Štev. 13. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 31. marca 1929. Leto XVI. Novine prihajajo vsako nedelo. Cenapri sküpnom naslovi 25 Din, na posamezni naslov 30 D., M.,List na sküpni naslov K)D, n a posameznoga 15 D. či se cela naročnina naprej plača do konca juna. Prek toga časa je naročnina za 5D. vekša. A-merikanci plačajo za Novine, M.List 4 doL, ravno tak naročniki iz Canade, Australija i Jüžne Amerike. Prek mej države v Europi je cena Novin 75 D., Jd. Lista 25 Din. Plača sevčensovcih na Opravništvi, naročitev: Tiskarna Panonija M. Sobota. Glasilo Slovenske krajine Priloga : M. List s kalendarom Srca Jezušovoga i Népujság. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. bivši nar. poslanec. Uredništvo M. - Sobota, Kolodvorska ulica, 123. Cena oglasov: cm2 75 par, 1/4 strani dobi 20%, 1/2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih o-glasov je: do dvajsetipet reči 5 Din., više od vsake reči pol Din. Med tekstom cm2 1.50 D., v »Poslanom" 2-50 D. Takso Za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5 % de 50% popüsta pri več -kratnoj objavi. Ček. Položnice št.: 11806 Rokopisi se ne vračajo. Pax vobis Mir z vami! Reči našega božanskoga Zveličara po tistom, gda je s svoje lastivno moči premagao smrt i stano od mrtvi: Mir vam bodi, ne bojte se, jaz sam. Že večkrat smo zapisali, da majo naši katoličanski svetki nekšo posebno milino i toploto v sebi. Tisti, šteri svetek v istini sveti, čüti konči tisti den nekšo toploto v svojem srci, v düši pa vláda čüden mir, šteroga nam je poslao Gospod. Takše dneve je On posebno blüzi nas i tüdi nam vsem valajo v punoj meri tiste lepe Zveličarove reči, štere je povedao svojim apoštolom: Mir vam bodi, ne bojte se, jez sam, Istina, nam, ki verjemo v Njega, v Njegovo božanstvo, Njegovo vsemogočnost, pa tüdi v Njegovo neskončno dobroto i smilenost, nam se nej trbe bojati. Mir svoj nam pošila, deli nam svoje dobrote i svojo smilenost. Sebe samoga je darüvao nam, naj bi tüdi mi, ki smo slabi tem ležej postanoli Njegovi. Kak globoki so Vüzemski dnevi! Božiča smo se veselili z nekšov dečinskov radostjov, Vüzem nam sega globoko v düšo i srce. Veliki četrtek. V svojoj neskončnoj dobroti je darüvao bo-žanski Zveličar samoga sebe nam da ostane z nami vse dni do konca sveta. Kelko zadovolnosti, kelko srčne radosti i düševnoga mira nam deli vsakši den iz maloga tabernakla, Znamo mi, ki to sami občütimo. Težko je dopovedati tistim, šteri te sreče ne poznajo, ali je, neščejo spoznati, ka dobivajo naše düše od tabernakla: Mirne so i se ne bojijo ničesa. Velki petek. Boži Zveličar se po strašnom trplenji darüje nebeskomi oči za nas vse i za vse naše grehe. Naš človeči razum nemre prerazmiti te neskon-čne dobrote. Tü se prigne naše telo i ponizi naša düša: Zakaj dobri Zveličar je bilo potrebno tak velko djanje od Tebe za vse nas i za vse naše grehe? — Odgovora si ne najdemo. Skrito je v neskončnoj božoj modrosti. Našo düšo je do dna presünilo Ti boži Zveličar si nam pa postao po tom neskončno velki, neskončno nedopovedlivi. Vüzemsko nedelo nam pa boži Zveličar znova vlejé tolažbo i mir v düšo: Mir vam bodi, ne bojte se, jez sam. Ja, dobri Zveličar, Ti davleš pravi mir, Ti davleš pravo srčnost, što pri- de k Tebi, je pokojen i se ne boji nikoga. Zato, dáj nam Gospod svoj mir, kakšega nam svet nemre dati, pa bomo srečni i bláženi v Tebi. Širitelom N. Lista Širitele M Lista kak najlepše prosimo na sledeče: j, Vsakši naj prečté z morciuš-koga M. Lista prvi i drügi članek. Z teva zve, kak se mora ravnati pri širjenji M. Lista. 2. Marijino podobo naj samo tistim naročnikom dajo, ki so že plačali naročnino. 3. Marijine podobe dobijo pri Sledečih gospodaj: Širitelje gračke fere pri g plebanoši Bednarik Rudolfi; Širitelje jürjenska fare pri g. kaplani Berden Andreji; Širitelje. Jelenske fare pri g- kaplani Varga Štefani; Širitelje cankovske fare pri g. kaplani Obržan Karoli; Širitelje tišinske fare pri g. plebanoši Krantz Jožefi; Širitelje sobočke fare pri g. kaplani Jerič Ivani: Širitelje marijanska fare pri g. plebanoši Horvat Jožefi; Širitelje sebeščanska fare pri g. plebanoši Prša Ivani; Širitelje bedeničke fare pri g. plebanoši Faflik Ferenci; Širitelje nedelske fare pri g. plebanoši Činč Antoni; Širitelje markovske fare pri g. plebanoši Ficko Karoli; Širitelje dolenske fare pri g. plebanoši Klekl Jožefi; Širitelje bogojanske fare pri g. plebanoši Baša Ivani; Širitelje beltinske, črensovske, törjanske, dobrovniške fare pa polanska i hotiške podrüžnice pa v Črensovcih, na oprovništvi M. Lista. Širitelje lendavske fare pri g; kaplani Herman Ferdinandi. Vseh podob zdaj ešče ne pošljemo, nego samo teliko, keliko in. slimo, ka hodi po plačano] naročnini. Kda de vam več trbelo, te se samo glasite z ednov kartov na Opravništvi v Črensovcih i to bo pohitroma poslalo kepe tistim gospodom, ki so i zdaj meji podobe za razdelitev, štere smo više naznanili. 4. Vsi Širitelje dobijo z vseh trej številk več M. Listov, kak majo naročnikov, da bi te razširili med naročnike svoje vesi. Kak naj razdelijo te liste, je v marciuškom M. Listi popisano, . kak smo že više povedali. Kda liste razdelijo kak je v 3. M. Listi povedano, naj počakajo, dokeč se nedo novi naročniki glasili-Glasiti se pa morejo do 15. aprila. Do 15. aprila delajte za širjenje M. Lista, dragi Širitelje, i do 20. aprila naj vsaki javi v Črensovce, keliko listov njemi naj Pošiljamo. Prosimo vas, drage širitele, držite se točno toga termina, ar štrte številke ne bomo dali tečas vöštampati, dokeč ne dobimo od vseh širitelov odgovora do 20. aprila, keliko bo naročnikov na M. List. Opravništvo M. Lista v Črensovcih. To so pisma! ; Pisali sina že, da občütimo vsigdar najvekše veselje te, gda vidimo pri našem lüdstvi, kak tesno je zvezano z ,,Novinami“. Najlepše se to vidi iz pisem, štere dobi urednik ob različni prilikaj. Tü prinesemo vsebino ništerni pisem, šfera so bila uredniki v istinsko 'veselje, ar se iž njij vidi, kak skrbno čtejo naši kmečki lüdje »Novine" i da je med njimi i vodnikom najlepše povrnenje. Prvo pismo Gospod urednik! Jako lepo je bilo zapisano v zadnji ,,Novinaj“ da se kmečko lüdstov tak najprvle reši svoje zdajšnje nevole, či svoje gospodárstvo postavi na ščista novi fundament. To je sveta istina. Jez sam že stari človek ali že v svojoj mladosti sam vsigdar rad pri verstvi kaj novoga vpelao. Moj oča so bili bogat človek, meli so 56 plügov zemle, pa smo li morali kučti kukorčno kocenje med krüj. Meli smo jünce, pa smo oráli z lesenim plügom. Od tej 56 plügov je bilo 16 plügov paš-njeka. Tam je raslo malo grmovje, pa par vekši hrastov i na tom paš-njeki smo pasli od ranoga sprotoletja pa do zime svojo živino. Travnikov smo malo ipeli, gde bi kosili. Pri hiži smo meli tri stare jablani pa edno velko grüško, kre hiže pa stari lugaš z izabelov. K mlini smo ne vozili, nego na ramenaj nosili. Na vsem svojem bogastvi smo telko krumplov pripovali, da srno je notri v lagvaj meli. Po očino] smrti smo si zemlo razdelili na pet delov, zato ka nas je pet dece bilo. To je v tistom časi nikaj novoga biIo, ka smo si zemlo razdelili, ar je te ešče šega bila, da je več sinov s snejami pa hčeri z zeti pod ednov strehov živelo. Jaz sem pa bio zadovolen, da smo se razdelili. Bio sam ešče ledičen, zvezao sam si dvoje cepé pa sam šo na Vogrsko mlatif. Pozivao sam med temi Horvati od Monoštra više se gori do Požuna pa ešče naprej gori na Česko. Na Českom sam pa vido že cilo inačiše gospodárstvo kak pri nas doma. Tam so meli že železne plüge, njive so meli lepo obdelane, pašnike so spremenili v travnike za košnjo, doma so pa meli lepo, mlado sadoveno drevje íasajeno. Tak sam hodo dve leti po veti, od toga sam bio poldrügo let. na Českom, štiri vöre vkraj od Bn pri ednom bogatom gospod! liki ..ej je bio grof. Po tom sam se pa napoto domo. V Graci sam küpo eden železen plüg. ravno takšega, kak sam ga vido na Českom. Gda sam pa domo prišao, sam vido, da mam 11 plügov zapüščene zemle, eden železen plüg, šteroga sam z Graca prinesao pa nikelko penez, drügo pa nikaj. K sreči sam se naskori oženo pa sem priženo 7 plügov zemle, ižo 'pa dvej kravi. Zdaj sam pa začno sam gospodariti. Postavo sam pa vse gospodárstvo v resnici na ščista novi fun- dament, kak je to lepo bilo zapisano v zadnji »Novinaj". .Mesto jüncov sam ráj küpo dve kobili, zato ka kobile hitrej delajo kak jünci. Njive saip z železnim plügom globoko zorao. Travnike sam povlačo, pašnjek skrčo pa gori zorao, doma sam pa posado velki škegenj pun cipik. Pa čüdo, za dve leti sam jez dosta več pridelanja meo na svoji 18 plügaj kak moj so-( sid na 6Q plügaj. To je bilo gospod urednik nikak pred 58 leti. Vidim pa, da bi se dnes vnogo, vnogo gospodárstvo dalo na ščista novi fundament postaviti. Njive kelko telko ešče dobro obdelajo prí nas, kelko je pa ešče praznoga sveta za sadoveno drevje. Pa kak lepi penezi se dobijo za sad! Moj sin je sedemdvajstoga leta dobo za lepa zimska jaboka z rokov pobrana, ll jezero dinarov. So pa siromacje prí nas, da ma šestkrat tak velki prostor kak je naš sadovnjak, pa nema niti ednoga dreva nasajenoga tam. Ide se pa celo leto klat v Slavonijo za naj-vač 2 jezero dinarov. Če bi te človek svoje gospodárstvo na drügi fundament postavo, pa bi zagotovo ležej živo. Ne zamerite mi gospod urednik, če sam Vam tak dugo pismo napisao, vej je mogoče nikaj nej vredno, liki to mi je ležalo na srci, pa sam Vam to napisao. Drügo pismo Gospod urednik! Ne zamerite mi, da Vam jez k tistomi pisanji v zadnji ,,Novinaj“ pod naslovom ,,Kmet v nevoli", tüdi napišem par reči. To pa bi bilo od edne božne navade v našoj krajini. Vej ne spada ravno k tistomi pisanji, liki človek, da tak »Novine" čte, njemi Vsefele na miseo pride. Ta slaba navada pri nas, so naša pofiatna gostüvanja. To bi Vas proso gospod urednik, da v »Novinaj" füdi od toga pišete, naj naši lüdje takša potratna gostüvanja ta püstijo, da smo mi nikši grofevje nej. liki siromacje. Cela familija mora edno leto Stradati zavolo ednoga gostüvanja. Mladi par mora največkrát že prvo leto Stradati zavolo gostüvanja pa pride dostakraf med njimi že v prvom leti zavolo toga tüdi do svaje. Takše navade so pá füdi velka kmečka nevola, zato mislim, ka mi ne zamerite če sam Vam to napisao pa Vam želem tüdi blagoslovlena vüzemske svetke. * * * Mamo ešče dve pismi, šterivi gučita od vzrokov kmečkih nevol, šterivi pa zavolo maloga prostora nemremo djasti v ,,Novine“ prinesemo je pa v prihodnjoj številki. Kak urednik povem samo, da me takša pisma srčno veselijo i s kem bole trdov rokov so pisana, telko ráj je mam. Od tej pisem tű si bomo pa ešče v Prišestni številka] kaj več zgučavaii za pisma se pa že zdaj najlepše zahvalüjem pa tüdi za vse pozdrave. Imen, kak ste sami želeli, sam nej prijavo, či bi pa šteri želo, da z imenom objávim njegovo pismo, to iž srca rad včinim. — UREDNIK. 2. NOVINE 31. marca 1929. Tüdi nas zadene Komi drugomi bi se Čüdno vidlo, da zadenejo kakše odredbe gde v Kanadi Ali Jüžnoj Ameriki lüdi našo krajino, Inam se pa to nikaj čüdite ne vidi. Naši lüdje znajo za Kanado, znajo tüdi. za Jüžno i SèveHio Ameriko, négo znajo za te kráje šáthö natepo, dá si tüj lejko ka zaslüžijo. V Kanado i Jüžno Ameriko so dozdáj naši lüdje jako hodili, ništerni so pri tom srečo meli,' Vnogi so pa ešče v vekšo nevoló prišli. Zdaj se pa že tüdi te države branijo delavcov iz Europe, ar v prevelki trumaj hodijo k njim. Kanadska vláda je sklenola, da zmenša priseljavanje za 30 procentov. Kanada stoji namreč pod Angleškim gospodstvom, Angleži pa majo več rhiljon brezposelni delavcov i te bi radi v Kanadi do krtijá spravili. Teškoče so pa v tom, da so angleški delavci skoro sami fabrički delavci, v Kanadi pa rabijo najbole polske delavce. Kanadski zemlišč gospodje so pa proti toj odredbi - ar po toj žmetnej dobijo polske delavce i bodo tej tüdi drakši kak do zdaj. Što pri tom zmaga, se ešče ne vej. Povedati moramo pri tom, da so v Kanadi katoličanje jako lepo organizirani i močno pazijo na katoličanske; priseljence, šterim radi preskrbijo tüdi dobro delo. Nedavno je potüvao po Europi tüdi eden kanadski püšpek i se je stavo tüdi v Ljubljani, gde so se dogučali, kam se naj obračajo paši katoličanje, gda pridejo v Kanado. Katoličancom Slovenske národnosti v Slov. krajíni. Letos smo začeli obslüžavati 25 letnico M. Lista. Po teh vihernih dnevaj, ki so za nami moremo priznati, da je ta obletnica velka boža milošča. Po telikih nevolaj se ednomi tak malomi narodi včakati 25 letnice svojega maloga listka, zaslüži veliki dar zahvale. I ka bi naj. bio naš veliki dar zakvale za ,to„ veliko božo dobroto? V M. Listi je že pred dobrim mesocom popisanoga, a čteli te samo zdaj marcíuša, ka je te dar nika drügo ne, kak naročitev M. Lista. K zlatoj meši Jezušovoga namestnika naj bi naš list mogo te dar poslati v Rim, kil je vsako Slovenska kat. drüžina Stoli. Krajine nátoíéria na M. List i ka čisti dohodki lista bodo mogii záto slüžiti za vzdržavanje samostana, k de de sé dosta molita za Matercerkev i dühovnike. Če bi Slovenska Krajina te dar Voščila Svojemi cerkvenom! poglavari, bi jínttčšla toti najmenjši dar njertii, áli Vüpamo se, ka bi te čeravno ne najljübljenejši vendar eden zmed teh bio. Katoličanski Slovenci Slovenske Krajine, v V Mariiiilöfti imeni vas zato prosim, sprejmite širitele M. Lista, kda k vam ptido, ne pokažite njim dver, nego Háföčiiè Si vsi M. List, i če ste pre^ možni, naročite ga tüdi sirotam, ki si ga same ne hiorejo. Prosimo vse Slovenske katoličance Slovenske Krajine, naj nam dajo na to dvoje pitanje poleg svoje düšne vesti odgovor: Mariji na čast ne bi zmogli ná mesec samo več kak pol dinara darüvati? 2. Jeli de njim na smrtnoj vüri Žao, ka so širili čast Marijino i v te namen darüvali deset dinarov na 1 eto ? Ki na prvo pitanje odgovori, ka na leto 10 dinarov zavolo siromaštva nikak ne zmore, za tistoga bodo plačale dobre düše M. List. On pa naj za te Boga moli i verno čte M. List. Ki pa ne more odgovorit v to formo na prvo pitanje, tisti ma pred sebov samo edno pot: naročitev M. Lista. Na drügo pitanje pa níšče ne more dati odklonilnoga odgovora, ar če je Jezuš te najmenjši dar, šteroga damo tomi najvekšem! Siromaki tak vzeme, kak da bí še njemi poklono, keliko bole bo to delao pri dari, šteroga poklonímo • njegovoj presvetoj Materi. Zato se pa vüpam, kat. Slovenci Slov. Krajine, da bodete rimskomi papi, svetomi oči, Kristušovomi namestniki spravili to veselje, ka pri vsej svojih drüžinaj odprete vrata za M. List. Vse verne Slov. katoličance prosimo tak dühovnike kak svecke ljüdi, tak odrašene, kak mladino i nedužno dečico, naj nas podpirajo vsi v tom našem nakanenji! Vredništvo M. Lista. NEDELA. Vüzemska, Evang. sv. Marka, 16, 1—7) V tisti časaj küpile so Marija Magdalena i Marija Jakobova i Salona dišave, da bi šle Jezuša mazilit. I prvi dén v tjedni šo prišle jako rano k grobi, gda je sunce vzhajáio. I zgovarjale so sé med sebom: „Štö de naiti odvalo kamen od dver groba?" Oda sd pa poglednole, so vidle,, dá je kamen odvalani; bio je Há]litre jako vejki. I šle so v grob i vidle mladenca sedeti na desnoj stráhi obíečenoga v beli obleč i zosagale šo sé. On pa njim pravi: ,,Ne bojte sel Jezuša iščete, Nazarenskoga, razpetoga; vstano je, nej je tű. Glejte mesto, kam so ga položili, ite pa i povejte vučenikom njegovim i Petri, da ide pred vami v Galilejo. Tam te ga viden, kak vam je povedao. Navuk: Do vstajenja vodi Bogi vdano trplenje! Murska Sobota. Kolo Jugoslovanskih sester nadaljüje s dobrim delom- Pred kratkim je obdarilo znova 16 siromaš-kejših drüžin z melov, mastjov i cukrom, za ka se njim obdarovane drüžine srčno zahvaljüjejo. Prikrojevalni tečaji v Soboti. Skupna Obrtna zadruga priredi za člane prikrojevalni tečaj za krojače i krojačice. Zglasiti se je kem prvle pri načelstvi v časi od 11. do 12. vöre. Vajeniško i pomočniško razstavo priredi v Soboti Skupna Obrtna zadruga. Ta razstava bo velkoga pomena za našo obrt. Zato prosimo ze naprej vse mojstre, náj ido vajeh-com i pomočnikom v tom pogledi kak najbole na roko i s tem najlepše pripomorejo k dobromi uspehi razstave. . Slovenska krajína Občinam ná znanje! Dobili smo pritožbe od strani nešternih občin, ka tam li hodijo pobirat neŠteri lüdje, ki se v öavajo, da jih je toča pobila, ali, da so pogoreli itd. Mi odgovorimo vsem Občinam, naj bodo vse ostre v tom pogledi i naj zabranijo pelanje vsakomi,, ki nemore pokazati Svedočanstva od srezkoga glavarstva, ka šibe pobirati. Vsakoga, ki pobira kak od toče poškodovani, ali z kakšegakoli zroka i nema za to od srezkoga poglavara dovoljenja, pošljite ga v Črensovce k odbori za Zidanje sirotišnice. Povejte njemi, ka dare za gladne te pobira. Odbor pa bo že pozvedo pri merodajnoj obla- sti, ka za ftičkov je to, ki jemlejo pravim sirotam krűh. Dosta nepoštenih ljüdi hodi najmre okoli i jemlje od našega itak siromaškoga naroda dare, ki sö njemi potrebni kak slepi pogled, a štere vendar rad deli med tiste, ki so v velikoj potreboči. Potepačotti. manjakom, pijancom, ta-tom pa že (tede šparalo naše pošteno ljüdstvo, jJá tüdi ne sme. Prosimo merodajne oblast, naj da vršiti po žandarmeriji ostro kontrole proti tem zlorabam. Blagoslovleno vüzemske svetke naj naklonijo dpbrotna nebesa vsem Čtevcom i prijatelom ,,Novlil". UFedtií-štvo i upravništvo »Novin. Ne zamüdimo prilike. Zadnji čas je, da si naročimo Mohorske knige. Biti dnesdén brez dobre knige, je telko, kak podati se s čunom na morje brez vesla. Vzrok siromaštva v Vnogi krajaj je to, da so lüdje premalo izobraženi. Penezi izdani za dobre knjige i dobro čtenje, so najbogše naloženi. Bogojina. Lani nas je vse razžalostilo božno delo nepoštenoga človeka, da nam je odnesao iz cerkve oltarne prte. Dobre domačinke, ništerne, štere so prišle iz Amerike, so nam pa že spravile lepe nove prte. Posebno lepoga nam je podarila ne-davno naša domáča gospodična P. A. Bog obilno plačaj. Novi vučitelje v našoj kra-jini. Ž ministrskih! imenüvanjom so bili postavleni v našoj krajini sledeči novi vučitelje: Elizabeta Benkovič v Püconce, Ana Gaberc v Ižekovec, Ana Župan v Vidonec, Franc Forstner v Melinec, Milan KajČ v Odranec, Ivan Židanik v Pertočo, Marija Ráj-ko v Ižekovec, Vida Bogotec v Sr. Bistrico, Stanislava Cvar v G. Lakoš, Leopoldina Dugar v Vidonec, Ivana Dovnik v Andrejec, Jožefa Kavčič v Hotizo, Danijela Šprager na Tišino, Valerija VokaČ v Ženavlje, Fránica Volčjak v Petešovce, Sreš Martin v Dolino, Župan josiphia v V. Polano, Landov Dragotina v Do). Slaveče. Našin čtevcom i prijatelom. V dnešnjoj številki prinašamo za Podlistek en spis slovenskoga pisatela Ivana Cankara iz knjige .Podobe iz sanj". To knjigo je Spisao pisatel za časa bojne i se vsakši spis nanaša na krivično bojno. Pisateo je bio za Časa bojne zapreti edino s toga vzroka, ar je bio Slovenec i je nikdar ne Po Iv. Cankari Štrta postaja .Jezuš sréča svojo žalostno mater". Gda sam bio dete, sam rad o-gledavao podobe križne poti na mračni cerkveni stenaj. V osatnlenom hrami, hladnom i tikom, v ozračji', ki je ešče vse dišalo po jütranjoj meši, molitvaj i kadili, so podobe oživelo, stopile so iz okvirov i so gučale na glas. Njihove povesti so bile pune tolažbe. Iz dalnji krajov so bile in iz dalnji časov, pa vendar so bile tak žive i istinske pred menov, kak ne bi mogla biti niedna Zgodba, ki bi se godila pri belom dnevi, telovno i šümno pred .mojimi očmi. Gledao sam oblačila, kak so ji lüdje te, za moji dečinski let, več ne nosili, bele hale i süknje, tüdi erdéče, pisane; ali vendar so se mi ta oblačila ne Vidla čislo nikaj tüja i neznana, liki Čisto domáča, kak da bi je srečavao na cesti vsako vöro. Vido sam obraze divje, zagorele, brezsrčnost je gorela z nji i sovraštvo, pa sem se ji ne bojao, ne so mi bili razbojniki iz iz-hodne dežele, ki so prišli žalit pa fnorü, ka je bilo lübo mojemi srci. Videlo se mi je, da spadajo h Kristusa i Materi božoj kak senca k svetlosti. Razločo sam glase, nikdar čüte i kričanje, kreganje i jok žen iz jeružaletna; niedne reči sam ne razmo; ali vse sam občüto i prešinile so mi düšo. Tak sem hodo v svetom mraki od postaje do postaje i sem gledao i poslüšao živo zgodbo, ki mi je bila zmerom draga i strašna. Na sredi med zagorenimi i kri-čečimi obrazi se je tiho svetilo lice njega, ki je neseo težki križ. Te sem ešče ne vido njegove lepe brade od krvi i praha oskrunjene, ne sam ešče zagledno njegovih velkih, svetlih oči, štere so vse spoznala i vse i vse znale. Mislo sam, da je malo, siromaško dete, šteromi so brez smilenja naložili breme, devetkrat vekše od njega: vej je omagao pod njim cilo močen Simon iz Cirene. Bošo je bilo dete, ki je nosilo križ, i tüdi nog njegovih tej sirotnih prvle tak belih se je držala strjena krv. Roke so ob-jemale strašni les i rokavi rdeče hal-je so se sükali nazaj do lakti, da so se svetile v sunci čiste dečinska roke ; i ešče na tej čisti rokaj so cve- tje rdeče kaple kak mak na poli. Na glavi je noso venec, iz trn j a spleteni spod šteroga je kak iz stotero kanglic tekla bolečinana čelo, na lice, oči, da je zasenčila njih nebes ka lüč i cilo na vüsta, fe med vsemi na veke blagoslovlena. Med štirinajstimi podobami, ki so se vrsfile po mrzli stenaj v mraki i fišini i se prijazno i odkritosrčno pogovarjale z menov, gda sam bio sam ž njimi, je bila mojemi srci naj-bližja Štrta postaja, tista, gde sréča Jezuš svojo žalostno mater. Tüdi ona, Mati boža je mela ščista deteči obraz. Drogen je bio, jako vozki i beli i dvoje velki oči je sijalo iž njega, dvoje globokih vod, v šterih se je trepetaje ogledavalo visoko sunce. Oblečena je bila v dugo sivkasto haljo, prepasano s temnomodrim pojascm i sinjina je odsevala na licaj, da so bila ešče nežnejša i bledejša. Na nekšoj po-I dobi v staroj vesničkoj cerkvi je mela srce presünjeno s sedmerim meči i gda je stopila iz okvira, so se naraj zazibali i strosili tej mečov ocelni roč-niki, ki so meli obliko križa i kapla krvi je spadnola iz srca. Te vozki, beli obraz je gučao brez skuz i reči: »Čida bolečina je vekša od moje?" Kre poti je stala, gda je prišeo mimo. Prišao je mimo silni oblak, ki se je vzdigno do nebes i ji je zakmičo.. Te oblak je bio-rdeči praj, krv je kričala do nebes. I vse se je vtopilo v njem, vse je preminolo, nikaj več je nej ostalo, on sam je bio, prav sam v tom nezmernom krvavom oblaki. Dete je bio, ki je objemao težki križ. Omagovao je pod njim, opotekao se je i kapao da se je zaskuzo kamen, gda poliflbo njegovo čelo. Tak je šo v nesmilene smrt. Kak segne, bela roka v noč, je segno njeni pogled do njega, se je iz jezera njenih oči prelejaio sunce v v sunce. ,,Sin moj, ti lübo dete moje"! Komaj je vido to roko, to lice, te oči, komaj je čüo te glas, ne je biIo trplenja več, ne trnavoga venca več, ne križa več. Visiki i lepi, brez krvi i brez ponižanja je stopo k njoj, da bi jo potolažo; ar njena bolečina je bila vekša od njegove. — Zdaj v tom strašnom časi, ga vidim živoga tesno pred sebom, vidim ga jezerokrat i stojezerokrát. Njo vidim, žalostno mater, tüdi njo jezerokrat i stojezerokrát. Človek ide na Golgoto, da bo trpo i mro i da bo vstano povedani. 31. marca 1929. NOVINE 3. šteo odobravati krivično krvavo klanje. Spisao je pa to knjigo, v šteroj na skriti način strašno obsodi bojno. Tüdi spis, šteroga dnes priobčüjemo je spisani proti bojni v šteroj so tr-peli samo nedužni, pravim krivcom i pravim razbojnikom se je pa dobro godilo. V prihodnjoj številki mogoče ešče priobčimo eden takši Cankarov spis, potom pa začnemo prinaša^ v Novinaj edno lepo novo povest, od ednoga velkoga, ešče živečega slovenskoga pisátela. Povest bo duga približno tak, kak je bio »Sosidov šin", s 'Šterim so naši lüdje jako 'zadovolni bili. Tak se vűpamo, da bodo s tem novim podlistkom tüdi vsi zadovolni i prosimo vse, da že zdaj povejo tistim, šteri ešče nemajo »Novin" naročeni, da si je kem prvle naročijo. Za dva 'tjedna bo že izhajao novi Podlistek. Tjedenski glasi. Smrt vojskovodja. V Parizi je mro marša.Foch, najvišiši Zapovednik antantnih vojnih čet za časa svetovne vojne. Sprévod se je vršo z velkimi slovesnostmi preminočo nedelo, 24. marca. Vse Zavezniške države so -poslale na sprevod svoje zastopnike med šterimi so bili tüdi zastopniki naše države. .Maršal Foch je bio jako skromen i veren človek, pa ina tüdi ednoga brata jezuita, šteri'1 ešče živé. Potüvanje sv. očo. Po sklenjen noj pogodbi med Italijov i Vatikanom je^papova držáva slobodna i papa kák Sloboden Vladar po leti t<870 znova zapüsti zidine vatikanskoga ograda. V prišestnöm leti namenijo sv.'oča obiskati vse katoličanske države v 'Europi i kak j prva pride na red naša držáva. Potüvali bodo prek Tfsta proti Zagrebi Od nas pa v Budapešt, Varšavo i drüge prestolico katoličanskih držav. V Leti lv31 pa mislijo potüvati v Ameriko. Grdo sramotenje. ,,Düševni list" naši evangeličanov je ne mogeo sbtpeti, da se ne bi konči nikelko o-bregno na papo i novo vatikansko državno. Malo več kak štiri kvadrat-ne kilometre meri ta državica, pa že ,,Düševni list" z visikoga Opomina, da njemi pridejo na miseo Zvelíčaro-ve reči: 'Kralestvo moje je ne stoga sveta. Kak, da bi svetomi oči Bog 'žna kelko bilo 'do te siromaške zemle. Glavno je, da je poglavar sv. Cerkve tiéodvisen od nikšega svet-skoga vladara i s tov malov državi-cov je to dosegnjeno. Ka pa, gda je bio najvišiši poglaviiik evangeličanske celkve nesrečni nemški casar Vilmoš, šteroga kepi se ešče'dnesdén svetijo po naši evangeličanski hramaj ka pa te so vam te reči ne prišle na vüsta ? Ne preklinjajl Znamenje najvišiše vrste lüdi je preklinjanje. Gda čüjemo koga preklinjati, Znajmo, da je to človek, na pol živina i se njemi ne priblizavlimo. Strašno grdo je, gda naši delavci posebno evangeličanski javno na cesti za najmenšo reč, brez pravoga vzroka grdo Preklinjajo. Povemo, da je to tüdi kaznivó i či naznanjalo koga, bo zavolo toga kaštigani. — Vse bolečine zob i glave odstrani za gotovo i hitro ,,INKA“. Pri reumatizmi, smicanje prehlajenji, išiasi, bolečina] kosti pomaga ,,INKA“. Eden glažek z natančni navodilom stane 10 Din. Dobi se v Lekarni pri Svetoj Trojici v Dolnjoj Lendavi. Domača politika — Vrhovni Zakonodajni svet šteri zdaj nikak nadomestüje poslance v Belgradi, pripravlja celo vrsto novih zakonov. Te zakone nato ministerski svet s kakšimi spremembami ali po brez sprememb sprime i krao razglasi s kem dobijo zakonsko moč. Med drügimi se pripravla tüdi nova upravna razdelitev naše dršave, štera bo upoštevala kulturne i gospodarske ednote. — Za dve miljard! železnički potrebščin. Ministrstvo za železnice namerava v krátkom naküpiti vnogo novih železničkih lokomotiv, šinj, pragov i drügih potrebščin v vrednosti do dve miljard dinarov. S tem bi bile naše železnice za dugo let kak najbole preskrblene. — Nove pogodbe. Naša držáva je sklenola Prijatelsko i trgovinsko pogodbo z Grčijov, poleg toga se pa vršijo tüdi pogajanja z drügov sosidov Bolgarijov. Gospodarstvo — Kelko mleka majo naše krave? Povprečno 600, mlekarce pa do 2000 litrov. Na Danskom drügih krav ne gojijo, kak samo mlekarce i tam prinese kmetom edna krava povprek 3000 litrov mleka. V Austriji začnejo močno gojiti samo mlekarice tak, da povprečno dá edna krava kmeti 2500 litrov. Ništerne krave pa naravnoč čüde delajo. Edna krava bivšega predsednika austrijskoga dr. Heinischa je dala v leti 1926 s svojim mlekom 491 kil zmočaja. V tej državaj delajo na to, da naravnoč pre-pravlajo slabo f a jto i posebno slabe mlékarice i zapovedavajo gojiti samo hasnovito živino. Je pa v tej državaj tüdi vse puno strani pa mlekarn i se kmetom jako dobro godi čiravno (dajo vse svoje dohodke 'kak na priliko na Danskom, samo od krav. No, mi smo ešče daleč za temi, zato se nam pa tüdi tak dobro godi. Brano na travnike! Vnogi naši lüdje ešče vse premalo nücajo brane za travnike. No, hvala Bogi v tom pogledi -idemo že tüdi na bogše i Vnogi majo že naravnoč posebne travniške brane, nego za silo je dobra tüdi navadna brana za njive. Ka nam napravi delo okopanja. Kak o-kaplemo ograček, krumple, kukorico j kak kopamo gorice, vse v prvoj vrsti zato, da dobi rastlina tüdi proti korenje] potreben zrak i se odstrani ka je škodlivo i preredči, ka je gosto, to delo opravi na travniki brana. Vodi zrak do korenja, izlrga major, šteri travnikom strašno škodi i posebno rad raste na močvirnáfoj zémli i na zemli brez vapna. Brana nadale lepo raztrosi gnoj, če smo v jesen gnojili pa tüdi razredči travo, gde je pregosta. Vlačiti pa moramo na sprotoletje včasi kak se zemla nikelko posüši i malo toplej gračüje. — Zmržnjeno vino. Vnogim je letos vino zmrznolo, ništerni majo ešče zdaj led na njem. Takše vino je najbogše na miri püstiti,'1 dokeč se led sam ne stopi. Potom se pa naj loči od droži i pretoči v drügi lagev, šteroga smo malov žveplafi, da znova motno ne grata. Či tak ravnamo navadno vino ešče bogše [grata zato, ka zgübi nikelko svoje Maline, štere lanska vina itak preveč majo. — Ka bo s setvov ? Gde je mraz setvo močno vničo je dobro celo njivo z hranov z nova povlačiti potom, gda smo na sejo zemlo potrošili čilski soliter (100 kg na ha) i Superfosfat (200 kil na 1 ha). Silje se po tom močno opomore i požene iz ednoga korna vnogo betev. Po vlačenji je dobro vse ešče lepo povalekati. Pošta. Žižek Bl. Ižekovci. Za štiri dinare smo dobili ponüdbo. Če bo prav, včasi nam dajte odgovor. Rolmanko R. Korovci Peneze sprejeli. Hvala. Na ostalo drage vole počakamo. Radgonska kaso. Prosite pismeni odgovor od kase, pa nam ga dopošljite. Ovak nesmo vam mogoči dati odgovora. jančüPič Št. Noršinci. Peneze sprejeli. Hvala. Zavolo dostavlanja Novin se pa fest skregaj v tiskarni. Pa tam tüdi Zahtevaj vse številke, šterih nesi dobo. Jaz sem naznáno, njej tvojo pritožbo. Hujj|£ g, POSÜOVCÍ. Plačali ste i lani i letos vse pošteno. Zato i pošteno morete vse dobiti. Tiskarno opomenoti, naj drži red, 3. i 11. številko odposlali. Borbelj Peter. Križevci. V 12. št. Novin je vse popisano. Vsaki pravi siromak zraven pride, bogatcom pa tak ne trebe nikam iti. Hozjan Janoš. Lendavske Gorici. Hvala na vaših lepih vrsticaj. Spoznamo, da ste bili veren Širiteo. Bog vam bo plačao dobro delo. Pišete, da ste od 27. ne dobili Novin. To pa ne pišete, od šteroga 27. januara ali februara. Dajte nam glas, ka je dopošljemo. Prekosite. Dva sosida. Na policijo so Prignali dva klantoša. Prvoga pitajo: »Gde stanüjete ví ?“ — ,,Nemam stanovanja" pravi. — „Gde pa vi?“ — »Jaz sam pa njegov sosid". Srečna dekle. Dekla pravi gospod! : „Jaz Idem inan slüžit. Z Vašov gospov je ne mogoče biti". Mož: „Vi ste srečni, da lejko odidete. Jaz pa moram duže ostáti!" Cene Penezi. Na ljubljanskoj borzi 1 ‘Amerikanski dolar 56*85 Din. 1 nemška marka Í3'52, 1 francuški frank 2 23 Din, -1 austrijski 'šiling 8 Din, 1 vogrski ípengő 990 Din, 1 Švicarski frank 1096 Din •— Te cene valajo na borzi za vekše šume penez. V bankaj küpüjejo peneze nikelko falej, odavajo se nikelko drakše. Zrnje. Na ljubljanskoj borzi cena za blago v celom vagoni za 100 kil do šterešteč postaje v Sloveniji. Pšenica bačka 295 do 300 Din, kukorica 310 do 315 Din, ječmen 330 do 332 Din, oves 295 do 295 Din. Belice. Belic je ešče izdak premalo na placi, cene so pa že močno spadnole. Küpüjejo se po 1 Din do 1.25 Din. v mesti 1.50. Din. Živina v Maribori: Biki 7.75 do 8 Din, krave debele 7 do 8 Din, plemenske 5 do 6 Din, za klobase 4 do 5 Din. Teoci 10 do 12 Din. Vino na ptüjskom vinskom senji so mela vina ceno. 5 do 7 Din, kvalifativna pa po 9 do 12 Din liter. V Slüžbo se včasi sprejme eden gulaš. Plača po dogovori. — Vse drügo se zve na grofiji v Polancih pri Krajni. Trije novi rušt! za hižo, hrastovi foslni edni novi hlevi se fal odájo. Titan Janez, Krog. Konjske opreme od navadne do najfinejše, dežne ponjave za konje in vozove, v vsaki velikosti nudi IVAN KRAVOS, MARIBOR, Aleksandrova 13. Pozor! PolsRim delavcom na znanje Čast mi je naznaniti, da se mi je za državno imanje »Belje" za vse drüge marofe potrebno število delavcov napunilo. Deloma samo za marof Kneževo se jih sprejme ešče do 100. Delavci, ki bi Šteli ta iti, se naj do 3. aprila pri razglašenih mojih gazdaj i pri podgazdaj pogodijo, ki pa ta ne namenijo iti, se pa naj zobston ne trüdijo i ne trošijo, ar se na drüge marofe več ne sprejmejo. Kak se s toga vidi, je zadosta pobita ta neresničnna vest, da se delavci majo čas na »Belje" pogoditi ešče te, gda de se njim trbelo samo na kola nakladati. Vsem pogojenim delavcom pa bo pravočasno naznanjeno, gda i gde bo obdržani zdravniški pregled i gda de njim trbelo iti z doma. Pridejo pa le naj samo tisti, šteri so se po Predpisi od mene izdane i od Oblasti odobrene pogodbe pogodili. Gašpar Josip v Prosečkoj vesi Lepo posestvo 5 minut od farne cerkve, obstoji iz vinograda, sadonosnika in Njiv (5 oralov), lepega zidanega poslopja, ki je dobro za obrt in trgovino in drugih poslopij, vse poleg okrajne ceste, pol ure od kopališča Slatina Radenci je na prodaj. Vpraša se pri lastnici MARIJI SORJAN v Kapeli h. št. 55, pošta in železnička postaja Slatina Radenci. Original Francoza EIMlli VERMOREL je najbogša Šprickajce na sveti. Generalno zastopstvo: BARZEL O. D. SUBOTICI! Iščite ceniki Dobi se povsod. Küpci biciklov! Prle kak si bicikl küpife, Poglednite skladišče pri trg. WEISSENSTERN v D. Lendavi. — Sledeče marke so v skladišči po najfalejšoj dnevnoj ceni: Haffeii. Admiral, nesta, Dürkop, Btlos, [jemali, Opet, DF,fl. Nove, Ideal, F. N.-brez hrano, Puch, male Singer mašine od 7D0 Din gori. 4. NOVINE 31. marca 1929. Kmečka posojilnica v Bogojini registrovana zadruga z neomejenov zavezov Sprejema hranilne vloge pp 8% vezane po 8 1/2% Daje posojila pod najugodnejšiini pogoji. Svoji k svojim! IVAN ŠEGA, M. Sobota prek židovske cerkvi gospodarske, obrtne in indnstrijshe mašine i potrebščine. Lokomobil bencin, gasmotor -elektromotor - transmisije - žage - kugellerje-gonilni jermeni, la. cilindersko, auto olje i masti itd. MLINSKE POTREBŠČINE, valeki i vsi deli, koperej trijeri, kamni, svila, gurte, peharčki, aufzug železje za cilinder, potače itd. GOSPODARSKI MASINI. mlatilnice, Sejalni mašini, plügi, Sadni í gozdni mlini, preše, sečkari, reporeznice, pumpe, vetrenjače, vage itd. MALI OGLASI INSERIRAJTE V "NOVINE" Vsakovrstne surove in svinjske kože küpüje po najvišji dnevni ceni FRANC TRAUTMANN Murska Sobota Cerkvena ul. 191. Čevlari pazite ! Začno sam tržiti tüdi z usnjom (ledrom) vabita Vas, da si poglednete moje blago i moje cene. VINKO KLEPEC Beltinci Ste že prišli, ali samo Ščete priti Iz Amerike ! Preskrbi!« vam za küpiti velka ali mala imanja, mline i vse drügo ka želete. Delam brezplačno hiža k imanji pa príde navadno kšenki. Slivar Ljutomer Jugoslavija. Vsakši kaj najde Kovački za potovanje, torbice iz usnja, lističe, denarnice, gamaže, nahrbtniki v veliki izbira in po naj-nižji ceni pri IVAN KRÁVOS, MARIBOR, Aleksandrova 13. Dva inaša (Vajenca) močnejšiva od dobri staršov Sprejmem za mizarsko obrt. Ivan Režonja, mizarski mojster, Gaberje p. D. Lendava. Trgovina z mešanim blagom na jako prometnom kraji se oda z inventarom vred in celov zalogov blaga v Murskosobočke™ okraji. — Naslov se dobi v uredništvi Novin. la gonilne jermene za mline, žage in tovarne v vsaki širini dobavlja in ima v zalogi po najnižji dnevni tem IVAN KRAVOS, Maribor, Aleksandrova 13. Kelko bi si trplenja, časa i brige prišparala če bi znali kak malo penez trbe za to, da si naküpite dosta toga ka vam vsakši den prinaša vnogo haska i veselja. Vsakši den nastanejo nove ü delite iznajdbe vsej vrst predmetov za dnevne potrebščine. Trbe samo da ednok pregledate veliki ilustrovani modni cenik svetovne razpošilalnice, H. SUTTNER Ljubljana, št. 945. i začüdite se, kelko je predmetov, šteri so tüdi Vam potrebni, pa jih niti ne poznate. Poleg toga najdete v tom ceniki velki izbor odevke, hižni i toaletni predmetov i Potreb, za vsakšo priliko. Cenik dobite brezplačno če pošlete ešče dnes svoj, atres na tvrdko H. SUTTNER. Semena vsake vrste deteljna, travnata, Vrtnarska in cvetlična najboljše kakovosti priporoča H. Berdajs, Maribor Ustanovljeno 1869 Telefon 351 PONJAVE za mlatilnice, vozove, konje za fal peneze. — Muštri so na upogled. - Ivan Šega, Mur. Sobota Küpüjem v dobrom : stanji že nücane : žakle Pavel Gašperšič, Puconci oblastveno izküšenj tesarski mojster, prevzema vsako-rstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zyonike, razna tla, stopnice (stube) ledenice. verande, ograje, itd. Gradba lesenih ^: mostov, jezov in mlinov. : Načrte in proračune napravlja po najnižjih cenah. Trgovina stavbenoga lesa, desk, lat, apna, cementa. Solidna postrežba. Že 32 let v slüžbi betežnih i zdravih stoji Fellerov pravi milodišeéi Elsafluid. Odznotra nikelko kaplic na cukri lejša bolečine i dobro dene. Dobiva se po apotekaj kantica za 6 Din, dvojni glažek za 9 Din ali velka specialna kantica 26 Din. Po pošti konči eden pakec, stári ma 9 pokusnih ali 6 dvojni ali 2 specialni kanti 62 Din. Šest takši pakov samo 250 Din vse že s poštninov i pakivanjom pri EUGEN V. FELLER lekarnar STUBICA DONJA Central 146 — Hrvatska. Či pa ščete meti tüdi kaj dobroga za Vašo prebavo, naročite obednim Fellerove dobro delajoče Elsa pirule. 6 škatlic 12 Din za melo (ne lühnjastB) po najDišoj dnevnoj ceni v vsakoj množini Messinger, pri Jožef Bejek, Mur. Sobota Nova ulica Štev. 5. Za TISKARNO PANONIJO r. z. z o. z. v Murski Soboti LUDVIK NORČIČ. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC BAJLEC. Za betežnoga je Fellerov Elsa flud zaneslivo hižno sredstvo i kosmetikum za čvtišanje bolela, šteroga de-ovanje hvali neštete zahvalnic tüdi iz višiši krogov i iz dnešnji krajov pri ostri bolečina] v lici i celom teli, pri trganji v členkaj, pri bolečin^ zob glave, za ribanje pri rev-matični bolečina], kak obveze pri nesreča] i pri Vnogi drügi prilikaj, gde je hitra pomoč potrebna. Za Zdravoga zaneslivo obrambne sredstvo proti prekmer-noj občütüvosti za hladen zrak ,,a jéčanje mišic i Živcov za čr-stvitev zmenšana moči, kak de-sinfekcijsko sred stvo za roke, lice, gobe, vüsta i dihala kak Obramba od prehladi nášast, gri-pe pri grgranji proti kaši!, zamuknjenosti i tak naprej! Za nego glave kak dodatek dnevnoj vodi a pranje itd: o-