — Cena zvezku 20 novč. (40 stotin k.)
Vsebina 3. zvezka: Emancipacija. Zofka K veder. — V nebesa. Kazimir Tetmajer. — Spomanik možu. Zmagoslava. — Odprto pismo. Ivan Podlesnik. — Zena in politika. Rok Drolenik. — Slovanska politična tragedija. Stepan Radie. — O spolni vzgoji. Pragotin Lončar. — Nove knjige. — Beležke.
Uredništvo in upravništvo; Trst, Molin Pieeolo 3. II._
Anton Šorli
priporoča svoji kavarn »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki.
Oirlje in drva.
Muha Josip
v ulici del Torro itev. 12 p:iporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka. trdega lt-sa itd. Svoji k svojim !
Pohištvo.
izdelovalnica in zali »ga zazno vrstnega
Prva slovenska
r*ohi-tva lastnega izdelka Sprejemam naročbe po na«'rtu. Delo fino in tr}»ežno. cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu $re>la -svoji k svojim ~ Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 (zadej c. kr. deželne sodnije.)
Slovenec
priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega go-^ta Za obilne obiske priporoča van Cink, ulica S. l>aniele -t. '2
ŽP Chief-Office: 48, Brixton-Road, London. SW.
fi. £hierry-ja pravo stolistno mazilo
je liajjaee mazilo, ki oblaži bolečine, Jih liitro zdravi ter odpravi na eloveškem telesu vse prirasle izrastke. To mazilo je za hribolazce, kolesarje in jezdece ne-obhodno potrebno. Vdobiva se v lekarnah.
Po pošti franko 2 lončka 3 K 50 stot. Eden lonček pošlje na poskušnjo s cenikom ter seznamom zalog na celem svetu proti predplačilu 1 K 80 st.:
Lokarnarja A. TMerry-ja tovarna v PrepAi uri Roptcn
(Kohitsch-Sauerbrunn).
Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na zgoranjo varn. znamko, ki se nahaja na lončku.
1 krasna žepna ura iz niklja Sidro-Kemontoir, s pokrivalom in tri-letnim jamstvom. Ima sekundarno in popolno izdelan stroj. (Ni primerjati onim, katere pošiljajo mnogi bazarji za pozlačene.)
1 verižica za uro, sestava oklepa (na zahtevo iz niklja ali posrebrnjena). 1 1 krasna igla za zavratnike za gospode iz amer. double. zlata s kameni, podobnimi bri-
jantom.
1 par lepih zapestnih gumbov iz pravega srebra priznanega od c. kr. državnega urada.
1 par krasnih gumbov za rokave iz amerikan-skesra double zlata.
1 zbirka gumbov za srajce in ovratnike Iz amer double-zlata (5 komadov).
1 elegantno, novoiznajdeno toaletno pomanjSe-valno zrcalo. (Novost!)
Dokler zaloga obstoji, razpošiljam teh 12 komadov proti povzetju ali proti posiljatvi denarja pri naročilu za samih gld. 2-95. (Hama žepna ura iz niklja Anker-Remontoir stala je prej f> gld.) Kar ne ugaja, sprejema v teku 8 dnij rado volj no nazaj ' Jednaki oglasi so le posnemanja.
E. Holzer
zalagatelj zveze c. kr. avstrijskih državnih uradnikov in zaloga ur in zlatenine na debelo. Krakovo — Stradom 18. — Krakovo.
Ilustrovani ceniki gratis in franko.
xxxxxxxxxxxxxxx«
GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo, v (ioriei
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr
v lastni hiši.
Hranilne tIost s}>rejemajo se o<l vsaeega. če tudi ni član društva in se obrestujejo po 41I»°Iq, ne da l>i se odbijal rentni davek.
Posojila dajejo se samo članom in sicer ni menjice j>o 6 °/0 in na vknjižbe po 57»°/o-
Uradllje vsaki dan od 9. do 12. ure dopoL in od '>. d<> :». ure popol. razven nedelj
in praznikov.
, Stanje hran. vloi leta 1899. oSroalo K. 1,400.000. Poštuo-lrau. račun štv. 831.315.
j^Tfor. Ant. Zahorskv 6 Ta sladna kava je priznano najboljša primes bobovi kavi, jako okusna in posebne redilne vrednost zatore
1 " " "	"	j J	cp 7ahtftva nnvsnd Ifi :
®	priponn'a svojo jmuihm" na porodih, abortih
^	in v-eh ženskih l>oleznih, kakor: ne-
^	rednosti v perijoili, krvavenje, l>eli tok.
^	neredna lega maternice iul., kakor sploh
™	v v-eh slučajih l^jlezni.
J	O rdi lilije ulica iarintia St*. od
\	!Ml in od ^-4.
naj se zahteva povsod le: KAVA DRUŽBE SV.CIRILA IN METODA V LJUBLJANI.
M AL POLOZJ DAR DOMU NA ALTA_R_I
ZALOGA PRI IV. JEBAČINU V LJ U B Lj AN i.
Cenjene gospodinje skusite da ta naša izborna sladna kava najde pot v vsako slovensko hišo.