Peštninn plaFana v gotovini. i.pto txn V Ljubljani, v torek 28. avgusta 10"4 > k. \ Štev. 194 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din. z« inocem-»tvo 40 Din — ne-deljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništva je v Kopitarja« «1.6/111 VENEC Cek. račun: I Ijana it 10.63u ia 10.349 z« inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb itv. 39.011, Praga-Danaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Telefmi aredatttrat 4utm iloiba JM — nočna 2996. 2994 ta 295« Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka ia dneva po praznika Naš trgovec Trgovski stau je v zgodovini našega naroda vseskozi igral zelo važno vlogo in je bil zato vedno visoko spoštovan. Slovenska dežela je bila zaradi svoje lege torišče uaj-živahnejšega blagovnega prometa in prehoda s severa na jug in narobe, tako da je pri nas trgovski stan poleg obrtniškega bil najprej in najboljše organiziran. K temu pride visoka poslovna morala slovenskega trgovca, kajti kakor na vseh področjih življenja tako velja za našega človeka tndi v trgovskem poslovanja kot vrhovno pravilo delovanja poštenost. Naš trgovec ve, da se solidnost tudi v svojih dejanskih učinkih najbolj izplača tako njemu kakor splošnosti, na katero se je vedno oziral. Zaradi tega je trgovski stan v naši kulturni in socialni zgodovini kot činitelj napredka igral zelo pomembno vlogo, ker njegovo delo ni bilo usmerjeno izključno v lastni dobiček, ampak v prvi vrsti v korist in blagostanje naroda. Trgovstvo med Slovence ni bilo importirano iz inozemstva ter je vedno ostalo nepomežano s škodljivim orijentalskim nearijskim elementom, ki mu je glavna in edina smernica poslovanja iz-ropanje bližnjega in obogatenje na račun splošnosti in države. Po svoji moralni brezhibnosti in smisli« za oboe blagostanje in socialen napredek vseh slojev je slovenski trgovec bil v prvi vrsti naše narodne borbe proti tujcu, kakor se je tudi z vso požrtvovalnostjo boril med prvimi za jugoslovansko državo. Naše trgovstvo pred vojno ni prišlo zadostno do izraza v zunanji politiki države, ker je tuji režim pokroviteljštvoval neslo-vanskemu elementu, dočim je Slovane rabil bolj za topovsko krmo. Slovenski trgovec ni prišel do prave veljave, ker je nemška vlada dajala prednost Dunaju in Trstu. Z zodinje-njem Jugoslovanov pa so bile dane našemu trgovstvu nove naravne, politične in gospo-flažrske možnosti, da se dostojno uveljavi, da prevzame incijativo in soodloča pri gospodarskih smernicah državne politike, dočim je prej bil bolj pasivni element, in da naveže direktne stike z inozemstvom. Če se te nade zaenkrat še niso v vsem obsega izpolnile in je ta razvoj v marsikaterem oziru komaj v svojih začetkih, dočim je v drugih ozirih 7-aviran, je temu seveda v precejšnji meri kriva sedanja splošna stiska gospodarstva. To pa ne sme merodajnih čini tel je v zapeljati, da ne bi videli vzrokov in okolnosti, ki neovirano od začasne krize našemu gospodarstvu ne dovoljujejo potrebnega razmaha. Kriza sama nam ne more na primer pojasniti, da se je naše trgovstvo, ki je predstavljalo amiado 12.000 samih solidnih podjetij, v teku zadnjih dveh let skrčilo za celih 2400 obratov in da gre ta proces naprej. To je vsekakor previsoka Številka, ki nas sili, da iščemo globlje nego je sedanja gospodarska stiska. Trgovci so na svojem zboru pretekle anedelje v Konjicah sami čisto prav poudar: jali — vsak sam najbolje ve, kje ga čevelj žuli — da pogrešamo gospodarskega načrta, ki ne bi iskal sam6 začasnih lekov zasebnemu in državnemu gospodarstvu v zaščit-rnih im fiskalnih uredbah, ki utegnejo imeti večkrat učinek konjskega zdravila, da pomagajo morebiti za prvi trenutek navidezno, dočim bolezen sama ostane, ako celo ne postane hujša. Tak širokopotezen in daleko-viden gospodarski načrt pa je nemogoč, dokler bo prevladovala prekomerna , tendenca, ki našim gospodarskim drogom ne daje zadosti možnosti soodloče-vanja, vpliva in direktive na področju splošne gospodarsko politike in v gospodarski ter socialni zakonodaji premalo vpošteva njihovo mnenje in predloge. To velja posebno za davčno politiko. Nazadovanje naših trgovskih obratov v gori omenjenem obsegu je na primer gotovo pripisovati temu, da naši gospodarski krogi niso bili zadostno vpoštevani, ko se je izvršilo obdavčenje trgovskih obratov na podlagi čistega dohodka nad 16.000 Din, dočim znaša povprečnina za oelo državo le okrog 8000 dinarjev. Zaradi tega je naša trgovina, kjer prevladujejo srednji in mali obrati — do 90% — prekomerno obremenjena in zato nazaduje preko črte, ki je povzročena po splošni krizi in naravnem selekcijskem procesu. Iz istih vzrokov, to je iz nezadostnega vpoštevanja in umevanja dejanskih gospodarskih razmer in interesov, ki jih pretirana s • ' - usmerjenost ne vidi v pravi luči in dejanskem stanju, izvira tudi preveč birokratično reglementiranje našega izvoza, ki je povzročilo in še povzroču.ie — naj omenimo samo naš sadni izvoz — trgovini škodo, kateri bi se bilo lahko izogniti, ee bi prišli vedno in ob pravem času do veljave pogledi in želje posameznih prizadetih trgovskih čini tel je v in proizvodnikov ter bi bili na prvem mestu njihovi interesi, kakor je naravno. Birokratična reglemen-tacija izvoza otežuje in ohramlja naš izvoz vedno bolj in zato se merodajni einitelji no sinejo in ne morejo dclj zapirati spoznauju. da ni srečna in da je treba na tem področju enake korenite preusmeritve naše gospodarske politike, kakor na področju našega deli arstva, kjer je poživljenje naših denarnih zavodov otežkočeno samo zaradi napačne politike pokrovffeljstvovanja privilegiranim zavodom. Smotrna In načrtna gospodarsko politika. ki pa ne sme ubijati, ampak le pospeševati zasebno podjetnost in saniopohudo, bi nas obvarovala tudi usodne napake, da to, kar smatra zakon za koristno enemu stanu v svojih posledicah prizadeva škodo ostalim stanovom, dočim v resnici niti tistemu ne koristi, v kojega zaužito je bil izdan. To velja v precejšnji meri tako za našo gospodarsko Bašžitao kakor sa našo Hitler govori stotisočim v Koblenzu Bilka za Posaarje Poziv katoličanom Hitler obljublja versho svobodo — Franciji nudi roko v spravo — Evropa ostane nezaupljiva Miinrlion, 27. avg. TG. Po vseh vesteh, ki prihajajo iz Porenja in obravnavajo veliki manifesta-cijski zbor v Kobleneu, na katerem je govoril nemški državni vodja Adolf Hitler, izgleda, da je bil njegov prvenstveni namen pomiriti posaarske katoličane. Narodno socialistična stranka je storila od svoje strani največje napore, da bi privabila na zbor, kateremu je baje prisostvovalo četrt milijona ljudi iz Posaarja in ostale Nemčije, da slišijo iz ust najvišjega predstavnika Nemčije ne samo patrio-tične vzklike in rodoljubna navdušenja za plebiscit v začetku prihodnjega leta, marveč polnopravna jamstva, ki jih daje nemška država posaarskim katoličanom, da ho Nemčija spoštovala njihovo vero in svoboden razvoj njihovih kulturnih organizacij, če bodo oddali svoj glas1 za vrnitev Posaarja Nemčiji. Nad 110 posebnih vlakov, ki so bili postavljeni na meje Posaarja, je pripeljalo posaarske udeležence v Ehrenbreitenstein, ki leži nasproti Koblenca na desnem bregu Rena. Tam, v »nemškem kotu«, kot Nemci sami imenujejo trikot, ki ga delata Ren in Mozela, ki se pri Kobleneu izliva v njega, je nemški državni vodja v dozdaj od njega nepoznanih besedah rotil Posaarce, naj ostanejo zvesti nemški domovini. Hitler govori Čeravno je bilo zanimivo, kar je Hitler povedat ob tej priliki o zunanji politiki Nemčije ter zopet podčrtal nemško dobro voljo, poravnati vse spore s Francijo in zaživeti mirno življenje z vsemi sosedami, je bil vendar le glavni poudarek v onem delu njegovega govora, ki tiče bojazni posaarskih katoličanov pred narodno socialistično državo. Narodni socializem je sicer trobil v svet. da je velikanska večina Posaarcev itak zvesto vdana Nemčiji in da ni treba imeti uobenega strahu glede izida tega za nemški ponos toliko važnega plebiscita, toda nikomur ni ostalo prikrito, najmanj pa odgovornim krogom nemške vlade, da obstojajo inoeni in globoko zasidrani verski in gospodarski razlogi, ki govorijo za to, naj Posaarje ostane to. kar je bilo do danes, namreč nemško ozemlje, a ločeno od Nemčije in pod varstvom Zveze narodov. Te verske in gospodarske vzroke protinemškega razpoloženja v Posaarju je hotel Hitler razbliniti s svojim velikim govorom. Hitler v Kobleneu ni govoril niti za nemška ušesa, niti za francoska, go v o r i 1 je P o -saarčanom in govoril jim je o — veri. Najvažnejši del njegovega govora je torej tisti, ko je znova in tokrat že s precejšnjo jasnostjo začrtal stališče narodnega socializma do katoliške cerkve, ki je cerkev katoliškega Posaarja. „Mi nismo ovirali verske svobode" »Narodni socializem ni nikak pokret proli krščanstvu. Narodni socializem je samo potegnil črto med politiko, ki se naj briga za zemeljske stvari, in med vero, ki se peča z duhovnimi vrednotami življenja. Narodni socializem dozdaj ni oviral svobode verskega pouka in je ne bo nikoli oviral. Narodni socializem ni omejeval svobode verskega prepričanja in je tudi nikdar ne bo. Nasprotno! Narodno socialistična država vero ščiti, toda vedno le pod pogojem, da vera ni samo ščit, za katero se skrivajo politični cilji. Cerkev in država morata sodelovati in tudi lahko složno sodelujeta r borbi proti kulturnemu boljševizmu in proti brezbožni-škemu gibanju, ki smo ga s koreninami vred izru-vali iz življenja nemške države. Složni sta Cerkev in država tudi lahko v borbi proti razrednemu sovraštvu za edinost in složno sožitje vseh socialnih plasti naroda.« Nemški državni vodja je uato omenil, da imajo Posaarri gotove skrbi glede njihove usode, fe hi se vrnili t območje nemške države. »Ne farno, (la nemška država po meni, njenem zastopniku, obljublja Posaarcem, da jih nikdo ne bo oviral v njihovem verskem udejstvovanju, ona jim obljublja tudi. da ho Nemčija pozahila na vse dozdanje strankarske opredelitve v Posaarju. da »e bo nikogar posebej nagradila za njegovo simpatiziranje z narodnim socializmom, niti koga preganjala in kaznovala, že je narodnemu socializma bil nasproten. Vse bo narodno socialistična država sprejela z enakim veseljem in zadoščenjem v svoje naročje in za vse enako se ho nemška vlada trudila, da jim ohrani vse gospodarske ugodnosti, ki sn jih dozdaj uživali.« Dunajska vremenska napoved: Južne alpe: oblačno, dež in soparno. Vladna palača v Kublenzu Šele na koncu svojega govora —- a tudi v ivezi s posaarskim vprašanjem — je Hitler mimogrede omenil odnošaje Nemčije do Francije. »Posaarsko vprašanje,« jc dejal, »jc vprašanje, ki zanima samo Francijo in Nemčijo in nikogar drugega. Ko bo rešeno tndi to, potem za mene in za Nemčijo ne obstojajo nobeni pametni vzroki, da se nc bi obe državi združili k složnemu, mirnemu sodelovanju. Kraneija bo morda potem spoznala, da imata obe državi pred seboj dosti drugih višjih vrednot, za katere sc bo treba skupno boriti, mesto da se med seboj v neslogi slabita.« »Mi se bomo veselili, ko bodo po 14. januarju zvonovi oznanjali po vsej Nemčiji, da se vrača izgubljena pokrajina, ker potem šele se za nas in za vse začenja nova doba miru.« Odgovor Posaarja: „Mesto obljub, pokažite dejanja"l Posaarski katoličani, ki so se tudi udeležili manifestacije v Kobleneu, čeprav je bila velika večina udeležencev le pripadnikov narodnega socializma, so Hitlerjevo izjavo sprejeli na znane. V tukajšnjih cerkvenih krogih pa se zavedajo, da obljube v Kobleneu niso nikaka jamstva, ki naj bi spremenila bojazen posaarskih katoličanov v navdušenje, in da bo treba novih, bolj vidnih in otipljivih jamstev, ki bodo odločevala o njihovem stališču pri prihodnjem plebiscitu. Treba ho predvsem, tako je dejala visoka cerkvena osebnost, da uemška vlada končno-veljavno in obvezno uredi svoj spor s katoliško cerkvijo v Nemčiji, kajti šele tedaj, ko bo katoliška eerkev smela in mogla svetu objaviti, da so njene pravice v Nemčiji zajamčene, šele tedaj bodo katoliški Posaarri odložili svoje bojazni. Do 14. januarja je še čas. Menda ga nemška vlada ne ho zamudila, da uredi še pravočasno svoj spor s katoliško cerkvijo doma. preden sme računati, da bodo njene obljube v inozemstvu sprejete kot resne. Saarbrttcken, 27. avg. Nad 70.000 oseb iz vseh krajev Posaarja se je včeraj 'udeležilo manifestacij v Sulzharhu, na kateri so protestirali proti združitvi Posaarja s tretjini cesarstvom. Predsednik manifestacije Uranu je prečital prisego, s katero se je 70.000 udeležencev obvezalo, d,i bo glasovalo proti združitvi z Nemčijo. Neljubi odmevi po Evropi V Italiji vznemirjenje Rim, 27. avgusta, b. Veliko politično skupščino v Koblenzu, na kateri je govoril nemški državni kancler Hitler, prikazuje italijanski list kot izzivanje, ki ni šlo le na račun Francije, temveč tudi na račun drugih narodov. Po mnenju »Ciiornale dltalia« je treba Hitlerjev govor, čeprav je bil precej zmer.?n, pravilno razumeti kot opomin, da bo Nemčija pričela veliko propagando, v kateri pa se ne ho omejila samo na saarsko področje. Skupščina v Koblenzu je demonstracija, ki naj okrepi pomen Hitlerjevega plebiscita in spravi do izraza nemško agresivnost. Reakcija na to izzivanje mora priti. Francija in Velika Britanija sta vznemirjeni. Kar tiče Italije, pazi ona na vsako gesto Neničije. »Popolo d'Italia« smatra, da so se Mussolinijevi govori IX) manevrih italijanske vojske pravilno razumeli j od strani merodajnih politikov in da je danes vsakomur jasno, da hoče Italija z vsemi silami pobijati nemško agresivnost. V leh govorih se je jasno pokazala bodoča politika fašistične Italije, ki ho z vsemi razpoložljivimi sredstvi zatrla vsak poskus kršitve ravnotežja v srednji Evropi. V Franciji ne verjamejo Pariz, 27. avgusta, b. Z ozirom na včerajšnji skupščini v Kolnu in Koblenzu prinašajo jutranji I listi obširna poročila. Echo de Pariš« prinaša 7 I slolpcev dolgo poročilo s številnimi slikami. Isti list davčno politiko. Moramo se povzpeli do spoznanja, dn vse, kar le navidezno ščiti na primer našega kmeta, dočim v resnici zmanjšuje njegovo življenjsko stanje i" kupno moč ter zaupanje vanj. obenem tudi slabi našega trgovca in obrtnika — ali pa, da vse, kar potiska navzdol življenjsko stanje našega uradnika, prizadeva škodo šemu kmetu in narobe. Ker pretirana ceu-nsmerjenost naravne zvezano-sti vsen gospodarskih panog in stanov ne vidi, zato jc nezdrava in se mora nujno preusmeriti, ker se bo inače splošna gospodar ska stiska povečala, namesto da jo izlečimo. Tako na primer ravno trgovski stan danes najbolj na svoji koži občuti, kako usodno je zanj padanje izvoza živine in živinorejskih izdelkov kot učinek padanja gospodar skega stanja našega kmeta. Vsled teh okol nosti, ki izvirajo iz napak, ki so imanent.no našemu gospodarstvu, se seveda splošna kriza le še bolj občuti in trgovec po pravici le še bolj tarna, ko je lesna uvozna carina v Italiji naš lesna izMoa skoro docela ubila ali ko ima naš hniel.jski izvoz tolike devizne težkoče v prometu z Nemčijo, da ne omenjamo drugič birokratičnih šikan na vseh krajih in koncih. Naši trgovci so v nedeljo povedali svoje in sklenili primerne resolucije, ki so sad dolgoletnih izkušenj in premisleka ter narekovane od izredno visoko razvitega čuta našega človeka za korist splošnosti tor za dobro države in naroda, lako da bi bila velika škoda, če bi roninle v koš. Ne samo organizacija slovenskega trgovskega stanu, ampak tudi njegova gospodarska dalekovid-nost in neugnana vztrajnost, da bi se gospodarstvo našega državnega lelesn postavilo na zdravo in Irdno podlago, naj bi služila za zgled vsem. To niso možje, ki bi rekali: Naj vse okoli nas tone, da le mi vtaknemo v žep svoj profit! Ne, to je zaveden in socialno misleč stan, kakor so vsi naši pošleno delajoči stanovi, ki kljub naj večjim teŽkočnm ohranja svoj optimizem in vero v boljšo bodočnost svojega naroda in svoje države. obenem odgovarja tudi ua govor nemškega državnega kanclerja Hitlerja zaradi njegovega apela na Francijo, za katerega pravi, da je vse skupaj stilistična fraza, ki jo je najti v vseh dosedanjih Hitlerjevih govorih. Hitler zares ti t prenehal smatrati Francije kot najbolj zagrizene sovražnice Nemčije. »Journal« poudarja zmerni ton nemškega državnega kanclerja, kljub temu pa v njegovem govoru ne vidi prav nobenega dokaza o miroljubnosti. Inozemstvo ne bo reagiralo na najnovejše Hitlerjeve manevre, ki se na žalost ne nanašajo samo na Francijo, temveč tudi na ves ostali svet. Danes je zelo malo ljudi, ki bi še verjeli besedam šefa nemške vlade. Današnji »Tnliransigeaal« pa piše, da so bile slišali lepe besede, še rajši pa hi imeli Francozi, če hi jih spremljala dejanja. Temps- piše, da zadnji govor ne Imi nič vplival na. stališč« Francije glede plebiscita, ki ostane slejkoprej neizpreine-n je no. Kraneija hoče, naročilu Adburmana Matija — da bi ga uničil. Stric, je na vse načine poskušal, da bi odvrnil od Mehmeta njegove nemške odjemalce, toda ni se mu posrečilo; izvedel pa je, da bo Mehmet prišel v par tednih v Albanijo, da nakupi večje množine tobaka. Krasna prilika, je završalo med člani njegove razžaljene družine. Njegov stric je sedel na konja iu prejezdil domala vso Albanijo, da obvesti pridelovalce tobaka, da se vrača izdajalec Mehinet, ki mu ne smejo ničesar prodati. Mehinet je res prišel. Kot Albanec, ki jiozna domače šege in navade, se je srečno izmuznil nožu, ki ga je držal pripravljenega od njegove lastne družine najeti morilec, ki ga je pričakoval v Dra-ču, ko se je iakrcal z ladje. Prišel je namreč z drugo ladjo in dan preje. Tako se je umor izjalovil. Nato je šel od kmeta do kmeta, da bi nakupil tobaku. Čeravno je hotel plačati v zlatu in navzlic temu, da so kmetje imeli velike zaloge tobaka, ki jih niso mogli prodati, mu nobeden ni maral dati uiti tobačnega peresa. Pač pa so ga kar dvakrat hoteli ubiti iz zasede in se je moral zahvaliti,le svoji previdnosti, da je odnesel življenje. Ves zagrenjen je zopet zapustil Albanijo Beg pred krvno os veto Dve leti je nato čakal v inozemstvu, preden se je v drugič, a čisto tajno, podal naauj v svojo rojstno držicvo. Uspeh je bil isti kol pred dvema letoma. Nikdo mu ni hotel prodati tobaka. Ko je sedel v mali gostilni v Truga Dibri, je nenadoma vstopil tujec, ki «e je z nožem zagnal proti njemu, a ga je pravočasno zgrabil za ramo neki prisotni častnik, tako, da je zopet odnesel zdravo kožo. Mehmet .je mislil, da ima Albanije dovolj, vzel je slovo od rodno države in se napotil v Slunibul, da se naseli v svoji hiši. Toda na svoje začudenje je moral opaziti, da mu streže po življenju celo njegova rodna sestra, nahujskana od islamskega poglavarja. Zvesti sluga 11111 je zaupal, da bo naslednje, jutro dobil zastrupljeno kavo «i zmjutrek. Mehmet se je še tisto noč presolil v hotel. Toda isti strežnik ga je zopet še pravočasno svaril, da bo ponoči dobil »obiskf. Tako je moral Mehmel begati iz hotela v hotel, da izigra morilne nakane svoje lastne sestre. Slednjič je imel tudi Stnnvbula liovelj in preselil se .je v Sofijo. A tudi tukaj je kaj kmalu izvedel, dn so mu njegovi sovražniki za polarni. Iz Sofije je pobegnil nazaj v Nemčijo. Ubit... Toda njegovi sovražniki so medtem dobro delali. Vsi njegovi nekdanji odjemalci sn mu obrnili hrbet.• Moril se je dva meseca proti brezppnemu položaju in slednjič je moral napovedati bankrot, izgubil je vse: premoženje, Ženo in otroke, fcena mu je namreč ušla. Slednjič je našel zaposlitev kol kurjač na ladji in tako se je vrnil nazaj v Albanijo. Pobit, dognan do kraja in obupati ni več pazil na 6voje življenje. V dveh tednih ga je podrla revol-vereka krogla »iz zasede;. Tako muslimani kaznujejo »izdajalce«, ki se spefajo s kristjani. Ista usoda, morda Se hujša, Čaka tako imenovane uskoke. Saj je v Albaniji lako lahko koga spravili ob življenje! Izgovor, da gre za zakonito V Ljubljani, v nedeljo, 2. septembra Veliko /ve/a obrtnih društev za Dravsko banovino v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 2. .septembra 1934, ob 10 dopoldne v dvorani hotelu pri Mi-kliču veliko zborovanje, nu katerega so že povabljena vsa obrtna društva,, kakor tudi obrtna združenja iz cele Dravske banovine. Na tem zborovanju se bo razpravljalo o sledečih važnih vprašanjih, ki so na dnevnem redu: 1. Splošni gospodarski položaj in naše obrtništvo. 2. Davčna preobremenitev in eksistenca našega obrtnega stanu. 3. Nujna potreba stanovske zaščite obrtnega stanu. 4. Propaganda domačega dela. Ta pestri dnevni red žc suni dovol j zgovorno dokazuje upravičenost in pomen tega obrtniškega zborovanja, k jer bo imelo obrtništvo, priliko, da se izrazi v vseh važnih vprašanjih ha- zborovanje šega javnega gospodarskega življenju In da javno opozori vse merodajne činiteljc na dejanski pob in nu ukrepe, ki jih jc treba v interesu celotnega gospodarstva za naše obrtništvo storiti. : - Zborovalci si bodo po zborovanju ogledali tudj zanimivo obrtno rii/stiivo na veloscjmu. nu liateri bo nazorno"?podprl .s statistiko prikazan položaj, slovenskega obrtništva. Udeležba lio "velika, ker. imajo' udeleženci zboirovaii jiv'ni/iie Ugodnosti, Legitimacijo, ki sta.n£ za- Velcse.jem sicer 1.0, I ji n, bodo dobili na zborovanju v hotelu Miklič, kjer se bodo tudii žigosale, žil 6 Din. Vsak udeleženec < k lipi vo/,ni listek na odhod ni postaji-in istočasno kupi tudi rumeno železniško legitimacijo za' 5 Din. kar vse pri prihodu ,v ■•Ljubljano obdrži, ker ima, ako se udeeiži. zborovanja, pravico do-polovične- vožnje. , Spomenik svobode Velike svečanosti v Šipki v Bolgariji krvno oevelo, izbriše vsak zločin. V Skadru mi je pripovedoval star Albanec, da pozna družino, ki jo je krvna osveta v treh rodovih popokicnma, do zadnjega iztrebila. Spor se je začel s puškino pa-Irono, ki je član te družine ni hotel dati članu druge družine. Moški ne umre naravne smrti Pred . mano -je potoval po Albaniji madjarski znanstvenik baron Nopsa, ki je izračunal,' da po nekaterih krajih polovica, po drugih celo tri četrtine vsega moškega prebivalstva pade pod krvavim bičem krvne osvete. Saj naravne sin rti tukaj — vsaj za.moškega ni! Zakoni sicer v strogih besedah prepovedujejo krvno osj-oto. Pa kaj zakoni, ko jih nikdo ne spoštuje! »Zakon je samo pripomoček, da komu škoduješ, ko nimaš nobenega dragega sredstva več. Čq bi pa zakon nudi! komu zaščito, kam pa pridemo,« mi je dejal znanec iz Skadra. »Zakon ni nobeu azil, nobeno zatočišče,«' je zamodroval drugi znanec iz Tirane in zopet sreb-nil črno kavo. Na okrajnem glavarstvu v Skadru pa mi je povedal uradnik, »da je zakon sicer že tu, pa kaj poimaga, ko pa ni tnoči, ki bi ga uveljavila!« Tako je krvna orrveta postala dandanes ne samo najhujša morilka moškega prebivalstva, ampak tudi plašč, s katerim se tako udobno pokrijejo vsi umori iz političnih ali verskih razlogov. Ker je bil dober katoličan Za časa mojega bivanja v Albaniji, marca meseca komaj, jc bil ubit velik poglavar plemena v "•aškem okraju. Rekli eo, da je padel kot žrtev " osvete in s tem je bila preiskava tudi kon-Dejansko pa je bil ubit, ker je njegov vpliv ,...več rastel in ker je kot zaveden katoličan dovolil katoliškim duhovnikom, da svobodno delujejo v njegovem okraju. Nekoliko dni pozneje sem se nahajal v garni-7.1 je kam mestu B.vrel. V mali kavarni je »redi dneva ustrelil podporočnik majorja. Uradna razlaga: Krvna osveta ... V resnici pa je bil major po rodu iz Skadra in kristjan. Nikdo ni vznemirjal morilca ... To je pravi obraz Albanije. Med dvema stoloma Če premišljujem o albanski zunanji politiki, mi prihaja v spomin lista pripovedka o pwu. ki se je s kosom mesa v gobcu ogledoval v gladini vode ter hlastnil tudi po mesu, ki mu ga je prikazala voda. Izgubil je pravega, izginil je tudi domišljeni. Tako bi rada Albanija danes izigravala svoje sosede. Enkrat bi rada držala s to državo, drugič z drugo. Iin krat naj jo zalaga z denarjem ena, nato pa zopet druga. Na obeh stolih bi rada sedela. Bog ve, če ji nekega dne ne bosta izginila oba naenkrat... Danes vladajo v Albaniji še Italijani. Vo-i liko denarjn se je sleklo iz Rima v Ti rano in ž njim so «e zgradile cele trdnjave ob albanskih mejah. .Samo jadranska obala je neutrjena. Dva Irije si it r i ; topovi jo straži,jo v starodavnih, razpadlih trdnja-| vnh. Italijanski častniki poveljujejo v obmejnem 1 pasu. Toda kol sem vam opisal, vstaja nezadovoljnost vsepovsod. Na jugu med grško-pravoslavnim prebivalstvom, ob obali od Italije izžeto in osiromašeno ljudstvo, na severu do krvi preganjani katoličani. V gorah pa se zbirajo slari muslimanski šefi, ki jim ne gre v račun, da hi Italija poveljevala njihovi deželi. Potrebna je samo iskrica, pa bo albanska »modnišnira zopet /.letela v zrak. Le čudno jo, da sc evropska javnost za Albanijo lako malo zanima. V Albaniji se pripravlja eksplozija, ki bo zadela vso Kvropo. Boi proti krščanstvu. boj proti tujcu, to sta dve gesli, ki znata nekega dne zažgali Albnnljo — vulkan Balkana. Budimpešta. 27. avg. b. Magyar Nejisze: piše o bodočem obisku Giimuosa v Varšavi in pravi, da j" njegovo potovanje velikega političnega pomen« • ionibiis se iio iiamicč takoj, ko se vrne iz Varšave, podal nn obisk v Kini. Obiskal i>a bo tudi Dunaj. Sofija, 27. avgusta. A A. Bolgarska agencija poroča: Včeraj dopoldne so svečano odkrili spomenik osvoboditve Bolgarije, ki so ga postavili na čast borcem za osvoboditev v rusko-turški vojni lota 1877-78. Spomenik je visok 40 m in stoji nad grobnico borcev za osvobojenje na hribu Sv. Nikole na zgodovinskem prelazu Šipki, 1400 ni visoko. Spomenik so odkrili v navzočnosti kralja Borisa, princa Cirila, članov vlade, bolgarskih veteranov iz bojev za osvobojenje. članov visokega rluhovništva, mnogih uglednih osebnosti in 50.000 IjuHi iz vseli krajev Bolgarije. Po posvetitvi je imel kralj Boris govor, v katerem se je spominjal veličastnih bojev ruskih čet in bolgarskih legionarjev ter naglasil, da so so ti boji vršili v zname- nju osvoboditve Bolgarije. Kralj Boris se je, pri tem spioniinjnl tndi carja -Aleksandra osvoboditelja in ruskega naroda, ki sta izvršila. delo, kakršnega ne pozna zgodovina. Zato bo ta spomenik večna slika bolgarskega naroda in njegove hvaležnosti proti j.n-nakom velike epopeje osvoboditve. Globoko se klanjam, je Mkel kralj, pred velikim delom našega osvobojen ja in v- imenu bolgrar-skega naroda svečano odkrijem ta spomenik in grd izročim fiovlm rodovom' v znak vfečne slavo in hvaležnosti. Nato je kralj Boris položil venec na spomenik, z "bližnjih vrhov pa so zagrmeli topovi. ' Za kraljem je, govoril tudi ministrski predsednik Georgijev, nakar je bil veličasten mimohod vojaških čet. Poljski pogoji za vstop v vzhodni pakt Pariz, 27. avg. TG. Nocojšnji »Temps« poroča iz Varšave, da jc poljska vlada že pripravila odgovor na povabilo za vstop v vzhodni pakt. Poljska vlada stavi sledeče pogoje: 1. Na noben načiu ne bo dovolila sovjetskim vojaškim četam, da bi vkorakale na poljsko ozemlje. razen, če bi jih Poljska sama pozvala. 2. Pred podpisom vzhodnega pakta je treba rešiti poljnko-litavski spor, vključno spor glede Wiliie, in morajo biti v postavljeni med obema državama normalni diplomatski odnošaji. 3. Poljska zahteva pismeno jamstvo, tla bo v bodoče redno in točno obveščena o vseh diplomatskih korakih, ki jih bo francosko zunanje ministrstvo podvzelo kjerkoli v Evropi, da se ne ponovijo presenečenja, ki so jih povzročila tajna fran- 1 eosko-ruska pogajanja za vzhodni pakt, o katerih Poljska ni bila obveščena. Spomini grofa Berchtolda Berlin, 27. avg. b. Nemški listi so že poročali, da je grof Leopold Bercbtold, ki, ima. že 73 let, sklenil, da izda svoje spomine. Grof je izjavil, da bo lo zares storil, toda želi, da ti;spomini i&idejo šele po njegovi smrti. Grof Berchtold nima nobenega razloga, da se brani proti napadom na njegovo osebo, temveč hoče le s svoje straiii doprinesti resnici o zudnjih dneh avstro-ogrske monarhije in tudi o dogodkih lik pred svetovno vojno. Njegovi spomini se delijo v dva dela: v družabni in politični dol. Prvi del je končal in prikazuje v njem v glavnem družabno življenje na dvoru ruskega carja, kjer je bil Bercbtold nekaj let avstrijski poslanik. Drugi politični del je končan do 1. 1013 in sedaj avtor izpopolnjuje predvsem dogodke tik pred svetovno vojno. Eno se lahko reče žc danes, da on ni. hotel prevarati cesarja Franca Jožefa z napačnimi vestmi o prebojih srbske vojske, ki so povzročili vojno napoved Srbiji, teniveč je bil tudi sam napačno informiran. V ostalem pa so bile razmere I. 1814 take, da jc bila vojna neizogibna. Stavke v Ameriki in Angliji Newyork, 27' avg. p. Število brezposelnih jc v državi Ne\vyork še vedno velikansko. Po najnovejši statistiki dobiva vsak četrti Ne\vyorčan kot brezposeln podporo i z, javnih sredstev. Jeseni in pozimi pa pričakujejo, da bo število brezposelnih družin naraatlo in da bo treba še več socialnih izdat-! kov. Dnevno porabi newyorška občina za podporo brezposelnih okoli pol milijona dolarjev. London, 27. avg. b. Delegati rudarske zveze iz VValesu so imeli sejo v Cardiffu, na kateri se je sklenilo, da se 1. septembra odpove dosedanja tarifa, ki poteče 30. septembra. Ce Se ne bo dosegel nov sporazum, bo stopilo v Walesu v Stavko 150.000 lelavcev. Po leti v vsemirje Moskva, 27. avg. h. Z ledolomilca ■•Germakr so spuslili v stratosfero balon brez posadke. Balon je dosegel višino 23.000 metrov, torej 1500 nietrov j več, kakor zadnji ruski balon s tremi sovjetskimi inžen.jerji in pilotom, ki so našli smrt. Konstrukter I tega balona je inž. Malknov, ki je izvršil že več poskusov. Osebne vesti Beigrad, 27. avg. m. S kraljevim ukazom so postavljeni pri železniškem ravnateljstvu v Ljubljani v 5 pol. skup.: za svetnika splošnega oddelka Kare! Stefin; v 6. pol. skup. za višjega kontrolorja v proinetno-komereialrem oddelku Janez Kosmerlj; za ! višjega kontrolorja v prometno-koniercialnem odd. i Anton Ciostič, do sedaj na postaji Pragersko; za višjega kontrolorja v prometno-koniercialnem odd. Ivan Turk, dozdaj na postaji Litija; za višjega kontrolorja v promelno-kotnercialnem oddelku Josip j Princ, dozdaj na |iostaji Maribor glavni kolodvor; I v 7. pol. skup. za kontrolorja na |xistaji Pragersko | Anton Seničnik, dozdaj na postaji Rače-pram; na postajo Raee-Fram Franc Medič, dozdaj ua postaji ! Rogaška Slatina; za kontrolorja na postaji Lilija Martin Križan, dozdai na postaji Središče: za kontrolorja na postajo Maribor gl. kol, Ivan Vidovič. dozdaj ua postaji Hrastnik; za kontrolorja v gradbenem oddelku Viklor Kaučič, dozdaj na postaji j Ljubljana glav. kol. Z odlokom (»močnika prometnega ministra sta postavljena v K), pol. sku|->. pri glav..direkciji Fran Volavšek in Karel Pečnik, dozdaj uradniška pripravnika. Vpokojen je višji davčni kontrolor davčne uprave Ljubljana, mesto g. Anton Adamič. Žrebanje vojne škode Beigrad, 27. avg. AA. Na podlagi določb Čl, 3 zakona o izpremeinbah in dopolnitvah zakona o izplačilu vojne škode se bo z odlokom finančnega ministra od 10. februarja t. 1. vršjlo v oddelku državnih dolgov in držuvnega kredita v sobi št. 142 dne 1. septembra t. T. ločno ob 0 dopoldne 15; žrebanje dobitkov loterijske 2Vi% državne rente za vojno škodo, novega izdanja. Pristop občinstvu je prost. Zavarovanje vozil Beigrad, 27. avg. AA. Na podlagi obrtnega zakona je minister za trgovino in industrijo podpisal izpremembo pravilnika o obveznem zavarovanju prevoznih podjetij od m julija t. 1. Po tej izpre-liiembi bodo i>revozna podjetja, ki v trenutku, ko stopi ta pravilnik v veljavo, že opravljajo promet, izvršila zavarovanje v smislu določb tega pravilnika najkasneje 00 dni po uveljavitvi pravilnika in bodo predložila dokaze 0 Izvršenem zavarovanju oddelku za trgovino, Qbrt jn industrijo pristojne banske uprave. Prevozna podjetja, ki šo že zavarovana na podlagi bonskih, oblastnih, mestnih ali drugih določb, so dolžna spraviti lo zavarovan|e v sklad z določbami tega pravilnika takisto v roku 60 dni po uveljavitvi tega pravilnika ter o tem predložiti do-kazo pristojni banski upravi. Kongres čebelarjev Beigrad, 27. avg. m. Kongres vseslovanske čebelarske zveze je danes nadaljeval svoje delo. Na dnevnem redu so iiila sama strokovna predavanja. Prvi je govoril dr. Anton Schonfeld iz Prage, njim pa je govoril profesor belgrajske univerzo dr. Borivoj Milojevič, ki je referiral o kulturi matice. Za njim je predaval dr. Soudek, dekan .fakultete iz Brna, ki je govoril o zamenjavi cvetnega prahu. O delovanju slovenskega čebelarja Antona Janše,, čigar 200 letifico so jiraznovali, je v zelo lepem in skrbnem referatu govoril prof. Slavko Rajič iz Ljubljane. Nato je govoril Jan Gašperik iz Češkoslovaške iu za njim predsednik bolgarske čebelarske centrale ✓Nektar« Ivan Valačev, ki je podal sliko o razvoju čebelarstva v Bolgariji. Povedal je, da je v organizaciji »Nektar« organiziranih 28.000 čebelarjev. 0 čebeli-delavki je govoril Sima Krezdn-mc. Ravnatelj veterinarskega in bakteriološkega zavoda iz Ljubljane dr. Leo Hribar Je imel zelo lep referat o kužnih boleznih' čebel, o njihovem zdravljenju in zatiranju.' To' predavanje so'spremljali krasni filmski posnetki, ki .jih je izdelal sam tir. Hribar. Referati se bodo jutri nadaljevali, v sredo pa se bo izvolil nov odbor iu določilo ;niesto za prihodnji kongres.Sprejete-se. bodo tudi resolucije. . ..... ...... . Čebelarji, ki so prišli na kongres, so si danes pridno ogledovali čebelarsko razstavo. Tekom vče-rasnjega dne je obiskalo razstavo nad 5000 ljudi.- Drobne vesti Beigrad, 27. avg. b. Ob 1 ponoči je v Banji Vrucici umrl zadet od srčne kapi dr. StaniSič, ban vardarske banovine. Že dolgo je imel srčno hibo m je ze osem dni iskal zdravja, pa ga je nenadoma ugrabila smrt. Za bana zelske banovine jc bil od 4. julija 1932 do 25. aprila 1931, ko je prevzel bansko upravo vardarske banovine. Sarajevo, 27. flvg, m. V dneh od 2. db 4. septembra se bo tu vrši) kongres jugoslovanskih veterinarjev, na katerega je prijavilo svoj prihod okoli 200 živinozdravnikov. Sofija. 27. avg. . m, Dne 5. septembra bo od-. potovalo , v Jugoslavijo skupina 85 - bolgarskih pravnikov, sodnikov, odvetnikov in vseijčiliŠkih .profesorjev, ki se. bodo ludi udeležili kongresa jugoslovanskih pravnikov v. Zagrebu. Po tem kongresu bodo napravili več izletov po naši državL . Madrid, 27: avg, p. Nemška vlada je povabila večje, število španskih časnikarjev iz Madrida in province v Posa^rj^ ,da jjm pokaže nemšk) značaj te pokrajine. Madrid, 27. avg. p. V baskiškem vprašanju* je nastopilo nekakšno., pomirjen je. Napovedano, zborovanje sc v nedeljo v Bilbauu ni vršilo, kajti m«d leni je španska . osrednja vlada deloma priznala zahteve Baskov kot. upravičene, in je izjavila, da bo našla kompromisno rešitev. Pariz, 27. avg. p. Iz. posaarskih krogov ee do-/.nava, da je imel izostanek Papena za vzrok politično telesen«.- Kajti še v soboto so videli Papena na vrtu njegove vile sprehajati se in nikakor ni delal vtisa, da- je bolan, pač |>a je izgledal, da je popolnoma zdruv. Varšava. 27. avg. p. Prve dni septembra odpotuje iz Varšave v Beigrad velika [oljska letalska eskadra, katero bo vodil sani šef poljskega vojaškega letalstva general Rajski. Pogovor prekmurskega akademika z belgijskima stratosfernikoma Nerešena vprašanja stratosfere Ker sem imel z belgijskim znanstvenikom prof. Cosynsom in njegovim spremljevalcem študentom tehnike Van der Elstom poleg treh daljših tudi več bežnih razgovorov med pospravljanjem in suše-njem balona, sem moral marsikatero svoje vprašanje po večkrat zastaviti in sem dobil odgovor zdaj od tega zdaj od onega. Zato se v celoti ne morem držati sloga običajnih poročil, marveč sem snov razdelil vsebinsko. Za širše občinstvo pa sem smatral tu pa tam potrebne nekatere pripombe. Stroiki poleta? »lzd,atki vsega poleta,« je povzel gosp. profesor, »znašajo okrog 150.000 frankov. Žrtvoval jih je posebni fond za znanstvene raziskave. Ko so se pred leti čuli glasovi, da država nima dovolj denarja za podpiranje znanstvenih del, se je osnovala nabiralna akcija, ki je v kratkem času zbrala 120 milijonov frankov. K temu je samo tvornica sode Solvay prispevala 20 milijonov. Iz tega fonda se krijejo naši izdatki.« Vat balon? »Piccardov balon, ki sva se ga pri svojem poletu posluževala, je bil polnjen z vodikom, ki smo ga pripeljali na kraj vzleta v posebnih vagonih, v katerih se je nahajal v stisnjenem stanju. Na licu mesta je zelo poceni, stroški pa zaradi prevoza močno narastejo. — Snov balona je iz zmesi kartona in gumija in se j« zelo dobro obnesla. Praktično sploh ni prepuščala vodika, ki pri slabših tva-rinah v velikih višinah rad uhaja skozi stene balona. Važno pa je bilo, da je bil balon utrjen, da ga veter ni mogel po mili volji preoblikovati. Kajti do katastrofe ruskih letalcev /e prišlo le zato, ker balon ni imel trdne oblike. Ko so dosegli velike višine in je potegnil veter, je njihov baloni spremenil obliko, začel je frfotati in se je pretrgal. Sicer pa to ni bil edini vzrok, da so Rusi padli. Njihova gondola je imela le ena vrata, zaradi česar sploh niso mogii vzeti s seboj padal. Jas pa imam s seboj 15 padal: dva za letalca, ostala pa za znanstvene aparate.« Ali je res, da so pri nizki temperaturi nekatere vrvi krhke in se c lahkoto pretrgajo? »Najina gondola je bila privezana z vrvmi iz konoplje. Te so dovolj odporne in jim mraz škoduje le, če se poprej zmočijo. Šele led povzroča krhkost vrvi.« »Naš balon, ki je imel prostora za 14.000 kubičnih metrov vodika« — je nadaljeval Van der Elst — »je bil napolnjen le s 3500 m* vodika, v ostalem balonu je bil zrak. Ko sva se pa dvigala in ie zunanji pritisk začel padati, se je vodik v balonu raztezal in na spodnji odprtini balona izpodrival zrak. Najin balon bi bil lahko dvignil okrog 1540 kg.« Gondola? »Gondolo je zgradil profesor Cosyns. Ima premer 2.10 m. Je iz aluminija, debelina stene znaša 3 mm. Ima dvoje vrat. Posebno važna je bila ureditev prave temperature. Glede te ie imel Piccard grenke izknšnje. Pobarval je eno (recimo desno) polovico balona belo, drugo (recimo levo) črno. Posledica pa je bila, da je imel vselej, kadar se je obrnila bela stran gondole k solncu, močan mraz, ko se je pa zavrtela v nasprotno stran, neznosno vročino. Povprečno pa je imel —15° C! Cosyns je svoj balon pobarval zgoraj belo, spodaj črno. Zamisel je duhovita. Opoldne, ko solnce žge navpično, zadene namreč ob belo plast, ki toploto odbija. Pozneje, ko je temperatura sred-njevroča, zadevajo žarki obe plahti, proti večeru pa zadevajo že slabotni žarki gondolo predvsem na spodnji, črni strani, ki toploto vpija. — Pri svojih računih se je Cosyns zmotil le neznatno. Dočim je on računal na povprečno temperaturo +5* C, je znašala v resnici okrog 0° C. — Pri svojem prihodnjem poletu bo Cosyns gondolo pobarval nekoKko više s črno barvo in bo dal na vrhu gondole majhno črno kapico, da bo grela zrak nad letalčevo glavo. Povprečna temperatura bo tedaj + 15» C. Od mraza pa sva precej trpela tudi midva. Ko sva pristala, je notranjost gondole pokrivala 1 cm debela plast ledu, ki se je nabrala od najine zmrznjene sape. V stratosferi je vladalo zunaj gondole 55—60' mraza, na notranji strani sten gondole je bilo —15°, dočim je temperatura v cmeri od sten k nama naraščala. ln dihalne priprave? Ker je bila gondola zaprta, bi bila razpoložljivi zrak kmalu izrabila, razen tega bi se pa gondoli. napolnila s škodljivim ogljikovim dvokisom, ki ga človek izdihava. Zato sva imela tako zvano Dreaglerjevo pripravo, pri kateri priteka za dihanje potrebni kisik iz posebnih valjev, v katerih se nahaja v stisnjenem stanju, dočim vpija škodljive pline lug. In dragi vaši aparati? S seboj sva imela nov tip fotografskega aparata Leica 3,5), ki je pripraven za snimanje z infrardečimi žarki, ki prodirajo skozi meglo in so nama omogočili marsikatere zanimive vremenoslovske posnetke. Imela sva tudi sprejemni in oddahni radio-»parat, oba sta bila jačja od onih, ki jih je svojčas uporabljal profesor Piccard. Razen tega je bil važen spektrogral za ultravijolične šarke. 0 uporabi te priprave p'a nista hotela povedati ničesar. Jasno pa je, da sta znanstvenika skušala s to pripravo meriti plin ozon. Ta plin namreč močno vsrkava ultravijolične žarke in na podlagi tega spektrografa se da meriti še tisočinka odstotka ozona. Kormlčni žarki...? so eden glavnih namenov mojega vzleta. Žal pa vemo o njih le prav malo. Najprej je opozoril nanje znanstvenik Hess iz Innsbrucka. Njegovega poklica se slučajno ne spomnim. Spoznal jih je po tem, da je postal pod njihovim vplivom snhi zrak, ki drugače elektriko zelo slabo provaja, provoden za elektriko. Na podlagi tega pojava so zgrajeni tudi vsi aparati, ki merijo te žarke. Do sedaj so izmerili njih jakost, prodirnost in skušali določiti smer. Katero smer imajo, zaenkrat še ne vemo. Tudi njih brzine ne poznamo. Njihov vpliv je v višinah silno močan, na zemlji pa malenkosten, vendar pa za-znaten za zelo občutljive priprave. Meril sem jih s KolhSrsterjevo celico in s tremi svojimi aparati, ki so popolnejši od onih, ki iih je imel Piccard, čigar delo nadaljujem. Ali je že kaka zanesljiva razlaga kozmičnih žarkov? Ali so snovnega ali valovnega značaja? »Razložiti so jih skušali že na več načinov, vendar se pa to docela še ni posrečilo. So pa znaki, ki kažejo i na njih snovni i na njih valovni značaj. To vprašanje pa še zdaleč ni razčiščeno.« Kot z vsemi novimi stvarmi, skušajo tudi s kozmičnimi žarki razložiti najrazličnejše stvari. Nekdo je celo z njihovo velikansko probojno silo skušal razložiti vzrok staranja in celo »naravne smrti«. Ali se Vam zdi, da morejo sploh telesu škodovati? Dolgo je bilo vprašanje, odgovor pa kratek: »Ne!« Kateri znanstveni zavodi se sedaj s temi vprašanji največ pečajo? »Skoro vsi. Vprašajte rajši, kateri se ne pečajo!« Profesor je vljuden. Vidim pa, da tu ne spravim več iz njega. Morda pa na drugem področju? Ozon? Plina kisik in ozon, dve različni obliki, iste prvine, nastajata drug iz drugega. Pod vplivom nekaterih, i\. pr. ultravijoličnih žarkov prehaja kisik v ozon, toda v večini slučajev so vnanji pogoji taki, da se tako stvorjeni ozon ponovno razkroji v kisik. V naravi se stalno nahajajo zaznatne množine ozona torej le tam, kjer se ozon stalno znova tvori, kar je n. pr. dano prav v velikih zračnih višinah, kjer so ultravijolični žarki za to še dovolj močni. Nekaj ur pred tem svojim pogovorom s profesorjem sem o isti stvari govoril z Van der Elstom. Koročal mi je o »novi teoriji, ki pravi, da se v višini 17 km začne plast, ki je na ozonu bogatejša. S tem se lahko razlagajo razna vrtinčenja v ozračju.« Omenim naj le, da je strokovno časopisje poročalo že 1. 1910., da je ozona v nižjih plasteh manj kot 0,003 mg na 10 1 zraka, nasprotno pa se v višini 17.700 m nahajajo znatne množine ozona. Proučavanje ozona je bila ena glavnih Co-synsovih nalog. V tem oziru zanimiva plast zraka se pa nahaja v višini 17— 17,7 km. Cosyns pa je dosegel le višino 16 km, torej je po mojem mnenju, vsaj kar se ozona tiče, njegov uspeh pomanjkljiv. Določanje ozona je eden glavnih smotrov vzleta. Določevati sem nameraval njegovo prisotnost in I množino. Z navzočnostjo ozona v višini 17 km se namreč razlagajo razni pojavi, tako razna vsrkavanja ultravijolične svetlobe solnca, razni temperaturni in meteorološki pojavi, veter v stratosferi . . . Kako pa j« s tem vetrom v stratosferi? Sliši se nasprotno, v stratosferi ni vetrov in prav zaradi tega bi Mla stratosfera pripravna za polete z avioni, ker so s tem zračne ovire zmanjšane...? »To je netočno. V stratosferi so vetrovi. Se mnogo hitrejši kakor v nižjih plasteh. Toda zaradi skoro desetkratne razredčenosti zraka je tudi odpor desetkrat manjši, kar pa pride z ozirom na brzino leta stopnjevano v poštev. Čeprav so torej stratosferni vetrovi hitrejši od nižjih, jih bodo letala mnogo laže premagala. Taka letala se že gradijo.« Vaš spremljevalec mi je povedal, da ste določevali ozon na nov način ...? »Svoja znanstvena raziskavanja bom objavd naenkrat. Zato Vam morem zaenkrat povedati le, da sem določeval ozon po neki novi metodi kemika Duliera iz Bruxellesa. Metoda je natančnejša od dosedanjih.« In rezultat Vašega opazovanja? »Je negativen. Ozona nisem našel, vprašanje pa je, s kako natančnostjo so moje priprave delovale.« To je bil njegov zadnji odgovor. Najin pogovor je presekala vest, da je prispel iz Ljubljane težko pričakovani avtomobil, ki je odpeljal oba letalca iz Prekmurja. In velika senzacija Prekmurja je minila. Ostala je le skrb za — popolno gimnazijo. škerlak Tibor, stud. chem., Murska Sobota. V pribežališču pobeglih avstrijskih hitlerjevcev v Varaždinu Varaždin, 25. avgusta. Avstrijska Hitlerjeva vojska dobiva vsak dan nov prirastek Ln znaša že okoli 900 mož. Med tem. ko so prvi transporti prihajali' taksni, kakor s »fronte«, to je le za silo oskrbljeni, prihajajo sedaj že dobro opravljeni in s težko obloženimi nahrbtniki. Vidi se jim, da niso prišli čez drn in strn z bojišča, kakor njihovi tovariši, ampak, da so imeli dosti časa za pripravo v begunstvo. Varaždinoi, rzvzemši Žide, so s hitlerjevci prav zadovoljni. Posebno se pohvalijo trgovci in krč-marji. Saj so v nekaterih trgovinah poikupili vse zaloge srajc — večinoma nosijo sedaj modre srajce s kratkimi rokavi — in drugega perila. Lepo je videti, ko vsako opoldne po obedu marširajo dolge kolone splavosrajčnikov« proti Dravi na kopanje. Opaziti je, da ee radi gredo vojake in da jim im-ponira uniforma. Tudi nekateri trgovci s čevlji so izpraznili vse stare zaloge in pridno naročajo nove. Čisto razumljivo: bliža se ztrna in »plava« (ne rjava) vojska ee že resno pripravlja na preziimovamje. V svojem taborišču pridno tešejo postelje, naročili so mnogo odej in tople obleke. Tudi krSmarji so M-dovoljni. Ni čuda! Dočim so samevali v posameznih gostilnah zvečer le maloštevilni gostje, je sedaj elkoraj vsak dan še ob 23 v gostilnah živo kakor ob kakšni ljudski veselici. Res je, da ne pi-jančujejo, ali kdo bi si ne privoščil dobre viinske kapljice, ki je v Varaždinu dobi en liter za en šiling. Vsakodnevno kopanje v Dravi pa tudi utrudi in se prav prileže mat prigrizek in čaša piva. 900 ljudi pa tudi nekaj poje in popije! Zato razumemo varaždinske obrtnike, ki so posredovali pri mestnem županu, ko se je čulo, da bodo morali radi pomanjkanja prostorov del Hitlerjeve vojske poslati v Slavonsko Pooego. Nič kaj prijazno pa ne gledajo avstrijskih beguncev varaždinski Židi. Pa to je tudi razumljivo. Ko si >plavosrajonikit dobro ogledaijo izložbo, se ozro, preden stopijo v trgovino, še na firmo nad vrati. Kakor na komando, se obrnejo, če opazijo, da naslov firme diši po židovskem lastniku. Dogodilo se je celo, da so jo poforali iz trgovine, kjer so že izbrali blago, ko so v raizgovoni zvedeli, da je trgovec Žid. Zato pa sedaj židje veliko bolj spoštujejo poziv: »Posluj kruh i jeizilk naroda, u koje.ro živiš!« — »Govori jezikom našega naroda!« — kakor drugi Varaždinoi, ki 60 14 dni pred prihodom hitlerjevcev nalepili te pozive po vseh lokailih, bo-teč s term ravno Žide pripraviti, da opuste švab-ffarenje. Sedaj pa židje silno zamerjajo svojim krščanskim someščanom, ki se družijo z emigranti in prijazno odzdravljajo na njihov rimski pozdrav. Kadar se emigranti pozdravljajo med seboj, spremlja dvig desnice še gromki »Heil Hitler!« Razumljivo je. da hitlerjevci z velikim zanimanjem slede dogodkom v Nemčiji. Z velikim navdušenjem so preteklo 6oboto pri radiju poslušali Hitlerjev reproducirani volivni govor in ga odobravali. kakor da bi jih slišal sam Hitler. V ponedeljek, po volitvah, 60 se pa vsi zbrali na dvorišču svojega taborišča in so veselih obrazov poslušali rezultate nemškega plebiscita, ki jih jim je s primernimi komentarji tolmačil njihov vodja. Obiskal jih je tudi protestantski pastor, ki je v taborišču opravil službo božjo. Kdo financira te ljudi, bo marsikdo vprašal. Od njih ne boste dobili točnega odgovora. Morda ga razen par vodij tudi ne. bi mogel nihče dati. Ve se le, da ima vodstvo denar, da vse življenjske potrebščine sproti plačuje in da imajo tudi posamezniki denar. Baje dobivajo poleg popolne oskrbe tudi 5 Din dnevno za priboljšek. Mnogo jih obiskujejo njihovi svojoi, ki seveda ne prihajajo praznih rok. VBelkakor uživajo begunci v Varaždinu lepe »počitnice«:, gotovo pa ne brezskrbne, zato tem bolj melanholično odmeva njihova priljubljena pesem: »Ln der Heimat, in der Ileimat, (la gibt es ein Wiedersehen!« Letalska tekma 9500 km po zraka Danes prične v Va.ršavi mednarodni krožni polet za leto 1934, ki .je znan pod imenom evropski polet. Letos pa je polet podaljšan čez Sredozemsko morje in bo obsegal tudi 2000 kilometrov ob severni afriški obali. Skupno morajo udeleženci poleta prelesti 9500 km. Pri tem prelete nič manj kakor 12 držav ler se ustavijo na 27 letališčih. To tekmo je osnoval svojca* francoski Aeroklub, ki je razpisal prehodno nagrado '20.000 frankov. Prvič je hi I ta polet izvršen leta 1929 iz Pariza. Polet se ponavlja vsaki dve leti. Nagrada pripada onemu narodu, ki zmaga trikrat v lej tekmi. Zadnjič so zmagali v tekmi Poljaki. Nemci so sedaj zmagali že dvakrat ter IkkIo sedaj napeli vse moči, dn zmagajo še tretjič in dobe nagrado. Polet se prične najprej z raznimi tehničnimi izpiti v Varšavi, krožni polet sam r>« se prične dne 7. septembra. Letalci odlele iz Varšave nuj prej v Kiinigsberg, od tam v Berlin, v Kolu, v Bruxellcs, Pariz. Bordeaux, Pan, čez Pire ne je v Madrid, v Sevillo, čez del Atlantskega morja v Casablanco v Afriki. od tain v Meknes, (Kitam v S i (j i bel Auues, odtam v Alžir, v oazo Biskra, nato v Tutiis, v Palermo nn Siciliji, v Neapel, v Rim, v Rimini, čez Jadransko inorje v Zagreb, nato v Brno, odtam v Prago, dalje v Katovice v Šleziji, v Lvov, v Vilno in iz Vilne nazaj v Varšavo. Italijanska iu francoska vlada bosta poslali v Sredozemsko morje dve ladji, ki bosta med Afriko in Sicilijo pripravljeni za vsak slučaj. Zaključek poleta bo dne 15. septembra oh '20.30. ko preneha kontrola. Letalci pa ne bodo imeli opravka samo z najmri med poletom. Morda bodo še težje tehnične izkušnje v Varšavi. Ti izpiti se bodo nanašali na najmanjšo hitrost, na start in pristanek, na porabo goriva in na druge lastnosti letal ter letalcev. Po r/aključku krožnega poleta bo še končna tekma, kateTO leta'lo ima največjo hitrost. Letalci lete torej tudi čez Jugoslavijo m na ozkem pasu tudi čez slovensko zemljo namreč čez vzhodno Štajersko in Prekmurje. O čudežnem ozdravljenju Slovenke v Zagrebu ZafprebSki »KatoJički list« |>oroču v svoji zadnji številki o čudežnem ozdravljenju kandidatke karnietičunskih sester Anice Janže-k o v i č : Anica JanžeJtovič se je rodila leta 1908. v Krasnem vrhu v Sloveniji. L. 1 «>"M» je stopila v karmeličanski samostan v Hrvatskem Leskovo«. Karmeličanke so jo najprej poslale v hišo matico svojega reda v Sittardu, nato pa v llaarlcm na llolandskem. L. 1931 |>a je pričela težko bolehati na želodcu in ni mogla prebavi jati nobene hrane, pogosto |hi jo jo napadala vročica. L 1932 jo je v Haarlemu operiral dr. Kocht. Operacija pa ji ni pomagala. Nato je bila bolnica poslana nazaj v Sittard in od ta,m v Aa-clien. Ponovno jo je operiral dr. Gartensleben Ln sicer na želodcu, slepiču in žolčnein mehurju. Po operaciji se ji je želodec v liolnišnici tako zmanjšal, da ni bil večji kakor post. Bolnica je mogla popiti le skodelico mleka. Zdravnik ji je rekel, naj se naprej ne da več operirali, ker ni več pomoči. L. 1933 je bila poslana nazaj v Zagreb in od tam v Leskovec. V Zagrebu jo je pregledal primarij dr. Taussig. ki je izjavil, da bi bila potrebna nova operacija, toda bolnica se ni hotela daiti. Letos, one 13. maja ji jo mati prednica prinesla kipec sv. Terezike od Deteta Jezusa, ki naj bi ji bil v tolažbo. Bolnica je od slabosti in bolečin trikrat vzkliknila: O Marija, zatočišče grešnikov, moli. da se izvrši božja volja na meni.« Enako je molila tudi k Jezusu. Nato je /.as|Kila. Sanjala je, da ji med spanjem nekdo moli rožo pod nos ter da vdihava rieiz-recno blag vonj. Nato je začutila, kakor da bi jo kdo poljubil na čelo. Ko se je /.budila, je hitro sedla, nato pa vstala i/ postelje, česar že tri leta ni mogla napraviti, sedaj pa je to izvršila brez vsake bolečine. Takoj sc jo zahvalila sv, Tereziji, obenem |>a je začutila. da nima nič več bolečin na želodcu in da jo |K>vsem zdrava. Zjutraj je stekla k materi prednici in ji vzkliknila: »Častita mati. jaz sem ozdravela!« Vse se stre so bile začudene. Prednica pa ji je rekla: Kaj govorite Anica. Videla I ki 111. kaj boste jedli!« Nato je bila Anica pri maši. pri zajtrku popila 2 skodelici mleka, pojedla trdo kuhano jajce, nekaj trdega sira in črnega kruha. Vse pa pa je pojedla s slastjo in rodno prebavila. /,a bolečinami ni bilo nobenega sledu več. Dne 19. maja je bila v Zagrebu nintgensko pregledana ter je zdravnik v bolnišnici usmiljenih sester dr. Hoffmann ugotovil, da se ji nič ne pozna operacija in da želodec povsem normalno deluje. To je |»otrdil tudi primarij dr. Taussig. Od tega časa je minilo že tri mesece, ozdrav-lienka pa je neprestano zdirava in dela vsa dela. celo težjn na polju. Telesna teža se ji j>o-česi dviga. Tako »Katoliški list«. Pogreb očeta osmih otrok, ki je postal iriev dela Preska pri Medvodah, 26. VIII. 55e v sobotnem listu smo poročali o smrtni nesreči, ki se je zgodila v papirnici na Goričanah in katere žrtev jc postal 41 letni Franc Kozamernik, ki je kmaJu po prevozu v ljubljansko bolnišnico izdihnil Na srčno željo bolehne vdove in os merili otročičev. izmed katerih ima najstarejši komaj 11 let in ki bi vsi enkrat radi videli svojega tako nenadno izgubljenega očeta, je bilo truplo v soboto zvečer prepeljano iz ljubljanske bolnišnice v Presko in v kapeli Jarčeve rodovine položeno na mrtvaški oder. Kako globoko jc sočustvovala z nesrečno družino vsa medvoška okolica, so dokazovale trume ljudi, ki so ves dan prihajale kropit ter so krsto in grob posule s cvetjem. Kmalu po 4 popoldne so nesrečni žrtvi dela, turobno zapeli zvonovi v poslednje slovo. Preski zvonovi žc dolgo niso tako otožno plakali. Človeku sc jc zdelo, kakor da bi še oni sočustvovali r. globoko bolečino njih, ki jim jc nesreča ugrabila z ljnblje nim očetom tudi skrbnega rednikn. Pogled na nebogljene, črvičke. ki so vokali ob odprtem grobu nad vse dobrega ateka. jc bil tako bolestno ganljiv, da so žalostni glasovi zvonov ponesli bolni plač sto in sto glave množice tja v široko Sorsko polje in v temne grape Polhojgrajskih dolomitov... To resnično in iskreno sočustvovanje najširših plasti ljudstva, njegovih stanov skih tovarišev, kakor tudi vseh tovarniških nameščencev, sorodnikov, sosedov in vsega dragega prebivalstva, pa je bilo prežalostni vdovi v veliko in blagodejno tolažbo. Dopisniku teh vrstic je uboga vdova globoko gi-njena pripovedovala, kako so ji šli vsi na roko. Posebno hvaležnost — je izjavila —, dolgujem domačemu župniku g. Oblaku za njegovo plemenito tolažbo. Dalje predstojnikom papirnice g. šefu G u zel ju in vodju obrata g. dr. Horoviou. ter številnim drugim, ki so ji nudili kakršnokoli |w>moč. Tem in mnogoštevilnim (►ogrobcem kliče: Bog plačaj! Jesenice Kdor !-e želi udeležiti romanja v Rajhenburg, ki bo 8. in 9. septembra, naj se zglasi, v župniSfcn. kjer bo dobil natančnejše podatke. Ljubljanske vesti: Letalo v boju z nalivi in viharji Ljubljana, 27. avg. Slovenija, dežela v zahodnem delu naše države, je zadnji čas doživljala prav slabo vreme, večinoma močno deževno, dočim so imeli drugi kraji prav veliko vročino ter je ponekod dosegla maksimalna temperatura do +85° C. Nasprotno je v Sloveniji prav lilad no, najvišja temperatura je dosegla okoli +20® C in še manj. Hudi nalivi se vrste od petka naprej. Vsega je letos avgusta že padlo v 14 dneh 137 mm dežju v Ljubljani in okoliei. Po hladni in megleni nedelji so se okoli '2. zjutraj začeli vrstiti v kratkih presledkih nalivi /. viharjem, eden silnejši od drugega. Najhujši naliv pa je nastal okoli 10. dopoldne. Ta jo trajal dobre pol ure ter je tudi 2-krat močno treščilo v okoliei. Enkrat je treščilo v jagnjet na Barju. V tramvaj je treščilo večkrat: enkrat n. pr. na Viču, enkrat na Masarikovi cesti. Ljubljanica je že davi močno naraščalo. Pri izlivu v Savo je že prestopila bregove. Splošno je narasla od (1.50 do 1 m. Ker je prav tako po Gorenjskem silno deževalo, je tudi Sava precej narasla. Za enkrat pa kaže splošna situacija, da še ni večje povodenjske nevarnosti, zlasti, ker je okoli 12-10 nehalo deževati ter se je popoldne celo malce zjasnilo. Zračno letalo >Spartan< je dopoldne doživelo hudo borbo z nalivi in meglo odnosno deževnimi oblaki. Potniško letalo je vodil pilot Jarošenko, ki se je izkazal za treznega, hladnokrvnega vodilen letala. Z letališča je letalo odletelo ob 8.35 z dvema potnikoma Q Ponesrečena gdč. Jesihova v Zagrebu. V petek je bila pred tednom v gorah ponesrečena turi-stinja gdč. Pavla Jesihova prepeljana iz Leonišča v neki zagrebški sanatorij. Poleg ene noge ima še drugo nogo nalomljeno, kakor je to dognala rentgenska preiskava. Njeno stanje je drugače povoljno. Nemec $Vjcar Avstrijec hvali Lutz peč. tovarna Ljubljana VII.. telefon 3252. O V tramvaj je treščilo. Včeraj zjutraj ob 7 je med silno nevihto treščilo v tramvaj na Viču. Tramvaj je bil poln ljudi. Strela je povzročila med ljudmi poplah. Voznika je vrglo nekoliko nazaj, vendar pa je ohranil duševno ravnotežje. Pri krmilu se je celo nekoliko vnel les. Med prestrašenimi ljudmi sta se dve ženski tako vznemirili, da sta skočili skozi okno na prosto ter pri tem dobili lažje poškodbe. Kakor poročamo na drugem mestu, je treščilo tudi v tramvaj na Masarykovi cesti. Vendar novi vozovi strelo bolj ravnodušno prenašajo ko stari. Nifcahe primere ni med krpanjem na roko in šivanjem na šivalnem stroju s pomočjo PST Patent Stopi Tvvist-priprave, ker dela hitreje in lepše, nego na roko. 0 Šolnina in usluibcnski davek. V potrdilih, ki so jih prejeli javni nameščenci in upokojenci od pristojnega finančnega oblnstva, in s katerimi se potrjuje, koliko jim je predpisanega uslužbenskega davka, po katerem se odmerja šolnina za njihove otroke, je poleg osnovnega davku naveden iiosebej tudi \% izredni doprinos k temu davku. Morda utegne glede odmere šolnine nastati pri pobiranju kak nesporazum. Ne more bili dvoma, da je jwi tarif. post. 318a zakona o taksah (in finančnega zakona za I. 1034-35) osnova za plačevanje šolnine samo predpis temeljnega uslužbenskega davka. Zato tudi ne more biti dvoma, da se ne sme prišteti \% izredni doprinos k uslužbenskemu davku, ker velja ta doprinos že j>o bistvu in označbi izrednosti po finančnem zakonu lo za |>roračunsko dobo 1934-35. Kilo bi jin dobro, ako bi izdala primerno objavo finančna direkcija, da bi bil preprečen vsak dvom in bi bili staršem prihranjeni morebitni višji izdatki, j>obraiii celo indebite. — Državni upokojenec. © V Ljubljani umrli od 18. do 24. avgusta 1934. Drolc Franc, 33 let, kmetski delavec, Srednja vas 17, obč. Tuhinj, Stare Alojzij, 35 let, tesar, Dragočevje, obč. Smlednik, tladerbolec Ivana, roj. Setničar, 63 let, žena žel. uradnika v pok., Lejiodvorska ulica 28, V ljubljanski bolnišhici so umrli: Primožič Josip, 50 let, posestnik, Podslivnica 6, obč. Cerknica pri Logatcu. Friškovec Luka. 37 let, skladiščnik. Vodovodna cesta, Pogačnik Anton, 54 let, pletilni mojster, Samova ulica 6, Bevc Ladislav, 3 leta, sin delavca, Cdince V/2, Pogačar Amalija, 30 let, dninari-ca. Rožna dolina 17, Bezjak Franc, 53 let, sprevodnik drž. žel v p., Vodovodna cesta 30, Teran Peter, fi tednov, sin kajžarja, Šenčur, okraj Kranj, Karlin Pavel, 46 let, hlaj*c. Stara Loka pri Kranju, Hočevar Jernej, 18 let, poštni uradnik, Rožna dolina jiroti Sušaku. Potnika sta mirno sedela v kabini. Prepričana sta bila, da se ves čas vozita brez vsake nevarnosti in da plove letalo proti Sušaku. Visoko v zraku pri Snežniku je »Spartan« naletel na prve vremenske ovire. Deževni oblaki so prav nizko drveli čez snežniške gozdove tako, da se pilot ni mogel pravilno orientirati. Odločil se je, da obrne letalo nazaj proti Ljubljani. Nad Cerknico je dobre pol ure jadral sem in tja, ni mogel prav usmeriti letala preti Ljubljani. Nnr>osled jo dobil jiravo smer. Prlplul je nekoliko po 10. nad Barje in mesto. Takrat je besnela nevihta. Lilo je ko iz škafa Dvakrat jo močno treščilo Videti je bilo, kakor da bi bila strela udarila v aeroplan. Pilot o tem ni nič čutil, niti ni videl strele, kajti letel je nad deževnimi oblaki. Ljudje so letalo deloma opazovali. Pilot sam pa mesta ni opazil. Še le. ko je spoznal cerkvico na Rožniku, mu je bilo jasno, da plove nad mostom. Pristanek mu je bil tako olajšan. Brez vsake nezgode in neprilike je nato j>ri-stal Jarošenko s potnikoma na letališču. Ko so odprli potnikoma kabino, sta začudena vprašala: »Ali smo že na Sušaku?« Povedali so jima, da se je letalo moralo vrniti v Ljubljano zaradi nevihte, ki je divjala tudi i>o gorskem kotaru. Letalo se je popoldne, ko je nehalo deževati, oh 1.45 zopet dvignilo v zrak in odletelo na Sušak. Od tam pa se je ob 14.45 vrnilo v Ljubljano. Popoldne je »Spartan« še enkrat odplul na Sušak s 4 potniki. »Spartan« je pri jutranjem poletu Imel v rezervi za 6 ur bencina. XV/20, Muzzolini Peter, 6 tednov, sin jx>strežnice, Cesta dveh cesarjev 237, Jerman Lazar, 27 let, dninar, Moste, Ljubljanska ulica 7, Lipovš Josipina, roj. Mesenov. 75 let. vdova po mizarskem mojstru, Stiška ulica l/I, Železnik Štefan, 30 let, sin hišarice, Česence 0, obč. Motnik pri Kamniku, Bernik Franc, 33 let, sin bajtarja, Puštal 38 pri Kranju, Jamšek Peregrin. 39 let, pismonoša, Kamnik, Graben 40. © Mestna počitniška kolonija v Poljanah se vrne dne 28. t. m. ob 17 jx>p. z avtobusom v Ljubljano. Starši naj pričakujejo svoje otroke ob navedeni uri pred Mestnim domom. pcaZtU va ficatie. ie. domač, i* © V Ljubljano pripeljan morilec. V preiskovalni zapor ljubljanskega okrožnega sodišča je bil v soboto popoldne pripeljan 26 letni Janez Knific, f>o domače Klišičev s Prebačevega pri Smledniku na Gorenjskem. Knific je bil pred tednom aretiran od orožniške patrulje, ker je bil osumljen, da je v nedeljo, 19. t. m. ponoči umoril posestnika Franceta Oslja v Trbojah, ko so tam praznovali domače že-gnanje. Knific je starega moža zaklal z nožem in ga nato oropal za 300 Din. Pozneje je umor priznal in se bo zaradi tega hudega zločina zagovarjal pred ljubljanskim velikim senatom. © Za šolarfke ubogega očeta je g. Jenko z Go-sposvetske ceste daroval 100 Dim. Bog plačaj! Mariborske vesti: Človek, ki je živel od brezposelnih Maribor, 25. avg. Pred malim senatom okrožnega sodišča so je vršila danes razprava o sleparstvu, kakor ga zlepa ni dobiti pod solncom. Ni šlo v tem slučaju za kake velike vsote ali za spretno zasnovane mahinacije, ki delajo iz sleiiarjev nekake žalostne junake; mož, ki ga je sodišče sodilo, je oškodoval soljudi le za male vsotiee, za 10, 20 dinarjev. Toda ti oškodovanci so bili sami brezposelni, ki so si morda zadnje dinarje odtrgali od ust. Kako so mu prišli na sled Pred nekaj meseci so začeli prihajati v tukajšnje tekstilno tovarne ljudje, ki so imeli neka napisana potrdila, da so sprejeti v delo. Pravili so, da jih je najel na trgu ali v gostilni gospod, ki je v tovarni za glavnega delovodjo ter sprejema sam delavce. Seveda so bili vsi ogorčeni, ko se jim jc povedalo, da takega gospoda, ki bi delavce kar na cesti pobirali, v tovarni gotovo ni. Nastali so po nekod v tovarnah celi prepiri in nastopi, ker so bili ti ljudje prepričani, da imajo prav in da so gotovo najeti, saj so plačali delovodji za to dobroto vsote, ki so jih v svoji revščini premogli. Zahtevali so svoje pravice in dostikrat so morali take reveže s silo odstraniti iz podjetja. Ker pa se je njihovo število vedno bolj množilo, so tovarne naznanilo zadevo policiji. Na ta način so možakarja kmalu ime/M. Stotine brezposelnih opeharil Mož, ki je živel na račun ubogih brezposelnih žrtev, so piše Franc Lorber ter jc 56 lotni brezposelni ključavničar. Sam je že dolgo brez dela, vendar pa po svoji krivdi, ker nikoli ni ostal dolgo v službi radi pijanosti in nerednega, življenja. Bil je žo 22-krat predkaznovan radi najrazličnejših prestopkov, pretežno radi goljufij in tatvin. V zadnjem času si je izmislil prav poseben način goljufij. Lovil je brezposelne po gostilnah, na cestah in kjerkoli jih je dobil, ter se jim je znal spretno približati in so predstaviti kot tkalski mojster te ali one tekstilne tvornice, pa zopet strojnik ali polir pri kakšni stavbi, kakor je pač nanesla prilika. Obljubil .jo obupanim ljudem svoje i>o-sredovanje, a'li pa jih je kar na licu mesta sprejel na »delo«; zahteval pa je takoj za svojo nslugo plačilo. Zadovoljil se je tudi z manjšimi zneski: 10,. 20, 30 dinarjev, nekoč mu je nekdo dal celo stotaka. V skrajnem slučaju pa je šlo tudi s četrtinko ali pol litra vina. Nekoč mu je nekdo plačal le četrt mošta in za 2 Din cigaret, pa je bil že »sprejet« v službo kot tkalec. Policija je ugotovila tako nad 200 primerov, bilo pa je gotovo še nekaj ogoljufanih revežev več. Saj se je samo v tovarni Jugotekstil oglasilo na'd 200 ljudi, ki so imeli pri sebi od Lorberja napisane listke, da so sprejeti v delo. Prav tako se je zgla-silo blizu 100 ljudi v tovarni Zelenka in drug. Neki gostilničar pripoveduje, tla jc bil obtoženec vsak dan pri njem v'gostilni ter tam nagovarjal tuje ljudi in jim obljubljal službe. $0D«W otvori jesenski velesejm v Bjubljani Kličite telef. štev. 29-92 Ne zamudite pravočasno opozoriti na svojo velesejmsko razstavo potom reklame v „6lovencu ki se Vam bo bogato izplačala mmmammmmmmmm^mmmmmmmmmmummmmmmmmmmmm Opozarjamo posebno na prvo velesejmsko izdajo, dne 1. septembra S tozadevnimi nasveti in proračuni Vam je vedno na razpolago Jnseratm oddelek „Slovenca" Pol leta živel od brezposelnih. Obtoženi Lorber sam ne ve, koliko je bilo žrtev njegove brezvestnosti. Prizna pa, da se je že od januarja letošnjega leta pečal s takimi prevarami in da je od tega lepo živel. Pravi, da vseh oškodovanih .ne more biti več, kakor 25, kar pa seveda u redne poizvedbe, še bolj pa izpovedi prič, zavračajo. Če je mož živel skoro 7 mesecev na račun brezi>oselnosti in bede, potem gre število žrtev v velike stotine. Tri leta robije in prisilna delavnica Pri današnji razpravi jo zadela Lorberja zaslužena kazen: senat mu jo prisodil 3 lota robije, 3 leta izgube častnih pravic, potom pa prisilno delavnico »i>o potrebi« za dobo od 1 do 5 let. Senatu je predsedoval viš. sodni svetnik Lenart, prisednika sta bila viš. sod. svetnika dr. Senjor in Kolšek, obtožbo pa je zastopal državni pravdnik Sever. Vse za šolo letos — v Cirilovi! Člani uradniške in železničarske nab. zadruge zahtevajte nakaznico za Cirilovo knjigarno! □ Strela in zlobna roka. V nedeljo je nastal ob pol 11 ponoči požar v Razvanju. Gorelo je gosjjodarsko in stanovanjsko poslopje posestnice Ane Gubarijšek. Prvi so bili pri požaru razvanjski gasilci s svojo inotorko, katerim so se kmalu pridružili gasilci iz Maribora pod vodstvom poveljnika Bencdičiča ter požarniki iz Bohove. Rešiti se je dala samo klet in nekaj jiohištva so spravili iz goreče hiše, drugo so pa uničili plameni. Škode je okoli 50.000 Din. Bila je na delu zlobna roka požigalca, ki je podtaknila ogenj. — Proti jutru ob 4 je strela med neurjem udarila v Strihovcu pri Št. IIju v Slov. goricah v gospodarsko poslopje jx>-sostnikov Damjani in bratje Katalinič. Poslopje je pogorelo do tal, zraven pa še drva in razni gospodarski stroji. Škode je nad 50.000 Diu. Sodelovale so pri gašenju požarne hrambe Pesnica, Št. Tlj in Maribor. Z združenimi močmi se .ie posrečilo ogenj omejiti na goreči objekt. V nevarnosti so bila velika sosednja poslopja istih posestnikov ter bi bila nastala milijonska škoda, da ni bilo hitre pomoči požarnikov. Specialist za ženske bolezni in porodništvo dr. Fran Toplak zopet redno ordinira Glavni trg št. 18 od 9 do 11 in od 15 do 16 □ Zdravniška vest. Z odlokom kr. banske uprave je imenovan asistent in specialist za notranje bolezni g. dr. Stane Lutmau za vršilca dolžnosti šefa oddelka za notranje bolezni tukajšnje splošne bolnišnice. □ Narasla Drava. Radi silnega naliva je včeraj Drava znatno narasla. Priliko so izrabili pohorski splavarji, ki so se odpravili z mogočnimi splavi po narasli reki proti jugovzhodu. Kljub hudemu deževju so pluli včeraj ves dan splavi skozi Maribor. □ Poceni meso. V sredo se bo prodalo na stojnici za o poročeno meso pri mestni klavnici 200 kg govejega mesa po 4 Diu. □ Lep življenjski jubilej je proslavil v nedeljo znani -mariborski glasbenik in jievo-vodja g. Josip Lah. V mladeniški čilosti in svežini je dočakal svoj 65. rojstni dan. Ob tej priliki je bil deležen mnogih iskrenih čestitk, katerim se pridružujemo tudi mi. G. Lah vodi v Mariboru znani pevski zbor »Jadran«, ki ga jc pred 15 loti ustanovil ter spravil na zavidljivo višino. V proslavo svoje 15-letnice in 65-letnico svojega dirigenta priredi «Jadran« v soboto, 1. sept. v Unionski dvorani svečan koncert. □ Premalo zanimanja. Včeraj se jc vršila na mestnem magistratu licitacijska oddaja poštnih voženj za mesto Maribor. Na licitacijo pa sta prišla samo dva interesenta ter se je radi tega morala preložiti. Licitacija se bo vnovič razpisala. □ 1000 prevozov z reševalnim avtomobilom je napravil Drago Janžek. V spomin tega. rekorda so mu tovariši podarili spominski dar, čestitke pa sta mu izrekla šef-zdravnik reševalne i>ost. mestni sanit. svetnik dr. Alfonz \Vankmiiller in poveljnik gasilske četo Bencdičič. Kulturni obzornik Strossmayer in papeži O nobenem Hrvatu nimamo danes toliko literature kakor o znamenitem djakovskem škofu Strossma.verju. Leto za letom se pojavljajo nove knjige, ki 6kušajo vsaka s svoje strani osvetlili njegovo neizčrpno |)odobo. Slrossmayer je bil pač mož izrednega duha in znanja, mož srca in vere. Bil je pol stoletja gibalec vBega hrvatskega kulturnega iu narodnega življenja, torej tvorec one hrvatske zgodovine, ki govori o najvišjem duhovnem vzgonu naroda (univerza, akademija znanosti in umetnosti, galerije slik itd.). Kol najdoslednejši debater na vatikanskem cerkvenem zboru (1869-70) pa je zaslovel tudi daleč izven avstrijskih mej. — Ni torej čuda, da je izšlo prvo veledelo (okrog 1000 strani velikega oktava) o škofu že za njegovega žavljenja. Napisala sta ga Strossniayorjeva intimna prijatelja ter poznavalca njegovega duha in življenja kanonik Cepelič in gen. vikar Pavič, pod naslovom: »Joeip Juraj Strossmayer 1850—1900«. Tu so zbrani liajavtentionejši podatki o St.roes-inayerju, zlasti kot ojioaicionalcu na vatikanskem koncilu, kar je moralno potrdil znani hrvalnki zgodovinar Tade Smičiklas. ki se je v svoji knjigi Načrt života i ideja biekupa J. J. Sjrossmayera< popolnoma naslonil na Copelič-Pavičevo knjigo. Tema obsežnima deloma je sledila še cela vrsta knjig o djakovskem škofu; deloma jih je izzvala potreba po znanstvenem raziskovanju Strossniay-erjevega mnogoslranskoga delovanja, deloma pa čas sam, ki je potvarjal nekatere Strosflmayerjeve izjave in postopke. V prvo vrsto moramo šteti zlasti obsežne ftisičeve knjige >Korespodencija Rački-Strossniayer« . (4 knjige) ter »Josip Juraj Stross- mayer. Dokumenti i korespondencija«, v drugo vrsto pa Spiletkova obrambna dela »Biskup J. J. Strossmayer u vatikanskom saboru« ter pričujočo knjigo, o kateri imamo namen govoriti: »Stross-majer i pape«. (»Pretiskano iz Glasnika b is kupi je djakovačke. Djakovo, 1934). Dr. Andrija Spiletak je že nekajkrat odgovarjal ponarejevalcem S1rossmayerjevih vatikanskih izjav, zlasti onih o nezmotljivosti papeževi. To delo pa je bilo izredno težko, ker se je moral avtor posluževati zgolj zapiskov Strossniayerjevega osebnega tajnika na vatikanskem cerkvenem zboru, dr. Voršaka, kateri pa — dasi ravno jih je Strossmayer naknadno pregledal — vendarle niso bili poi>oini. Šele pred nekaj leti so izšli službeni stenografski zapisniki o vatikanskem koncilu; in prva knjiga, ki je odgovorila na podlagi leh zapisnikov hrvatskimi 6taro-katoličanom o Strossmayerjeveni odnosu do dogme o papeževi nezmotljivosti, je bil zgoraj imenovani »Biekuip J. J. Strowsmayer u vatikanskom saiboru«. V pričujoči knjigi »Stross-mayer i pape«, ki je razdeljena v tri dele (Stross-inayer pred koucilom, na koncilu in po koncilu), jionatiskuje in komentira Spiletak največ one Slrossmiayerjeve govore in pisma, ki se nanašajo na razmerje med Strossniayerjem in papeži. Vmes pa je vse polno prezaniinivih izjav o raznih verskih, cerkvenih, kulturnih in zlasti slovansko-na-rodnili vprašanjih; mi so bomo na temi mostu dotaknili le Strossmayerja kot opozicionalca na vatikanskem verkveinem zboru. Ta del Strossmayorjevega javnega življenja je najburneje odjeknil v hrvatski evobodoumni javnosti. Listi in brošure, ki so prinašali tendenčno sprevržene Strossmayerjeve izjave, so Strosemayer-jn poveličevali kot juigosloanskega Savonarolo ali llusa. Nikomur izmed tedanjih in kesnejših poročevalcev pa ni bilo mar, da bi si ogledal resnico o Strosf»mayerju v Cepeličevi ali Smičiklasovi knjigi; sočnejše 60 bile pač legende, ki 60 senzacionalno krožile, kakor pa znanstvena resnica. Zadnja leta i so si vzeli Strossmayerja v zakup zlasti hrvatski | starokatoličani, ki trdijo, da je ta veliki hrvatski i škof >prvi zasadio temelje hrvatske starokatoličke crkve« in sicer z govorom na vatikanskem koncilu. Kljub temu, da je Slro6smayer protestiral proti ten-dencioznemu pisanju v tisku, se je zgodba o rimskem uporniku z vsemi legendarnimi priveski rairžala do današnjih dni. Še več. Nekateri ljudje ga poznajo samo v tej luči; kot odličen kulturni tvorec, jim je komaj znan ali pa sploh ne. Koliko je prav za prav resnice na upornem Strossmayerju? Strossmayer je bil po zuačaju odločen in odkrit mož. Njegova razsodnost in daljnovidnost je segala daleč nad razsodnost nekaterih italijanskih škofov, ki niso imeli toliko vpogleda v realno stanje sodobnih filozofsko-verskih ideologij, jusihozo časa in narodov, kakor bistroumni Slross-mayer. Zatorej je on pazil na še tako neznatno stilizaoijsko posebnost v raznih definicijah, o katerih je zbor sklepal. Vse naj odgovarja času, naj ne žali ostalih krščanskih konfesij (pravoslavja in proteslantiznia), naj ne okrnjuje pravic škofov kol članov cerkvenega zbora ild. Seveda jo bil Stross-tnayer močno osamel, večina ni videla njegovih plemenitih nagibov in je sklepala preko njega. Celo do burne prekinitve seje je prišlo, kjer so padali na Strossmayerja izrazi: Anafama! Lucifer! Drugi Luter! Zakaj je Strossmayer nastopil na zboru proti temu, cla bi se nezmotljivost papeža definirala kot verska resnica? Zato — in lo je S. jasno izpovedal na koncilu samem — ker jo bil trdno prepričan, da bo definicija te dogme odprla ined katoličani, pravoslavci in protestanti še globlji jez in da se bo vprašanje verskega zedimjenja, zn katero je Strossinayer gorel od prvih dni svojega škofovanja do smrti, pomaknilo v nedosežno daljo. 80 milijonov Slovanov živi izven katoliške ccrkvc jc govoril — in že sani sum, da preti njihovim avto- nomnim pravicam nevarnost, bi utegnil porušiti sleherno misel na zbližanje ... Neprijatcljem vere pa se s to definicijo (če postane dogma) nudi novo orožje, s katerim bodo budili mržn.jo proti kato-lištvu — tudi pri vernih ljudeh. Strossmayer je predlagal, naj papež še naprej^ kakor že 18 vekov, vodi nezmotljivo (s pomočjo sv. Duha) vesoljno katoliško cerkev, te nezmotljivosti pa naj cerkveni abor ne definira kot dogmo. Glas dja-kovskega škofa je ostal bretz odmeva. Seveda je javnost, ki je željna senzacij, slišala samio o Stross-mayerju-opozicionalcu, ni hotela pa videti resnice o njegovem prepričanju v nezmotljivost papeža in o razlogih njegovih nastopov. In vendar je Stross-mayer že 10 let jired koncilom uporabljal vprav oni izraz za paipeževo nezmotljivost (imfallibilis auctoritas), ki je bil sprejet na vatikanskem zboru v uraidno definicijo o nezmotljivosti papeža in rebus fidei et moram. Svojo vero v to je potrdil tudi na koncilu iii kesrieje v življenju še čestokrat. Na leni mestu ne moremo, radi pomanjkanja prostora, citirati njegovih izjav; navedemo naj samo eno, ki jo je napisal v »Glasniku biskupije djakovačke«, 1881., torej enajst let po »zloglasnem« va-ikanskem koncilu: Kad sv. Otac papa u rijetkim slučajev ima sam kao glava Crkve i vrhovni učitelj naroda krščanskih koji nauk člankom vjere preglasuje, mi katolici držimo i vjerujemo, da je to nedvojbena istina Bogom objavljena ... Takih izjav je izrekel Strossniayor neštevilno. ( V knjigi »Stroasmayer i pape' je Spiletak izbiral vprav ona poglavja škofovih spisov in govorov, ki se nanašajo na razmerje mod Stroflsmayerjem in papeži.) Resnica o Strossinayerjevem nastopu na vatikanskem cerkvenem zboru bi bila torej sledeča: Stro6sniayer ni bil. opozicionalec v temeljno-verskih rečeh, marveč le v nkcidenlalnostih. Kot dosleden, stvaren mož je popravljal nedostatke jiosameznih schematov: zahteval je, naj w p osam em i neokusni izrazi odstranijo, ostri .ublažijo, ncizravnana stili- Strašna vihra nad Slovenijo Neurje nad Mariborom Maribor, 27. avgusta. Nofi na ponedeljek je bila burna in viharna. Okoli treh je prihrumela nevihta s silovitim bliskom in gromom. Najhuje je treskalo na pohorskih pobočjih, kjer je bilo od bliskov svetlo, kakor podnevi, ter je treščilo neštetokrat v visoka drevesa. Gnmenje je bilo silno, kakor bobneči topovski-ogenj ter se je polagoma oddaljevalo proti severozahodu. Treskom je sledil silovit naliv, ki je v nekaj trenotikih preplavil vse ulice in ceste v mestu in okolici ter je voda ponekod celo vdrla v kleti in jih zalila. Huda noč nad Celjem in okolico Celje, 27. avgusta. Pripravljalo se je že več dni in končno smo doživeli od nedelje na ponedeljek strašno noč, ki bo ostala mnogim v neizbrisnem spominu. Vee dati je vladala nad mestom in okolico grozna soparica. Kljub temu smo se zvečer nič hudega sluteč spravili k počitku. Kmalu pa se je začelo v daljavi bliskati, čulo se je zamolklo grmenje, tuipatam je potegnil tudi močnejši veter. Od časa do časa se je nevihta približevala Celju in ob 1.30 je dosegla višek. Bliskalo in treskalo je brea prestanlka, vmea pa lilo, kakor bi 6e odiprle vse nebeške zatvornice. Nad Celjem in Okolico je zavladal strašen vihar, ki je napravil ogromno Škodo. Pri prvem jutranjem svitu, ko je še vedno močno deževalo, smo opazili, da so v kratkem času zelo narasli vsi pritoki Savinje: Voglajna, Hudinja, Koprivnica, Suš-nica in Ložnica so bila polne vode in tudi Savinja je močno narasla. Vibar je ponoči gospodaril neusmiljeno. Najhujše je bilo v LiscaJi pri restavraciji Petriček. Tu je vihar popolnoma porušil kozolec, odikril tretjino nanovo pokrite strehe, izru-val s koreninami vred 30 sadnih dreves in 80 6mirek. Značilno je, da pri sosedih ni napravil Erav za prav nobene škode. Nadalje je vihar na jubljanBki cesti od železniškega križišča, kjer se je pred leti pripetila znana avtomobilska nesreča proti Leivcu, tudi izruval ali pri tleh odlomil nad 20 debelih sadnih dreves. Zraven vojaškega skladišča na Ljubljanski cesti je vihar na dvoje prelomil mogočno lipo, veliko škode je pa napravil tudi na Glaziji, kjer je bilo zjutraj polomljenega mnogo drevja. Ponoči je bil tak naliv, da je v nekatere kleti v mestu vdrla voda. Ob urti, ko pišemo to poročilo, so vse struge polne vode, ki se pa počasi odtekajo in je upati, da ni nevarnosti za povo-denj, če ne pride novo deževje. Neurje nad Mokronogom Mokronog, 27. avgusta. Pretekla noč je bila v naši dolini strašna. Okoli enajstih ponoči se je pripeljala nevihta in vozila sem ter tja skoraj štiri ure. Človeka je bilo strah; blisk na blisk, vmes pa treski; pa se je odpeljala nevihta proti Kumu, oddahnili smo se, a je zopet prišla; povsod so čuli in gledali, kdaj se bo posvetil ognjeni petelin na kaki strehi. Dvakrat je strašno treščilo, vse se je zazibalo; treščilo je v strelovod na stolpu gorske cerkve. Novi strelovod je dobro opravil svojo nalogo, a muhasta strela je enkrat hotela svojo pot švigniti v zemljo. Pod obokom pred cerkvijo je švignila po zidu v žleb, malo razbrskala po zidu in švignila v zemljo. Škoda je malenkostna. Proti Cirnilku v šent-rupertekih hribih sta pa grozno delo strele ozna-njevala dva velika požara. Človeka je bilo kar strah! Ajda je polegla, fižolovke leže po tleh, še tisto malo sadja je otreseno. Da bi bilo vsaj zdaj lepo zaradi čebelic. Vode niso preweč narastle. Žrtev povodnji Napad na kmetijo v samoti Šmartno pri Litiji, 25. avg. V noči od petka na soiboto je napadlo na samoti stoječo Turkovo hišo v Preski kakih deset moških. Sluti se, da so bili morda ljudje, ki so zaposleni pri cestnih delih v Reki. Bilo je pozno ponoči. Zahtevali so pijače in grozili, da bodo rabili silo in zažgali, če ne dajo pijače. Ker so se bali njihovih groženj, so ji.ni ustregli in dali pijače. Hiše nato niso hoteli zapustiti in so jih morali s silo zriniti ven. Ko so bila vrata zaprta, so jih razbijali s koli in zopet s silo hoteli vdreti v hišo. Ker so sosedje daleč, je bil položaj zelo težaven. Posrečilo se je domačim ženskam, da so neopaženo zadaj šle ven klicat sosede. Z združenimi močmi se je posrečilo nasilneže odgnati. Domači so se bali zadevo naznaniti iz strahu pred grožnjami, vendar je zadeva prišla v javnost. Naj bi se za zadevo zanimalo orožništvo in storilo, kar je mogoče, da se taki slučaji več ne ponavljajo. Okradena neprevidna Urška Jesenice, 26. avg. Mlekarica Uršika, ki razprodaja mleko pri delavskih strankah na Savi in ob sobotah ka-sira denar za mleko preteklega tedna, je v svoji neprevidnosti pustila na mlekarskem vozu svojo torbico, v kateri je imela okoli 1800 Din v soboto pri strankah zbranega denarja. Da ima Urška to navado, da pušča denar na vozu, ko gre po hišah k strankam, je najbrž bilo znano človeku, ki jo njerto lahkomiselnost izkoristil v svoj prid ter torbico z denarjem ukradel z voza. Ko se je Urška vrnila k svojemu vozu in hotela pognati »švorca«, je s strahom opazila, da torbice ni na vozu. Gotovo bi jo tudi nikdar več ne dobila v roke, toda stanovalci Kurje vasi so videli, kdo se je sukal okTog voza. Orožniki so tatu poiskali in prijeli. Kmalu je bil pripravljen, da jim je pokazal, kam je denar zakopal. Urška pa bo poslej gotovo bolj pazila na svoj težko prisluženi denar. Koledar Torek, 28. avgusta: Avguštin, cerkveni uče-nik; Hermes. _ Pri slabosti ie naravna »Franz Joseiova« Toda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker te izkaže že v malih količinah koristno. Maribor, 27. avgusta. V ponedeljek zjutraj je na Frankolovem in v okolici divjala velika nevihta, združena z groznim nalivom. Potoki so se naglo razlili po njivah in travnikih, preplavili ceste, odnašali brvi, les^ in druge stvari. Ta povodenj je zahtevala^ tudi človeško žrtev. 22 letni posestnikov sin Jožef Znidar iz Frankolovega, katerega so še ob 2 zjutraj videli v neikii gostilni, je v temi in nalivu zašel v deročo vodo, ki ga je izpodnesla in ia katere se ni mogel več rešiti. V ponedeljek zjutraj so ga potegnili mrtvega iz vode blizu mlina Alojzija Foštarja. Smrtna žrtev napada Včerajšnji »Ponedeljski Slovenec« je poročal o poškodbi 38 letnega finančnega podpreglednika Antona Kovačiča iz Radeč pri Zidanem mostu. Tega so v kuimskih hribih v nedeljo napadli neki kmetje, ki so skrivaj kuhali žganje. Kovačič je dobil' štiri vbodljaje v trebuh. Z velikim naporom so ljudje Kovačiča spravili tri ure daleč do železnice in nato v ljubljansko bolnišnico. Kovačič je 6ilno krvavel. Kljub skrbni zdravniški pomoči pa je Kovačič včeraj zjutraj izdihnil. Zločin preiskuje orožništvo. Novi grobovi -J- Lebez Anton. Včeraj ponoči je v Borovnici sklenil svoje življenje g. Anton Lebez. Dolgotrajni, težki bolezni je več kot 10 let uporno kljuboval, navzlic temu pa ga nikoli ni popustila vedra volja, ki ji je dajal izraza večkrat v krepdu šali. Bil je vseskoz velik ljubitelj slovenske knjige, našemu Slovencu« pa je bil dolga leta zvest naročnik in prodajalec. Pokopali ga bodo danes popoldne ob 16. Naj mu bo Bog dober plačnik. Žalujoči družini naše sožalje. Osebne vesti = Izpit so napravili za čin akt. peh. majorja kapetani 1. razr. Milko Vizjak, Aleksander Ungar, Ante Sedmak, Dragotin Vrkič. Vladimir Jaklič in Ivan Avrižan; za čin akt. topniškega majorja kape-tana I. razr. Franjo Krener in Franjo Korda; za čin akt. konjeniškega majorja kap. I. razr. Nikolaj Le-beda; za čin akt. inž. majorja kap. I. razr. Ivo Sku-kan; za čin akt. zrakoplovnega majorja kapetana I. razr. Adalbert Rogulja in Hinko-Mihael Hubl; za čin akt. orož. majorja kap. I. razr. Lovro Boneti in za čin akt. nižjega voj. tehničnega uradnika II. razr. zrakoplovno-tehnične stroke nižji voj. tehn. uradniki III. razr. Franc Mihevc, Anton Rudi in Dragan Lukač. Ostale vesti — V Rajheuburg tudi z režijsko vozovnico. Romanje k Mariji Lurški v Rajhenbunr dne 8. in 9. sept., s katerim je združen tudi celodnevni izlet v Zagreb, se lahko udeležijo tudi tisti, ki imajo brezplačno ali režijsko vožnjo, če si oskrbijo romarsko izkaz-n:ioo za posebni vlak, ki se dobi za 15 Din v pisarni »Varstva« v Ljubljani, Tyrševa 17. — Redni priglasi in vplačila za druge romarje se sprejemajo istotam še do 30. t. m., pozneje pa bo še na, razpolago nekaj rezerviranih vozovnic. Hitite s priglasi, da. bo romanje, ki se ga udeleži tudi prevzv. g. škof Rozman, dobro obiskano! — Tečaji duhovnih vaj za duhovnike v »D»mu< v Ljubljani bodo še septembra in oktobra. V septembru bodo tečaji od 3. do 7., od 10. do 14., od 17. do 21. Voditelji duhovnih vaj bodo različni. Priglasite se pravočasno. — Vodstvo »Doma«. — Romanje Notranjcev na Bled in Brezje dne 3. in 4. septembra t. 1. Vsak sam skrbi za dohod na Rakek. Vsaka župnija naj si izbere svojega vodnika, ki mora imeti s seboj seznani vseh udeležencev svoje župnije, ki so plačali. Posamezne sprejmem še pred postajo (za ">0 Diu). Do 6.15 zjutraj v ponedeljek 3. septembra naj bodo vsi zbrani pred železniško postajo, vsaka župnija zase. Tam dobe vodniki za vsako osebo dva listka za tja iu nazaj, ki jih v vlaku takoj razdele. Prostora bo dosti; čini bolj bodo ubogali, bolje in hitreje bodo sedeli. Vlak odhaja 6.40 zjutraj. Vozi do Lesec 9.45. Na Bled peš 1 uro. Čolni so najeti in plačani od voditelja. Kdor se vozi z drugim čolnarjem, plača sani. Na Otoku ob 11 sv. maša, govor, litanije. Iz Lesec odhaja vlaik ob 17.55 do Otoč. Tam plača mostnino voditelj za vse. Pod Brezjami se vsi zbero v procesijo (po dva) do cerkve. — V torek 4. septembra ob 5 skupna sv. maša. Odhod na vlak ob 9.20, z Otoč ob 10.20. V Ljubljani od 11.20 do 16. Listke pobero sprevodniki, takoj od Rakeka za Ija rumenega, od Otoč nazaj belega. Pripravite se na petje! Sv. spoved po možnosti opravite že doma, drugi na Brezjah. Pazite nase in na druge, da ne bo nesreče, da bo lepo, veselo, vse v redu, v čast božjo! —■ Jernej Hafner, voditelj. SPOŠTOVANA LllIZ pcC Jugo-Lutz družba z o. z . Ljubljana VII, telefon 3252 CELJE, zastop. Majdič »Merkur«, veletrgovina želez. — Čudovita prikazen v rastlinstvu. V Višnji gori je na njivi nekdo našel koruzno deblo, ki je spodaj brez štoka, namesto tega pa ima na vrhu muhovnik — tako se imenuje moški cvet s prašniki — poln rumenega zrnja, da so povešene vrvice kakor nabrani biseri. — Ko je to prikazen videl nek šaljivec, je dejal: »To je pa tako, kakor je bilo v starem testamentu: Abraham je rodil Izaka.« — Cvet in sad. Iz Št. Lovrenca na Dol., dne 24. avg. Tudi pri nas bero otroci še zrele rdeče ja- fode, po hostah pa tudi še zrele borovnice, katere ero navadno o kresu. Na našem šolskem vrtu cvete sneženka, pred kratkem pa sem videl na nekem bezgovem grmu zrele črne bezgove jagode, a na drugi veji pa lep bel bezgov cvet, kakor spomladi, res »cvet in sad« skupaj. Gantarjev morilec oddan na Studenec Ljubljana, 27. avurusta. Vrhničanom ln mnogim Barjanom je še v živem spominu tragična smrt 66-letnega čevljarja iu malega posestnika Jakoba Gantarja, ki je bil 5. maja jki noči na svojem malem domu zaklan, pa mu jo morilec odpeljal samo moško kolo. Umor so odkrili žo drugo jutro, a kmalu jo bil izsleden morilec v osebi mizarskega vajenca Rudolfa Mesca, ki so je učil pri mojstru Petkovšku na Drenovem griču. Mesec jo sam tudi priznal, da je iz maščevanja lani 2-krat zažgnl hlev svojemu gospodarju ter je Petkovšek trpel precejšnjo škodo. Mesec se ,ie znal tako jHituli-niti, da ni nikdar nanj letel sum požiga. Tudi usodno nedeljo so jo pozneje potuhnjeno pripeljal na Gantarjev dom v Sinjo gorico, pa poizvedoval, kako je kaj z Gantarjem. Rodna psihijatra sta ga dalj časa opazovala ter naposled izjavila, da Mesec za zločin umora in požiga ni kazensko odgovoren, češ da je mora-ličen psihopat, neura-čunljiv in zato kazensko za zločine ne odgovoren. Pred tremi sodniki je bila obravnava, ki je bila v smislu določil kazenskega zakona samo formalnega značaja, ker so sodniki sklepali o tem, ali naj se odda Rudolf Mesec v varovalni zavod. Rudolf Mesec ;ie tudi nekoliko zaostal človek. Pred sodniki je bil apatičen in dajal na vsa vprašanja kratke odsrovore, zanj prav značilne. Predsednik: »Kaj je vam v glavo padlo, da ste umorili starčka?« »Nič!« je bil odgovor. »Zakaj ste tra?« »Samo zaradi kolesa.« »Nič druzega? »Nič.« »Stari Gantar je vam dal kavo in kruli.« »Da.« »Ali vas ni bilo strah in groza?« »Nič. Kar sem naredil, sem naredil.« »Zakaj sle ukradli kolo?« »Da bi se okrog vozil.« Pri obravnavi navzočni oče: »To je bilo nekaj strašnega! Gospodje sodniki. prosim milost.« In bilo .ie sklenjeno, da bo iz sodnih zaporov Rudolf Mesec prepeljan pod varstvo varovalnega zavoda na Studencu. — Pri bledi sivorumenkasti barvi kože, utrujenosti oči, slabem počutku, zmanjšani moči za delo, žalostnem razpoloženju, težkih sanjah, bolečinah v želodcu, pritisku krvi v glavi in strahu pred boleznijo se svetuje, da se skozi nekaj dni zjutraj na tešče pije čaša naravne »Franz-Josef« grenčice. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josei« voda največ radi tega, ker na mil način odstranja vzroke mnogih bolezenskih pojavov. zacija izčisti itd. Branil je pravice škofov ter ziasti nastopali proti dogniatizaoiji nauka o nezmotljivosti papeža. V vseh teh nastopih >pa ni z najmanjšo kretnjo zadel ob temelje katoliške venske zgradbe (to bi bilo tudi težko uinljivo, 6aj ga vse njegove izjave označujejo kot versko in osebno dograjenega moža). Tudi poslednje — paipeževo nezmotljivost — je priznaval v polnem obsegu; bil je le proti temu, da hi se ta nauk razglasil kot dogima, ker je pač čutil, da bi bilo to povod za še večji prepad med tremi večjimi krščanskimi kon-feeijami. V vsaki deliniciji, celo v Vteaki neokretni basedi, je čutil odgovornost pred svetom. Njegov temperamentno odločen nastop pa je odbijal romanske zastopnike zbora: zbor ga v njegovi odkriti, jasni miselnosti ni doumel, celo obsojal ga je. Vsled tega je razumljiva tudi njegova grenka sodba o človeškem elementu v Rimu, ki jo je izrekel v pismu prvemu predsedniku Jugoslovanske akademije, svojemu najiekrenejšemu prijatelju dr. Račkemu: Ne možete si misliti, koliko je ovd oholosti i sleipoče (cf. Šišič F. Korespondencija Rački-Strossmayer. Str. 106.). Ker je bil Strossmayer iskren, globokoveren katoličan, je šel v svojem življenju mimo dogodkov na koncilu, mimo osebno bolečine, da ni mogel zboru stanovskih tovarišev dopovedati svojega trdnega prepričanja; njegovo versko delovanje in življenje je po koncilu teklo v isti smeri naprej kakor pred njim. Protestiral, prekliceval je tendenčna poročila raznih listov o svojih vatikanskih nastopih. Toda zaman. Listi so ponatiskovali iz protestantskih poročil vsakovrstna namigovanja, podtikanja, sodbe. In tako imamo še danes zamegljene oči, razen, če ne vzamemo v roke znanstvene literature o njem. Ta literatura pa nam odkriva Stroesniayerja stvarnega, odločnega, razsodnega, daljnovidnega, globokovernega katoličana, kulturnega tvorca in narodnjaka. - L. G. Josip Rijavec bo pel v tej sezoni v dunajski »Volksoperi«. Josip Rijavec., ki je pel zadnje čase v Nemškem gledališču v Pragi, se je za nastopno gledališko sezono pogodil kot prvi tenorist z dunajsko »Volksoper«. Drobne. Gogoljevega »Taras Bnljbo« je uglas-bil v opero Enist Riohter. Prva vprizoritev bo v Stettinu. — Eden izmed največjih sodobnih bolgarskih pripovednikov, ki zajemajo snov iz kmet: skega središča, Jordan Jorkov, je' izdal nov roman »Čiflikt kraj granic.ata«; prav tako je izšla pesniška zbirka najmlajše bolgarske pesnilkinje, ki jo poznamo z obiska bolgarskih penklubovcev tudi Slovenci, Jane Jazove, -/Bunt. — Mascagni je dovršil opero »Neron«. Slavni italijanski glasbenik Piero Mascagni, je vendarle dovršil opero »Neron, katero je začel glasbeno graditi pred več leti. Delo bo prišlo prvič na oder prihodnji mesec, na milanski »Scali«. — Znani madjarski dramatik, Fr. Molnar, je končal novo scensko delo pod naslovom: »Deklica iz Trsta«. — R. Gingsburg pripravlja v angleščini antologijo češke lirike in sicer od Kollarja dalje do danes. — V reviji »15 dana< je zaključil H. Petris oceno v Cankarjevem »Martinu Kačarju« (katerega je v brv. prevodu izdala »Zabavna Biblioteka« v Zagrebu) s sledečimi besedami: Trebalo bi prevesti jedan dobar dio Cankar« i za našu publiku, jer jo večina njegovih stvari evropske višine, a u*. to su bliske nama Hrvatima jačinom osječaja i tragičnošču preživljanja ... Skopljansko gledališče je dalo v izboru programa letošnjih predstav izredno slovansko noto. Za sedaj ima napovedanih 25 dramskih predstav; izmed teh bo 10 jugoslovanskih del (tudi Kreftovi Celjski grofje«), 8 slovanskih in 7 svetovnih. To sc pravi: V 25 gledaliSkih predstavah bo 18 slovanskih drainatskih avtorjev nastopilo. — Četudi ne boste razstavili na jesenskem vele-sejmu ali prav zaradi tega je nujno potrebno, da v dnevniku >Slovenec« opozarjate v prihodnjih dneb na svojo stalno razstavo v lokalu. Brez časopisne reklame ne morete pričakovati večjega obiska od strani sejniskih obiskovalcev. — Nič ni popolno na svetu, kar je ustvarjeno od človeške roke. Izmed pralnih sredstev pa se popolnosti najbolj približujejo Zlatorog-ovi izdelki: Zlatorog-ovo milo, Zla-torog-ovo terpeutinovo milo in Zlatorog-ove luske. Njihova čistilna moč in izdatnost je splošno znana. Dobrota Zlatorog-ovega mila je prišla že kar v pregovor, ki pravi: Le Zlatorog milo da belo perilo!« Naše na čistočo vajene gospodinje ga rade kupujejo. Tako je prav. Priporočamo ga tudi mi! — Prešeren — naš ponos! Naš ponos pa ne sine biti v puhli hvališ da imamo Slovenci Prešerna, marveč v tem, da ga tudi poznamo. Naš ponos mora biti, da vemo za bistvo njegovo, saj ni pesnil le za književne zgodovinarje. Pesnik je za vsakogar med nami, za ves naš rod, za kmeta, me ščana, dijaka. Vzemimo njegove poezije večkrat v roke in jib prečiitajmo od vrste do vrste, od verza do verza. Kulturna dolžnost \sakega Slovenca je, da svoje velike može pozna tudi po njihovih delili. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani je izdala Dok torja Prešerna zbrano delo, ki sta ga uredila dr. Avgust Pirjevec in dr. Joža Glonar. Ljubljana 1929, 295 strani. Cenu broš. izvodu je 40 Din, vez v platno 55 Din, v usnje 90 Din. To delo obsega vse, kar se je nam o Prešernu ohranilo. Naša de-viza naj bo: Prešernovo zbrano delo v vsako privatno in javno knjižnico! — Državoznanstvo. Ta knjiga dr. Ogrina Frana, okr. načelnika, izide v kratkem v docela novi, predelani obliki. Vsebuje nauk o državi in državni organizaciji in podaja pregledno vsebino upravnih in drugih za konov. Knjiga je odobrena kot učbenik v srednjih in strokovnih šolah ter za nabavo učiteljskih knjižnic v meščanskih in osnov nih šolah. Nedvomno pa. se bo mogla upo rabiti tudi na drugih šolah. Knjiga je po trebna tudi raznim uradom, kandidatom za izpite iz upravnega prava in priporočljiva za vsakogar, ki želi spoznati ustroj države. Založi jo Učiteljska tiskarna v Ljubljani. — Pri bolezni prebavnih organov najugodneje deluje domača naravna JORDAN grenčica. — Pri uagnenju k maščobi, protinu, sladko-sečnosti izboljšuje naravna »Frauz-Josefova« grenčica delovanje želodca m črevesa in trajno pospeši prebavo. Smrtna družinska tragedija Ptuj, 27. avgusta. V nedeljo, 26. avgusta proti večeru je prišlo med zakoncema Jožefom in Alojzijo Firbas, posestnikoma v Gorišnioi, do spora, pri kateri priliki je Jožef Firbas svojo ženo Alojzijo s pištolo ustrelil v tilnik in je ranjenka pol ure kasneje umrla. Alojzija Firbas je stara 31 let in je bila obče priljubljena gospodinja. Sodna obla«! je odredila obdukcijo trupla, ki se bo vršila v mrtvašnici pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Ptuj Celje & Zakaj je bil odpovedan »Slehernik«? Zadnje dni posebno razburja duhove zadeva s »Slehernikom«, ki ga je nameraval uprizorili pred celjsko župno cerkvijo Studio pod vodstvom g. Košiča, katere predstave so pa bile v zadnjem času odpovedane. Da ne bo nepotrebnih komentarjev s strani nepoklicanih in nepoučenih prijateljev gledališke umetnosti, smo se obrnili po informacije na vodstvo Študija, ki liani jih je dalo radevolje na razpolago in nam zadevo pojasnilo. S to stvarjo je takole: Celjski Studio, ki je nameraval uprizoriti sSleher-nika« pred farno cerkvijo sv. Danijela dne 25. iu 26. t. m., je predstave definitivno odpovedal, ker s« oblasti vsled intervencij gotovih celjskih kulturnih« krogov svoje prvotno dovoljenje preklicale dne 11. t. m. Vodstvo je kljub temu nadaljevalo z vajami, ker je bilo prepričano, da se mu bo posrečilo doseči ponovno dovoljenje, vedelo pa seveda ni, kdaj bo to dovoljenje prišlo, vsled česar ni moglo delati reklame, kakršna je potrebna za take uprizoritve. Ponovno dovoljenje za uprizoritev sSlelier-nika« je vodstvo dobilo šele v sredo, dne 22. t. m. dopoldne in ker bi se prva predstava morala vršili žo 25. t. m., je moralo iz tehničnih razlogov odpovedati predstave. Tako se je gotovini ljudem posrečilo, kar so nameravali: povzročiti občutne stroške Študiju, ubiti v igravcih, ki so nad en mesec zaman posvečali mnogo energije vajam in študiju vlog, veselje do nadaljnjega delovanja, sebi pa neminljivo slavo, da so onemogočili domačemu ansamblu uprizoritev velikega stila. S kakšnimi argumenti se jc proti Študiju intrigiralo, naj navedemo samo dva primera: 1. da nima rokopisa (kako so se brez njega učili, nam ni znano) in 2. da nimajo kostumov, kakor bi te stvari kak forum zanimale. Pu naj bo dovolj za danes, ob priliki sc bomo skušali še obširneje pogovoriti na tem mestu s celjskimi gledališkimi razmerami. Vse za šolo letos — v Cirilov i! člani uradniške in železničarske nab. zadruge zahtevajte nakaznico za Cirilovo knjigarno! 0 Žalostna dvajsetletnica. V nedeljo, 26. avgusta ob 11 dopoldne je minilo 20 let, kar jo bivši, celjski 87. pešpolk, pri katerem so služili sami južnoštajerski slovenski fantje, stopil v Galiciji na meji okrajev Pfiniislany in Lvova prvikrat v boj. Ob 11 dopoldne se je začel krvavi ples, ki je trajal približno do 7 zvečer. Bilanca je bila strahovita. Večina je obležala na bojišču, kar jih je pa ostalo živih, so povečini prišli v rusko ujetništvo. V Celju živijo še danes, ki so se teh bojev udeležili: trgove«-Golob Davorin, krojaški mojster Meško, poslovodja tvrdke Hladili Poharc Martin in poleg drugih tudi trgovec ua Dobrni Stanko Cvikel. Vsi ti se danes s strahom spominjajo tistih strašnih ur iz prvih dni svetovne vojne. Šolske vesti V mariborski bolnišnici jo umrla Juii-.iana Luketič, žena trgovca in trafikanta v Ptuju. Dosegla je starost 37 let. — V ptujski bolnišnici je umrla Jera Mere, služkinja iz Velike Varnice. Podlegla jc% griži, ki razsaja v ptujski okolici. Stara je bila 27 let. Nadalje je umrla v Ptuju 17-'letua Marjana. Šketa, dijakinja ptujske gimnazije. Zadela jo je srčna kap. Blag jim spomin! Na t. dri. delci. meščanski šoli v Ljubljani bo vpi sovanje učenk dne 1., a. in :!. septembra 1034 od 8—11!. Prinesti jo potrebne dokumente, zlasti potrdilo davčne upravo za odmero šolnine. Podrobna pojasnilu so razvidna ua uradni deski v Šolski veži. Vpisovanji; ua uršulinski realni gimnaziji v Ljubljani za šolsko loto 1934-85 bo dne 1. septembra od 8—12 dopoldne ln od (1—5 popoldne. Učenke, ki *o nu ln-koJSnjl gimnaziji naredilo sprejemni lupit za 1. raz red, naj so javijo v dlfektorjovi pisarni. Učenko, ki so drugod delalo sprejemni iapll, naj prineso k vpisu izkaz ali Izipričovalo s potrdilom o uapeSno opravijo nein Izpitu tn krstni list, učenko ostalih razredov pa zadnje tetino izpričevalo. Cfojeukam, ki bodo stanovalo v urfultoskeni samostanu ln posesalo uršullnsko gimnazijo, so ui treba osebno zfflusiti pri vpisovanju. ZadoSča ustna ali ploinona prijava, da ostanejo šo nu dalje tu. — Na meščanski šoli bodo popravni izpili 30. avgusta za I. In II. razrod, St. avgusta za III. rassrod. — Vpisovanje ua meščanski šoli Jo 1., In :i .septembra od 8—12. — Na vodnici je vpisovanje (i. in 7. septembra od 8—12. — Xa fjitnnnzijo. učiteljsko šolo, meščansko šolo jc otvoritvena sluiba hoija v nedeljo, dne !>. septembra, redni pouk dno 10. septembra. Oojonko ra.t pridejo v zavod 8. septembra. — Na uršulinski narodni šoli Jo vpisovanje dne 1. septembra od 8—12 In od 8—5. Začetna služba božja jo 3. septembra ob 8 v uršulinski cerkvi, redni pouk 4. septembra. — Vpisovanje za otroški vrtce, bo S. ln 7. septembra od 8—12 ln 2—4. Sprejemajo so dečki In deklice. Pouk v otroškem vrtcu bo v prihodnjem letu od !i do pol 12 ln od 2—4. Za oddfi-ljono deco bo na razpolago kosilo. Vsa pojasnila pri vpisovanju. Pričetek vpisovanja vajencev na šoli Zdruicnjn trgovcev v Ljubljani. Popravni Izpiti so vrfiijo dnu- 5. septembra od 2—1! popoldne. Vpisovanje za vajence v 1. lotu lii so vrši dno 5. septembra ml D—11 dopoldne ler od 8—5 popoldne, dno 0. septembru od 9—11 dopoldne. Za sprojom v 1. letnik ko zahteva trt rn/7,rede srednjo ali mcšftansko šoto. Vsak vajenec luorn prinesti s si boj zadnjo šolsko Izpričevalo. Vpisovanje v II. In 111. letnik so vrši dne B. septembra od 3—5 popoldne v pisarni Združenja trgovcev. Šolnina znaia za I. letnik 60« Din, za II. in III. letnik 500 Din. Bro® pljčaaie Šolnine no bo lillifo vpisan v Solo. latotako se no do voli pod nobenim pogojem plačevanje šolnine na obroke. Prošnje za znižanje, oziroma oprostitev šolnino so brnzpredmnhm. Pridelek Sol C dno 10. septembra ol< J popoldne. Podrobno je iRTrvIdmi ua šoImki deski. Trgov-ski doni. Združenje trgovcev. Beta smrt na Himalaji Japonci so jo že „kupili"! ti P. Soccorsi, novi ravnatelj vatikanske radiopostaje. Gre ah vzhodno kitajsko železnico, ki se vi' skozi Mandžurijo in +o jo zgradili Rusi. Pro (jo so zasedli Japonci kakor vidimo, na sliki Rusi jo zdaj prodajaj* laponcem, ki io žc inia jo v rok ali. Človeškim očem se samotno kipeči vrhovi Himalaye niso mogli oteti, pač pa so se znali doslej otresti vsakega dotika človeških nog. Tudi nemška ekspedicija se je morala poražena in razredčena vrniti, ko je bila že mislila, da ji je zmaga gotova. Zdaj je izšlo podrobno izročilo o drami nu Nanga-Parbatu, v kateri je izgubilo življenje troje nemških planincev. Merkl. VVieland in VVelzenbach, kakor tudi šest darjeelinških uosačev. Poročilo slove: Do dne 6. julija smo točno po načrtu prodirali proti vrhu Nanga-Parbat. Zaradi prevelikega n n poru je že prejšnji dan omogalo veliko število darjeeliuških hribskih nosačev ter so se vrnili v niže ležeča taborišča. Zato je morala ostala petorica hribolazcev: Aschenbrenner, Merkl. Schneider, VVelzenbach in VVieland odriniti dalje v spremstvu samo enajsUn uosačev. Ta dan — 6. julija — sta Aschenbrenner in Schneider prodrla v višino <900 ni. Bi'a <^ta samo še štiri ure oddaljena od glivnegn vrha. Počutila »ta se kar najbolje in čakala ta, kjer so prvotno nameravali postaviti VII. tabor na ostale. Nosači pa niso zmogli poti, tako da je bilo treba osmi tabor postaviti v višini 7600 m. Aschenbrenner ili Schnei le.r sta se torej vrnila do tega mosta. Vsi planinci so bili dobre volje in so trdno upali, da bodo naslednji dan prišli na vrh. Usoda je odločila drugače. V himalajskem skalovju se je začela tragedija, za kakršno v vsej zgodovini planinstva ni najti zgleda. V noči je nastal silen vihar. Dasi so bili šotori tesno zadrgnjeni, je vendar ležal sneg centimeter visoko na spalnih vrečah. Vihar je lomil šotorsko ogrodje. Zjutraj je ležala gosta megla, snežilo jc in vihar je z neznano silo divjal po visoki planoti. Na prostem ni bilo mogoče dihati. Vihar je bil lolih., da kuhala niso hotela goreti. Zato ni bilo n.cgoče skuhati čaja in jedi. Druga noč je ona še huja od prve. Zopet smo jo prečuli. Vihar je postajal liuji od ure do ure in se slednjič izprevrgel v orkan. Že so se ljudje žilavo upirali razbrzda nim elementom. Toda sauje > zrn um so se razpršile. Sedaj je veljalo rešiti golo življenje. Zjutraj 8. julija smo sklenai. da se vrnemo. Aschenbrenner in Schneid»-.- stu se odpra vila s tremi nosači, da bi <•• ^loboken sne^i [»iskala pot. Za njim' so xlrir.il! Metki, VVelzenbach in VVieland z osmimi novici. *>d katerih je eden kmalu po odhodu iz 'abora na poti umrl. Zaradi te zamude in lastne onemoglosti ta skupina kar ni prišla naprej in je bila prisiljena, da se ustavi in za silo utabori, šc prodno je dospela do VII. taborišča. Tu jc zopet umrl eden izmed nosačev. Tu so morali ob nezmanjšanem viharju prebiti noč pod milim nebom, brez šotorov Posledica so bili zmrzli udje. Naslednji dan, due 9. julija, je na potu umrl VVieland. Merkl in VVelzenbach sta prišla do VIII. taborišča (7100 in), kjer jc stal šotor. Štirje nosači so šli dalje, a lc trije od njih so dospeli z Merklom do taborišča št. 4. Willi VVelzenbach je umrl v taboru Vil. Dne 13. julija se je vlekel Merkl. ki žc več dni ni ničesar jedel, z nadčloveškim naporom proti taborišču št. VI. Spremljala sta ga nosača Angtsering in Gay-Lay. Tabor je bil moral odnesti vihar ali pa zasuti sneg, ker ga niso našli. Zato so si morali v sneg izkopati jamo, da bi imeli vsaj malo zavetja. Angtsering se je naslednjega dne z zmrzlimi udi pretolkel do 4. tabora. Zvesti Gay-Lay pa je ostal pri Mer-klu, svojem »bara-sahibu«. da bi z njim umrl. Darjeelinški nosači so sc bili z vso dušo oklenili stvari planinske ekspedioije in neustrašeno in zvesto zastavili zanjo svoje življenje. Nanga-Parbat je terjal od njih šest smrtnih žrtev. Z neizprosno veličino in krutostjo se je -.Gora grozo« uprla proti vsenuu človeškemu hotenju in sposobnosti. Karkoli so /.apočeli preostali. da bi z naporom vseli sil rešili tovariše, je bilo zaman. iskalci zlaln: Italijanska ladja >Ar-dvignila ves zlati tovor angleškega ▼ vrednosti 1.000.000 zlatih fuu-1922. leta v p]y-rn.rtovn rja nje zadnjega dola zlata v Plymoutbu. Vulkan Stromboli na Liparskih otokih, ki je začel zadnje dni zopet delovati. Profesor se vrne domov in meni. da je slišal pod posteljo šum. Nato vzklikne: . Ali je kdo fu« Vlomilec: :>Ne, nikdo!« Profesor: »Komično! Skoraj bi bil prisegel, da je nekdo pod posteljo .. .« ★ Logika. Pesnik: »Vi trdite, da je moja pesom slaba. Kaj se vi razumete na to. Ali ste že kako dramo napisali?« Pesnikov znanec: »Ne. Kljub temu vem. da je jajce slabo, četudi nisem še nobenega znesel-« * Učitelj: »Po čem spoznamo starost gosi?« Učenka gospodinjske šole: »Po zobeh.« Učitelj: »Toda gospodična, gos vendar nima zob.« Učenka: »Imamo jih pn mi.« 800 metrov visoka gora izginila Na otoku Sumatri je izginila te dni 800 m visoka gora Sibantang. Domačini v okolici so videli, kako se je iz vrha pokadilo in se je zaslišalo zamolklo podzemsko grmenje. Obenem se je začela gora polagoma pogrezati, dokler ni v teku par ur popolnoma izginila. V zadnjih letih je začela Praga izredno hitro naraščati. V notranjosti se zazidava parcela za parcelo, a na periferiji so v zdnjih 6 do 7 letih zrasle številne nove ulice z mnogo-nadstropnimi hišami. Z obsegom mesta raste tudi število prebivalstva. Ob popisu 1. 1921 je štela Praga 676.663 prebivalcev, 1. 1930. pa že 848.823. V teku devetih let je poskočilo torej število prebivalstva za 172.160 duš ali za 25.44%. Danes živi v Pragi že nad 882.000 ljudi. Če bo šel razvoj v tem tempu naprej, bo Praga I. 1940. milijonsko mesto. Že danes spada Praga med evropska velemesta. Že jc prekosila Carigrad, ki šteje zdaj približno 800.000 prebivalcev. Hitreje se širi ko Leipzig. Miinchen, Koln, Barcelona in Madrid. Še pred desetimi leti je Praga po številu prebivalstva zaostajala za temi inesti, danes jih prekaša. Po velikosti je danes češkoslovaška prestolnica v Evropi na 16. mestu. Po sestavi svojega prebivalstva jc Praga skoraj čisto češkoslovaško mesto: število drugih narodnosti je neznatno. L. 1880. je bilo v Pragi 86% Čehoslovakov, 1890. leta 89%, 1900. leta 93%, 1910. leta 94% in pri tem razmerju je ostalo do danes, število Nemcev jc padlo torej v Pragi v zadnjih 50 letih od 13.7% na 5%. Novih hiš so v zadnjih desetih letih postavili v Pragi 12.434; vseh hiš je v Pragi 32.47". Večina je nad petnadstropnih. Vstajenje niontgolfierc: balon z ognjavarnim ovojem, ki ga žene razgret zrak. Zrak razgre-va plamen petrolejske naprave, kakor je dobro razvidno na sliki. Balon, ki je last Avstrijca Brunnerja. sc je pri prvem poletu dvignil 800 m, ob drugem pa 1500 m visoko. Nov šport na Angleškem: jadranje nu suhem, k, se bo nedvomno kmalu razširil po vsem svetu. Simpatičen je že zato, ker ne l>o zahteval nobenih človeških žrtev. Motor brez kuriva Rusi odkriti novo kovino Tokijski dnevniki navdušeno poročajo o sijajnem uspehu uradne preiskave motorja inž. K. Sibukave v laboratoriju ministrstva vojne mornarice. Izumitelj je pričel svoje delo pred leti s sodelovanjem ruskega emigranta inž. N. Mariniča. Ruski izumitelj, ki ga je oviral ne-dostatek sredstev, je naposled zapustil Japonsko in odpotoval na Kitajsko, kjer se je izgubil. Inž. Sibukava je sam dovršil gradnjo in zdaj prijavil svoj patent pri 34 državah. Japonski tisk zagotavlja, da bo imel novi motor sijajno bodočnost, ker ne potrebuje nobenega kuriva. temveč dela z navadnim zrakom. Bistvo izuma ni označeno v poročilih in zato nismo v stanju sklepati, ali deluje motor z zgoščenim navadnim ali pa s kemično razikrojenim zrakom. Listi poročajo samo, da je odklonil izumitelj ugodne angleške in ameriške pogodbe ter izročil izdelovanje motorja domačemu japonskemu podjetju. Iz Leningrada poročajo, da so na zavodu za raziskavanje platine odkrili v platinovi rudi novo kovino, ki vsebuje iridij. osmij, /lato ii ruthenij. O tem odkritju je bilo izdano naslednje poročilo: Kovini doslej še niso dali ime-n Barve je bele in se sveti kakor srebro. Kovina sc pojavlja v nepravilni obliki v zvezi s platinom. Trda je in ima silno visoko specifično težo. Kakor je pokazala kemična in rentge-nološka analiza, je to spojina iridija, osmija. zlata in nevthenija. Ženske demonstrirajo proti fašizmu V sredo je demonstriralo pred vojnim ministrstvom v Madridu nad 300 žensk. Protestirati so hotele proti novemu mobilizacijskemu načrtu. Ženske so skušale vdreti v vojno ministrstvo, toda policija jih jc zadržala. Nato so ženske odkorakale v notranjost mesta. Pridružila se jim je množica meščanstva, ki je hrupno protestirala proti vojni in proti fašizmu. Policija je ženske razgnala, nekaj pa jih jc aretirala. Mati po radiu našla sina Pariški radio je bil razširil poizvedovanje po dečku Rogetu ihieru, ki jc bil pred 11 leti neznano kara izginil. Tedaj je bil star 5 let. Zdaj se je oglasil 16 leten vajenec, ki so ga bili pred It leti pobrali na cesti v Tourcoing-u. Kako je bil tja zašel, niso mogli dognati, a popolnoma gotovo je, da je našla /daj mati v vajencu svojega pravega sina. Prof. Jean Piccard ili njegova žena Jeanette sc pripravljata na |K>let v vsemirje. Polet se bo vršil prve dni septembra v Detroit-u (Združene države). Jean Piccard je brat slavnega raziskovalca vsemirja. Praga že skoro milijonsko mesto Ogenj žene balon! Dividende v pšenici »Times« poročajo iz Carigrada, da je turška vlada po dolgem času dovolila inozemskim delničarjem turških podjetij izplačilo dividende, toda izplačilo sc mora izvršiti v pšenici, ki naj jo Turčija izvozi... V. olimpijske igre Uspehi v prve in dnevu. — Naši izgledi ua letošnji balkanijadi. O letošnji balkanski olimpijadi ter o rezultatih prvega dne jo obširneje poročal »l ©nedeljski Slovenec«. Prvi dan vodijo Grki z 51 točkami, Jugoslavija je ua drugem mestu z 39 točkami, nato sledijo Romuni z 18, I urcija ter Bolgarija z 9 točkami. Nn zadnjem mestu je Albanija. Pri teh rezultatih ni upoštevana štafeta 4X400 m, ker se bo za prvo in drugo mesto vršila ponovna borba meti Jugoslavijo in Grško. V nedeljo je namreč zmagala v tej štafeti Jugoslavija. a se je Grčija pritožila, ker je bil njihov tekač pri zadnji predaji od našega sodnika taiko oviran, [/»klubov Jugoslavije. Dirke se vršijo na dtrkallSdu Mlramar na Miramarsfci cesti. Dirkališče Je dolgo 750 m in je netivign.teno. Sodelujejo republika Poljfika, republika Češkoslovaška, carevina Bol feartika in kraljevina Jugoslavija. Vsaka država tekmuje s tremi vozači (dva na motorju od 500 eem, eden na motorju od 350cpui). Za vsakega lahko postavi rezervo. Ocena se izvrši po točkah. Prvo mesto v vsaki disciplini št.cge 4 točke, drugo 3, tretje 2. četrto 1 točko. Točke sc seštejejo in po njih sc odredi končni plasma. Ako imata dve državi tekmovalki enako število točk, so vrii šc izbirna tekma na 20 krogov z vsemi vozili. Tn se štejejo mesta: prvo 6 točk, drugo 4 točke, tretje 2 točki. Vozač, ki ne pride do cilja, se ne placira. — Obenem sc vrši tudi prvenstvo posameznikov 7,a slovansko prvenstvo. Prvak dobi naslov: Prvak tia slovanskem motorističnem prvenstvu 1l«t iu slatuo N'.i. Vel. kralja. Vino« se vrši tudi nacionalno tekmovanje Jugoslavije, ki sc ga morejo udeležiti vsi verificirani vozači. Vsi plasira,ni, vsi funkcionarji dobijo lično izdelane plakete. Tudi vsi udeleženci Zvezdne vožnje do bijo plakete. — V častnem odlioru so: kot predsednik minister za telesno vzgojo naroda g. dr. Andjelinovlč, odborniki: naš zunanji minister g. Jevtič, poslaniki Poljske, češkoslovaške ln Bolgarske, načelnik inestn Zagreba, ban savske banovine, predsednik ZSZ dr. 8. Hadži, predsednik avtolduba Jugoslavije, predsednik Aero-klnba Zagreb. — Ker se vrši oh istem čajni tudi zngrebški velesejem, so morejo vsi zunanji obiskovalci poslužiti ugodno prilike za polovično vožnjo. Kolesarska podzveza tLJuhljana*. Hodna seln »pravnega odbora podzveze se vrši nocoj ob 20 v po ttahni sobi pri < Anierikajicu«, Trgovstvo za stanovsko državo Organizacija trgovstva lz tajniškega poročila Zveze trgovskih združenj posnemamo, da je število včlanjenih združenj znašalo 27 in število članov 10.158. Pomožnega osebja je bilo konec leta 1033.: pomočnikov 3680 in vajencev 1405, skupno torej 5094. Leta 1933. so izkazovali proračuni 1225 milij. Din izdatkov in ravno toliko dohodkov. Članska doklada se je gibala v višini od 20—250 Din, razen kjer je bila določena na podlagi pridobnine. Inkorporacijsko pristojbino pobirajo Združenja od 50—3000 Din. Lesna trgovina Na predkonferenci je poročal o položaju lesne stroke na kratko njen predsednik g. branio Skrbeč. Iz njegovih izvajanj posnemamo, da je lesna sekcija lani živahno delala, saj je lesna stroka nevzdr-žeina, propadala. Zlasti živahno akcijo je vodila za ureditev izvoza lesa, kjer je proti centralizaciji, zahteva pa ureditev po posameznih lesnih področjih. Kontrolni urad, ki je projektiran, je naletel na splošen odjx>r. Ker je le najvažnejši faktor našega blagostanja, mu je treba posvetiti vso pozornost. Na zborovanju v Konjicah so bile sprejete tele resolucije: Resolucije Zahtevajo, da se omogoči gospodarstvu na osnovi svobodne gospodarske diskusije zdravo io temeljito razpravljanje o vseh važnih vprašanjih in probhmih. Bodoča gospodarska politika naj temelji na načelu objektivnega in pravičnega zastopanja in pospeševanja blagostanja vseh delovnih stanov, na pošteni in pravični porazdelitvi dobrin in bremen. Trgovstvo ugotavlja, da nujno potrebna reforma gospodarske politik , raj se izvede tako, da bodo zastopani v narodnem predstavništvu vsi delovni stanovi po svojih stanovskih organizacijah; a predhodno naj sc upostavi gospodarski svet, katerega člane odpošljejo svobodno izvoljene uprave gospodarskih korporacij. Trgovstvo zahteva, da se za aktivne, a po kmečki zaščiti in nelikvidnosti denarnih zavodov v plačilne težkoče zašle trgovce izda uredba o ureditvi plačil po predlogih, ki so jih predložile trgovske stanovske organizacije. V pogledu »uredbe o zaščiti kmeta zahteva trgovstvo, da se terjatve trgovcev izločijo iz zaščite. Kreditne razmere Normalizacija denarnega trga je nujno [»trebila in zato zahteva trgovstvo: 1. Narodna banka naj zniža eskontno obrestno mero na višino, ki jo ima večina ostalih držav, odnosno na največ 5%. Narodna banka naj postane regulator obrestne mere. 2. Narodna banka naj, kar so storile druge države, podpre denarne zavode s krediti v svrho njihove zopetne likviditete. f 3. Uvede naj večje in direktno kreditiranje trgovine. Davčna vprašanja Trgovstvo ugotavlja, da je davčna obremenitev presegla ineje znosljivosti in plačilne sposobnosti. — Poleg velikega padca prometa, poleg na minimum znižanega zaslužka in poleg pomanjkanja vsakega cenenega kredita, trgovina naglo propada. Prevelika obremenitev slabi gospodarsko moč, ker ji jemlje rezerve, iz katerih naj bi se ustvaril domači kapital, ki bi dal pobudo za jačji napredek poljedelske proizvodnje in industrije. Vsa davčna obrementev leži na malem in srednjem gospodarju. Velika industrija, ki je pretežno v rokah tujega kapitala, prenaša svoj zaslužek v inozemstvo in prispeva sorazmerno le malo k finančnim potrebam. Vse v poslednjem času zvišane davščine in trošarine so posredno in neposredno najbolj prizadele vso našo trgovino. Zato jc nujna potreba, da se v skladu z reformo naše notranje gospodarske politike reformira tudi finančna politika v tej smeri: 1. da sc porazdele davki sorazmerno po gospodarski moči stanu; 2. da se ukinejo vsi privilegiji nabavljalnih in konzumnib zadrug in vseh drugih ustanov, ki uživajo razne davčne ugodnosti; 3. da se izvede reforma Zakona o neposrednih davkih glede na kontingeutiranje pridobnine; določitev davčnega minimuma; 4. izpremembo načina sestave davčnih odborov tako, da člane davčnih odborov imenuje stanovska organizacija in ne občine; 5. ustavitev davčnih ruhežni, dovolitev obročnih odplačil in na olajšavo dajatev in predpisov, ki obremenjujejo izvoz. Obrtni zakon Z ozirom na nejasnosti, ki jih povzročajo predpisi zakona o obrtih in ki dopuščajo različna tolmačenja, jc potrebna novelizacija tega zakona. Novelizacija zakona o obrtih naj v načelu prizna večjo pristojnost reševanja poslov banskiiu upravam, da bi mogle v okviru zakona sanic cdmlo-čati r stvareh, ki se tičejo gospodarskih, kulturnih in socialnih prilik trgovine dotičnega banovinskega področja. Posebno pa zahteva trgovstvo, da sc z novclizacijo zakona o obrtih uredi: 1. Učna doba trgovskih učencev naj znaša tri leta. 2. Ukine naj se krošnjarstvo za vse vrste blaga, izvzemši izdelkov domače hišne industrije, ki pa morajo biti v dovoljenju našteti. 3. Iz zakona naj se izločijo določbe o pose-čanju zasebnikov po potnikih z vsem blagom. 4. Otvoritev prodajaln industrijskih podjetij naj bo vezana na prijavo trgovske obrti in podvržena plačilu vseh davščin. 5. lzpreiueni naj a? § 19. (4) zakona o obrtih in odvzame pravico obrtnikom, da bi po treh letih samostojnega obrtovanja mogli otvarjati trgovske obrate, za katere je potrebna izobrazba. Obrtnik naj bi imel pravico zaprosili za dovoljenje izvrševanja trgovskega obrta le za sorodno stroko. Za naš les V notranji trgovini naj sc olajšajo predpisi, ki ovirajo izvoz lesa. Posebno težko prizadenejo naše b>sne izvoznike prekomerno visoke prevozne tarife. Trgovstvo apelira na vlado, da z oziroin na velike ugodnosti, ki jih uživa Avstrija na lesnem tržišču v Italiji, da z znatnim znižanjem prevoznih tarif možnost bodočega izvoza lesa v Italijo. Z ozirom na težkoče: ki ovirajo naš izvoz lesa, zahteva trgovstvo: a) da se z ozirom na katastrofalno stanje lesne trgovine, ki sc nanaša tudi na točno vršitev davčnih obveznosti, ukine pogoj, da se izda potrdilo na podlagi predloženega potrdila o plačanih davkih. b) Cenik za zavarovanje valute naj se vedno prilagodi dejanskim cenam posameznim vrst lesa za izvoz. c) Rok za kritje potrdil naj znaša vsaj dva meseca, ker je v s*daj določenem nemogoče kritje potrdila do določenega roka. č) Za kritje potrdil naj sc upoštevajo ludi plačila, ki se izvrše potom zasebnih denarnih zavodov ali osebno po kupcu. Nadalje se mora doseči preferenčna ugodnost, ki jo po gospodarskem sporazumu med Italijo in Avstrijo uživa Avstrija, tudi za naš _ izvoz lesa v Italijo. Glede ureditve izvoza lesa, z upostavitvijo kontrolnega urada v Belgradu, izjavlja trgovstvo, da se s to centralizirano ustanovo ne strinja, ker (a ureditev povzroča težkoč; pri izvozu. Zahteva, da se izvrši revizija uredbe o kontroli izvoza lesa v toliko, da sc osnujejo v okviru kot izvršilni organi določb uredbe Organizacije izvoznikov lesa, po lesnih področjih (Ljubljana, Zagreb, Sarajevo, Sušak). V interesu izvoza našega lesa in uvažujoč, da tvori les važno postojanko tudi v naši trgovinski bilanci, je, da se izvoznikom lesa nudijo obratom primerni krediti drZ. denarnih zavodov. w Železniške tarife se menja'o prepogosto Potrebno je narodno~gospodarsko zbližanje Glavno 'ravnateljstvo državnih železnic je izdalo novi aneks k tarifi za blagovni prevoz, ki je stopil v veljavo 15. avgusta t. 1. (Cena 60 Din.) Trgovina je dobila s tem aneksom čisto sliko vseh popravkov, izvršenih od 1. julija lanskega leta do 15. avgusta letos, dopolnil in sprememb aneksa, ki je stopil v veljavo šele pred dobrim letom istočasno z novo lokalno blagovno tarifo. Stari aneks, ki je star komaj eno dobro leto, je vseboval toliko dodatkov, da je bilo nemogoče uporabljati ga. Ob tej priliki se nam zdi umeslno, da spregovorimo nekoliko besed o naši tarifski politiki s posebnim ozirom na njene metode pri dajanju raznih nižjih stavkov in prevoznih olajšav za posamezno blago v izvestnih relacijah. Negotovosti, ki vlada danes v trgovini, obrti in industriji, kakor tudi v drugih panogah narodnega gospodarstva, noče biti konec. To se pravi, da traja kriza dalje in da se to stanje ne mor; spremeniti čez noč. Vsa industrija in oslalo gospodarstvo računa tedaj s tem dejstvom. Nove nastajajoče industrije in podjetja se ustanavljajo potem na podlagi kalkulacije obstoječih gospodarskih razmer in tudi računajo z njimi. Male in skoro brezpomembne spremembe ne morejo vplivati mnogo na spremembo vsega stanja gosjiodarstva. Oošpodarsko stanje v državi se kljub nestalnosti ne izpreminja tako naglo, da bi zahtevalo neprestano menjanje trgovinske politike gospodarskih podjetij. V ostalem bi podjetja niti ne mogla slediti tej nagli menjavi. Takšne izpremembe razmer, na podlagi katerih je podjetnik prvotno določil smer svojega gospodarstva, se umetno ustvarjajo s pogostim izpreminjanjem obstoječih tarifnih postavk. Zato ne moremo odobravati metod naših železniških tarifskih politikov, ki brez vsakega določnega termina stalno popravljajo, spreminjajo in dopolnujejo, tako da jih noben gospodarstvenik, pa tudi noben praktik ne razume več. Nekatere olajšave danes dovolijo, čez nekaj dni se že prcklicujejo in pozneje zopet pod drugim pogojeni obnovijo. Ta metoda tarifske politike se mora v interesu gospodarstva kakor tudi v interesu same komercijalne službe ukiniti. Dovolj je, ako se odredijo letno dva ali trije roki, do katerih je treba Uredba o zaščiti kmeta Razlika med staro in novo uredbo Pretekli teden je izšla nova uredba o varstvu kmeta, ki v marsičem izpreminja dosedanja določila o varstvu kmeta, kakor so bila vsebovana v dosedanji uredbi z dne 22. novembra 1933. Pokazale so se napake pri stilizaciji in treba je bilo novelirati nekatera določila, da je sedaj uredba preglednejša in bolj logična. Najvažnejše izpremembe v primeri s slaro uredbo so naslednje: Doslej ni bik) posebnih do ločil o omoženih ženskah. Sedaj pa velja zanje določilo zakona le tedaj, če se mora njen mož smatrati za kmeta in če njuno skupno obdavčenje dohodkov izvira pretežno iz poljedelstva. Izpremenjena je tudi tabela za odplačila in obresti. Predvsem se zniža obrestna mera za dolgove pri denarnih zavodih od 6.02 na 6 in ie anuiteta sestavljena bolj praktično, odslej se računa lc v celih dinarjih in je prvi obrok 7, najvišji po 12 letih pa 17% (prej 6. ozir. 18.78%. obroki so torej večji v prvih letih). Podobno se izpreminja ob restna mera za dolgovd zasebnikom od '3.54 na 3.5, prav tako anuiteta od 6 15, prej 6-17.55%. Nova so določila, kdaj plača dolžnik obresti. Lahko jih plača tudi med letom, ne samo ob dospetju. Velja pa še vedno, da prispeva prvi obrok v plačilo dne 15. novembra 1934. Izpopolnjena so določila glede izdaje novih menic namesto starih. Denarnim zavodom se morajo izdati nove menice s trimesečnim rokom, čc ni bil dogovorjen ugodnejši rok, ostalim upnikom pa z enoletnim rokom. Najvišja meja za dolgove, ki se plačajo po dosedanjih določilih v treh obrokih, sc zviša od do sedanjih 1200 Din na 2000 Din, obenem pa po daljša odplačevanje na 4 leta. Tudi za ta plačila velja termin 15. novembra vsako leto. Novo je določilo, da ima' upnik pravico, da sme v slučaju neplačila obroka zahtevali zanj prisilno plačilo. Za rok sc smatra 15. november, odn. 30 dni po tem terminu, kar je novo. Tistega dolž nika, ki bi tri zaporedne obroke plačal le na podlagi prisilne eksekucije, zadene kazen s tem, da se ne more več okoriščati z odredbami le uredbe. Doslej je bilo rečeno, da izgubi pravico do varstva oni dolžnik, ki treh zaporednih obrokov ne bi plačal. Za denarne zavode in sploh za vse upnike izredno težko določilo, da more kmet predčasno plačati svoje dolgove, pa se mu tedaj za vsako skrajšano leto preoslani znesek dolga zniža za 2%, je v novi stilizaciji odpadlo, kar bodo predvsem denarni zavodi pozdravili z veseljem, ker je odpadla tudi nejasnost, kako tolmačiti to določilo in računati ta odstotek. Izpremenjena so določila glede sklepov o odgo-ditvi prisilnih prodaj. Te sklepe je dosedaj izdajalo lahko sodišče po službeni dolžnosti, če mu je bilo znano, da je dolžnik kmet. Odslej pa se to izvrši le na zahtevo strank. Veliko kritike so vzbudila splošna določila o izkazilih, kdo ie kmet. Namesto dosedanjih samo splošnih določil, kalera oblastva izdajajo ta potrdila, bo obrazec za izkazila predpisan s posebnim pravilnikom. Novost je tudi, da se lahko nezadovoljna stranka pritoži tudi pri upravnem sodišču in ne samo pri banu kot doslej. Po novi uredbi ne spadajo v to uredbo vsi dolgovi do 500 Din na splošno brez ozira na izvor Doslej je bilo rečeno, cla morajo tj dolgovi izvirati iz nakupa potrošnih življ. sredstev, blaga in obutve, nastali po 20. oktobru 1931. Prav lako ne spadajo jxi novem pod moč uredbe dolgovi, ki so nastali ob nakupu posestev, pa je bila kupna cena določena v gotovi količini kmetijskih pridelkov. Krog denarnih zavodov, ki niso prizadeti zaradi varstva krnela, se razširja tudi na Privilegirano agrarno banko Doslej sta bili izvzeli samo Narodna banka in Državna hipoleknrna banka. Za denarne zavode pa |c važno, da jc odpadlo v novi uredbi določilo, da bo stremela vlada, da dobe denarni zavodi, ki bi eskonlirali kmetske terjatve do 50%, primerna sredstva. Taka obljuba res tli spadala v uredbo z zakonsko močjo, vendar jc bila za denarne zavode vsaj podlaga na njih kalkulacijo. Ali la obljubi sedaj ne bo več držala, bomo *e videli. Ncvo je določilo v uredbi, da je potrjevanje podpisov nepismenih kmetov takse prosto. zbrati take popravke ter potem te popravke uvesti v — aneks. S tem bi se uvedel red lako za gospodarstvenike, trgovce i. dr., pa tudi tarifski in ko-mercijalni službi železnic bi bilo s tem prihranjenega dosti dela. Poleg tega bi si dovolili pripomniti, da bi bilo v interesu narodnega zbližanja, da se naši kraji zbližajo z južnimi deli naše države ludi v ekonomskem iu ne samo v finančnem in čisto nacionalnem pogledu. Potrebno je, da se omogoči cenejši prevoz proizvodov naših industrijalcev, obrtnikov in |X)lje-( delcev do južnih delov države. Potrebno je narodno gospodarsko zbližanje vseh delov države. Naša železniška larifska politika bi storila zelo dobro delo, ako bi si slavila za nalogo, da lo zbližanje v najbližjem času izvede. Dosedanja pričakovana uiso izpolnila nad. ki jih je slovensko gospodarstvo Isiu vilo v tarifsko politiko železnic. Upajmo, da se te nade vsaj v bodočnosti izpolnijo. n Borza Denar Dne 27. avgusta. Devizne notacije so ostale danes popolnoma neizpremenjene. V zasebnem kliringu je Dii avstrijski'šiling zaključen ua ljubljanski lxjrzi po 8.01, v Zagrebu po 7.89, v Belgradu srednji tečaj 7.8947. Grški boni v Ljubljani 20.05—30.35, v Zagrebu zaključek 29 in v Belgradu 28.65 -29.35. - Angleški liiiit v Zagrebu 225 zaklj., v Belgradu 255.70 do 257.70. Španska pezela v Zagrebu 6.05. bi. Ljubljana. Amsterdam 2300.96—2312.32 Berlin 1325.14—1335.94, Bruselj 796.91—800.85. 'London 169.75—171.35, New York 3316.61 -3344.87, Pariz 223.96—225.08, Curih 1108.35-1113.85, Praga 140.90 do 141.76, Trst 290.90 «293.30. Promet na zagrebški borzi 31.631 Din. Curih. Pariz 20.2025, London 15.305, Nevv Vork 302.25, Bruselj^ 71.90, Milan 26.29, Madrid 41.875, Amsterdam 207.65, Berlin 119.00, Dunaj 72.75 (priv 56.90), Stoekholni 78.90, Oslo 76.90, Kopcnhagen 68.35, Praga 12.7225, Varšava 57.90, Atene 2.915, Carigrad 2.47, Bukarešta 3.05. Dunaj. Dinar notira (valuta) 9.24. Vrednostni papirji Čvrsta tendnea preteklega tedna je prevladovala tudi la teden in se tečaji še dvigajo. Posebno cvrsla je vojna škoda, ki je že daleč prekoračila 350. Promet jc bil znalen in je znašal: na zagrebški borzi: Vojna škoda 400 komadov, agrarji 50.000 in beglu-ške obveznice 100.000. Nadalje je bilo zaključenih 25 delnic Priv. agrarne banke. Po borzi je bilo zaključenih še 100.000 nom. begi. obveznic po 62.25. Ljubljana. 1% inv. pos. 71'den., agrarji 4() 41, vojna škoda 345—350, begi. obv. 62.50—63, 8% Bler. pos. 67 den., 7% Bler. pos. 57 den. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 71.50 den., agrarji 40—41 (40), vojna škoda 352—355 ( 340, 355), 8. 351 den., 9. 353—358, 10. in 11. 352 den. 12. 353-362, 6% begi. obv. 62-63 (61), 1% Bler! pos. 57 den. — Delnic^ Priv. agr. banka 215 do 220, Osj. sladk. tov. 120 bi., Bečkerek sladk tov. 750 bi., Osj. livarna 145 bl„ Impeks 50 den., Trboveljska 70-78. Belgrad. Drž. papirji: 1% inv. pos. 72 den., vojna škoda 3555—.356 (355, 352), 9. 355—357 ( 356), 12. 353 bi., <>% begi. obv. 63.25—63.50 (63.50). 12. 64.48 - 64.50 (64.25), 89! Bler. pos. 68 den., 7% Bler pos. 57.50— 58.50. — Delnice: Narodna banka 4090 do 4120, Priv. agr. banka 216.50 217.50 (217.50). Dunaj. Donav.-sav.-jadrati, prioritet 61.14, delnice 0.90, Narodne banke 122, Steg 10.40, Alpinc 0.25, Trboveljska 9.85. Žitni trg Novi Sad. Ječmen: bč., srem. novi 65 - 66 kg 102.50 105, srem. ponil. 67 (>8 kg 115 120; otrobi: bč. sr. 72.50 75, ban. 70 72.50. bi*, ladja 80 do 82.50. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca • neizpremenjena. Promet: slab. Živina Dunajski goveji sejem 27. avgusta. Prignanih je bilo 1757 glav goveje živine, od tega iz Avstrije 1374, iz inozemstva pa 383. Cene so bile sledeče: voli 0.85 1.38, biki 0.73- 0,98, krave 0.78 0.98 in klavna živina 56 72 Sejem je imel slab promet in so cene volov nadalje padle, tako pri I. vrsti za 3—5, pri II. za 5 in lil. za 5—7 grošev, cene dobrih krav so padle za 3—5 grošev, cene bikov so ostale neizpremnjene, dočim je klavna živina v ceni narasla za 1—2 groša. Vabimo Vasi LJUBLJANSKI VELESEJEM I.-IO. IX. 1934. Železniška izkaznice za 50% popust na železnicah se dobi na vseh postajah po Din S"-. 40.000 m- - IS razstav: Festival C|fllf||l|CI(|IJ D I E € H II Glasbena — umetniška — higijenska — izseljenska — ribaraka — «JlUWHHjl\lll r L L J U U perutnine, koz, ovac, psov — arhitektonska — hranilntška — pohištvo — radio „Weekend" — živila. Tekmovanje harmonikarjev — Velikomeslno zabavišče J\a&nanila Ljubljana 1 Vsem ljubljanskim pevskim zborom, včlanjenim v Hubado-vl žnpl JI'Z. Vabim va«, da se gotovo m obvezno udeležite zelo važna«« pevskega sestanka ln izgovora v sredo, dne 29. t. m. ob 20 m sicer ženski zbori v Hubadovi dvorani G-lasbene Matice, moSki zbori pa v telovadnici Državne realke, nasproti Glasbene Matice. Pričakujem, da se boste mojemu povabilu vse in vsi solidarno odzvali. Z Iskrenim pevskim Pozdra-vom Zorko 1'relovee, pevovodja Hubadove zupe JPZ. 1 Občni zbor Ljudske univerze. Jeseni lanskega lota ho je osnoval pripravljalni odbor za ustanovitev javne ljudske univerze, ki naj nudi odraslim sploSno prosvetno prostovoljno izobrazbo. Ta institucija naj postane v Ljubljani to, kar je v Zagreba 1'ufiko sve-uSUiSte in v Bel uradu KolarCev nn rodili umvcraitet. Zavedajoč se velikega pomena in potrebe takega pro; svetnega ognjišča tudi v Ljubljani, so naSi najvišji prosvetni in javni faktorji z vesedjem pozdravili to misel iu Imenovati v pripravljalni odbor svojoga zastopnika. Občni zbor te ljudske univerze sc vrši 3. septembra ob 18 v predavalnici Državne trgovske akademije v Ljubljani (pritličje). Vabimo vsa društva ln korponaeije javnega iu privatnega prava, ki po svojem delokrogu služijo posredno ali neposredno namenu Ljudsko univerze, da se udoleže tega občnega zbora. Zastopniki družtev naj se javijo s pooblastili. Pripravljalni odbor: Prof. E. .larc, iiodžupaii. Dr. Mihe-Ink Josip. 1 Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Tyr ševa cesta C, in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. Naše dijaštvo Slovenska dijaška zveza — komisija za izmenjavanje Študentov — razpisuje za zimski semester Stu-dajskega leta 1934-30 mesto zamenjanea v Bratislavi. Prosilci morajo svoje prošnje poslati na SI)/., Ljubljana, Mklošičeva nesta 5, najkasneje do 7. septembra 1934 V prošnji mora vsak prosilec navesti natančne oSebne podatke in točen . naslov, dalje stroko, oalroma predmot, za katerega se posebno zanima. Prošnji pa mora priložiti imtrdilo, da je član katerega akademskih društev, včlanjenih v SDZ ali, da je član SKA SlaraHustva, dalje, da študira ali je študiral na ljubljanski univerzi. Ueflektante za Prago in Krakov pa ŠDZ prosi, da s prošnjami počakajo, ker smo sa omenjeni mosti v pogajanjih lu še ne vemo, v koliko bomo uspeli. V slučaju, da nam zamenjava tudi z.a ti dve mesti uspe, ju. bomo razpisali na tem meetu. — V Ljubljani, dne. 26. avgusta 1934. - Za SDZ: Tone Tepe«, predsednik. Alojzij Ložar, referent za inozemstvo. Radio Programi Radio Ljubljana: Torek, 28. avgusta: 12.15 Plofiče 12.45 Poročila 13 00 Cas, plošče 19.011 Otroški kotiček (Mirko Kunčič) 19 30 Referat o knjigi Josopha Marža Die Adrialrage (Ciril Kočovar) 20.00 Radijski orkester: Klasična glasba 21.00 Tijardovič: Mala Floramy ua ploščah 22.10 Cas, poročila 32.:W Angleške plošče. Sreda, 29. avgusta: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.011 Cas, plošče 19.00 Pogrebna svečanost in žrtvovanje device (prizor iz sovj. Rusije) (Fr. Terseglav 19.30 Literarna ura (prof. France Vodnik) 20.00 Vokalni koncert Julija Betetta s npremljevanjem Radijskega orkestra 21.00 Slovenski vokalni kvintet 22.00 Ca«, poročila. lahka glasba. Drugi programi} TORKK, 28. avgusta: Belgrad: 20.30 Kone. rad. ork 21.30 1'etje narodni" pesnil 22.55 Zab. gl. - '/.agreh: 20 15 Klav. konc. Božidara Kunca 20.45 Vika Podgorska, recitacije 21.15 Vok. konc. Ide Juranič 22.15 Znb. gl. -Dunaj: 17.45 Vok. in klav. konc. 19.35 Dunajske pesmi ■>0 00 Prenos cerkv. Mozartovega konc. 22.10 Lahka gl. ■ - Berlin: 18.45 Sodobna gl. 24.00 Zab. gl. - Budimpešta: Konc. pihal 21.10 Cig. gl. 22.20 Ork. kone. 23.30 Jazz — Milan-Trst: 20.45 Opereta Dunajska kri- — Praga: 19.10 Konc. dunajskega tria kitar 20.00 Vražja sreča«, opera. _ Foto amaterji pozor! Nudimo Vam po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spominske knjige. Bogata zaloga Konkurenčne cene Prodajalna H. Ničman Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. 2 MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din I'—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2-50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Reven osmošolec išče stanovanje v Ljubljani na račun instrukcij. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9791. (D) i m ms JjTtTira 1 Železninar starejša, dobra moč, išče primerno službo kot poslovodja, detajlist, skladiščnik ali kaj sličnega. Govori nemško, hrvatsko, slovensko in madžarsko. Cenjene ponudbe prosim pod značko »Železninar 100« št 9485 upravi »Slovenca«. (a) Službo inkasanta ali sluge išče mlajši moški, zmožen kavcije in večje garancije. . Naslov v upravi »Slovenca« pod št 9801. (a) iluibodobe Mlekarja s spričevali in kavcijo — iščem. — Bračko Anton, Imeno, Podčetrtek. (b) II Vajenci Učenka II Stanovanja Stanovanje soba in kuhinja - oddam odraslim osebam. - Pod-milščakova ulica 11, Za Bežigradom. (č) Sobo solnčno, mirno, v centru mesta, s kopalnico, takoj oddam, event. tudi odraslemu dijaku. — Cena zmerna. Naslov v upravi »Slovenca« pod 9802. (s) Posestva Stavbne parcele v bližini Mariborskega otoka — in stiskalnica naprodaj. Kamnica 25. (p) Pouk Doma se lahko naučiš knjigovodstva, korespondence, stenografije, francoščine, nemščine, reklame in še marsikaj drugega. Piši po navodila Dopisni trgovski šoli v Ljubljani, Kongresni trg 2/11. (u) Kupimo Lahek voziček (zapravljivček) kupim za ugodno ceno. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9783. (k) Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE, iuvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3. Kupim usnjen suknjič srednje velikosti, dobro ohranjen. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Suknjič za motociklista« 9793. (k) Išče se aparat za galvansko elektrizira-nje z merilom. Takojšnje ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod 9799. (k) za trgovino z meš. blagom se sprejme. Prednost iz žel. družine. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9770. (v) Dijaki Učiteljiščnica išče stanovanje v Ljubljani, z vso oskrbo in klavirjem. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod 9696. (D) STARŠI! Otroku, ki obiskuje šolo. dajte, ako je slaboten, použiti vsak dan zjutraj in zvečer malo žličico okusnega »Energina«, za krepitev krvi. živcev in teka. Otroci, ki redno jemljejo »Energin«, imajo dober tek in so odporni zoper vsa obolenja. »Energin« za iačanje krvi, živcev in teka dajte dekletu med 10 in 17 leti, ako ie slabotno. To je prehodna dekliška doba, ko se mora vsako dekle okrepiti »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki nima teka. »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki ie malokrven. »ENERGIN« se dobi v lekarnah v steklenicah po pol litra; 1 steklenica 35 Din. Reg. S. br. 19.147/33. fffijrffuffii Ce avto svoj start prodajaš at motorja bi znebil se rad bri kupcev ti mnogo prižene Slovenžev najmanj? inserat iitiiiiiiiHniiiuiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiMi Gospodinje, gostilne, obrtniki ne zamudite ugodne prilike! — Radi izpraznitve zaloge, prodaja iz skladišča Stanko Floriančič, železnina, Resljeva cesta št. 3 (pri Zmajskem mostu) po najnižjih cenah. Vhod v skladišče skozi dvorišče. 11) Dobro in poceni se oblečete pri Preskarju, Sv Petra cesta 14. Telefon 3059 /> Premog karbopakete drva, koks nudi Pogačnik Bohoričeva ulica š). 5. Šolske torbice, aktovke, nahrbtnike itd. priporoča v veliki izberi ter po nizkih cenah Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13. (1) Zdravi čebul po 30 par razpošilja Str-žaj, Ptjtj, predal 2. (1) Ia breskve debele kg 3.75 Din, košare 30 kg; zajamčeno zdravilni med 10 kg 142 Din, 30 kg 356 Din, franko vsaka postaja razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1) Berite SloUenca in oglašujte v njem! Oskrbite si za Vaše leposlovne, znanstvene in druge knjige primerne preproste ali fine Poslužite se za vezavo revij: Dom in Svet, Mladika, Ilustracija, Zena in Dom trpežne vezave originalnih platnic katere Vam nudi Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne r. z. z o. z. Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/13. Nogavice - rokavice kompletne potrebščine za krojače in šivilfe, nadalje bogata zaloga žepnih robcev, toaletnih potrebščin, kravat^ vsakovrstnega modnega blaga' itd., po najnižjih cenah pri tvrdki osip Peteline, Ljubljana za vodo (blizu Prešernovega spomenika) mm lamDurlce Sremske in Farkaševe vrste ter mojsterske kitare in mandoline proti jamstvu priporoča svetovna ročna izdelovalni« tamburic STJEPAN M. GiLG, Sisak št. 38, Jugoslavija Nabavite si > orl vellklllustrovani cenik tamburic, ki ga pošljemo vsakemu na /alitevo zastonj. Odlikovan s 3 zlatimi kolajnami iu diplomami. RAZPIS za *1 mesto tajnika, za 1 namestnika tajnika ali prve pisarniške moči in za 1 drugo pisarniško moč z nastopom 1. januarja 1935 v pisarni Združenja gostilniških podjetij v Ljubljani. Ad 1. Za tajnika (moška moč) je potrebna dokazana praksa v poslovanju v Združenjih ali sllčnih organizacijah. Predizobrazba najmanj dovršena srednja šola. Zahteva se popolno znanje knjigovodstva, bilanciranja, strojepisna in nemškega ali francoskega jezika v govoru in pisavi. Prednost imajo oni, ki obvladajo stenografijo. Kavcija Din 10.000.—. Ad 2. Za namestnika tajnika ali prve pisarniške moči (ženske) je potrebna istotako praksa in znanje in vsaj 6 razredov srednje šole. Ad 3. Za drugo pisarniško moč (žensko) vsaj štirje razredi srednje šole in znanje strojepisja. Prednost imajo oni s pisarniško prakso v Združenjih. Podrobni pogoji se na pismeno prošnjo dobe pri predsedniku Združenja g. Cirilu Majcnu, kolodvorska restavracija, kamor je treba nasloviti prošnje s priporočenim dopisom po pošti do najkasneje 15. septembra t. 1. Osebne intervencije izključene. UPRAVA ZDRUŽENJA GOSTILNIŠKIH PODJETIJ V LJUBLJANI, 101. popusta pri nabožnih in pokrajinskih slikah nudimo vsakomur, kdor kupi slike v mesecu avgustu Ne zamudite ugodne prilike l Prodajalna K. T. D. prej H. Ničman Ljubljana, Kopitarjeva ulica šL 2 AJja Rahmanova: 13 Zakoni v rdečem viharju Dnevnik ruske žene Sicer pa o tem sploh nisem nameraval govorili z vami. Glejte, vaše oči in vaiša knjiga so me čisto zmedle. Pridete h komisarju, natančno veste, da vas vsak trenutek lahko ustreli, vi se pa mirno ueedete s knjigo v rokil In najbrž z buržujsko knjigo! To je tudi ena izmed buržujskih navad, romane brati! No, tudi to ni, kar sem vam nameraval reči. Mislil sem namreč... mislil sem, če ste prosta, ali bi ne hoteli poetati moja žena? Iznenada me je namreč prijelo, da bi zopet poetail človek, in z vami bi postal človekk Iztegnil je celo roko po meni z nežno, skoro plaiho kretnjo. Podala sem mu roko in rekla tiho: »Vaša ponudba je za me zelo častna, toda •em žal že nevesta drugega!« Dolgo me je gledal, žaloste.11 in prestrašen, in vendar sem mu z obraza brala, da je bil pripravljen na s ličen odgovor. Hipoma je zardel, vrat mu je nabreknil kot puranu Ln z glasom, tresočim se od jeae, je zakričal : »Kdo Je?c Pesti so se mu slionile, oči so mu divje krožile, pred menoj je iznenada zapet stala zver, Ki je umorila obe ženski v begunskem vlaku, ker wta imeli čisto rjuho. »Nemec je, bivši ujetnik,« sem odgovorila. »No. Nemec, liurašo! Našincu bi vas ne prepustil, toda če je Nemec, naj vas ima! Njemu ee ne morem primerjati! Toda, če ne bo dostojno ravnal z vami, pridite kar k meni in uri povejte, v štiriindvajsetih urah bo likvidiram! ... No, in | zdaj pojdite domov, v dveh urah dobite drva!« I Šla sem domov, in res, v dveh urah smo imele les, dva sežnja čudovito suhega brezovega lesa, torej za pol sežnja več, nego nam je šlo. Ves dan sem bila čisto potrta in čudno, žal mi je bilo komisarja Kalašnikova. 30. decembra 1920. Zdaj prihaja skoro vsak dan Tosja k nam. Mala, nežna, vedno vesela in živahna Tosja je tipično nasprotje Nataše. V Igorja je zaljubljena do ušes in tega tudi ne skriva. Kjer le more, se trudi zanj, z njegovo materjo se je sprijateljila, popravlja mu perilo, pomaga mu, kadar ei oiblači suknjo, večkrat ga ludi spremlja domov. Nata&i 6€ ne vidi, aili je zaradi tega vesela ali nevoljna. 3. februarja 1920. Danes je bil veliki dan, ko sva se pri Gub-ZAGZu (Urad za vpisovanje porok itd.) dala vpisati. Bil je nenavadno veder, 6olnčen dan. Celo v naš vagon je zablodi! od nekod sol n fin i žarek 6kozi mrežo. Pri jutranjem čaju je rekla mati: »Danes dobita samo kos črnega kruha k čaju, da ne bosta mislila, da je vpis za me praznik! Šele, ko ee bosta dala v cerkvi poročiti, vaju bom imela za zakonca.« Šele, ko sem bila že oblečena, so je pokazalo, da stvar le ni tako nedolžna. Mati je začela milo jokati in me je neštetokrat pokrižala. Tudi Irina in NataSa sta jokali in me objemali. Samo jaz sem bila mirna; meni je bilo tako prijetno pri srcu, da bi ne mogla potočiti niti ene solze, čemu bi bila žalostna, ko me Otmar ljubi? Ko sem prišla po stopnicah doli, ms je Otmar segel pod pazduho. Obraz mu je žarel od veselja; kakor solnce ee mi je zdel, ki naju pozdravlja s svojimi zlatimi žarki. Kako je blestel in se iskril kristalnočisti sneg, kako so ljubki beli oblački veselo jadrati po sinjini neba, ki nama je obetalo pomlad! Pot do GubZAGZa 6va prehodila molče; ni nama bilo treba govoriti, zakaj pritisnila sva se tesno drug k drugemu in si tako več povedala, nego sva si mogla z besedami. Bila sva na cilju. Veliko, sivo poslopje, povsod nered in nesnaga pred hišo in kariatidi ob vhodu sta nevoljno gledali na naju. Po mnogih hodnikih sva prišla v veliko dvorano z dolgo mizo, kjer se je vršil obred sklepanja zajkonov. Na enem koncu je sedela gospodična v bluzi, ki si jo je sama se-šila iz vojaškega blaga. Medlih oči in bledega obraza je dvignila pogled in rekla: »Naslednji!« Pred nama je na vrsti dvojica 6 pričami. On jih ima kakih štirideset, ona pa šestnajst. On je na prvi pogled komisar; piz.ko čelo, top, živalski obraz z naprej stoječimi ličnimi kostmi in bli-šoeče belimi, velikimi zobmi, ona pa ima nežen obrazek in elegantne kretnje, kar jo na prvi pogled izdaja za eno »bivših« najčistejše pasme. On gleda mirno, brezčutno, iz njenega pogleda odseva nemir, skoro brezup, v očeh ji igrajo solze. Naslednja dvojica sta plavolas fant komaj osemnajstih let in dekle zelo sumljive zunanjosti, opozori ji vo in neverjetno nerodno nalepotidna. On gleda mrko in vidi se mu, da ne ve, kam hi se skril, tako ga je sram; ona pa se vede bolj neprisiljeno in se neprestano privija k njemu. Sediva na klopi ob steni. Kar nastane na drugem koncu mize, tam, kjer »e vnšo rnzporoke, strašen hrup. »Jaz ne plačam alimentovU kriči polizan fant v vojaški obleki. »Ona misli, da je ujela neumnega: ker ne znam prebrisano govoriti, meni, naij trpim za druge! Enkrat sem šel z rujo na sprehod in drugi, ki se je z njimi klatila, se mi bodo v peat smejali 1« »Takoj se boš ločil od svoje žene in ee poročil z menoj, ali mi boš pa plačal alimente!« zavrešči nad njim grda, suha ženščina. »Očitno 6e ji sploh nisem nikoli približal, s kakšno pravico me torej dela odgovornega?« kriči fant. KSiploh pa, kakšen red je zdaj, da bi moral za žensko naknadno plačati alimente?« »O ne, golobček, tako poceni mi ne uideš!« se dere ženska nad njim. »Ali ee loči in mene vzemi, ali pa plačaj alimente!« Fant se. okrene k uradniku. »In potem, če 6e s to k... poročim, bom moral za prejšnje otroke plačati alimente? Kaj?< »Seveda, tovarišč, saj moraite vedeti, da v sovjetski državi ni razlike med zakonskim; in nezakonskimi otroci I Vse morate prehraniti!« »Tako?« zavpije s spremenjenim glasom mož. »Potemtakem sem za vse življenje uničen? Pa že raje skočim v Irtiš!« Potegne kapo če« ušesa in plane ven, ženska pa za njim. »Naslednji 1« reče z nemarnim glasom uradnik, ki je vršil raziporoke. Iti lako sva lahko opazovala še par dvojic, preden sva prišla na vrsto. »Vaše udostoverenje L (osebno potrdilo) reče goepica. Izročiva ji in ona nama da dve golici. In tu podpišite, da stopate prostovoljno v zakon in ni nikakega zadržka, to 6e pravi, da niste že poročeni in ne v sorodstvu I« Izpolnila sva podatke o rojstnem kraju, rojstnem dnevu in letu na golici, in potem je gospiea vpTašala mene: Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cei. Izdajatelj: IvaD Rakovee, Urednik: Loize Golo bič-