Letnik XXI,
Številka 1 in 2
Izhaja poljubno najmanj štirikrat na leto. Posamezne številke 15 vinarjev. V „Zvezi“ združena gasilna društva dobivajo „Gasilca“ brezplačno. Urednik FRAN BARLE v Ljubljani.
Cene enkratnim oglasom cela stran 37 kron 60 vin., V2 strani 18 kron 80 vin., '/4 strani 9 kron 40 vin., */s strani 4 krone 70 vin. Pri večkratnem oglašanju ::	primeren popust. ::
Glasilo „Slovenske deželne zveze proštov, gasil, društev na Kranjskem“.
V Ljubljani, dne 30. junija 1917.
Pre dsedstvene vesti.
Razpis ustanov.
Odbor „Slovenske deželne zveze prostovoljnih gasilnih društev na Kranjskem“ razpisuje s tem tri „Cesarja Fran ca Jožefa I. jubilejne ustanove“ po 60 K, ki se izplačajo dne 2. decembra 1917. Do teh ustanov imajo glasom določil pravico :
1 Onemogli, v službi ponesrečeni in ubožni gasilci, ki so bili v času ponesrečbe člani gasilnih društev, ki so združena v „Slovenski deželni zvezi prostovoljnih gasilnih društev na Kranjskem.“
2. Vdove in sirote v službi ponesrečenih gasilcev. Nekolkovanim prošnjam, ki jih je do 30. oktobra 1917 vposlati odboru „Slovenske deželne zveze prostovoljnih gasilnih društev na Kranjskem“, je priložiti:
1. Potrdilo društvenega načelnika, da je bil onemožec ali rajnik član gasilnega društva, ki je združeno v „Slovenski deželni zvezi prostovoljnih gasilnih društev na Kranjskem“.
2. Dokazilo ponesrečbe.
3. Ubožno izpričevalo županstva.
Pomankljive in zakasnele prošnje se ne bodo vpoštevale.
Predsedstvo.
Župnim načelnikom.
Po § 15 pravil za gasilske župe načelnik župe nadzoruje v gasilski župi združena gasilna društva. Gasilna društva nadzirati ni toraj samo pravica, marveč je dolžnost župnih načelnikov. Trditev, da je med vojno nadziranje gasilnih društev brez pomena, bi bila napačna, zakaj ravno sedaj, ko se je število članov skrčilo, ko največ društev nima vodilnih ljudi in svetovalcev, je treba pomoči in nasveta onemoglim gasilnim društvom.
Tovarišem župnim načelnikom najtoplejše priporočamo, naj v teku poletnih mesecev posetijo svoja društva ter naj jih vsaj moralično podpro v svojem delovanju.
O priliki posetov naj sestavijo imenik članov z označbo, kateri člani še sodelujejo, kateri so odšli k vojakom in kateri so padli na bojiščih ali umrli pri vojakih vsled ranitve ali obolelosti. Po en imenik naj župni načelniki vsaj do 1. novembra t. 1. vpošljejo predsedstvu „Zveze“.
Obenem naj se pregleda tudi inventar posameznih društev in blagajnično stanje, kjer je potrebno. Župni načelniki morajo biti o svojih društvih natančno poučeni, tako, da pri vsaki priliki lahko dajo povoljno pojasnilo o svojih društvih.
Kjer je potrebno, naj se člani poučujejo, vpeljejo naj se vaje, dela naj se na pridobitev novih članov. — Poletni dnevi, tedni in meseci se nikjer in nikakakor ne smejo zanemariti.
Predsedstvo.
Matej Mayer.
Iz čeških gasilskih strokovnih listov povzeli smo tužno ^ vest, da je dne 8. maja 1917 v Horaždovicich izdihniPsvo-jo blago dušo priljubljeni in občespoštovani starosta češke gasilske zveze g. Matej Mayer.
Z Mayerjem je legel v grob eden najmarljivejših mož na polju gasilstva. Cehi ga bodejo težko pogrešali in pogrešali ga bodemo tudi mi, zakaj bil je od leta 1899 v najožji stiki s slovenskim gasilstvom. Leta 1899, ko smo otvarjali „Mesini dom" v Ljubljani, je bil Mayer prvič 'med nami in takrat je sprožil misel na združitev slovenskega, odnosno jugoslovanskega gasilstva s češkim gasilstvom. Izprožena misel se je uresničila in leta I91Ö, ko je Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo praznovalo svojo štiridesetletnico, smo se prepričali o moči in mogočnosti Združitve slovanskega gasilstva.
V češkem gasilstvu ni bilo popularnejšega in delavnej-šega činitelja od rajnega May e r j a. Vsak gasilec gaje poznal, če ne po obrazu, gotovo pa po imenu. Mayer je bil neumoren delavec, duša češkega gasilstva. Delo za gasilstvo mu je bila zabava.
Luč sveta je zazrl rajnik dne 17. decembra 1848 in je potemtakem umrl v 69 letu. V gasilstvu se je Mayer pojavil že leta 1871, in sicer v pražkem gasilnem društvu. Leta 1876, o priliki prvega zleta češkega gasilstva v Pragi, je bil že vvprvih vrstah gasilcev. Ustanovil je več gasilnih društev na Češkem in leta 1878 jel je z ustanovljenjem gasilskih žup. S pripravami za Zvezo čeških gasilnih društev pričel je Mayer leta 1881 in ko se je leta 1891 ustanovila, bil je izvoljen za njenega tajnika in leta 1900 za starosto. Starosta češke gasilske zveze je ostal Mayer do zadnjega dne.
Mayer je bil vobče znan in priljubljen, v občevanju je bil prikupljiv; imel je različne funkcije in vse je izvrševal z dopično natančnostjo in vestnostjo. Rajnik je bil vodja občinske hranilnice, starosta Zemskč üstredni hasič-ske jadnoty kräl. Ceškeho, podstarosta Združitve slovanskega gasilstva, odbornik narodnega sveta, redni odposlanec Avstrijske centrale Rdečega križa na Dunaju in odbornik za kralj. Češko, deželni gasilski nadzornik, urednik „Hasič-skych Rozhledou“, imejitelj zlatega zaslužnega križca s krono, častnega znaka 2. r. Rdečega križa z vojno dekoracijo, imejitelj avstrijske gasilske svetinje, avstro-nemške svetinje za zasluge pri Rdečem križu, častnega znaka ruske osrednje gasilske zveze, častni član „Federation des sape-urs pompier Fran^ais“, več gasilskih žup in društev, podstarosta gasilske župe na češkem jugozapadu, načelnik gasilnega društva v Horaždovicich, član mestnega šolskega sveta v Horaždovicich, izborni gasilski pisatelj i. t. d;
Kdor opiše Mayerjevo delovanje opiše zgodovino in razvoj češkega gasilstva.
Češkemu gasilstvu in cenjeni rodbini Mayerjevi izrekamo odkritosrčno sožalje, rajniku pa kličemo s tovarišem Machačkom: „Sladko spavaj po trudopolnem delu v zemlji domači, katero si detinsko ljubil vse svoje žive dni. Ta ima pripravljeno za Tvojo skrbipolno glavo najrahlejše in na ji jubkejše materinsko naročje. Prepričani smo, da bodeš v nji prijetno počival, da Te sprejme ljubko in sladko ter da Ti bode nudila s svojilni tajinstveno dišečimi vonji čez poletje in zimo v harmonični sladkosti prijeten in miren sen neskončne večnosti.
Spavaj sladko, spavaj mirno!
Zbližanje z Rdečim križem.
Osrednji odbor Rdečega križa* je uvidel, da je treba preurediti posel Rdečega križa, zlasti kar se tiče transportnih kolon. Sedanja vojna je pokazala, da so gasilna društva za Rdeči križ neprecenljive vrednosti. Transportni posel po večini preskrbljujejo gasilna društva v največjo zadovoljnost osrednjega odbora in vrhovnega nadzorstva Rdečega križa. Namen osrednjega odbora je, urediti transportni posel, odnosno transportne kolone tako, da bodo enaka pravila veljala za celo državo v mirnem in v vojnem času. Osrednji odbor se je obrnil na vse deželne gasilske zveze s prošnjo, naj bi transportne in še nekatere druge posle Rdečega križa prevzela gasilna društva. Sestavil je osnovno pogodbo ter jo vposlal tudi „Slovenski deželni zvezi prostovoljnih gasilnih društev na Kranjskem“ s prošnjo, naj dela na to, da se v zvezi združena gasilna društva pridružijo Rdečemu križu. Osnovno pogodbo v doslovuetn slovenskem prevodu prinašamo, ki se glasi:
Pogodba,
ki sta jo sklenili „Deželno In gospejno pomožno društvo Rdečega križa za Kranjsko“ in „Slovenska deželna zveza prostovoljnih gasilnih društev na Kranjskem.“
8 1.
Razširjenje delokroga.
„Slovenska deželna zveza prostovoljnih gasilnih društev na Kranjskem“ izjavlja, da smatra, poleg svojih gasilskih poslov, skrb in gojitev splošnih reševalnih postov za drugo glavno nalogo v zvezi združenih gasilnih društev, ter da hoče skrbeti pri svojih društvih za to, da uvedejo in prevzamejo reševalne posle. Potrebna poročila na pristojno oblast gasilska zveza napravi sama.
§ 2.
Ustanovitev reševalnih kolon.
„Slovenska deželna zveza prostovoljnih gasilnih društev na Kranjskem“ ustanovi sporazumno z „Deželnim in gos-pejnim pomožnim društvom Rdečega križa za Kranjsko" pri vseh v gasilski zvezi združenih društvih enotno urejene reševalne kolone, ki bodo imele namen, sodelovati v mirnih kakor tudi v vojnih časih.
§ 3.
Namen reševalnih kolon.
Namen reševalnih kolon Rdečega križa je:
1. Dajati „prvo pomoč“ in prevažanje bolnikov (samaritanska služba);
2. oskrba skladišč za opravo (skladiška služba);
3. sodelovanje pri javnem zdravstvu (desinfekcijska služba itd);
4. izvežbanje, izšolanje in vporaba možkih bolniških strežajev.
Prvi dve službi mora izvrševati vsaka reševalna kolona „Rdečega križa.“ Izvrševanje 3. in 4. naloge pa ni obvezno. Reševalna kolona, ki prevzame slednji nalogi, se mora izrecno ravnati po predpisih, ki se napravijo za izvežbanje desinfektorjev in bolniških strežajev (§ 17).
*) Bundesleitung.
§ 4.
Ime In razmerje napram Rdečemu križu.
Delovanje gasilskih reševalnih kolon, ki se po številu članov imenuje „reševalna vrsta“, „reševalna četa“, „reševalna kolona Rdežega križa gasilnega društva v . . . je napram .Avstrijski družbi Rdečega križa“, kar se tiče § 3, odstavek 1. in 2., prostovoljno in brezplačno. Morebitne krajevne pravice do tretjih oseb s tem niso prizadete.
§ 5.
Sestava reševalnih kolon.
A. Delovanje v mirnem času.
Reševalna kolona Rdečega križa v mirnem času mora imeti najmenj tri čete, vsaka četa tri vrste, vsaka vrsta naj-menj tri do štiri može, tako da ima vsaka kolona Rdečega križa, s četarjem vred, najmanj 30 članov, poleg poveljnika kolone in njegovega namestnika.
Vsaka kolona mora imeti vsaj enega zdravnika.
B. Delovanje v vojnem času.
Člani reševalnih kolen, ki se ob vstopu zavežejo sodelovati tudi v vojnem času, se že v mirnem času združijo v „vojne reševalne kolone Rdečega križa“. Za te kolone se sporazumno s pristojnimi ministrstvi napravijo predpisi o sestavi, uvrstitvi, vporabi itd.
§ 6.
Zaznamek reševalnih kolon.
Vsak član mora ob vstopu k reševalni koloni izjaviti, ali se zavezuje sodelovati le v mirnem času ali tudi v vojnem času.
Člane, ki so se prijavili za delovnje v mirnem in vojnem času, je vpisati v poseben zaznamek. Te zaznamke je urediti po političnih okrajih in po vzorcu, ki ga izda osrednje vodstvo Rdečega križa*), ter morajo biti vedno v redu in pregledni.
§ 7.
Starost članov reševalnih kolon.
Članom, ki so se prijavili le za reševalni posel v mirnem času, se starost ne predpisuje, pač pa morajo dovršiti 18. levto.
Člani, ki se prijavijo za reševalno službo v vojnem času, morajo biti vojaščine prosti, ali pa morajo imeti črnovojniško službo za seboj.
§ 8.
Snovanje reševalnih kolon v miru.
Reševalne kolone se v mirnih časih organizirajo tako, da se sestavi v manjših krajih in pri gasilnih društvih z majhnim številom članov reševalna vrsta, v večjih krajih in pri večjih gasilnih društvih reševalna četa, v večjih mestih in v industrijskih krajih reševalna kolona. Krajevno ločene reševalne vrste se združijo v reševalne čete, reševalne čete v reševalne kolone pod skupnim poveljstvom.
§ 9.
Obseg reševalne službe.
Kjer bi kazalo po krajevnih razmerah, se lahko celo društvo proglasi za „gasilno in reševalno društvo“ ter se vsi izvršujoči člani zavežejo izvrševati gasilno in reševalno službo v mirnem času.
§ io.
Redno poročanje o raševalnlh kolonah.
O ustanovitvi mirovnih in vojnih reševalnih kolon je polletno, potom „Slovenske deželne zveze prostovoljnih gasilnih društev na Kranjskem“, poročati „Deželnemu društvu Rdečega križa“ in osrednjemu vodstvu Rdečega križa.
Istotako je po letnem zaključku, vsekako pa v prvem četrtletju, na omenjeni mesti vposlati prepis članskih zaznamkov vseh kolon; v to svrho izda osrednje vodstvo poseben vzorec.
§ 11.
Notranja organizacija.
Notranja organizacija v mirnih časih ustanovljenih reševalnih kolon, to je način uprave, sestava in združitev, poveljevanje, službena uvrstitev, nadzorstvo, kakor tudi ureditev razmerja napram lastnim višjim organom, nadzorovalnim oblastim, deželnemu društvu Rdečega križa in njegovim podružnicam, se prepušča dogovoru gasilske zveze z deželnim društvom Rdečega križa.
Te dogovore in predpise je sporočiti osrednjemu vodstvu Rdečega križa. Za organizacijo vojnih reševalnih kolon veljajo predpisi § 5, B.
§ 12.
Denarna sredstva.
Denarna sredstva za ustanovitev in vzdrževanje reševalnih kolon Rdečega križa, v kolikor se ne morejo pokriti s sredstvi gasilnega društva, dobivajo se:
a) z nabiranjem v občini, odnosno v okraju;
b) v naklonitvah, volilih in različnih darilih in z dobrodelnimi prireditvami;
c) v podporah podružnic in deželnega društva Rdečega križa ;
d) v podporah iz sklada reševalnih kolon osrednjega vodstva ;
e) v prispevkih bolniških blagajn in zavarovalnic.
Gasilna društva smejo radi nabave kroja, kakršnega
predpisuje osrednje vodstvo s predpisom z dne 1. maja 1916, in radi opreme reševalne kolone, potom gasilske zveze, prositi pri Rdečem križu za prispevek.
Prednost do podpore imajo vsekako one kolone, ki so se v celoti ali pa vsaj v velikem številu zavezale sodelovati nele v miru, marveč tudi v vojnem času.
§ 13.
Obseg izvežbanja.
Člane kolon o sanitetni službi poučujejo lastni društveni zdravniki, zdravniki kolon, ali zdravniški potovalni učitelji, o drugih službenih poslih pa strokovnjaki, ki so že pokazali svojo spretnost. Poučuje se načeloma le o sanitetni službi, zakaj pouk je namenjen le lajikom, ki niso upravičeni donašati zdravniške pomoči, donašajo le prvo pomoč, dokler ni zdravniške oskrbe.
Da morejo gasilna društva pokriti stroške izvežbanja, zlasti oškodovati zdravniške učitelje, smejo potom gasilske zveze pri društvih Rdečega križa prositi za prispevek.
§ 14.
Učni načrt In knjige.
Pouk, ki se na vsak način tudi ■ pri mirovnih kolonah nanaša na sanitetno službo v vojni, daje se pri vseh kolonah Rdečega križa v celi Avstriji enotno, po učnem načrtu, ki ga izda osrednje vodstvo.
V tem učnem načrtu se ne bo oziralo le na izvežban-je članov posameznih reševalnih kolon, marveč tudi na skupno delovanje vsega članstva mirovnih in vojnih reševalnih kolon.
Poučevalo se bo ločeno po onih četverih nalogah kolon, ki jih navaja § 3, in sicer le na podlagi učnih knjig, ki jih izda osrednje vodstvo.
§ 15.
Oskrba zalog.
Vsakemu kolonskemu oddelku je posebno paziti na redno in pravilno preskrbo, shranjevanje in vporabo vse priprave in oprave, ki se rabi pri reševalnem poslu.
Ta pažnja razteza se zlasti:
a)	na bolniška transportna sredstva, kakor vozove, avtomobile, vsakovrstne nosilke in vso drugo priptavo, ki je potrebna;
b) na zdravstveni materjal, medikamente in desinfekcijska
sredstva;
c) na vsakovrstne reševalne aparate;
d) na aparate in sanitarne pripomočke za javno zdravstvo
in bolniško postrežbo;
e) na okrepčila ;
f) na obleko in osebno opremo.
§ 16.
Orodišče in službeni red.
V onih krajih, kjer so reševalne kolone, je preskrbeti orodišča, primerna službenemu delokrogu in pa vpoštevajoč okolnost, ali je reševalni oddelek dotičriega službenega okraja zavezan delovati le v miru ali tudi v vojnem času. Osrednje vodstvo izda skladiški službeni red, ki bo določal, kako je naročati, shranjevati, zaprošati, izdajati, zaračunavati potrebščine in kako je vporabljati tiskovine.
§ 17.
Sodelovanje pri javnem zdravstvu in bolniški oskrbi.
Z društvi, ki se posvetijo tudi tej službeni stroki, se napravijo posebni dogovori.
§ 18.
Službeni kroj.
Reševalne kolone se smejo posluževati gasilskega kroja, ki je določen za društva gasilske zveze, ali pa kroja, ki ga določa osrednja zveza s predpisi z dne 1. maja 1916. O tem v vsakem slučaju odloča gasilska zveza.
V slučajih, kjer Rdeči križ (podružnica, deželno društvo) ali osrednje vodstvo prispeva h kroju, se mora reševalna kolona posluževati kroja po oblastveno potrjenih predpisih Rdečega križa z dne 1. maja 1916.
§ 19.
Oprema.
Glede sanitetne opreme mirovnih kolon veljajo predpisi z dne 1. maja 1916, stran 3, odstavek E.
O opremi vojnih kolon izdajo se predpisi pozneje.
§ 20.
Pravica do rabe rdečega križa.
Vsa društva, ki imajo reševalne kolone Rdečega križa, so s temi oddelki del Avstrijske družbe Rdečega križa in imajo pravico v smislu zakona z dne 23. avgusta 1912, dr. z. št. 184 nositi rdeč križ, dokler pripadajo Rdečemu križu.
Sanitetno orodje sme biti označeno z društvenim znakom.
V službi je voakemu članu reševalnih kolon nositi na rokavu trak Rdečega križa z društvenim znakom.
§ 21.
Enotnost obstoječih reševalnih oddelkov.
Gasilski zvezi bo skrbeti za to, da se pri onih gasilnih društvih ki že imajo reševalne oddelke, uvede v okviru te pogodbe enotnost glede nazivanja, števila članov, izvežbanja in uvrstitve.
§ 22.
Članstvo Rdečega križa.
V dokaz pripadanja k Rdečemu križu pristopi vsako gasilno društvo korporativno k „Avstrijski družbi Rdečega križa“ z letnim prispevkom najmenj 2 K.
Delati je poleg tega tudi na to, da čimvečje število članov in pripadnikov gasilstva pristopa k Rdečemu križu.
V krajih, kjer je deželno društvo Rdečega križa ali njegova podružnica, pristopijo dotična gasilna društva k temu društvu; samostojnost pa mora ostati na obeh straneh nedotaknjena. Kjer ni podružnice, pristopajo gasilna društva, kakor jim drago: k najbližji podružnici ali k deželnemu društvu.
§ 23.
Zakonitost.
Ker so gasilske reševalne kolone Rdečega križa notranja uprava „Avstrijske družbe Rdečega križa“, gasilnim društvom zato ni treba oblastvene dovolitve.
Ustanovitev in obstoj gasilskih reševalnih kolon v smislu § 10 te pogodbe le gasilska zveza naznani deželnemu društvu Rdečega križa in ta sprejem naznani pristojni politični oblasti.
§ 24.
Posebne pogodbe.
Da so posebne pogodbe s posameznimi društvi, ki so napravljene na podlagi teh okvirnih določil veljavne, jih mora potrditi osrednje vodstvo.
„Slovenska deželna zveza prostovoljnih gasilnih društev na Kranjskem“ sprejema to okvirno pogodbo s pripomnjo, da si izposluje potrebno odobrenje.
Obe to pogodbo sklepajoči stranki napravita posebno, za dotično zvezo (dotično deželo) veljavno pogodbo, odnosno izvrševalna določila ter o vsefilni in pred končnoveljavnim sprejetjem obvestita osrednjo zvezo.
dne
19
Podpis.
O tej pogodbi odbor in občni zbor „Slovenske deželne zveze prostovoljnih gasilnih društev na Kranjskem“ še nista razpravljala. Zadeva pride pri prvi seji na dnevni red in glasovanje.
Požari na deželi.
Požare v vaseh, kjer se po večini goji kmetijstvo, po navadi imenujemo „požare na deželi“. Ti požari so čestokrat požari večje vrste, ker so bivališča in gospodarska poslopja bolj pristopna ognju kot v mestih in ker po navadi veter in šuša pospešujeta požar. Tudi požarov ni mogoče tako hitro naznanjati, kakor tam, kjer so v rabi moderna oznanjevala, in zategadelj moramo skoraj vsak požar na deželi prištevati h večjim požarom. Zadovoljevati se moramo s tern, da ogenj omejimo na goreče poslopje in da preprečimo raztezanje ognja po sosednih hišah. J
Vožnja k požaru traja več ali menj, gotovo pa toliko, da poveljnik lahko pomisli na lego vasi, na vodo in vodnjake in da si napravi med vožnjo načrt gašenja, katerega prišedši na gorišče brez omahovanja in premišljevanja izpolni. Moštvo je poveljniku, če treba, pritegniti k snovanju načrta in posle med vožnjo razdeli po zmožnosti članov. Čimbolj se gasilci bližajo požaru, tembolj voditelju gašenja stopa načrt pred oči. Dospevši na gorišče je najprvo reševanje ljudi in drugih vrednostnih predmetov in s hitrim ogledom položaja mora biti načrt gašenja popolnoma gotov.
Poveljnik si poišče prostor, odkoder vidi prijem gasilcev, ter prostor označi z zastavo. Da mora poveljnik dajati ukaze, vzame poleg trobentača še kakega intelegentnejšega člana s seboj. Vodja brizgalne poišče primeren prostor, kamor se postavi brizgalna. Vodja plezalcev postavi s svojimi ljudmi potrebne lestve ter opozori brizgalca na običajna določila in pravila za brizgalce.
Rešene predmete je znositi na varen prostor, najboljše je, če se izroče zastopniku občine. Pri vsem tem pa je gledati na to, da na gorišče pozneje prihajajočim brizgalnam, orodju, vozovom z vodo pot ni zaprta in da je splošen red na gorišču, kar seveda ni najlože. Za to je skrbeti rediteljem, katere mora imeti vsako društvo. Ako smo spočetka gledali na to, kam postavimo pozneje prihajajoče brizgalne in kam oddelimo pozneje prihajajoče gasilske vrste in Čete, se mora vršiti gašenje brez pogreška z največjim uspehom. Pozneje prihajajočemu gasilstvu je kraj delovanja že določen in takoj more prijeti za delo, kar je pri gašenju velike, mnogokrat odločujoče važnosti.
Rado, prepogosto pa se dogaja, da se vsa pozornost obrača le na goreče poslopje, na sosedne hiše pa se nikdo ne ozira. Vendar pa je to velike važnosti, nevarnost in škoda lahko postane veliko večja, kot bi kdo mislil. Iz gorečih stavb se rešujejo malenkosti, na zavarovanje ogroženih streh in poslopij pa nikdo ne misli. Tu je polje za načelnikovega namestnika, tu naj vposeže on, tu naj pomaga zbeganim ljudem, ki čestokrat ne vedo kaj pravzaprav delajo. Ta naj poišče najbolj ogrožene stavbe in ljudi, ki begajo brez pomoči. Ta naj skliče speče ljudi in dožene, če so vsi prisotni ali ne, ta naj odredi, da se zapro line in podstrešna vrata, da se pripravi voda in da se zasedejo naj-ogroženejša poslopja. Ako uvidi, da je izganjanje živine iz hlevov in vlačenje drugih predmetov iz poslopij brezsmiselno, naj to prepreči na vsak način, ker škoda, ki se pri tem po navadi napravi ali po nerodnosti ali s tatvinami, je ogromna. Na vsak način pa je vozove in stroje za kmetijska dela odpraviti iz dvorišča, da niso na poti, če bode treba vendarle gasiti. Živina je premoženje kmeta. Zapahe in ključavnice hlevnih vrat je odstraniti in v nevarnosti izgnati živino iz hleva k sosedom, ki so izven nevarnosti.
Kjer je treba zavarovati poslopje pred vročino in gorečimi otrinki, je gledati na to, da se škrlo in opeka ne moči, ker bi utegnila popokati od vročine, pač pa naj se polijejo lesene in slamnate strehe, vrata in drugi leseni deli stavbe, ki so v nevarnosti. Kadar je vse tako pripravljeno je delo gasilstva lahko in neovirano, kar je velike važnosti. Cincanje pri nastopu gasilstva povzroča le škodo. Kjer je vodo napeljati daleč in ne zadošča ena brizgalna, je postaviti več brizgalen, da druga drugi daje vodo. Pri gorečih stavbah, kjer ogenj nima pravega duška, je najprvo položiti cevi, napeljati vodo in šele potem odpreti vrata, duri in okna, ker bi sicer dobil ogenj dušek in bi se hitro razširil po poslopju in po nepotrebnem napravil veliko škodo.
Velika napaka pri požarih je navadno tudi ta, da gasilci podirajo ogorele šperovce in tramove, ki le podirajo in poškodujejo stropove in zidovje. Taki ogorki potem vse-navzkriž leže na gorišču in ovirajo gibanje. Ogoreli šperovci in tramovi, dokler so na svojem mestu nikogar ne ovirajo, pač pa mnogokrat drže zidovje. Drugače pa je z dimniki in požarnimi zidovi, ki se podero na malenkosten pritisek. Te je sporazumno z zastopnikom občine treba podreti. Požar je pogašen šele tedaj, ko je pogašeno zadnje plame in zadušeno zadnje tlenje. Preden pa gasilstvo zapusti pogorišče, je voditeljem temeljito pregledati pogorišče; pregledati je zidovje, tla, strope in dimnike, pokriti je jame ter razsvetliti pogorišče.
Zadnje kar je napraviti gasilstvu je, da pusti na pogorišču primerno stražo. Za stražo je skrbeti domačemu ali najbližjemu gasilstvu.
Društvene in župne vesti.
Gasilstvo in vojska.
Glasom poročil v naši Zvezi združenih gasilnih društev so padli častne smrti na bojišču:
Janez Primc, Josip Kastelc, Fran Kastelc, Anton Trbežar in Josip Bargles — vsi člani prostovoljnega gasilnega društva v Šmarju.
Bodi jim časten spomin!
Posluiuite se pri vsaki pri-
liki „gasilskih znamk“!
Učiteljska tiskarna
HSDItilliNUBBXII	J * * d K 1 * vV* S B BI B ■ «B ■ B ■ BBUB ■
■ HIBBIHB9BBBOQ Si	L* ^ fc-3 fi.J 1 jl| £l O I H B □ B ■ fl B BXB « B Q B
reglstrovana zadruga z omejenim jamstvom
Frančiškanska ulica štev. 6
priporoča slavnim županstvom ter vsem :: c. kr. in drugim javnim uradom svojo ::
MT popolno zalogo “Hü IV* uradnih tiskovin
slavnim hranilnicam in posojilnicam se priporoča tudi v izvrševanje hranilnih knjižic; slavnim gasilskim, narodnim in drugim društvom v izvrševanje vabil, pravil, plakatov, diplom, ki jih izvršuje v navadnem ali v ::	večbarvnem tisku najokusneje. ::
Postrežba točna in solidna. Cene zmerne.
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
BBBBBBBBBBflflBflBBBBBBBB
%	/tfr
Pozor!	Pozor!
Gasilna društva!
Glavna zaloga in lastno izdelovanje vseh potrebščin za gasilna društva kakor:
pasove, naramnice, rokavice, signalne rogove, liunne
piščalke, vrvice, vrvi za plezalce, cevi, cevne obveze
čelade, čepice, sekirice, kuple zlate in usnjate
ovijaki, bakle, platneni vedri, cvilil itd.
Sploh vse v gasilna druStva spadajoče predmete. Vzorci cevi, kakor cvilh za delavne obleke na razpolago. — Dalje, prevzema tvrdka tudi popravilo poškodovanih čelad in sekirici
Obilnim cenjenim naročbain se priporoča
Benedikt & Co.
Ustanovitev tvrdke 1830.
Ljubljana. S::“::”::”* Ljubljana.
*	V
Izgotovljene obleke in suknje
^ za raožke, ženske, dečke in otroke dobite v obilni izberi po zanesljivo nizkih cenah v
IB manufakturni in konfekcijski trgovini jBBlir „Pri Škofu“ -MBBI
v Ljubljani „Pred Škofijo“ št. 3, Medarska ulica, Lingerjeva ulica (podružnica tvrdke R. Miklauc).
I! Velika tzbera blaga za obleke, za perilo, postelje, gg odeje itd. — Na željo izgotavlja se obleka tudi po gl lastnemu krojaču. — Cenik razpošilja se na zahtevo S	poštnine prosto.
FR. P. ZAJEC,
Ljubljana, Stari trg 9. Optik. — Strokovnjak.
511
Očala ščipalniki, toplomeri, ,barometri, daljnogledi itd.
Z elektr. obrat, moderno urejena delavnica.
Prvi, edini slov. optičn. cenik
dobi vsakdo zastonj.
M
vi
Tovarniška zaloga
pripoznano najboljših
švicarskih ur
kakor vse druge
zlatnine in srebrnine.
Postrežba točna. Cene solidne.
lFr. P. Zajec,
Ljubljana.
Cenik brezplačno!
ra==^[==JZ7-l
3BE
Ljubljanska kreditna ^ banka V Ljubljani
Stritarjeva ulica štev. 2,
Delniška glavnica 10,000.000 K
Rezervni fondi okroglo 1,500.000 K
Poslovalnica t. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani, in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovan ju. Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, financira erarične dobave in dovoljuje
aprovizacijske kredite.
□
m
!
Šelenburgova ulica štev. 1.
Izvršuje najlsula»:tneje vse v bančno stroko spadajoče transakcije. Sprejema
denarne vloge:
4
m
m
na hraniine knjižice
in jih obrestuje za sedaj po
01 |o
Rentni davek plačuje banka sama.
Denarne vloge sprejema tndi na
tekoči račun
obrestovanje po dogovoru.
Kupuje in prodaja
vrednostne papirje, valute, devize, ceke itd. ter izvršuje borzna naročila najkulantneje.
Eskontira in vnovčuje
menice, devize, kupone. Daje predujme na vred. papirje in jih sprejema v depot in oskrbo.
Nakazila vojnim ujetnikom
v vse sovražne države.
Akreditivi
na vsa tu- in inozemska mesta.
n-—■■■■■■■■■■■■■■■n
Kdor želi kupiti ■ dobro in poceni
poljedelski Stroj, bodisi vratilo, motor, mlatilnico, slamoreznico, čistilnico, brzoparilnik, plug, kosilni stroj najboljše znamke „ZMAJ“ in sploh vse poljedelske potrebščine, kuhinjsko o-pravu, orodje za rokodelce, okovje za stavbe in pohištva, vodovodne cevi, cement, traverze itd., naj se zaupno obrne na staro domačo tvrdko
S
veletrgovina z železnino in stroji
LJUBLJANA
m
DUNAJSKA CESTA ŠT. 16.
Zahtevajte cenik zastonj poštnine prosto!
i in |j
Milil
Oljnate bat ve, fasadne barve za hiše, kranjski flrnež, karbolinej za drevesa, mavec (gips) za podobarje in stavbe, čopiči za vsako obrt, kakor tudi vseh vrst mazila in olja za stroje priporoča
A. ZANKL sinovi
c. in kr. dvorni založniki.
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja v Ljubljani. ::
Zahtevajte cenike. ------ Zahtevajte cenike.
H
LUDOVIK KREMA,
fotograf na Franca Jožefa cesti £f. 3 v Ljubljani (na dvorišču)
priporoča
svoj atelje.
Izdeluje točno in po primerni ceni vsakovrstne slike posamez invskupi-
*Wnah-
 _______________________
mmmmmmmummmmammammmmmm
® Lastna tovarna ur 5 ::	v	Š	\	i	c	i.
f. Coden
Ljubljana, Prešernova ulica 1
(nasproti frančiškanske cerkve).
l \ N I O N‘ ure najboljše in 1 1 \J I 1 naj[,0|j natan?ne
Zlatnina. Srebrnina.
Zahtevajte moj glavni CENIK zastonj In poštnine prosto.
iixsTxc^^B3TX^.[rR^raxmT^.20iisx[i
krojaški mojster — Sv. Petra cesta 22
priporoča
svojo krojaško delavnico za izdelovanj1 ifonkl oblek za gasi
Solidno delo. — Fini kroj. — Točna postrežba — Nizke cene. —
D TiarrnrnnwTTrar.11 «^TirTKrrersr-KTrra r er
Največja slovenska hranilnica
V
la min nniji
Ljubljana, Prešernova ul. 3.
je imela koncem I. 1916 vlog . K 55,000.000"—, hipotečnih in občinskih posojil ,, 33,000.000°—, rezervnega zaklada	1,50®.000’—,
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
4
Ol
o
večje in nestalne vloge po dogovoru.
Hranilnica je nupilarno vama In sloji pod kontrolo
c. kr. deželne vlade.	■■
Za varEevauie ima vpeljane lične domače hranilnike.
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5°/0, izven Kranjske pa proti 5 ’/■» °/„ obrestim in proti najmanj l°/0 oziroma 3h °/0 odplačevanju na dolg.
V podpiranje trgovcev in obrnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani
obrestuje hranilne vloge po čistih
4
1| O
4
O
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za svoje vložnike.
REZERVNI ZAKLAD
K 1,000.000
HRANILNE VLOGE
K 23,000.000.
Ustanovljena leta 1881.
Mi
mm
| Mat. Gerber-jeva |
Ciina Gerberi
E3	M
IH Knjigoveznica, zaloga slovenskih moli- g
gig tvenšh in povestnih knjig, prodaja raz- gg m nega risalnega in pisalnega orodja in B 1	šolskih	potrebščin.
m	m
Kongresni trg št- 4.
il	Ljubljana.
€. kr. privatna zavarovalna družba
msiiijsi i feniks 11 mm.
Vplačana delniška glavnica: 8,000.000 K.
Družba zavaruje:
a) proti škodam, povzročenim po požaru, po streli, po parni ali plinovi razstrelbi, kakor tudi povzročenim po gašenju in podiranju poslopij, izpraznenju na stanovanjih in gospodarskih poslopjih, tovarnah, strojih in premakljivih stvareh vsake vrste, trgovskih zalog, živine, gospodarskega orodja in gospodarskih zalog;
b) proti požarnim škodam in streli med žetvijo na polju in travnikih, na kupih ali skednjih ;
e) proti škodam vsled slučajnega ubitja šip in zrcal;
d) proti škodam vsled prevažanja blaga po suhem in po vodi;
e) proti škodam, povzročenim vsled tatinskega uloma in tatvine v zaprtih in odprtih prostorih ali enakih prigodkih.
Pojasnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, Sodna ulica št. 1.
Gasilske znamke,
ki naj bi jih gasilci prilepljali na svoja pisma, ter s tem doprinašali majhen dar za jubilejno ustanovo, se dobe pri zveznem odboru v polah po 50 komadov. Tovariši, rabite pridno te znamke pri vsaki priliki, posebno pri gasilskih prireditvah, za šaljivo pošto itd. ::	Cena:	100	znamk	50	vinarjev.	::
mm
spnraaaaaDannnDnncaonanannfjnaaanono; i Saar	aaaaaaaaaaaauaaaacipaaaaaaaS	I
Jubilejna ustanova
cesarja Frauca Jožefa I. za onemogle in ponesrečene gasilce, oziroma njih vdove in sirote ima 7000 kron premoženja. Ustanova se je doslej podelila že več gasilcem, oziroma vdovam v zneshu po 60 kron. Gasilci, nabirajte še uadalje prispevke za to ustanovo ter jih pošiljajte zveznemu predsedstvu, ki jih plodonosno nalaga v hranilnico.
Predsedstvo.
I !DOOaDaDOODa?DDDDODDDDDDaDDDDDDDDOa; I
I ^□□□□□□□□□□□□□□□□onaanananaannanaa. l
Ustanovljena leta 1869.
Mnogoštevilnokrat odlikovana tovarna gasilnega orodja tvrdke
Konrad Rosenbauer
'v	o*b	XDo:rLebT7-I_
Zastopnik
Pran Samsa v Zagrebu
Ca--a3ad.-u.iideva, \ilica št. 21.
Telefon štev. 1583.
ffi'
n
[f)SEE(?l (§)GS23(§]
■
Priporoča sc vsem cenjenim gasilnim društvom, občinam in tovarnam za cenjena naročila vseh pottebščin
gasilnih predmetov.
Bencinmotornih brizgalnic najncveji sestav, koji \se ostale prekažs, parnih brizgalnic, voznih brizgalnic, patentirano snemalko „Triumf*. Velika zaloga predmetov za osobne opreme, sanitetno orodje, izvrstne cevi, čelade, pasove, elegantne sekirice, čepice itd.  .....— Najpcvolneji plačilni pcgoji. ---
1
c
NAŠA PESEM.
Oesede E. GangGove, uglasbil Stanko Premrl, so pri predsed* stvu v zalogi. Cena 15 vinarjev.
Pravila za gasil na društva
so v zalogi zveznega tajništva. Cena 10 vinarjev.
Redovne vale za slovensko gasilstvo
ima v zalogi uredništvo „Gasilca“. Cena 40 vinarjev.
fi
HHHSE3S] Djfl
■
Brizgalnice
najnovejše vrste in vse gasilske potrebščine
kupujte samo pri
Iß I
a
v Zagrebu.
Cenovnik brezplačen. — Obisk društev na lastne stroške.
6B
m
m
m
m
m
D
Založil odbor Zveze kranjskih gasilnih društev. — Učiteljska tiskarna v Ljnbljani.