Štev. 17. O LJubljani,«sredo, dne 11. lanccrlo 1908. leto xxxui. Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26-— 13 pol leta „ „ 13'— za tetrt leta „ „ 6-50 13 en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: za celo leto naprej K 22 40 ia pot leta „ „ 11-70 za četrt leta „ „ 5 60 1-90 za c n mesec Za ooSllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne $tev. 10 h. Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... II „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta S 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, iivzemli nedetje in praznike, ob pol 6. url popoldne. Uredništvo J« v KopHarjevJh «llcah 5t. 2 (vhod čez ____dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi Sf ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona J te v. 74. UDraVniŠtVC ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — - Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. Upravnlškega telefona štev. 188. Rsuchou progi«. Tudi Srbi so nastopili z vso ogorčenostjo proti Rauchovemu programu. Ban je izjavil, da naj vprašanje železniške pragmatike reši regnikoiarna deputacija, dotlej naj pa ostane status quo, to se pravi: mažarski službeni jezik. Druga velika pridobitev, ki jo je dai Hrvatom, je ta, da smejo naklade sklepati na državne davke. Kakor Hrvatje so tudi Srbi ogorčeni nad frivolnostjo, s katero jim novi ban priporoča te »pridobitve«. »To je imperti-nenca, da si večje ni mogoče misliti,« piše »Srbobran«. Ker ni misliti na to, da bi regnikoiarna deputacija prišla v dogled-nem času do tega, da uzakoni pravico hrvaškega jezika, je Rauchova obljuba isto, kot bi se za vedno priznal mažarski službeni jezik. In pravica, nalagati naklade? To pravico ima vsaka avstrijska provincija in občina, in ravno če se privoli v to ponižanje, bi se sankcionirala popolna odvisnost Hrvaške od Ogrske. Bilo bi razmerje med Zagrebom in Budimpešto, kakor je med Ljubljano in Dunajem. Sen o hrvaškem kraljestvu bi bil za vedno iz-sanjan. Mažari vedo, kaj delajo. Oni ponujajo Hrvatski pravico do naklad in posojil zato, da bi ubili njeno finančno samostojnost. Še več, oni hočejo s tem onemogočiti vsako povoljno finančno pogodbo med Hrvatsko in Ogrsko. Kajti kadarkoli bi se Hrvatska pritožila, da od njenih davkov premalo pride nazaj v deželo, ampak da se porabi preveč za Mažarsko, tedaj bi odgovorili gospodje v Budimpešti: »Nu, saj imate pravico, da si sami zvišate dohodke z nakladami in da se zadolžite, če vam treba.« Hrvatska bi bila torej po Rauchovem programu šc na slabšem nego je sedaj. Zato pa Raucli sam vidi, da ne more ž njim iti nihče, nego brezznačajni štre-ber ali pa kdor je prisiljen. Železna roka je potrebna, kjer se s pametjo in poštenostjo ne d& izhajati. Pa železo se lahko zlomi in železna roka tudi. Bo! i« žitaje. Plantanova kandidatura. V Novem mestu niso nič kaj navdušeni za I^lantana. »Aii discipliniranega notarja naj zopet volimo?« pravijo uradniki, obrtniki in trgovci pa se tudi vprašujejo, kaj jim je od notarja Plantana tako dobrega pričakovati, da ga naj motijo v njegovem ljubljanskem miru in pošljejo v deželni zbor, ko je za državni zbor že tako imenitno pogorel. Sladovič ali Jutraš bi bila z liberalnega stališča boljša kandidata. Pa tu ima besedo profesor Reisner, ki hoče reševati »inteligenco«. Domačin ne more rešiti dolenjske inteligence, zato je treba seči v Ljubljano po discipliniranega notarja. 1'rofesor Reisner je naslikal volivcem črno pošast klerikalizma in jih rotil, da bo vsa inteligenca pokončana, če zmagajo »Ritnci«. Pa ta strah je čuden ravno od strani prof. Reisnerja, ki je brez mature bil sprejet v semenišče, kjer so mu dali zastonj hrano in stanovanje, da je naredil maturo in šel lahko na univerzo. Brez »Rimcev« torej profesor Reisner ne bi bil nikdar dosegel visoke svoje »inteligence«. Zato pa se naj lepo potolaži in naj bo prepričan, da možje S. L. S. bolje skrbe in delajo za inteligenco, kakor pa gospoda Reisner in Plantan, ki sta sicer čisto častivredna moža, pa ravno glede politike in inteligence nista kompetentna. — Tudi v Metliki in Črnomlju ni nobenega navdušenja za Plantana. Še se spominjajo Metličani in Crnomaljci, kako je bilo s Plantanovimi železniškimi koncesijami in kako se je cela liberalna stranka temeljito osmešila s svojim nespametnim nastopanjem v vprašanju belokranjske železnice. Tej stranki izkazati zaupanje more samo tako zagrizeni liberalec, ki je slep in gluh za vse interese svojega kraja. Ali naj bodo dolenjska mesta res zadnje zatečišče liberalizma, ki se ga povsod ljudje že otre-sajo? Naj bi odločil tu ozir na pravo korist dolenjskih mest! Za mesto Idrija je socialnodemokratični kandidat sodrug — Etbin Kristan iz Ljubljane. Na delo za Terglava! Jutri se vrši dopolnilna dcželnozbor-ska volitev za štajerski deželni zbor za mandat celjskega, Vranskega, gorenje-grajskega, šmarskega, konjiškega in laškega volivnega okraja. Kandidat »Slov. kmečke zveze« je Alojzij Terglav, kmet v Št. j3etru v Savinjski dolini. Poživljamo vse somišljenike v teh okrajih, da nastopijo z vso odločnostjo za kandidata Terglava. Vsak naj stori svojo dolžnost! Izvrševalni odbor »Slovenske Ljudske Stranke« na Goriškem je imel svojo sejo včeraj dopoldne. Posvetovalo se je o deželnozborskih kandidatih. Pri seji so bile po svojih odposlancih zastopane *Kmečke zveze« ter politični društvi v Bovcu in Kobaridu. Zmaga Ljudske Stranke u Dekanih (Dopis iz Istre.) V Dekanih so bili pri občinskih volitvah poraženi zaščitniki »Edinosti«. Zmagala je Ljud. Stranka v vseh treh razredih. Ali smo se veselili, ko je bivši občinski tajnik Klemenčič, ki ga je hotel Šiško-vič uničiti, imel zadoščenje, da je na trgu v Dekanih v imenu županovem proglasil izid volitev. Med izvoljenimi niti enega Šiško-vičijanca. Veselje, ki je sledilo, je nepopisno. Devetdesetletni starci so izjavljali, da takega še niso videli v Dekanih, dopisnik vaš, ki ima že tudi precej let na hrbtu, lahko potrdi, da tudi on še takega neprisiljenega, splošnega radovanja ni doživel. Ob dveh v soboto popoldne je prikorakala godba zvestih sobojevnikov I^ižan-cev z razvitimi zastavami, v vasi se jim je pridružilo nekaj domačih godcev. Najprej so šli pred županovo hišo, za njimi naraščajoče občinstvo, stari in mladi, obeh spolov. Godba dovršena, sami narodni, veseli komadi, vmes petje, ki se je razlegalo ši-rom občine, in navdušeni govori v zahvalo generalnemu štabu, ki je izvrstno sestavil bojni načrt, poizvedovalni službi, ki je prekrasno funkcionirala, in vojakom-volivcem. Od župana na trg pred konsumno društvo! Tudi tu pogoščenje, godba, petje, govori in ples kot izraz čistega veselja, saj so plesali 80-letni starčki z mladenkami, in si brisali oči, polne solza radosti. Potem po vrsti dalje, v druge krčme. Nazadnje v privatne hiše, k gg. Fortuni, Picigi, Graziani, Mateju Picigi itd. Najbolj je vašega poročevalca ganilo, da edini Italijan v občini italijanski podanik povrh g. Graziani, nikakor ni pustil vesele množice mimo svoje hiše, ne da bi jo pogostil. Ob mraku so Dekanci spremili Rižansko godbo do meje katastralne občine. Sedaj so pa začeli po vseh gričih pokati topiči in puške. In kresovi so plapolali v jasno zimsko noč, nemo govoreč: Mane, tekel, fares! Ne poročal bi vam tako obširno, a je ta izid volitev v Dekanih načelno važen. Premagani so nasprotniki, ki narodno niso zanesljivi, saj je bil njih general' svoj čas kompromisni kandidat italijanske stranke za deželni zbor. Kljub temu ga je izborno informirana »Edinost« pustila v sebi blatiti pošteno dosedanjo upravo. Zmagala pa je Ljudska Stranka, ki ne pozna odvisnosti od vlade ali deželnega odbora, stranka neodvisnih, jeklenih mož, ne kakor jih vzgajajo sedanji liberalni demagogi, ampak kakor jih je vzgojil naš častni Ivan Benko, sošolec nepozabnega Simona Gregorčiča, ki je pred 35 leti oral v Dekanih ledino narodne osamosvoje in je prišel 18. t. m. volit in se prepričat o lepih sadovih svojega delovanja. Zmagala je stranka, ki jc dala občini prvi slovenski otroški vrtec, prvo vaško razsvetljavo, ki skrbi za ceste in vodovode, stranka, s katero volijo, ne sicer liberalni učitelji, pač pa častita duhovščina. Bog živi slovensko občino dekansko in vrli njen odbor! Iredentoustoo Gabrlela Onnunzfo. Italijanski pesnik in dramatik Gabriele d'Annunzio je zdaj postal osredje politične polemike med Italijo in dunajskim časopisjem. V svoji novi drami »La Nave« govori namreč pesnik o »zelo grenkem jadranskem morju« in o njega odrešitvi. Igra jc skozinskozi iridentistično tenden-čno delo, čeprav je tendenca lepo v tek dejanja vpletena. Dunajsko časopisje se je ogrelo v prvi vrsti zaradi tega, ker je kralj Viktor Emanuel igri dvakrat prisostvoval in ker so tia banketu v čast pesniku padle nekatere po iridentovstvu dišeče besede. Bodisi temu kakor hoče, vnela se jc iridentovska debata pro in contra. Oficiozna »Tribuna« očita avstrij-[ sketnu časopisju malenkost, ker se zaga- LISTEK. Dllamanti Kralja Salomona. Angleški spisal Rider Haggard. posl. J. M. (Dalje.) Potem sem mu povedal, da ubijem s pomočjo čarovnije njega in njegove ljudi, ako pogrešim le eno teh stvari, kadar se povrnemo; in ako bi mi umrli ter bi on poskusil ukrasti te stvari, bi prišli ter ga strašili, naredili bi njegovo živino divjo in njeno mleko kislo, dokler ne bi bil sit življenja, ter bi naredili, da bi prišli vragi iz pušk ter govorili z njim tako, kakor bi rnu ne bilo všeč, sploh sem mu živo naslikal vse posledice. Nato je prisegel, da bo pazil nanje, kakor da bi bile duh njegovega očeta. Stari Kafer je bil zelo praznoveren in velik lopov. Na ta način smo se oprostili vseh nepotrebnih stvari. Sir Henry, Good, jaz, Umbopa in Hotentot Ventvogel smo se pripravili na pot. Bilo je le najpotrebnejše, kar smo vzeli seboj, vendar nismo mogli pri najboljši volji zmanjšati tovoia, tako da jc prišlo skoro štirideset funtov na vsa-cega. Vzeli pa smo seboj; Tri repetirke in streljiva za dvesto nabojev; dve uinchesterski repejtirki za Umbopo iu Ventvogelna s streljivom za dvesto nabojev; pet Cochranovih steklenic za vodo, katerih vsaka je držala dva in pol litra; pet odej; petindvajset funtov biltonga, to je na solticu posušene divjačine; deset funtov najboljših mešanih biserov za darila; zbirko zdravil, vštevši trideset gramov kinina in dvoje, troje komadov zdravniškega orodja; nože, nekoliko raznoterostij, kakor kompas, vžigalice, žepno sito, tobak, majhno lopato, steklenico žganja in obleko, ki smo jo imeli na sebi. To je bila naša oprava, zeio skromna za tako pot, vendar nismo mogli nositi šc več. Breme je bilo že itak preveliko za človeka, ki hodi preko pekoče puščave, kajti vsak funt jc v takem slučaju dvakrat težji. In če tudi smo na vse mogoče načine poskušali, nismo mogli zmanjšati teže. Ničesar nismo imeli seboj, kar ni bilo neobhodno potrebno. Z veliko težavo in z obljubo, da podarim vsakomur dober lovsk nož, se mi je posrečilo pregovoriti tri domačine i/, sela, da so nas spremljali do prve postaje, dvajset milj daleč, in nesli vsak po en vrč s štirimi litri vode. Moj namen je bil omogočiti, da bi po prvi nočni hoji zopet napolnili naše steklenice, kajti sklenili smo odriniti ob večernem hladu. Povedal sem tem domačinom, da gremo streljat noje, katerih je bilo v puščavi zelo mnogo. Zmajevali so z ramami in dejali, da smo blazni in poginemo od žeje, kar se je zdelo zelo verjetno, kakor moram priznati: ker so pa želeli dobiti nože, ki so bili tukaj nepoznano bogastvo, so bili pripravljeni iti / nami, sploh pa so morebiti prišli do prepričanja, da jc navsezadnje njim vseeno, ako bi se mi ponesrečili. Ves naslednji dan smo počivali in spali in ob solnčnem zahodu dobro večerjali sveže meso in čaj. Nato srno dovršili konečne priprave, legli na zemljo ter čakali, da izide mesec. Naposled se je okolu devete ure prikazal v vsem svojem svitu in razlival je svojo srebrno svetlobo preko divje dežele in razširjal pred nami čaroben svit čez prostrano valovito puščavo, ki se je videla tako veličastna in mirna in tuja, kakor z zvezdami posuto nebo nad nami. Vstali smo in v nekoliko minutah srno bili pripravljeni, vendar smo se šc nekaj obotavljali, kajti človeška narava ni hitra pred važnim korakom. Umbopa je z asegajem v roki in puško čez ramo stal nekoliko korakov pred nami in napeto gledal preko puščave; trije najeti domačini z vrči vode in Ventvogel so stali v majhni gruči zadaj. »Gospodje,' je rekel Sir Henry s svojim nizkim in globokim glasom, »namenjeni smo na tako čudno pot. kakor jo sploh morejo nastopiti ljudje na tem svetu. Zelo dvomljivo je. ako pridemo do konca. Toda mi smo trije možje, ki bomo skupno prenašali dobro in slabo do zadnjega dihljeja. In sedaj, predno se podamo na pot, molimo za trenutek k Onemu, ki vodi pota človeška in ki je že oduekdaj določil našo pot, da naj vodi naše korake, kakor jc njegova volja.« in vzel jc klobuk z glave in za nekoliko trenutkov s svojimi rokami zakril svoj obraz, in Good in jaz sva storila ravno tako. Ne rečem ravno, da sem posebno pobožen človek; malo je takih lovcev, in kar se tiče Sir Henryja, ga nisem nikdar prej slišal tako govoriti in odslej samo enkrat, akoravno mislim, da je v dnu svojega srca veren. 1'udi Good je pobožen, akoravno rad prisega. In jaz mislim, da izvzemši morebiti eno priliko nisem nikdar v svojem življenju bolj goreče molil, kakor v tem trenutku, in čutil sem se res nekoliko olajšanega. Naša bodočnost je bila popolnoma neznana, in po mojem mnenju, neznano in strašno pripelje človeka bližje k njegovemu Stvarniku. >lu sedaj,« je rekel Sir Henry, »naprej.« In odrinili smo. Ničesar drugega nismo imeli, kar bi nam kazalo pot, kakor daljne gore in pa zemljevid starega .lose da Silvestra, ki je nja v besede pesnika in v govore pri ban- I ketu animiranih književnikov, nc omenja pa, da je bil pri banketu navzoč italijanski naučili minister Rava, pač pa opozarja na govor grofa Montecuccoli v Reki, ki je govoril o ofenzivnih nalogah avstrijske mornarice. Ce se Italijani zaradi teh besed ne razburjajo — izvaja »Tribuna«, — naj bi se tudi Avstrijci zaradi d'Annunzijevega »grenkega jadranskega morja« ne. Trezni in zmerni »Corriere della Sera« priporoča avstrijskemu časopisju, naj ne trobi zaradi pesniške prispodobe alarma, ker bi vendar v Avstriji morali vedeti, da v Italiji nima nihče interesa Avstrijo izzivati. Na drugi strani pa graja »C. d. S.« d'Annunzija in njegove oprode, ki se širokoustijo, kako bodo jadransko morje odrešili, ne povedo pa, kako bi Italija zamogla doseči avstrijski vojaški proračun, ki je za 200 milijonov višji od italijanskega. Zelo in lepo odkritosrčna je turinska »Gazzetta del Popolo«. Pravi, da je Italija zelo nerada v trozvezi, da pa mora zdaj delati kljub temu nato, da Avstrijo prepriča o svoji miroljubnosti. Stvar je namreč ta, da Angleška Italije ne bo podpirala, ako bi slednja hotela trozvezo razdreti, na drugi strani pa se Avstrija, podpihovana od Nemčije, mogočno 'oborožuje, tako da Italija ne pride z njo na kraj. Italija naj se i oborožuje, dotlej pa naj se opuščajo iri-dentovske provokacije. »Popolo Romano« razlaga d'Annun-zijevo frazo takole: Kakor znano, so d'An-nunzija svojčas izvolili v Castellamaru na Jadranskem morju za poslanca v parlament. Pri prihodnjih volitvah pa so ga sijajno pustili propasti, ker se pesnik v parlamentu nikoli ni prikazal. Zaradi te parlamentarne blamaže imenuje d'Annunzio jadransko morje »zelo grenko«. Se non e vero, č ben trovato----- AVSTRO - OGRSKA. Minister grof Zich.v. Ministra grofa Zichyja je zaslišal cesar v avdijenci. Poročal je o političnem položaju. Srednješolska enketa. Včeraj je otvoril naučili minister dr. Marchet srednješolsko etiketo. Minist. Marchet naglaša: Sedanji učni načrti niso zastareli. Kljub temu je pa potrebna revizija glede na izkušnje in pa z ozirom na napredek Vede. Potrebno je olajšanje in moderniziranje. Važno je vprašanje o prestopu realcev na vseučilišče. Javnost se peča z vprašanjem, da naj ostaneta preosnovani gimnazij in realka, a da se ustanovi še eden ali več gimnazijskih tipusov. Naučna uprava se je pečala z vprašanjem in čaka radovedno na enketno izjavo. Ce se ustanovi nov gimnazijski tipus, se mora omogočiti obiskovalcem vstop na vseučilišča, dasi se ne bo poučevala grščina. Brezuspešne bodo pa ostale vse izpremembe, če ne bo učiteljstvo popolnoma na svojem mestu. Naučna uprava se zato peča že zdaj s poglobitvijo znanstvene in pedagoške izobrazbe učiteljstva. Po ministrovem govoru sledi razprava, ki se predvsem ozira na sledeča vprašanja: 1. Zakaj je potrebno, da se reformirajo naše sredme šole? 2. Jeli mogoče ustanoviti nove srednješolske tipe? ,3 Jeli mogoča reforma srednjih šol v sedanji obliki? Sekčni načelnik pl. Pidoll želi, da naj se klasični pouk prične v višjih srednješolskih razredih. Za ministra Gessrnanna skicira vladni svetnik dr. Sclnviealana, kako da si misli po ministru nasvetovani srednješolski tipus. Gospa Marijana Ha-nuseh želi ožji stik med šolo in rodbino. Enketa se nadaljuje popoldne. Nezaupnica poslancu Seidlu. Na volivnem shodu v Johannesthalu (Šlezija) so zborovalci soglasno izrekli nemškemu agrarnemu poslancu Seidlu nezaupnico. Ogrsko hrvaški državni zbor. Ogrsko hrvaški državni zbor je nadaljeval 21. t. m. razpravo o vojaških novincih. Predsednik ukori poslan. Nagyja. ker je zaklical, da ljudožrci na Fiaži otokih lepše postopajo z ljudmi, kakor avstrijska vojna uprava. Z dnevnega reda se odstavi na Szentivanyjev predlog o lokalni železnici Požun-deželna meja. Revizija poslovnika v ogrskem državnem zboru. O poslovnikovi reviziji jc bila pri Wekerlu 21. t. m. popoldne konferenca o poslovnikovi izpremeinbi. Košutovci so naznanili Wekerlu, da naj veljajo Justhovi predlogi o poslovnikovi izpremembi le za volivno preosnovo, za proračun in o predlogih glede na notranje reforme. Ce to obvelja, zahtevajo, da naj se preloži volivna preosnova in pa novi poslovnik. Konferenco vodi Justli, ki naznani, da se Geza Polonyi in Hentlialcr ne udeležita posvetovanja. Na vprašanje Farkashazy-ja, če se predlože zbornici lo soglasno odobrene poslovnikove izpremembe, izjavi Justh, da se bo o tem sklepalo ob koncu konference. Banffy pravi, da sc je kot zbornični in kot ministrski predsednik pečal s tako poslovnikovo preosnovo, ki bi onemogočila tehnično obstrukcijo. Načrt je zdelal grof Andrassy . Sedanjemu načrtu ne pritrjuje. Minister Andrassy: Poslovnik je izredno slab. Praktično se jc dokazalo, da lahko peščica ljudi onemogoči zbornično delovanje. Obstrukcija je dokazala, da če je večina še tako močna, nima moči, da reši spored. Posvetovanje ie bilo burno osobito ko jc zaklical dissi-dent Farkashazy: »Konferenca je komedija.« Celo ministri, rned njimi grof Zichy, so klicali, da naj prekliče. Šele Wekerle je pomiril razburjene duhove. Konferenca je trajala do % na osmo uro zvečer. Hrvati sc konference niso udeležili. Iz Za-"* greba so brzojavili Justini, da se konference nc udeleže in da nastopijo v zbornici proti nameravani poslovnikovi pre-osnovi. Tudi zastopniki narodnosti bodo nasprotovali poslovnikovi izpremembi. VOJAŠKE ZADEVE. Povišanje častniških plač. Krščansko socialno časopisje objavlja ostre članke proti Mažarom, ki zavirajo vprašanje o povišanju častniških plač. »Reichspost« pravi, da se Wekerle igra z vojnim ministrom. »Vaterland« pa upa', da avstrijska delegacija pokaže vojni upravi pravo pot v tem vprašanju. S povišanjem častniških plač sc peča tudi časopisje drugih avstrijskih strank. Dveletna vojaška službena doba. Vojno ministrstvo je dovršilo pri-pravljavna dela o dveletni vojaški službeni dobi. Sporazumeti se morajo še z Ogrsko. Obširno poročilo naglaša, da mo- bil pa zelo nezanesljiv, ako sc upošteva, da ga je narisal umirajoč in pol blazen človek na koscu platna pred tri sto leti. Četudi pa je bil tako pomanjkljiv, je vseeno bilo vse naše upanje na uspeh odvisno od njega. Ako bi se nam ne posrečilo najti one mlakuže slabe vode, kakor jo je stari Don zaznamoval, da leži sredi puščave, kakih šestdeset milj od našega izhodišča, smo morali žalostno umreti žeje. In meni se jc zdelo skoro popolnoma nemogoče, da bi jo mogli najti v tem velikem morju peska in grmičevja, in tudi ako je stari da Silvestra prav zaznamoval, kaj je moglo preprečiti, da sc ne bi tekom časa posušila ali napolnila s peskom? Korakali smo dalje skozi noč in pesek kakor sence. Grmičevje nam je segalo do kolen ter nas oviralo, pesek pa je prišel v naše veldtschoone in Goodove lovske škornje, tako da smo se morali skoro vsako miljo ustaviti in jih izprazniti; vendar jc bila noč še vedno lepo hladna, ako-ravno je bilo ozračje težko in soparno, in napredovali smo dobro. Bilo je zelo tiho in samotno tukaj v puščavi. Good je občutil to in začel žvižgati neko pesem; toda glasila se je tako žalostno v tem prostranem prostoru, da je kmalu prenehal. Malo pozneje se je pripetil dogodek, ki je povzročil, da smo se na vse grlo smejali, četudi nam jc kri zastajala v žilah. Good, ki je nosil kompas, katerega je kot mornar se- veda popolnoma razumel, je hodil prvi, ostali pa smo v dolgi vrsti korakali za njim, ko smo naenkrat začuli nek vzklik in je on izginil izpred naših oči. V hipu se je vzdignil okoli nas zelo nenavaden vrišč, brskanje, ječanje, divji glasovi urnih nog. V majhni svetlobi smo mogli le slabo razločiti bežeče postave, ki so bile na pol zakrite v oblakih peska. Domačini so vrgli svoje breme na tla in hoteli bežati, ker so se pa spomnili, da ni bilo nikamor mogoče, vrgli so se na zemljo in tulili, kakor sam zlodej. Sir Henry in jaz sva osupnjena obstala, in naša osupnjenost sc ni zmanjšala, ko smo zagledali Gooda, ki je drvel oči-vidno na nekem konju proti goram in vpil, kakor da bi bil zblaznel. Hipno je dvignil kvišku svoje roke in slišali smo, kako jc z zamolklim hruščcin zopet padel na zemljo. Tedaj sem šele videl, kaj se je zgodilo; naleteli smo naravnost na čredo spečih kvag, in na eno izmed njih je Good padel; žival je seveda planila kvišku in oddirjala z njim. Zaklical sem ostalim, da je vse v redu ter tekel k Goodu v velikem strahu, če sc je kaj poškodoval, vendar sem ga v svojo veliko tolažbo našel sedečega v pesku, s svojim rnonokljein še vedno na svojem mestu; bil jc nekoliko pretresen in začuden, vendar nikjer poškodovan. — (Dalje prihodnjič.) ra ostati armada krepka in da je zato potrebno, da se poviša število vojaških novincev. Ustanoviti se pa mora tudi zbor podčastnikov po poklicu. Pri izvežbanju vojakov bodo morali paziti na praktično izvežbanje. Vojaki drugega letnika bodo morali biti spomladi že tako izurjeni, kakor so zdaj vojaki, ki služijo tretje leto. HRVAŠKA. Poslanec Zagorac poživlja v odprtem pismu na uvodnem mestu v »Hrvatski« bana Raucha, naj dokaže svoja namiga-vanja, da zasleduje hrvaško-srbska koalicija protidinastiške cilje. Ako Rauch to dokaže, se bo hrvaška stranka prava proti takim težnjam bojevala, če ne dokaže, sam ve, kaj mu je v takem slučaju storiti. Vladne »Narodne Novine« so bivšega podbana dr. Nikoliča obtožile, da je iz-početka v Budimpešti ustmeno privolil v načrt železniške pragmatike, pozneje pa pismeno proti nji protestiral. Nikolič to dementira, «N. N.« pa svojo vest vzdržujejo, ker je baje iz čisto zanesljivega vira. POD VARSTVOM OROŽNIKOV IN POLICIJE. Iz Zagreba poročajo od 18. t. ines.: Stanovanja velikega župana Gavraniča in podbana Czernkovicha straži ponoči orož-ništvo in policija, razun tega je v zgradbi okrajnega sodišča, nasproti stanovanju Czernkovicha, stalno nameščeno orožni-štvo. Tudi v okolici Rauchovega stanovanja so nameščeni orožniki in policija. Sedaj je v Zagrebu 107 orožnikov. GROF THUN AVSTRIJSKI POSLANIK V BEROLINll. Poročevalec »Agramer Tagblatta« poroča iz informiranega vira, da ima obisk bivšega ministrskega predsednika grofa Tinina v Berolinu vkljub oficioznim dementijem velik pomen. Sedanji avstro-ogrski poslanik v Berolinu, grof Szoge-nyi-Marich nc uživa namreč več zaupanja avstrijske vlade in krone, ker sc je preveč zavzemal za Mažare in za prusko proti-poljsko politiko. Sicer pa je tudi žc prestar. Poljski politiki so delali marljivo proti njemu. Pri izganjanju Cehov in Hrvatov iz Nemčije ni grof Szogenyi niti z mazincem mignil, ampak bil popolnoma pasiven. Zato se v kratkem pričakuje njegov odstop. Grof Thun, ki postane njegov naslednik, uživa seveda tudi v slovanskih krogih veliko zaupanje. ZA ŽUPNIKA HLINKO. Apostolski stolici je vposlala češka duhovščina spomenico zaradi slovaškega mučenika Hlinko. Podpisalo jo je 800 rno-ravskih duhovnikov, med njimi državni poslanci Schillinger, Tvarusek, Stojan, Valoušek in drugi. ODBIT SVOBODOMISELNI NAPAD V TURINU. Po zgledu rimskega judovskega župa-ua Nathana so predlagali socialni demokrati v turinskem občinskem svetu, da naj odpravijo krščanski nauk iz ljudskih šol. Predlog je pa bil odklonjen. Med 39 občinskimi svetniki je glasovalo za krščanski nauk 46 občinskih svetnikov, proti 12 in 1 (jud) je oddal prazno glasovnico. ODPRTO PISMO NANCYSKEGA ŠKOFA TIJRINAZA CLEMENCEAU-U. Nancyski škof Turinaz objavlja odprto pismo Clemencau-u, v katerem pravi: Govori se, da obstoja dvoje Francij, ki sc nc moreta združiti in izmed katerih se mora ena potlačiti, da dobi druga varnost in mir. Res je, da obstojata dvoje Francij: Francija zanikanja, sramotenja, popačenosti, materializma, in Francija vere, molitve, nesmrtnih upov: Francija roparjev, zasledovalcev in Francija zasledovanih žrtev. Imamo tudi Francijo apa-liov, vlomilcev, banditov in morilcev, ki so prave pošasti. Naša domovina je preplavljena z blatom in s krvjo, odkar zapirate naše katoliške šole in poinnožujete svoje, da poučujete otroke in mladino o vaših znanosti in o vaši nravnosti. Ta Francija ni naše. marveč vaše delo. NAMERAVANI NAPAD NA AMERIŠKO BRODOVJE. V Rio de Janeiro je zaprla policija več oseb, ki so nameravale uničiti del ameriške mornarice. Vsi zaprti so inozem-ci. Uradni brzojav, ki objavlja to vest, ne pove, če so zaprti inozemci japonski ali pa kake druge države državljani. »Z GNJILIMl JAJCI NA PUSTOLOVCA«. Republičanski rimski listi so objavili proti obisku srbskega kralja Petra v Rimu ostre članke. Priporočali so, da naj sprejmejo pustolovca z gnjilimi jajci. LIKVIDACIJA PREMOŽENJA KONGREGACIJ NA FRANCOSKEM. Senat ie izvolil komisijo, ki ho prala umazano perilo ob likvidaciji premoženja kongregacij. RUSI NAMERAVAJO VDRETI V PERZIJO. Zveza rned Teheranom in Tabrisont jc prekinjena. V Tabrisu so bili resni poulični boji. Prebivalstvo je razdeljeno v dva tabora: ustavni in ruski. Rusi čakajo le na ugodni trenutek, da prekoračijo mejo. VST4JA NA HAITIJU. Vladne čete so osvojile Saint Mare. Vstaja ponehuje. MAROKO. Ker maroške afere še ne bo tako hitro konec in ker utegne prejalislej povzročiti zopet večje gibanje med diplomati, bo dobro markirati, kakšen je ondi današnji položaj in kako se bo po vsej priliki dalje razvijal. Francoska vlada igra brezdvoma dvojno igro. V parlamentu je minister za zunanje zadeve Pichon kot svoj maroški program označil sledeče: Da se bo držal algeziraške pogodbe, da se ne bo vmešaval v spor med Abdul Azizem in Muley Hafidom, da se ne bo prodiralo v notranjščino Maroka, temveč da bo Francija zgolj podpirala Evropejce v pristaniščih. S tem pa se prav nič ne strinja dejansko postopanje generala d' Amade v Casablanci. Prodrl je že 70 km globoko v deželo in pri Setattu v bitki postrelil 150 Muley Hafidovih pristašev. 300 pa ranil. Zdaj se pripravlja, da na Mu-lcy Hafida samega udari. Oficiozno sc iz Pariza poroča, da je ministrski svet d' Amadu naročil, naj napravi v ozemlju Šava mir in red s sredstvi, ki se njemu zde primerna in naj operira v kateremkoli delu tega okraja hoče. To gotovo ni v smislu algeziraške pogodbe, kar sicer poti ja tudi špansko časopisje. Pichon je namreč te dni bil v Madridu ter hotel špansko vlado pridobiti za skupno vojaško akcijo v Maroku. Francoska in Španska naj zasedeta dva ozemlja. Španski ministrski svet je po dolgem prevdarjanju to odklonil, špansko časopisje pa očita Francoski, da je prelomila pogodbo. Na Francoskem samem debatirata sedaj medseboj » I emps« in » Journal des De-bats«, kako naj Francoska v Maroku postopa. »J. d. D.« meni, da bi vmešavanje v spor med Abdul Azizem in Muley Hafidom Francosko tiral v velike nevarnosti, dočim »T.« zagovarja dvostransko vladno politiko. Pravi namen francoske vlade je vjeti ali pa vsaj poraziti Muley Hafida in na ta način Abdul Aziza popolnoma prikleniti na Francosko. Abdul Aziz naj postane slepo orodje v rokah Pichonovih. Zato francoska vlada popolnoma ignorira miroljubne izjave Muley Hafidove in razširja tendenčne vesti o »sveti vojski«, ki jo baje Muley Hafid oznanja proti Evropejcem. Dunajski oficiozni »Fremden-blatt« jc nedavno Francoski namignil, da algeziraška pogodba nikakor ni bila sklenjena med velevlastim in Abdul Azizem. temveč je mogoče tudi Muley Hafida smatrati zdaj za kontrahenta v tej pogodbi. ker je zdaj dejanski vladar v Maroku. Tega miga Francoska noče razumeti, ker jc mednarodni položaj tak, da se od nobene velevlasti nima ničesar bati. Iz južne Francoske odhajaio v Afriko vojaki in finančni minister Cailloux je naznanil, da bodo okupacijske čete odslej mesto 4000 frankov stale 6000 frankov na dan. Kakor se vidi, bodo kmalu stale še več. Tretji maroški sultan? »Depeches Marocaines« piše: »Muie.v Hafid je bil pravilno proglašen za sultana. Niso ga proglasili rodovi, marveč kajdi, ker so se bali, da preprečijo reforme ropanje. E1 Mrani je proklamiral Muley Hafida za sultana, ker ne pride Muley Hafid nikdar v Fez. Nepotrpežljivo prebivalstvo bo proglasilo zato sultanom El Mranija. Kajdi in uleme bodo vprizorili sodnijski sklep, da Mu!ey Hafida niso pravilno proglasili za sultana. OBČUTLJIVI GENERAL. General d' Eu, poveljnik 1. alžirske pehotne brigade je prosil za upokojitev, ker ni bil imenovan za casablanškega poveljnika. SOCIALNE ZADEVE. Državnozborski sociaino-poiitiški odsek, Pododbor socialno-ptjlitiškega odseka je imel včeraj sejo, v kateri so sc posvetovali o znižanju delavnega časa po rudnikih, o ustanovitvi rudarskih nadzornikov, o volitvi rudarskih delavskih delegatov in o izplačevanju plač. Po temeljiti razpravi, ki se je udeleže posl. Cingr. Šchois\vohl in Zarauski, se sklene: Poljedelsko ministrstvo preskrbi odseku material o postavodaji inozemskih držav glede na delavno dobo po rudnikih, o rudarskih nadzornikih in o uspehih devet-urnega delavnika glede na produkcijo in na delavske plače. Ministrstvo mora pri- praviti material do konca februarja. Nanašala se je tudi potreba ekspertije delodajalcev in pa delojemalcev. Pododbor o otročjem delu je razpravljal o § 1. zakonskega načrta o otročjem delu. Prihodnja seja 23. t. m. Brezposelni delavci v Berolinu in v Hanovru. Včeraj dopoludne je zborovalo v Be-lolinu 12.000 brezposelnih delavcev, ki so se po shodu mirno razšli. Popoludne so se pa spopadli brezposelni delavci s policijq ob VL'5 uri na obrežju, kjer se grade ladje. Na policijo so metali opeko. Policija je navalila na brezposelne delavce s sabljami in jih več ranila. V Hanovru se je zbralo 601) brezposelnih delavcev pred uredništvom nekega lista. Čakali so na nakaznice za delo. Neki brezposelni delavec je napadel nekega policista, ki je potegnil sabljo. Z odprtimi noži so nato napadli policista. Enega napadalca so morali odpeljati nevarno ranjenega v bolnišnico. Stavka tržaških tiskarniških delavk. Vsled stavke tržaških tiskarniških delavk nista izšla tržaška lista »Osserva-tore Triestino« iu »Triester Zeitung.« Dnevne novice. + Osebne vesti. Okrajnemu višjemu komisarju g. Francu Schitniku je poverjeno vodstvo okrajnega glavarstva v Postojni. — Okrajni komisar g. Friderik Si-ma-Oall je imenovan za lokalnega komisarja za agrarne operacije s sedežem v Ljubljani. -j- Novo društvo. Vlada je potrdila pravila »Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva« v Senožečah. Z Vrhnike. Ze pred tednom je dež. odbor sporazumno z vlado sklenil, da razpusti stari občinski odbor z županom Jelovšekom vred, če se Komotar-Jelov-šekova stranka ne udeleži volitve starešinstva določene za 21. t. m. Ker je Je-lovšek vedel, da ga čez en dan odstavijo, ie v naglici prejšnji večer 20. t. m. naznanil v Ljubljano pristojni oblasti svoj odstop. Drugi dan po odstopu se je Jelovšek ob II. uri poslavljal žalostnim srcem od tukajšnjih uradov kot župan. Hudomušni ljudje so rekli, da je svoje parte okoli raznašal. R. I. P. 4- Slov. kat. akad. društvo »Zarja« v Gradcu ima svoj IV. redni občni zbor dne 25. januarja ob 8. uri zvečer pri Kapptisu, Lendplatz št. I, s sledečim sporedom: 1. čitanje zapisnika; 2. poročilo odborovo; 3. izpopolnitev § 8 društvenih pravil;4. slučajnosti. ■I- Kmetijski poučni tečaj priredi »Mlekarska zadruga v Mengšu: od 27. do 30. prosinca t. 1. v prostorih »Gospodarskega doma« v Mengšu s sledečim dnevnim redom: V ponedeljek, dne 27. t. m. od 9. do 12. ure dopoldne agrarna politika, predava deželni in državni poslanec dr. Krek, popoldne od 2. do 5. ure živinoreja, izboljšanje hlevov, živinorejske zadruge in živinorejske zavarovalnice, predava mlekarski nadzornik J. Legvart. V torek, dne 28. t. m. dopoldne od 9. do 12. ure obdelovanje travnikov, pridelovanje krme, osuševanje močvirij, namakenje travnikov. krmljenje molzne živine, mlekarstvo predava mlekarski nadzornik .1. Legvart. popoldne od 3. do 5. ure o hranitbi rastlin ter o umetnih gnojilih s posebnim ozirom na njih vporabo v našem kmetijstvu, predava ing. chem. Turk. V sredo, dne 29. t. m. dopoldne od 9. do 12. ure o zadružništvu, predava tajnik »Zadružne zveze« v Ljubljani Svitoslav Premrou, popoldne od 2. do 5. ure umna niolža krav, ravnanje z mlekom, prašičereja, perotninarstvo, pe-rotninarske zadruge, prodaja jajec. Predava z razkazovanjem skioptičnih slik mlekarski nadzornik Legvart. V četrtek, dne 30. t. m. dopoldne od 9. tlo 12. ure sadjarstvo, vinski zakon, predava deželni sadjarski in vinarski komisar Franc Gotn-bač, popoldne od 3. do 5. ure živinozdrav-stvo, predava živinozdravnik. Ker je ta tečaj zelo poučljiv, zatoraj se vabijo gospodarji in gospodinje iz celega kamniškega okraja, da se ga v obilni meri udeleže. Prenočišča preskrbi za oddaljene »Mlekarska zadruga« v Mengšu- ako se udeleženci pravočasno nanoj obrnejo. + Živinorejska zadruga za kamniški okraj. Dne 27. t. m., ob 5. uri popoldne se snuje v Mengšu (»Gospodarski dom«) za kamniški okraj živinorejska zadruga, to je ob priliki kmetijskega tečaja. Takšna zadruga je za povzdigo živinoreje zelo važna, zatorej se vabijo živinorejci, da sc tega ustanovnega shoda udeleže. + Nova mlekarska zadruga se je osnovala preteklo nedeljo na Krki, poslovati prične še to zimo. 4- »Društveni koledarček« od danes naprej S. K. S. Z. več ne sprejema nazaj. ker ima sedaj dovolj zaloge. Zato naj-uljudneje prosi vsa društva, katerim se je razposlal, da se potrudijo in razpečajo tistih par izvodov med svoje člane, sicer osrednja zveza pri koledarčku nima dru-zega kot škodo. + Pogreb toskanskega nadvojvode. Včeraj ob četrti uri popoludne je odpeljal posebni vlak mrtvega toskanskega nadvojvodo na Dunaj. S posebnim vlakom so se peljali na Dunaj tudi nadvojvode Jožef, Peter in Henrik. Pogreba na Dunaju se udeležita tudi zastopnika nemškega cesarja in bavarskega princa regenta pruski princ Friderik Leopold in bavarski princ Ludvik. + Proti iridenti. Iridentovske demonstracije drhali v Pulju ob prihodu delegatov obsojajo seveda vsi trezni elementi. Proti demonstracijam so protestirala sledeča puljska društva: »Dalmatinski skup«, pod predsedstvom Mardešiča, »Narodna delavska organizacija«, pod predsedstvom Križa, »Societa Austria«, pod predsedstvom Milovatia, »Veteransko društvo«, in 3500 patriotiško mislečih delavcev v puljskem arzenalu. + Pnljske mestne volitve. Z Dunaja javljajo, da je rekurz glede puljskih mestnih občinskih volitev baje rešen na način, da so volitve za prvi razred razveljavljene, v drugem in tretjem razredu pa potrjene. — Umrl je v Gradcu brat deželno-vladnega svetnika g. dr. Mihaela Gstetten-hoferja g. dr. Jožef Gstettenliofcr, star 66 let. — — Oddali so v blaznico v Celovcu g. dr. Emila Klimeka, okrožnega zdravnika na Bledu; v blaznico na Studencu pa gospodično Frančiško Verne, učiteljico v Kamniku. — Vino podraže dunajski gostilničarji. Najcenejše vino bo veljalo v dunajskih gostilnah 24 vinarjev četrt litra. — Birokraški šimelj. Iz Senožeč se nam poroča: Potom agrarne komisije so se pri nas skupni pašniki in gozdi razdelili med 153 soposestnikov, oziroma soupravi-čencev. Vsi ti so nedavno dobili na 53 straneh pisan sklep v nemškem jeziku, v katerem je sodišče tudi vknjižilo nove dele. Kdo je zakrivil ta birokraški »cof«, tega ne vemo. Več ko čudno, da ne rečemo brezozirno pa je, da se celo na Kranjskem prezira naš jezik in ljudstvu pošiljajo večkrat odloki in razsodbe, ki jih ne razume. — Narodna« čitalnica« v Novem mestu naznanja,, da se vrši, ker je odstopil ves odbor s predsednikom vred, dne I. svečana t. 1. ob osmi uri zvečer izvan-reden občni zbor v svrho izvolitve novega predsednika in odbora. Po občnem zboru sc vrši licitacija časopisov zaradi podnaročbe. — Zaprta šola. V Loškem potoku so radi bolezni, ki se razširja, med šolsko mladino, zaprli šolo za 14 dni. Nova soc. dein organizacija. Prihodnji teden se ustanovi v Trstu »Klub slovenskih socialno-demokraških uradnikov«. O čudni zlorabi svojega iinena je izvedel pisatelj Ivan Cankar. Po Švici in po Nemčiji je hodil mlad človek, ki se je povsod predstavljal kot pisatelj Ivan Cankar. Pisal ie novele ki jih je bil seveda že resnični Cankar spisal. Tudi pesmi je delal, n. pr. prav lepo »Di^r verlorene Glaube«, ki jo je bil pa že davno spisal neki France Prešeren in jo naslovil »Izgubljena vera«. Imel je srečo pri nekem knjigotržcu, ki mu je založil »njegovo« novelo. Da hodi pustolov po svetu kot slovenski literat, je res novo. — Dela za konjeniško vojašnico v Gorici so razpisana. Dotične ponudbe je vložiti do 20. februarja dopoldne na mestnem magistratu. Vpogled v načrte in natančne pogoje je dobiti na magistratnem oddelku VII. v Gledališki ulici. Rubijski most odkupljen. Cestni odbor za goriško okolico je odkupil most čez reko Vipavo v Rubijah, ki je bil privatna lastnina barona Biancliia in sicer za 22.000 K. S tem je konečno vendar rešeno to za voznike važno vprašanje njim v prilog. Umrla je v goriški ženski bolnišnici sestra č. g. Antona Berlota, župnika na Vogrskem. Poroka. Dne 18. t. m. se je poročil v Velikih Zabijali gosp. Evgcn Kreus, ofi-cijal pri trgovsko-obrtni zbornici v Trstu, z gdčno. Lavoslavo Paljkovo iz Velikih Zabclj, hčerko posestnika Andreja Paljka. — V konkurz je prišel trgovec Janez Auer v Tržiču. Konjska cestna železnica. V Vin-kovcih na Hrvaškem sta dobila dva podjetnika prcdkoncesijo za gradbo konjske cestne železnice. Samoumor dragonca. V Rtimi so našli obešenega v nekem hlevu dragonca Jurija Pavelka, II. cesarskega dragon- skega polka, katerega so pogrešali že tri dni. Vzrok samoumora je neznan. -- Občinski odbor v Kostanjevici je imenoval v osrednji odbor za zgradbo železniške proge Brežice-Kostanjevica-Novo mesto gg. Lavoslava Bučar-ja, župana in posestnika in Alojzija Gatsch-a, trgovca in posestnika v Kostanjevici. — Ponesrečil je 301etni železniški uslužbenec Barič. Blizu Hudejužne so ga našli z zlomljeno nogo in ranjenega na glavi. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico. — 72-letna morilka. Iz Petrinje na Hrvaškem se poroča: 72-letna Todora Kuk je živela v hudem sovraštvu s svojim zetom Alešom Šimič, ki se jc pred 20 leti poročil z njeno hčerjo. Da je bil Siinic varen pred starko, je imel v postelji vedno poleg sebe sekiro iti puško. Dne 16. t. ni. se je priplazila starka v njegovo spalnico, vzela mu sekiro in ga trikrat udarila z njo. S tretjim udarcem mu je razkosala glavo. Simič je bil na mestu mrtev. Nečloveško starko so izročili sodišču. Sainouinor v Zagrebu. 19. t. m. se je vrgel v Zagrebu v bližini botaničnega vrta pod vlak pečarski pomočnik Janko Zorat iz Kukovaca. Bil jc takoj mrtev. Kot vzrok samouniora se navaja neozdravljiva bolezen. — Zastrupiti se je hotela v Zagrebu 34-letna Marija Neusiedel, ker jc dobila od svoie matere pismo, Ki ji je naznanjalo, da bo mati v kratkem umrla. — I. slovensko društvo perutninarjev in rejcev vseh malih domačih živali v Tržiču sklicuje s tem svoj drugi redni občni zbor, kateri se bode vršil v nedeljo, dne 26. januarja 1908, v gostilni »Sluga« v Tržiču, točno ob 2. uri popoldne. — Novo društvo v Trstu. Tržaški »Balkan« naznanja, da so v Trstu ustanovili društvo: »Jadran, društvo za mornarje i radnike«. — Izseljevanje iz Amerike. Iz Reke sc poroča, da jc Cunard-parnik »Caronia« odplul 20. t. m. s 1740 izseljenci iz Ne\v Yorka proti Reki. — Roparski uinor pri Voloski. Na cesti. ki vodi proti Matuljam. se je zopet zgodil krvavi umor. Sedem roparjev je napadlo, umorilo in oropalo nekega delavca iz Mikotri, ki se je nedavno vrnil iz Amerike. Napadli so ga, ko se je vračal iz neke gostilne proti domu. Njegovo od strelov in nožev razmesarjeno truplo so naslednjega dne našli kmetje, ki so takoj sporočili urnor v Volosko. Orožništvo je že zaprlo vseh sedem roparjev. Lopovi priznavajo svoj čin; trdijo pa, da jih je delavec izzival s tem, da je proti njim metal kamenje. — Stavko pekovskih pomočnikov imajo v Pulju. Znanost in umetnost. * Ksaver Meško: Na smrt obsojeni. Dramatska .slika iz življenja koroških Slovencev. Premijera, 21. jan. 1908. Meško izda gotovo svojo igro v obliki knjige — in tedaj sigurno izpregovorimo v delu samem kaj več. Dotlej bo vse scene, ki so sedaj samo skicirane, bolj izdelal, napravil to in ono verjetnejše in ne bo naprimer Gelbovega značaja prisiljeno preveč črno orisal. Več pravičnosti pri razdelitvi luči in teme! — Pohvaliti pa moram res lepi prizor med Pevcem in med otroci, ki je skoro tragičen. Vsakega Slovenca pa mora razveseliti pošteno in prepričevalno navdušenje pisateljevo za zatirano slovensko stvar na Koroškem; narodnostno vprašanje jc prvo in zadnje na delu in zato bo našla igra povsod priznanje. Izpolnjevala bo narodno misijo in bo v obmejnih krajih prava pridobitev za slovenske čitalnice. Delo je seveda smatrati kot tenden-čno, a na odrih bo povsod živahno akla-niirano! Slovenska publika je navdušeno ploskala; zadnjič Cankarju, ki primerja domovino z vlačugo, sinoči pa Mešku, ki pravi: Mati je domovina! To jc tako pri takem občinstvu . . . Jezik v igri lep, mestoma jako deklamatorično izdelan; tehnika je dobra, samo precej teatralike je v njej, — ko bo Meško enkrat scene raztegnil in iz skic napravil prizore in ko bo neverjetnosti III. dej. 2. prizor, II. d. predzadnji prizor itd. popravil, bo »Na smrt obsojeni« lep naroden obelisk. Dasi sili nacionalno navdušenje tako v ospredje, da sc ne da umetniško opravičiti, je samo na sebi hvalevredno, da je ravno patriotizem notorična sila celega dela; vendar je pa smrt Ivana le zunanja, ne pa notranja potreba. Prvenec ne more biti umotvor, — pač pa so lirična mesta v igri, kot specija-liteta Meškova, lepa in vredna njegovih črtic. Igralo sc je prav dobro; celo kom-parzerija je bila prav dobra, kar se pri nas vsako leto enkrat zgodi. Tudi režijo moram pohvaliti. Vloge so skoro vse pasivne, a igrali so jih dobro. Posebno pohvalo so zaslužil Kristina (Krcisova), Do- iinar (Bukšek), Kavač (Povhe), Seljan (Danilo), Seljanka (Danilova, Gelb (Dra-gutinovič) in Starka (Ronovska, ki je imela krasno masko. Najboljšo vlogo Pevca je igral Toplak prav dobro; direktno iz-nenadil nas pa je Molkov Zaberšnik, ki je res dober in je pohvale vreden; g. Molek letos res napreduje. Vaverkov pastir pa nas ni niti z daleka zadovoljil. Nučičev Ivan nam je ugajal v igri in v maski. Gledišče jc bilo prav dobro obiskano. Adolf Robida. Štajerske noulce. š Prosimo brzojavnih poročil o jutrišnji dopolnilni deželnozborski volitvi. š Umrla je v Ptuju, kakor se nam danes brzojavlja, gospa Marija Kunstek, profesorjeva vdova. š Vabilo k javnemu predavanju, ki ga priredi »Zgodovinsko društvo« v Konjicah, v »Narodnem domu«, dne 26. januarja 1908, ob 3. uri popoludne. Predmet predavanja: »Stari gradovi in grajsko življenje v konjiškem okraju.« Predava dr. A. Stegenšek. Vstop je prost. Odbor »Zgod. društva.« š Iz Feklhofa pri Gradcu se nam poroča, da je bil tam 21. t. m. z zakramenti za umirajoče previden Št. Emski župnik veleč. g. Vizovišck. Gospodom sobratom se priporoča v memento pri sv. maši. vsem pa v pobožno molitev. š Uinrla je v Celju dne 19. t. m. gospa Terezija Balogh, soproga c. kr. višjega deželnega sodnega svetnika. Isti dan je tudi umrla v Celju gospa Etna Kam-merer, rojena baronica pl. Haustein. š Nov poštni urad. Zupanu Antonu Petanu v Sromljah je poverjeno poštno ekspedijentsko mesto novega poštnega urada v Sromljah. š Umrl je v Hočali 771etni Anton Wer-nig, oče župana Pavla Werniga. — Umrl je v Bistrici pri Mariboru Josip Zink, gostilničar in posestnik, v starosti 42 let. š Uboj v Spodnji Poljskavi. V nedeljo dne 12. t. m., je prišlo med fantini v Spodnji Poljskavi do prepira, ki se je končal z ubojem. Nekoliko veseli kmečki fant Fr. Schager se je zlasti odlikoval s svojimi fantovskimi klici. Nasproti so prišli fantje iz vasi, ki seveda tudi niso na ta izzivanja molčali. Naenkrat sta se začela prepirati Schager in Anton Blazič. Po kratkem prepiru je vzel v roke Schager svoj nož in rekel: »Ako imaš korajžo, pa pridi!« Blazič je nato pograbil železne grabljc in je z njimi tako močno udaril Schagerja po glavi, da se je takoj zgrudil. Pozneje se jc zavedel ter se vrnil domov. Ko se je hotel vleči v posteljo, se je nenadoma zgrudil ter je dva dni pozneje umrl vsled udarca. Ko so ga obducirali, se je izkazalo, da je imel črepinjo popolnoma razbito; nekaj koščic je prišlo celo v možgane. Blaziča in sokrivcc so zaprli. Koroške noulce. k Izobraževalno delo. V Kotljah je bila v nedeljo, dne 19. t. m. zelo dobro obiskana veselica tamošnjega izobraževalnega društva. Lepo so igrale domače moči igri »Sv. Neža« in »Kmet fotograf«. K nadaljnemu vsestranskemu napredku je navzoče vzpodbujal g. cand. phil. Rožič in bodo njegove navduševalne besede gotovo rodile lepe uspehe. Pred leti bi kdo v našem kraju zastonj pričakoval take vprizoritve, zato je zdaj tem večje veselje nad uspehom vztrajnega dela! k Tatvina. V Spodnjem Dravogradu je neznan lopov, ki je več noči prenočil v hlevu gostilne na pošti hlapcem odnesel precej ohlcke in obuvala. Orožniki ga zasledujejo. k V vrbsko jezero je skočil vsled malega domačega prepira in utonil kmečki sin Janez Goričnik. LjiiDilonsKe noulce. lj Umrl je v hiralnici oficijal južne železnice g. Franc Kozamernik v 58. letu starosti. Ij I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani ima letošnji občni zbor v petek, 24. januarja t. I. ob osmi uri zvečer v hotelu »Union«. Člane opozarjamo, da se mnogoštevilno udeleže tega za hišne posestnike jako važnega zborovanja. lj Akademični slikar g. Rašica je ustvaril za letošnjo maskarado pevskega društva »Ljubljana«, ki bo dne 2. februarja v veliki dvorani »Uniona« krasno veliko sliko, ki bo krasila »Unionove« stene in ki predstavlja »Otvoritev Belokranjske železnice«. Tudi druga dekoracijska dela bodo nekaj posebnega, tako da bo 2. februar v veliki dvorani »Unionovi« zadovoljil res vse obiskovalce. Ij Zaročil se je na Sušaku gospod Ni-koia Novakovič, posestnik vinogradov v Dalmaciji in trgovec z vinom v Ljubljani z dražestno gospodično Tinko Večerina. Naše iskrene čestitke! lj Mladi tatovi. Krovskemu mojstru g. Teodorju Komu je v zadnjem času začelo zmanjkovati z dvorišča v Slomškovih ulicah večje množine cinaste ploščevine. Tako je te pred nekaj dnevi zmanjkalo kar 70 kg., pred dvema dnema pa še več. Dognalo se je, da tatovi prodajajo ukradeno blago pri kupovalcih starega železa. Ko so Kornovi včeraj tatvino zopet opazili, je šel poslovodja k neki kupovalki železa, kjer so tatje že preje prodali ploščevino, je čul, ko sta tam čakala dva mlada fanta in rekla: »Zdaj pa le beživa!« Ker se mu je to zdelo sumljivo, ju je prijel in takoj obvestil policijo, ki ju je aretovala. Areto-vanca sta 16 letna postopača Fran Bernard in Ivan Gašperšič. Ploščevino sta kradla na ta način, da sta odtrgala pri dvorišču leseno ograjo, koder sta potem prišla do nje. Pri tatvini pa nista bila sama udeležena, ampak še pet njih tovarišev, med katerimi je tudi eno dekle. Proti kupovalki so se izgovarjali, da izvira ta ploščevina od neke barake, ki so jo doma podrli. Cela osmerica stanuje na Selu pri Ljubljani. lj Umrla je včeraj v Celju po dolgotrajni bolezni č. šolska sestra M. Ksave-rija Lipovšek, bivša učiteljica v Marija-nišču in na učiteljišču v Mariboru. Pogreb je bil danes ob 3. uri popoludne v Celju. Blago pokojnico priporočamo vsem, posebno pa njenim učencem in učenkam v pobožno molitev. Blag ji spomin! lj Mestni policijski urad je izdal lansko leto 341 potnih pravic, 115 potnih listov, .33 potnih izkaznic, 448 delavskih in 25 poselskih knjižic, 236 orožnih listov, 91 spremnic za orožje in strelivo, 38 kroš-njarskih dovolil. — Z blagotvorno vožnjo je bilo odpravljenih 107 oseb, domovnic pa je bilo izdanih 307. lj Umrla je po kratki bolezni gospa Marija Terček, hišna posestnica na sv. Petra cesti. Pokojnica je bila radi svojega blagega srca v najširših ljubljanskih krogih visoko spoštovana in splošno priljubljena. Posebno požrtvovalno in neutrud-Ijivo je delovala pri narodnih društvih, podpirala pa vsako potrebno in koristno stvar. Pogreb je bil danes popoldne. Bodi ji blag spomin! Ij Najdene denarnice. Na glavni pošti ležite dve denarnici, vsaka z malo vsoto denarja in nekaterimi drugimi priložki, katere so stranke tamkaj pozabile, in sicer eno v mesecu novembru, drugo v decembru preteklega leta. Razne stvari Silna vročina v Avstraliji. V Avstraliji je sedaj silna vročina. Za solnčarico je umrlo v Viktoriji nad trideset oseb. Na raznih krajih gore gozdovi. V okraju Ederhope divja ogenj v okrožju 40 angleških milj ter je zgorelo mnogo naselbin s cerkvami, poštnimi uradi in drugimi javnimi poslopji. 650.000 slučajev influence. V Cikagu kruto razsaja influenčna epidemija. Okoli 650.000 ljudi je napadla v zadnjem času ta bolezen. Mnogo slučajev je smrtnih. Stavka dijakov na umetniški galeriji. V Krakovu stavkajo dijaki ondotne umetniške galerije, ker vlada zavodu noče pripraviti dostojnih prostorov. V Južni Ameriki zopet pogorelo mesto. Velik del mesta Menuco v Čile je zgorel. Škoda je ogromna. Za dva milijona kron psov pogorelo. Najznamenitejši hlev za pse na svetu je bil Brookside-hlev v Ameriki, čigar posestnik je bil milijonar Jurih Grer. V njem je živelo 2500 psov najplemenitejših pasem. Od novega leta 1907 so bili ti psi 500-krat odlikovani na razstavah, posestnik je dobil 170 častnih diplomov za nje. Škoda znaša dva milijona kron; od vseh psov je ostal le eden, ki ob požaru ni bil v hlevu. Velika stavka kočijažev. V Parizu se pripravlja na stavko 10 tisoč kočijažev, ker je policija v notranjem mestu z ozirom na promet prepovedala vožnjo s praznimi vozovi. Umor majorja Schonebecka. Schonebeckova je v kortavski norišnici zelo razburjena. Proti Goebenu prično sodno razpravo, ko bo dognano duševno stanje Schonebeckove. Dvomijo, da pride Schonebeckova pred sodišče. Preiskovalni sodnik je že predlagal, da naj io izpuste iz preiskovalnega zapora, a je ugovarjal državni pravdnik. Nečloveški starši. V Bachu so zaprli zakonska Oederja. Malone do smrti sta mučila ženinega petletnega nezakonskega otroka. Izhujšano telo je bilo enako skeletu in pokrito z ranami. Z žlico je imel odrezan del nosu. Ko so prijeli nečloveške starše, je stal ubogi otrok nag v škafu napolnjenem z vodo, dasi je kazal toplomer 3 stopinje pod ničlo. Poneverjenja v Lateranu. V Lateranu (palača italijanskega kralja) je poneveril neki Savignoni 350.000 lir. Zadeva je skrivnostna, ker Savigno-nija ne zapro. Lakota in ropi v Srbiji. V Srbiji strada prebivalstvo v mnogih krajih. Na deželi nimajo delavci dela in zato ne morejo preživljati rodbin. Zaradi lakote se rnnože ropi. Sodnik »Lynch« v Galiciji. V gališki vasi Ruda je zaoazila kmetica Choina v hlevu tatu. Poklicala je soproga, ki je prijel tatu s pomočjo svojega brata in sosedov. Tatu delavcu Rzeszow-skemu so zvezali roke in noge, nakar so ga obesili z glavo navzdol. Pretepali so ga nato s palicami in poleni, nakar so šli spat. Drugo jutro so dobili grozno izdelano mrtvo truplo. Ker nimamo v Avstriji uvedenega ameriškega »Lynch« (ljudskega pravosodja), je orožništvo zaprlo vse ljudske sodnike. Obsojeni Prosch. Zaradi poizkušenega roparskega umora je dunajsko vojno sodišče obsodilo Proscha v desetletno poostreno ječo. Povrniti mora tudi škodo 6000 K. Prosch je strogo vojaško salutiral, ko so mu naznanili obsodbo. Nemški cesar na maškaradi v Kielu. Popolnoma nepričakovano je došel nemški cesar Viljem s prestolonaslednikom na maškerado, ki jo je priredil pruski princ Adalbert. Nihče ni znal, da sta na maškeradi cesar in prestolonaslednik. Precej pozno so šele uganili, da sta črna domina cesar in prestolonaslednik, ki sta pozneje menjala kostume tako, da je cesar predstavljal kneza, prestolonaslednik pa Rusa. Grof Tolstoj za Poljake. Grof Lev Tolstoj je Sienkievviczu pisal pismo, kjer obsoja prusko nasilstvo proti Poljakom in imenuje Pruse »pripadnike roparske države«. SET Ali ste že ponovili naročnino na »Slovenca"? Blagovolite to takoj storiti, da se Vam list redno dopošilja. Telefonska In brzojavna poročila. DRZAVNOZBORSKI ODSEKI. Dunaj, 22. jan. Danes je proračunski odsek razdelil referate. Prihodnja seja proračunskega odseka bo v torek. Narodnogospodarski odsek je danes razpravljal o trgovsko-pomočniškem zakonu. »OTVORITEV BELOKRANJSKE ŽELEZNICE«. Metlika, 22. januarja. Iskreno pozdravljamo priredbo pevskega društva »Ljubljane« v proslavo otvoritve nove železniške zveze Kranjske s Hrvaško in Dalmacijo. Naj bi »Otvoritev Belokranjske železnice« dne 2. februarja v veliki dvorani »Uniona« vspela nad vse častno! Tudi Belokranjcev nas ne bo manjkalo. POGREB VELIKEGA VOJVODE TO-SKANSKEGA. Dunaj, 22. januarja. Danes se je z običajnimi ceremonijami vršil pogreb velikega vojvode Toskanskega. BOLEZEN GENERALNEGA ŠTABNEGA ŠEFA. Dunaj, 22. januarja. Bolezen generalnega štabnega šefa se povoljno razvija. OGRSKI DRŽAVNI ZBOR. Budimpešta, 22. januarja. V današnji seji je predložil poslanec Nagy predlog za revizijo poslovnika. Predlog pride na vrsto pojutrajšnjim. Danes državni zbor nadaljuje razpravo o predlogi glede vojaških novincev. VELIKE DEMONSTRACIJE PROTI NADŽUPANU JANKOVICU. Požega, 22. jan. Pri dohodu novoime-novanega nadžupana Jankoviča so bile tu velike demonstracije. Množica je kričala »Abcug« in piskala. Nadžupan je mogel le s pomočjo orožniškega spremstva priti v svoje stanovanje. HRVAŠKI NAPISI. Zagreb, 22. januarja. Včeraj so se namestili na skupnih uradih zopet samohr-vaški napisi. PLAČE ZA PRUSKE DEŽELNE POSLANCE. Berolin, 22. januarja. Plače za pruske deželne poslance nameravajo pavšalirati. Vsak deželni poslanec dobi na leto 3000 mark. DEMONSTRACIJE BREZDELNIH DELAVCEV. Berolin, 22. januarja. Pri včerajšnji demonstraciji brezdelnih delavcev je bilo mnogo demonstrantov ranjenih. Tudi v Magdeburgu so bile demonstracije in je mnogo demonstrantov bilo aretiranih. NASI. Rim, 22. januarja. Včeraj se je zopet pričel proces proti Nasiju. DAROVI. Za narodno šolo v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem so darovali zagorski Mo-horjani po g. Gothardu Rottu, župniku v Zagorju ob Savi. 11 K. Gospodična, i ŽITNE CENE. Budimpešta 22. januarja. Pšenica za april.......12 67 Pšenica za oktober . . ... 10"64 Rž za april........10 92 Koruza za maj........7 05 Oves za april........8 26 Efektiv: brez prometa. ki je dovršila osemrazredno šolo in 2 razreda višje dekliške šole, želi vstopiti v pisarno ali prodajalno. Bila je nekal časa že v prodajalni. Naslov pove upravništvo ..Slovenca". 186 3-1 Pozor, kmetice in dekleta! V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že čez 25 let, posrečilo se mi je, iznajti najboljše sredstvo za rast las, to je Kapilor 4 . U. Isti deluje da postanejo lasje gosti, dolgi In odstranjuje prhljaj (luskine) na glavi. — Cena (franko na vsako pošto) je 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. — Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Ju-pi&ičj lekarnar. Pakrac št. 65, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 2728 II. 10-6 Za mnoge dokaze ljubeznivega sočutja povodom svojega iskreno ljubljenega 190 Josipa izrekata najtoplejšo zahvalo Ljubljana 22, jan. 1908. Josip Pehani, ravnatelj .Vzajemne zavarovalnice" in Hedvika Pehani. Vabilo 187 1 -1 I. redni občni zbor »Hranilnice m posojilnice" v Kranju reg. zadruge z neomejeno zavezo ki se bo vršil v pondeljek, dne 3. februarija 1908, ob 5. uri pop. v hranil, prostoru. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za I. 1907. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. odbor. Rajepisuja se služba organista in cerkvenika s na Sv. Gori P.Vače p. Litiji. Prednost imajo izvežbani cecilijanci, oženjeni zaradi oskrbništva gostilne. Ponudbe ustmene ali pismene se sprejemajo v teku 14 dni. Župni urad na sv. Gori dnč 20. januarja 1908. Andrej Zgaga župni upravitelj. 189 3-1 188 1-1 RAZGLAS. Na Veliki Dolini pri Jesenicah v župnišču se bodo na javni dražbi razprodajale dne 27. januarja ob 9. uri dopoldne v zapuščino pokojnega gospoda Fran Brulca, župnika na Vel. Dolini, spadajoče premičnine, namreč hišne oprave, gospodarsko orodje, goveja živina, konji, prašiči, vinska posoda, vinska zaloga in druge prili kline. V Kostanjevici 21. januarja 1908. M Hafner c. kr. notar v Kostanjevici na Kranjskem, kot sodni komisar. FodPMinioa i w Spljetu* 9 Dalaiftka glavni©® s ! i w f.ooo.oon, 11 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2 sprejema vloge na vložne knjižioe in na žiro>račun proti 4'(2 o b res t i m. Vloge na tekoči račun, koje ostanejo vsaj 60 dni naložene, obrestuje proti 8dnevni odpovedi s 501 IO. Rentni davek od vlog na knjižioe plača banka sama. IPctdtPtfžinioai $ w Celmroun o t ^(»jf.uok-vp?? fond a s 8 s s B fi r»«t*ixrurv fn*™i> > • t*wvi,we«vi>n»* • ■ 1 KtVtt* vvtaotfMMmmfvtap t Seln S. K 1,1 L j u h I j a n a . 20. jan. 1908. Koroška S. K. S. Z. je naprosila osrednjo »Zvezo«, da hi izdelala načrt za tedenska predavanja po koroških društvih. Načrt naj bi se oziral v posebni ineri na kmečki stan. Po posameznih društvih se bodo izkušala vpeljati za 2—3 mesece taka tedenska predavanja. Sklene se opozoriti koroško S. K. S. Z. na »Društveni koledarček« iz I. 1907, kjer je zbrana tvarina za najrazličnejša predavanja. Odbor koroške S. K. S. Z. se naproša, da naj izdela z ozirom v »Društvenem koledarčku« za 1. 1907 izdano tvarino predavanj koroškim razmeram primeren načrt o predavanjih. Glede na po isti »Zvezi« naprošeni načrt za socialni kurz, ki bi trajal 5—6 dni vsak dan 3 predavanja; udeleženci kmečki fantie od 17—25 let, se pooblašča predsednik S. K. S. Z. dr. .lanez Ev. Krek. da naredi naprošeni načrt. Prošnja za zadružni kurz, ki naj bi trajal 3 do 4 dni se odstopi odborniku S. K. S. Z. dr. I.ampetu, da posreduje zanj pri »Zadružni zvezi«. Na znanje se vzame poročilo predsednice ženskega odseka S. K. S. Z. o dobro uspeli proslavi obletnice ustanovitve ženskega oddelka S. K. S. Z. dne 19. t. m. Proslava obletnice ustanovitve ženskega oddelka S. K. S. Z. Lj ub liana. 19. jan. 1908. Po večletni navadi je danes zjutraj imel ženski oddelek S. K. S. Z. sv. mašo v proslavo obletnice ženskega oddelka S. K. S. Z. Pel je pri službi božji jako dobro pevski zbor S. K. S. Z. pod vodstvom pe-vovodje za cerkveno petje, odbornika Cerniča. Ob obilni udeležbi praznuje zvečer ženski oddelek S. K. S. Z. obletnico svoje ustanovitve v »Zvezini« dvorani. Večer otvori g. profesor dr. Janežič, ki v daljšem govoru obrazloži, kaj da je že vse storilo društvo za povzdigo ženstva, kar obstoji. Govornik priporoča, da naj bi članice marljivo čitale časopise, naj bi se pridno posluževale knjižnice in vztrajno pohajale poučna predavanja. Predsednica, ga. Manfredo, pozdravi goste, na kar naglaša, da je društvo v minulem letu živahno delovalo. Odbor je imel 15 posvetovanj, ki so se jih odbornice pridno udeleževale. Članice so se prav pridno posluževale raznih društvenih šol in prireditev. Udeležilo sc je društvo raznih slavnosti naših društev. Imeli smo tri zabavne večere. Štiri članice smo spremili z društv. vencem in z zastavo k večnemu počitku. Naše denarno stanje je ugodno in se ne bojimo bližnje bodočnosti. Hočemo tudi v bodoče delovati za blagor našega društva in prosim, da nam ostanete i v bodoče vsi zvesti. Nato je dobro zapel pod vodstvom g. pevovodje Čadežem S. K. S. Z. mešani pevski zbor tri pesmi, članica Aloj. Češ-novar je lepo prednašala ^Nočno poroko«. Po pevskem sporedu so pa nastopile S. K. S. Z. igralke in igralci v trodejanskem igrokazu »Ljudmila«. Igralo se je dobro. Omenjati nam je, da so udeleženke in udeleženci burno ploskali tako pevkam in pevcem, prednašateljki kakor tudi igralkam in igralcem. Blagajniški uspeh je povoljen. Na milansko razstavo. Ljubljana, 21. jan. 1908. V dvorani S. K. S. Z. predava danes znani turist in slovenski pisatelj č. g. Mlakar. Mikavno in šaljivo opisuje, kako da ie potoval čez Tirolsko in Švico na milansko razstavo. Ni se vozil, kakor se vozi moderni blaziranec, zgolj v vlaku, marveč ogledal in plezal je med potjo na več gorskih velikanov. Opisuje nam krasoto planin. Vmes pa pove več šaljivih, n. pr. kako da je spal v hotelski sobi, a ne v postelji, kako da je spravil na ladjo vola. ki ga niso mogli spraviti navajeni gonjači, in kako je končno prišel v Milan, ki ga jc pa kmalu zapustil, ker mu razstava ni nič kaj ugajala. Poleg narisanih planinskih krasot nam je podal tudi kratke poteze, kako se živi, potuje pa vozi po modernih švicarskih planinah. Želeti je, da bi predavatelj še večkrat predaval v S. K. S. Z. Danes teden predava č. g. dr. .los. Gruden. ,»Straža na Dunaju" je izvolila na zadnjem občnem zboru dne 12. t. m. nov odbor. Predsednikom je bil izvoljen za društvo mnogozaslužni bivši predsednik gospod Albert Strahovnik; podpredsednikom gospod Ivan Kvas: tajnikom gospod Mat. Borovnica, njega na- mestnikom g. Mart. Cetinski; blagajnikom g. J. Kralj, njega namestnikom gosp. Fr. Vrhovnik; knjižničarjem stud. iur. M. Natlačen. Revizorja sta gg.: Martin Ma-rinč in Al. Jeller. Iz zanimivega poročila odborovega posnamemo le nekaj točk o delovanju društva v minulem letu, ki kaže, kako vsestransko deluje »Straža« med dunajskimi Slovenci za izobrazbo in zabavo in kako močno so se je oprijeli naši dunajski rojaki. »Straža« je oskrbovala vsako drugo redčijo v mesecu slovensko službo božjo s slovenskim govorom. 17. novembra je bila sv. maša za žive in mrtve člane, a 25. decembra izredna služba božja z govorom. S kolikim veseljem se zbirajo na daleč razkropljeni Slovenci, da čujejo, daleč ločeni od domovine, zopet domači govor in slovensko petje, to more prav ceniti le tisti, ki ga je zanesla usoda daleč od domovine. — Tako je skrbelo društvo, da ohrani v Slovencih verskega duha. Društvo pa .ie skrbelo tudi za zabavo svojim članom. Priredilo je v zadnjem letu en koncert, tri zabavne večere s petjem in tamburanjem, v maju je uprizorilo »Desetega brata«, v juliju je priredilo skupno z »Danico«, češko »Jednoto« in poljsko »Ojčižno« slavnost v proslavo sv. j Cirila in Metoda, dalie še Martinov in j Miklavžev večer ter več prijateljskih sestankov in predavanj, za katera so skrbeli »Daničarji«. Ob dohodu Slovencev na katoliški shod je napravila »Straža« svojim rojakom iz domovine pozdravni večer. Članom .ie bila na razpolago društvena knjižnica, ki šteje nad 400 slovenskih knjig. V zadnjem letu jih je prirastlo 53. Kako marljivo so posegali člani po knjigah, dokazuje poročilo knjižničarja: izposodilo se jc 677 knjig. — Razen tega se je poučevalo v društvu pod požrtvovalnim in spretnim vodstvom gospoda phil. Baju-ka petje in tamburanje, tako da ima društvo svoj dobro izvežban pevski in tam-buraški zbor. Iz blagjnikovega poročila je razvidno, da je imelo društvo v zadnjem letu 1231 K 46 v dohodkov iu 968 K 18 v izdatkov. Ideja, ustvariti si svoje lastno ognjišče, ki se je rodila pred letom v društvu. ni padla na nerodovitna tla. V tem letu se je nabralo v društvu 400 K in zato je upati, da nam bo mogoče v nekaj letih najeti stalno dvorano, ki nam bo vedno na razpolago, v kar pomagaj Bog in vi, rojaki! Za 9. februar pripravlja društvo Medvedovo žaloigro »Za pravdo in srce«. Zato vabimo že danes vse prijatelje — rojake, da se te krasne prireditve zanesljivo udeleže in tako pripomorejo »Straži«, da ne bo imela morda izgube s tako veliko prireditvijo. Torej na svidenje v češkem »Narodnem domu«! NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR. V seji dne 21. t. m. se nakaže komisiji zakonski načrt, da se smejo uvesti brezžični brzojavi Ic po dovoljenju državnega zbora. Nato se posvetujejo o kaznovaiiju zaradi razžaljenja veličanstva. Roehren (centrum) izjavi, da kljub raznim pomislekom priporoča, da naj se odobre predlogi komisije. Soc. dem. Heine zahteva, da naj odpravijo paragraf o kaznovanju zaradi razžaljenja veličanstva. Po daljši razpravi se odobri predlog. Proti glasujejo le socialni demokrati. Na soc. dem. interpelacijo o uvedbi splošne volivne pravice za deželne zbore vlada ne odgovori. Socialni demokrati zato prirede 22. t. m. najbrže demonstracije pred državnim zborom. SRBSKI KRALJ NE POTUJE V INO-ZEMSTVO. »Wiener Allgemeine Zeitung« poroča, da so izmišljena vsa poročila, da obišče srbski kralj Peter po sklenjeni avstroogr-sko-srbski trgovinski pogodbi Dunaj in druge dvore._ TEROUERSKI VOJVODA. Belgijski kralj namerava imenovati sina baronice Vaughan za terouerskega vojvodo. Člani vlade pa nočejo podpisati listine. Plemstvo je na kralja ogorčeno. B^loHlKom iz lostnlh vinogradov prodaja od 56 litrov naprej M. Pipan v Ljubljani, Zalokarjeve ulice Stev. 9. C. kr. oblastveno potrjeno m & ucilišce za Rrojno risanja branja c7esi/i Ljubljana, Stari tri it. 28. S Dobil se tudi M po životni meri, & Prima trboveljski in dolenjski »Ji Kosovni premog Srednokosni premog Orehovni premog Gru&fini premog po najnižjih cenah -— na cele vagone po premogo-kopnih cenah -- priporoča lastnik premogokopov J. PAULIN, glavna zaloga premoga v Ljubljani, Nova ulica št. 3. 2737 10 Dobra prodajalka za manufakturno trgovino ki zna tudi šivati na šivalni stroj, se takoj sprejme pri Karolu Skala, trgovina z mešanim blagom. P. Kamnik, Gorenjsko. 138 3—2 V novih dveh hišah na Domobranski cesti, oddati je takoj več moderno izvršenih stanovanj Vsako je popolnoma za se izolirano in obstoji iz 3 parketiranih sob, predsobe, kuhinje z balkonom, shrambe za jedila, kleti, podstrešja in pralnice. K vsakemu stanovanju pripada tudi del ograjenega vrta. Lega krasna. Cene primerno nizke. Pojasnila daje lastnik na Domobranski" cesti št. I, I. nadstropje. 110 5—3 Komija \ železne stroke, izurjenega prodajalca, veščega obeh deželnih jezikov, sprejme trgovina z železnino, Štefan NAGY v Ljubljani. Proda se Meyers Gr Konversations-L8xikon šesti (najnovejši) natis. Celotno delo obsega 20 vezanih zvezkov; dosedaj izdanih 17 zvezkov se pošlje takoj, ostali trije, ko izidejo. Leksikon je popolnoma nerabljen in no«, cena mesto K 240 — samo K 170 — (150 K se plača takoj, 20 K kadar se dopošljejo zadnji trije zvezki.) Pojasnila daje iz prijaznosti upravništvo „Slovenca". 131 3-3 i Rabi se za I. ali 15. februar ena večja, ali dve manjši SOBI G*)' JC -NV v IVAN PENGOV podobor, Izdelovalen oltarjev Itd. naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prs> vzel znano 2795 52—7 podoMo delavnico umrlega g. And. Rov&ekav Kolodvorske ulice Stev. 20. Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom toietnega praktičnega dela pri rajnkem g. R o v š e k u pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj. Bolnica za živino. Ordinacija od 9—11. dop. : Telefon štev. 44. 143 i HM za stavbeno pisappo v pritličju ali 1. nadstr. Tudi se sprejme dober stavbeni risar, ki je vešč slov. in nemšk. jezika in nekoliko korespondence. Več pove Iv. Ogrin, Vrhnika. 116 3-3 na prodaj. Iz proste roke se proda hiša na Bledu na zelo primernem mestu, pripravna za kako obrt, v bližini farne cerkve, četrt ure od novega kolodvora. — Hiša obstoji iz 8 sob, 2 kuhinji, 2 kletij, I orala vrta. Več se izve pri Antonu Sliv-niku na Rečioi št. 54. 2994 5—6 Pozor I ČitaJI pozor I Slavonska biljevina. Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju, bolih v prsih, prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, astmi, pljučnem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd. Delovanje izborno, uspeh siguren. Cena je franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju, ali če se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od 272« P, Jurišica, lekarnarja v pakracu štev. 65 (Slavonlta). Zaradi velike zaloge dajem pri nakupovanju normalnega perila 15°l0 popusta. A. PerscM tržoMMtfnlmblpjomiln perilom v Ljubljani, Pred škofijo 21. 136 3—3 I Cerkvene opravo/ in 70 4 ■ električna svetala priporoča častiti duhovščini in slav. občinstvu Leopold Tratnik v Ljubljani, Sv. Petra cesta št 27. Vadno velika zaloga. — Postrežba točna. Z električnim oDrn- • / tom urejeno tvornica • G. Skrbič 143 Zagreb43'2 llioa štev. 40 priporoča svoje slovite solidne in cene 2a-luzije, lesene, tkane in platnene rolete, železne in lesene za* tvornice za izložbe in prodajalne ter prosi, naj se tej solidni tvornici izvoli nakloniti največje zaupanje. Ceniki in proračuni zastonj. : 0 upanje. Ceniki m proračuni zastonj. A •••••••••••••••S Predstave se vrftijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 10. do II. ure prsdpoldne in od 3. do 9. ure popoldne. ■n* jmnaramHMMaMpaBaHMBnMaM MMBMM ■■■■■BBrJBHBBaaBaBBMmuBaai Kinematograf EDISON s s Dunajska cesta nasproti kavarne „Europa". s b Danes v sredo nov spored- let 2124 Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popoldne predstava za dijaka po zni-i i iani oeni. i i @70@ "b za cerkvene zbore. Osem napevov k bla- 8oslovu. Zložil Karol Bervar. p. 7. 1908. — Cena partituri K r—; štirji glasovi v dveh komadih K l* — . Katoliška Bukvama v Ljubljani. Zastonj zahtevajte moj ilustrirani cenik o urah, zlatnini, srebrnim Itd. 2654 14 Drag. Heger urar, juvelir in graver. Oslek 1. Kapucinska ul.4, (Slavon.) Stanovanje obstoječe iz 2 sob in kuhinje se odda za februarski termin ali takoj v Ilirski ulici št. 22 na Škofijskem svetu. 147 3 wmwm$mm®mm!m vm&MUBM v Opozarjam p. n. trgovce, žijanjoloče, kakor tudi gostilničarje na svojo veliko zalogo esenc, rumove kompozicije, razKO> vrstnih čajev, konjakov, malngo, Lacrimae Christi, finega jamajskega ruma, pristno slivovke, brinjf.vca, Vropinovca in pa vseh vrst likerjev. Ugodno je za vsakega ojjumalca, ker razpoši jam i.sako množino po isti ceni. kakor tvndke ::z nemških krajev ter jamčim za fcaj-boljši usp.-h vsake escir.ee po priloženem navodilu. Neu^ajajoie biago sprejmem na svoje stroške nazaj. 2496 26—8 Za obila naročila se pr poročam s spoštovanjem Afguil isciiig-ai* I. kranjska trgovina s čajem, rumom in esenci, v Ljubljana, Seleoburgove ulic št. 3. m m m m m m C. in kr. dvorni založnik in pape2ev dvorni založr i ci(D[ilaltial: Orali;a 10, Mul* »Iran, M.si .11» 17, ■t--V.i>, Bros, trn«. Cellu Kasel« > KOT.T.K1 StatoK, IfSJili«. Ko« , ;»]«.,». *<■)>,»>» In Llbet*«. MenJuJnfloe n » D K ® *J » ■ l M .!m!l« II, II. T.b.ritiov« 4, III Unttrgllll 77 (».gol ittiihttf«;, .S! 1.5 wcn««»«t 27, IV Vltd.c; Hmplilrun 19, V S:hBnbr>Miiirri(r»jjr :v t TI hDuipo.iorf«Htr. 2S, VH Mirlsliilenllim 7«, VIII Lrrc**nt*Mf"*twj lis, IX. Alirrilr.ig« 3J, Vi. ["•».f!ltD«t?M.i 50, 59III V >krl.y.rrirMn «> XIX !>«.MIne.r Huotilr JI, KI*. HrMnKIriii«« S). ivi JB. . a-. uMcnvrmnvMiMfAM-iMB tam, tarnam Mratalettna delniška družba « -6S B E C U H" ftun&j, h VPolteeUe 10, rjrHRi « ao,oco *o»«r. >z 8*«o.o»(» ItfMMBHBMi •i m i) m wh vr:;: rnr.t, državnih napirjav, ak^i, prlorit«t, »mSavuic. »ntCfc J c vi s, valu' In tlsnarja w Kanienjava in mkomptiratide Ifirabenih *a«tavnic la olillsaoj. w*sk )« kuponov. m »»S ii I