Sfcev. 52 ? Mariboru, aua« 28 decembra 10O&. isôaj XXXIX. List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, za pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele G K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se pošilja do odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta štev B — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 v, za dvakrat 25 v, za trikrat 35 v. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede opoldne. — Nezaprte reklamacije bo poštnine proste. Našim prijateljem. Stara uredniška dolžnost je, da v zadnjih listih tekočega letnika vabijo uredniki tudi v uvodnih člankih na naročevanje lista v novem letu. Pravzaprav bi bila to dolžnost upravnikov, Jtoda ker se ob teh prilikah govori in mora govoriti o izvršenem delovanju, o načelni smeri in bodočih nalogah lista, zato preide ta dolžnost na urednike. Na nas je torej, da izpregovorimo danes v zadnjem letošnjem listu vabilno besedo našim prijateljem. „Slovenski Gospodar" bo s prihodnjo številko nastopil 40. leto svoje starosti. Mnogokaj okoli njega se je v tem dolgem času spremenilo. Le malo naročnikov šc ima iz iste dobe, večina teh zavednih narodnih mož iz časa našega rojstva je že legla k večnemu počitku; stari uredniki so odhajali, novi prihajali; oblika lista se je spreminjala v gotovih presledkih; in naše politično življenje na Slovenskem Štajerju, kako poino izprememb in predrugačb je bilo v tem času! Da, mnogokaj okoli „Slov. Gospodarja" se je spremenilo od njegovega rojstva sem, toda nekaj je ostalo nespremenjeno, ostalo je trdno in nepremakljivo kakor skala v sredini morskih valov: Svojih načelnih nazorov, svojega programa „Slov. Gos p." nikdar ni spremenil! Bili so burni časi in viharno je bilo vse naše politično življenje, nastala je I zopet tihota ia uspavajoč mir, bojevali smo i se z na rudi;: ta i nasprotniki, branili proti domačim protivnikom, število naših naročnikov je zdaj padalo, zdaj rastlo, različen je bil način naše pisave, zdaj bolj živ in plameneč, zdaj miren in prizanesljiv, toda neomajano v vseh teh spremembah je stal nas program. In ta program je: Ohraniti kmeta na Slovenskem Štajerju katoliškega, slovenskega in gospodarsko močnega! Čeprav je naša zadača, da posvetujemo svoje moči le kmečkemu stanu, ampak vsled tega še nikakor nismo nasprotniki drugih stanov. Kmečki stan pripoznava opravičenost vseh stanov, dobro ve, da tvori ž njim narodno celoto in da mora torej ž njimi osta i v življexwki zvezi, toda predvsem mora stati v sedanjih hudih časih na braniku za svoje težnje, za svojo lastno korist. In v tem oziru je naš list popolnoma in brez pridržka glasilo kmečkega stanu. Štirideseto leto nastopimo prihodnje leto, to je starost, katero nam je pripravila naša stalnost v načelnih nazorih in zaupanje kmeč kega stanu na Slovenskem Štajerju. Naš program ostane tudi v bodoče isti kot doslej, zato upamo, da se tudi zaupanje kmečkega stanu do nas ne bo omajalo. Majhen in skromen je bil začetek našega lista, komaj nekaj stotin naročnikov smo imeli, toda naše delo nam je pridobivalo vedno večji krog prijateljev, in danes se lahko ponašamo s tako vi- sokim številom naročnikov, kakor ga aima noben slovenski tednik in tudi ne mnogo tednikov pri drugih, številnejših narodih. Slovenski kmetje! Vaša stanovska zavest vam mora velevati, da podpirate list, kateri se z vami rama ob rami bori za kmečki stan! Čim bolj se bo širil „Sloven. Gospodar" med slovenskim kmečkim stanom, tem b lj bo rastla tudi stanovska zavest, brez katere ne bo prišlo nikdar do enotne, mogočne in nepremagljive organizacije kmečkega stanu. Čim več čita-teljev bo imel „Slov. Gospodar", tem bolj bodo tudi postajale znane zahteve slovenskega kirečkega stanu, in čim bolj znane bodo, tem preje so bodo na nje ozirali. Slovenski kmetje, širite torej svoj stanovski liat med sobrati, naroeujte si ga in pridobivajte mu vsepov-sodi novih naročnikov. A tudi do vseh nesebičnih in odkritih prijateljev slovenskega kmečkega stanu se obračamo, da listu ostanejo naklonjeni kot naročniki, dopisovalci in širitelji. Posvetimo vse svoje sile jedru slovenskega naroda in podlagi našega narodnega blagostanja, slovenskemu kmečkemu stanu. Naročnina na naš list „Slov. Gospodar" znaša za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Kot brezplačno prilogo bo imel „Slov. Gospodar" z novim letom „Naš Dom" in „Slovenski Tehnik." Vsem naročnikom in prijateljem želimo veselo novo leto! LISTE K. Odmevi iz groba.. t gospej Marici Peitler-jevi v spomin. Mortuos plango. Kaj je pač človek? Kakor dim pod nebom zgine, preide, kakor zvonov glas, odgovarja na to Slomšek. Tudi Job vzdihuje podobno: „Človek, od žene rojen, malo časa živi. Kakor cvetlica izhaja in se potepta in beži kakor senca . . . Kratki so Človekovi dnevi, število njegovih mescev je pri tebi, Bog." Zares cvetka je človek, ki izhaja in vstaja, a komaj se je razcvetela, da razveseli okolico, že je poteptana, požeta od ostre smrtne kose. Taka je bila rajna Marica. Zato le pojdimo družno na grobe ob glasu zvonov jokajočih, obujat si v duši podobe prijateljev v zemlji vendčih. (Medved.) Ob južnovzhodnem vznožju zelenega Pohorja, v prelepem idiličnem Framu je zagledala Marica Peitlerjeva 1. 1877. luč sveta kot hčerka g. učitelja Antona Hren a. Tje so prihajali solnčni žarki pozdravljat dan na dan njene črne oči, tam je cvetela nežnemu otroku življenja rajska pomlad. Zato se ni čuditi, da se je tukaj navzela že kot otrok vonjave „mokrocvetočih rožic poezije", s katero je bilo prešinjeno njeno mlado življenje. Od solnčnih pohorskih čeri je gledala mala deklica tje v sinje daljave širokega Dravskega polja in dalje tje proti obzorju hrvaškega gorovja, a kmalu se je sama preselila na tisto polje v Št. Janž, kjer še sedaj žive njeni stariši. Tukaj je živela svoja dekliška leta liki „roža v pustinji", tiho, skromno in delavno, a med tem se je razvijala v dra-žestno devojko. Vzgoja ji je bila stroga in stanu primerna pod vodstvom umne matere: Življenja jutro, krasne zarje ji mati mila skrbno varje. (Koseski.) D ilgo se je skrivala ta roža v pustinji Dravskega polja, a ni ostala skrita. Nekoč je plavala skozi tiste kraje Ljubezen, zagledala je Marico in rekla: Cvetko vidim kliti sred livad, moram ji vzbuditi tisoč nad. (-6.) Kmetje« širite svoj stanovski listi In prigodilo se je, da se je nastanila stalno v Maričinem srcu. Kdo more popisati blažena čustva prve ljubezni, Čiste in neskaljene! Kdo more umeti srečo mladega koprnečega srca! Ni bila ta ljubezen strastna, nizka, ampak plemenita idealna, čista ko zlato v ognju. O up sladkk, o nežne želje, ljubezni prve zlati čas! oči nam zrd nebes veselje, topi sreč nam rajski glas. O da bi vedno v cvetju bila ljubezni mlade doba mila! (Schiller-Koseski.) On pa, ki je bil predmet tega sladkega čustva, se je med tem časom trudil in pehal, da si pribori bodočnost in obstanek za živjenje. In priboril si ga je častno in v kratkem, kakor malokateri slovenski mladenič, saj ga je bodrila k železni vztrajnosti vseoživljajoča ljubezen. Tje v kozjanske nižave, obdane krog-inkrog od senčnih hribov, je kmalu potem povedel svojo srečno nevesto, da mu bode tovarišica skozi življenje. V zakon mu je prinesla zvesto srce in pridne roke, vsake neveste najboljšo doto, ki nadkriljuje tisočake in tudi milijone. In sreča in zadovoljnost se je nastanila v domu mladih zakonskih. Politični ogled. Slovenski kmet na Kranjskem. Na Kranjskem kmečki stan na gospodarskem polju veselo napreduje. Poleg Zadružne in Gospodarske zveze ima veliko zaslug za ta napredek tudi kranjska c. kr. kmetijska družba. V zadnjih dvajsetih letih se je iz drevesnic te družbe in njenih podružnic oddalo nad pol milijona požl*htnjenega sadnega drevja. Travniki se na Kranjskem pridno gaoje in dobi Kranjska dežela na leto na 200 vagonov umetnih gnojil, t. j. več kakor Štajerska in Koroška skupaj. Vsled tega je večja množina na Kranjskem pridelanega sena najmanj milijon kron na leto več vredna. Goved se je glede kakovosti in vrednosti v zadnjih dvajsetih letih najmanj za 25% zboljšala, torej je prirastek znašal nsjmanj 10 milijonov kron. Procvitujoče mlekarstvo na Kranjskem, ki nadkriljuje že večino drugih avstrijskih dežel, daje sedaj deželi na leto poldrugi milijon popolnoma novih dohodkov. Kranjska kmetijska družba je v slovenskih rokah. Štajerska kmetijska družba pa je v nemških rokah in kaj stori ona za naše kmete ? In vendar nam „Štajerc" pridiga, da le od Nemcev izhaja ves blagoslov. Agitacija za razkristjanjenje zakonske zveze. Na Dunaju se je osnoval odbor, ki deluje za to, da bi se razkristjanila zakonska zveza v Avstriji. Ta odbor je sestavljen iz nemških liberalcev, vsenemcev in v velikem številu so zastopani v tem odboru socialni demokratje in judje, kojim se gre pri tej priliki le za lastno korist. Po večini so zastopani v tem odboru ljudje, ki sploh niso kristijani, ali pa so že izstopili iz katoliške cerkve ter imajo glede čistosti zakonskega življenja precej madežev na sebi. V tem odboru pa manjka popolnoma Slovanov. V njem ni niti enega Poljaka, Čeha ali Jugoslovana in seveda tudi nobenega nemškega katoličana. Vendar mora tudi slovansko ljudstvo stati na straži ter z odločnostjo braniti svetost in raz-družnost zakonske zveze! Bosna in Hercegovina dobita nov hrvatski list, ki bo izhajal vsak dan in nosil ime: Hrvatski dnevnik. Ustanovitelj lista je serajevski nadškof dr. Stadier. Grof Khuen Hedervary znorel. Zagrebški listi poročajo, da je znorel ogrski grof Khuen Hedervary, prejšnji ban hrvatski, ki je za časa svojega banovanja tako grdo postopal s Hrvati. Drugi listi zopet temu oporekajo ter trdijo, da je samo zelo razburljiv. Italijanski izdajice in naša vlada. Na Primorskem so o priliki shodov za splošno in enako volilno pravico kričali Italijani in italijanaši (slični našim nemčurjem): Proč z Avstrijo! Živijo Lucheni (morilec naše cesarice) ! Tamošnji politični uradniki so to mirno gledali in se niso ganili, ko je ta Hodrga pso-vala našo državo in vladarsko hišo. Uboga Avstrija, ki ima take uradnike! Češki in nemški kmetje. Češki kmečki list za Moravsko „Selskč hlasy" bo z novim letom izhajal dvakrat na teden. Moravski kmetje pač vedo, da s stanovskim časnikarstvom raste tudi tisoč kmečkega stanu. — Češki kmetje na Češkem so na posebnem zaupnem sh.idu sklenili prihodnje leto izdajati dnevnik kmečke smeri. List bo začel izhajati s 1. marcem. — Nemški kmetje na Češkem so imeli dosedaj list „Nemški Gospodar", ki je izhajal dvakrat na mesec in imel že 10.000 naročnikov. Z novim letom bo ta list izšel vsak teden dvakrat. Kmečka stvar napreduje! Nižjeavstrijski kmeti in volilna pre-osnova. Deželna zveza nižjeavstrijskih kmetov je imeia dne 15. decembra sejo, v kateri se je izrekla za večletno bivanje v volilnem kraju in volilno dolžnost. Dotična rezolucija se glasi: Mi kmetje spoznamo nevarnost, ki nam preti vsled neomejene splošne in neposredne volilne pravice. Pripravljeni smo, se za določenje večletnega bivanja in za volilno dolžnost potegniti z vso odločnostjo in silo. Mi kmetje smatramo tak sprehod čez Ringstrasse kot malenkost. (Tam so demonstrirali za splošno in enako volilno pravico socijaldemokrati pri otvoritvi državnega zbora.) Mi nočemo za naš socijalni obstanek in naš star stan nič manj storiti kakor socialdemokrati in hočemo pokazati, da naša stanovska samozavest ne zaostaja za samozavestjo delavcev. Za to ceno, za ohranitev kmečkega stanu smo pripravljeni vse žrtvovati. Kmetje cele Nižjeavstrijske bodo, če treba, prikorakali v mesto Dnnaj, da demonstrirajo za večletno bivanje in volilno dolžnost. Mi kmetje se ne,bojimo štrajka železničarjev, gremo lahko tudi peš. Tudi generalni štrajk nas ne ustraši, ampak nas pusti popolnoma mirnodušne, kajti ne more nam pri naših skromnih potrebah nič škodovati. Delavci naj la pazijo, da jim mi ne odgovorimo s štrajkom, da nehamo prodajati živila. Tedaj bomo videli, kdo dalje zdrži, kdo bo prej izstradan. Generalni (splošni) štrajk se mora razbiti na odločnosti drugih stanov. Nepostav-nost demonstracije pred državno zbornico nas nič ne briga. Takšne nepostavnosti se dogajajo pri nas v Avstriji pogosto v sporazumljenju z vlado. In če vlada dovoli delavcem, da s takimi sredstvi dajo duška svoji objestnosti, ne more zabraniti kmetu, da se p' služi istih sredstev za obrambo. Mi kmetje smo priprav- Toda glej z močmi usode ni zaveze, ni pogode, in nesreča urno spe . . . (Schiller-Koseski.) Kakor prej kot deklica, tako je bila tudi sedaj kot žena in soproga vzorna. Največje veselje ji je bilo domače ognjišče; skrb za red in domačo udobnost ji je prešla v kri in življenje. Kot krščanska bogoljubna žena ni iskala po vzgledu naših modernih žena zabave le med šumnim svetom, našla jo je pod domačim krovom. V malo dnevih bi bila dočakala prvič srečo materinsko, a tu je ravno tragika njenega življenja. V najlepših upih in načrtih, v nepoznanem veselju se je zibala; solnce družinske sreče je vzhajalo na obzorju njenega življenja, a predno jo je prvi žarek pozdravil, nagnila se je čez njo smrtna senca naglo, brezpogojno, kruto---Na večer zdrava, v družbi svojega moža vesela, a po noči vsled eklampsije v dveh urah — mrlič, brez slovesa od svojega moža, brez slovesa od tega sveta, toda okrepčana še s sv. poslednjem oljem. Prav ima Slomšek, ko pravi: Človek, glej dognanje svoje: danes srečen si, vesel, jutri ti že zvon zapoje, truplo tvoje bo pepel, ker „dneva r,e pove nobena prat'ka." Dne 24. novembra so zapeli kozjanski zvonovi žalostinko oni „roži v pustinji", oni cvetki, ki cvetela je, a kmalu je zvenela, zvenela je, da večno bi cvetela. Zaplakal je mož, nesrečen, potrt, zaplakal kakor dete . . . Zaplakali so stariši, sorodniki, znanci in prijatelji, saj pač glasovi teh zvonov vsem segajo v srce; velé, da treba je odnesti sedaj pokojnico po cesti, odnesti treba v dom je nov, tje, kjer mrliči spé. (Prelesnik.) Ii tvojega groba, Marica, pa nam odmeva opomin, da nas smrti ne obvaruje koža gladka, od nje nas ne cdkup'jo kupi zlata. (Prešeren.) Odmeva nam iz njega vzor krepostne mladenke in čednostne žene, za,to ti ohranimo trajen spomin v svojem srcu, dokler se ne vidimo nad zvezdami, kjer, kakor upamo, lepše solnce Tebi sije, lepša zarja rumeni. ljeni, če bo treba, nastopiti tudi s takimi obrambnimi sredstvi, da si pridobimo pri volilni preosnovi večletno bivanje in volilno dolžnost. Mislimo, da nam bodo stali na strani meščanski in obrtniški stan. Upamo pa, da bodo ministri in poslanci po svoji pameti in presodkih skrbeli, da se zagotovi obstanek kmečkega stanu in da jih ne bo treba prisiliti s takimi sredstvi kakor so demonstracije. Kajti samo s tem, da se določi petletno bivanje in volilna dolžnost pri novi splošni in neposredni volilni pravici, se ohrani kmečkemu stana politična in gospodarska neodvisnost. Na Ruskem. Položaj na Ruskem je čimdalje bolj žalosten. Vsevprek prihajajo poročila o vojaških uporih, o stavkah, nasil-stvih, ropih, o plenjenju ic zarotah, tako da si človek ne more napraviti prave slike o razrahljani Rusiji. Država ruska nima zaslombe v vojaštvu, znamenje, da še miru ni pričakovati. Generalni štab v Peterburgu je odslovil 440 nezanesljivih častnikov. — Da na Ruskem skoraj nikdo ni varen življenja, pričajo številni begunci, ki hite čez mejo. V Carigrad je došlo 4000 ubežnikov, v Berolin pa celo do 200 000. — Položaj na Livskem in Kurskem je grozen. Oborožene čete kmetov plenijo od kraja do kraja ter požigajo gradove. — Za varstvo nemških podanikov je zahteval nemški konzul v Rigi bojne ladje. Tri angleške ladje so priplule v Baltiško morje, da branijo angleške podanike v Rigi; na poti sta tudi dve francoski bojni ladji. — Car je podpisal dekret, da se nakaže 30 milijonov iz državne blagajne za izboljšanje vojaške hrane in obleke. — Velik upor zoper vojaštvo so vprizorili v Batumu mohamedanci. Vojaki so streljali, ceste so polne mrličev, Batuia je pa v ognju. V Peterburgu so zaprli 200 voditeljev upornega gibanja. — Admirala Roždestvenskij in Viren sta prišla 19. dec. v Peterburg. Nemiri na Kitajskem. Vsled nekega nesporazumijenja med kitajskimi in inozemskimi oblastmi v Šangha.ju so nastali hudi nemiri. Kitajci so se vzdignili proti tujcem, ki morajo biti vedno oboroženi, da se čuvajo napadov. Tudi v okolici mesta vre in se je bati, da se ta upor razširi kakor leta 1895 pri boksarskem vstanku. Nemške, angleške in amerikanske ladje so izkrcale svoje vojake, da ščitijo svoje sodržavljane. Dosedaj je še v mestu mirno, vendar hudo vre posebno med nižjim ljudstvom, ki je pripravljeno vsak trenutek začeti s plenjenjem. Dopisi. Maribor. (Nemška besnost o šolstvu.) Prvi slučaj. Kakor danes na Štajerskem že gotovo vsakdo ve, je bila zadnjo jesen na ljudski soli Leitersberg - Krčevina pri Mariboru za učiteljico nastavljena gospodična Antonija Štupca. Imenovana gospodična je naredila učiteljske izpite z odliko, je še celo izprašana za meščanske šole ter sinje vsled svojega vzornega vedenja in krasnih uspehov v šoli. Tudi najbolj zagrizeni Nemci ne morejo na njej najti druzega madeža, nego, da je zna-čajna Slovenka; toda gospodična se nikakor ni udeleževala politike, vendar je besnim Nemcem že to mnogo preveč, če jim Slovenec ne skočiti v nenasitno žrelo ter ostane mara -lj- značaj. Vsled zaslug je gdč. Stupca za omenjeno mesto pri okrajnem šolskem svetu moraia priti v temo, na kojega podlagi je od deželnega šolskega sveta bila imenovana. To pa je velike nemške gospode v krajnem šolskem svetu, izmed katerih se vsi dobro nemški ne znajo tako jrazburilo, da so zahtevali odstranitev gdč. Štupce ter iz šolskega sveta izstopili. Drugi slučaj. Ker postavnim potom ni mogoče gospodične Štupca odstraniti, se je z lažnih strani z vso silo pritiskalo na njo, da bi se radovoljno odpovedala službi na imenovani šoli ter dala kam drugam prestaviti. Končno se je ubogi učiteljici grozilo, da jo bo z drugimi sredstvi prisililo, da bo Leiter*berg-Krčevino rada zapustila. Ni se čuditi, da je gospodična vsled tega zbolela; bolezen njena je žalibog zelo resna. Da bi mogla poučevati, o tem seveda ni misliti. Treba je bilo suplen-tnre. Okrajni šolski svet je zato nastavil neko izprašano učiteljico iz Spodnjega Štajerja. Znanja slovenščine je na imenovani šoli neobhodno treba, gospodična suplentinja ima potrebno usposobljenost, tudi je bila ravno na razpolago, in zato jo je torej okrajni šolski svet mariborski nastavil na imenovano šolo. Toda čujte! Ker je ta gospodična tudi Slovenka, je mariborski nemški list zopet zaropotal in od okrajnega šolskega sveta brezpogojno zahteval, da novo učiteljico takoj odstavi ter odpošlje. In okrajni šolski svet je to storil. Učiteljica je vsled tega v zraku, otroci dotič-nega razreda pa brez pouka. Tretji slučaj. Na ljudski šoli pri Sv. Lovrencu nad Mariborom je učitelj g. Šel deloval mnogo let v popolno zadovoljnost šolske oblasti in tamošnjega prebivalstva. G. Šel nima druge pege, nego, da je značaj en Slovenec. Ne le pri Slovencih, ampak tudi pri pametnih in poštenih Nemcih v Sv. Lovrencu je bil zelo priljubljen. Vsled tega bi, ker je bil provizoren, ko se je v šolskem letu 1904/1905 mesto bilo razpisalo definitivno, in ker je potrebno spričevalo imel, in sicer še dobro, ondi poskusil postati defiaitiven. Vse je torej bilo v redu in vrhu tega je še želeti, da so učitelji na mestih kolikor možno stalni, zlasti pa dobri, toda gospod dr. Mravlagg, ud okrajnega šolskega sveta, so rekli, in sicer g. Šelu v obraz, da so odstranitev njegovo od Sv. Lovrenca pri okrajnem šolskem svetu odločno zahtevali, češ, s slovenskimi ščuvarji proč! In gospod Šel zaželenega mesta, na kojem je že več let deloval, ni dobil, pač pa je na njegovo mesto prišla neka učiteljica iz Sv. Jurja pod Taborom, ki se je prvi dan dala vpisati v lov-renško podružnico Siidmarke. Iz navedenih slučajev vidimo, da krajni šolski svet Leitersberg - Krčevina in okrajni šolski svet mariborski ne vesta, kako bi bila dovolj nemška, da se vsled tega celo ta dva, ki sta si sicer dobra brata, lasata v strasti, naš narod mučiti in da vlada ob taki strasti pri Djiju popolna brezzakonitost. Sv. Križ pri Ljutomeru. (Lepa božični ca.) — Tamošnji vrli farani pokazali so tudi letos v dejanju, da jim je mar za učečo se mladino srednjih šol in podarili „Dijaški kuhinji v Mariboru" 30 vreč krompirja in 27 K 20 v v denarju. Darovali so krompir iz Križevec: Č. g. župnik Josip Weixl (2 vreči), Alojzij Štiblar, Marija Strakl, Josip Onišak, Ivan Horvat (vsak po 1 vr.), Franc Bratina, Franc Magdič in Matija Brumen. Iz Ujaševec: Ivan Kralj, Jakob Far-kaš, Josip Petovar (vsak po 1 vr.), Matija Slekovec, Jernej Slana, Josip Farkaš, Matija Šantl, Franc Babič, Jakob Sla vi č, Josip Saboti in Mihael Korošak. Iz Starenovevasi: Josip Rožman (1 vr.), Matija Filipič, Alojzij Mlinarič, Alojzij Osterc, Josip Novak, Jakob Stuhec, Anton Kranjc, Franc Rožman, Mihael Filipič, Andrej Filipič, Jakob Vogrinec, Anton Kegl in Matija Prelog. Iz Bučečovec: Franc Žitek, Anton Lubi, Franc Osterc, Matija Slavič, Josipina Vidnar, Franc Topolnik, Mihael Kolmanič, Matija Šafarič in Peter Štrakl. Iz B u n č a n: Alojzij Osterc, Anton Osterc, Alojzij Rantaša, Matija Fiirst, Franc Stuhec, Josip Stumpf, Josip Horvat, Karol Lipša, Matija Stumpf, Matija Špindler, Franc Lubi in Alojzij Farkaš. Iz Borec: Anton Juger, Karol Polja-nec, Jakob Domanjko, Alojzij Jureš, Franc Križan, Franc Heric, Franc Križanič, Matija Toplak, Matija Mišja in Ivan Magdič. Iz K 1 j u č a r o v e c: Ivan Vrbnjak, Alojzij Kosi, Franc Novak, Marko Slavič, Alojzij Skuhala, Terezija Skuhala, Anton Sagaj, Alojzij Slana, Alojzij Prelog in Vid Magdič. Iz Banovec: Alojzij Juriuec, Alojzij Ga-Junder, Josip Prelog, Martin Čagran, Andrej j Heric, Franc Novak, Josipina Topolnik, Andrej I Skuhala, Mihael Cimerman, Matija Budja, An-' ton Kosi in Franc Stanetič. Iz G r 1 a v e: Ivan Štampar, Josip Skuhala, Franc Sterniša, Martin Makovec in Mihael Korošak. IzLukavec: Jos. Vaupotič, Al. Vaupo-tič, Mat. Šalamun, Anton Novak, Ivan Novak, Al. Šalamun, Frane Vaupotič, Jakob Šalamun, Andrej Pačko, Ivan Jelen, Marko Šalamun, Josip Kranjc, Franc Makovec, Alojzij Janežič in Matija Vaupotič. V denarju so darovali iz Križevec: č. g. župnik Josip Weixl 4 K, Ivana Horvatič 2 K, č. g. kaplan Anton P> »stražnik 1 K, dr. Josip Lebar 1 K, Osv. Honigmaa 1 K, Anton Herzog 1 K, Alojzija Gotlih 1 K, Elizabeta Vagaja 1 K, Anton Vrabl 1 K, Ivan Žnidarič 1 K, Franc Jureš 1 K, Avgast Lah 40 v, Ign. Hauptman 40 v, Franc Ivančič 40 v, Alojzij Sterniša 20 v in Jakob Majcen 20 v. — Potem Ivan Kralj iz Iljaševec 2 K, Anton Senjur iz Logarovec 2 K, Matija Budja iz Banovec 1 K, Alojzij Jureš iz Borec 1 K, Al. Fekonja iz Veržeja 1 K, Anton Razlag iz Logarovec 1 K, Franc Vaupotič iz Lukavec 1 K, Matija Korošak iz Borec 1 K, Franc Lešnik iz Starevasi 40 v in Jakob Stanj ko iz Lukavec 20 v. Da je mariborska „dijaška kuhinja" dobila obilno božično darilo, imela sta veliko truda požrtvovalna nabiralca Franc Bratina iz Križevec in Josip Rožman iz Starevasi. Čast takima možema! Naj bi tako storili tudi po drugih farah, ker to je v vsakem oziru iz-gledno in posnemanja vredno delo. Najprisrčnejša zahvala vsem skupaj! Staritrg. (Zahvala.) Na okoliški šoli slovenjgraški se je o božiču obdarovalo 160 ubogih otrok. Nekateri so dobili obuvalo, dragi jj pa razno potrebno obleko, da bodo po zimi j ložje hodili v šolo. Vse te reči so se priskrbele j s pomočjo radodarnih prijateljev šole in mla- j dine. Ti so namreč pripomogli, da se je v ta | namen prej prirejena tombola tako vrlo obnesla. Vsem tem čast. darovalcem v mestu in okolici i najsrčnejša zahvala! Posebno pa mi je omeniti v tem oziru visokorodne gospe pl. I. Arailza, veleposestnice v Feldenhofnu, visokoč. gosp. Antona Slander, dekana v Starem trgu, gg. trgovcev Reitter in Klinger ter slavne „Kmetijske zadruge" v Slovenjgradcu. Prvo imenovana darovala sta znatne svote v denarjih, a zadnji trije mnogo raznovrstnega blaga. Gosp. Jos. Rotovnik, župan v Legnu pa je pripomogel, da se je v višjem razredu obdarovala vsa deca s knjižico: „Slava Prešernu". Vsem tem se krajni šolski svet še posebej najtopleje zahvaljuje. Bog jim povrni! Da bi tudi v prihodnje ne zabili naše šolske mladice! Ivan Schondorfer, načelnik kraj. šol. sveta za okolico Slovenjgradec. Sv. Ivan na Humu. (Zahvala.) Visokorodni gospod c. kr. dvorni svetovalec dr. Miroslav Ploj, državni in deželni poslanec itd., daroval je kot naš častni občan 10 svetlih kron v razdelitev za božičnico med uboge pridne šolarje humske občine. Dobili so v I. razredu: Škrinjar Ludovik, Balažič Nežica, Štebih Marija in Šterman Marija; v II. razredu: Pavličič Martin, Damiš Marija, Kirič Otilija; v III. razredu: Šef Ludovik, Šalek Marija in Žibrat Julijana — vsak po 1 krono. Preblagemu darovatelju, kateri je našo šolo osrečil z darovi lani ob prizidanju in za šolski vrt (izkaz istih daril pride po urejenem vrtu) izrekata udano podpisana vimenu obdarovancev najtoplejšo zahvalo. Sv. Ivan na Humu, dne 25. dec. 1805. Mart. Ivanuša, šol. nač., Ant. Porekar, šol. vodja. Dobrna pri Celju. (Občinske volitve.) Ker je bilo zanimanje za občinske volitve na Dobrni tako vsestransko, hočemo podati nekaj zanimivih podatkov iz volilnega boja. Enoglasno mnenje med vsemi volilci je bilo, da takih volitev še ni bilo na Dobrni. Ne samo zaradi tega, da je slovenskih volilcev prišlo tako ogromno število, ampak tudi za to, ker Dobračani Nemcev in nemčurjev še nismo ' videli tako divjih, tako razkačenih. Kar skakali so same jeze, ko so videli, da je slovenskih volilcev toliko; ko so lahko na prste prešteli, da nemčarjem ne pomaga nič, in če se na glavo postavijo od prvega do zadnjega. Ob pol 8. zjutraj so začeli rogoviliti misleč, da bodo z vpitjem in preklinjanjem prestrašili slovenske volilce. Prvi od Nemcev je bil na volišču Peter Okroschnig. On si je sploh stekel največ zaslug. Trudil se je po hribih in dolinah, a ko je zadnjo cigaro ponudil slovenskemu kmetu Šventu in jo je ta zanič-Ijivo odbil, sprevidel je tudi Peter, da na Dobrni nihče ne verjame nemškim čevljarjem. Z vpitjem se je tudi odlikoval nevolilec Voršjek. Jezilo ga je menda, da je zastonj vlekel „noslje" poldrugo uro visoko v hribe po nekega volilca, pa je prišel nazaj — prazen. Ni manjkalo veliko, da ni bil s svojimi tovariši vred tepen na Parožu. Imena, ki jih je slišal, je mirno vtaknil v žep. Kolarek-sin pa še sedaj ne more prav spati same jeze nad „nosljami". Sploh so nevolilci igrali veliko ulogo. Nemci in nemčurji so jih pobrali, kjer so jih dobili, jih napajali s šnopsom, vinom in pivom, nasitili 8 svinsko pečenko in guiažem. Res škoda za prase, ki je moralo pustiti svoje mlado, nedolžno življenje ter storiti smrt, samo da so bili siti lačni nemčurski želodci na — kvaterno sredo! „Nova vera" je res dobro začela! Nasprotniki so namreč izdali kot volilni oklic nesramno psovanje čez slovensko duhovščino, in da ne pridejo s sodnijo v dotiko, založil ga je Drewenscheg, ki je imel nekdaj tudi „srčne želje" postati duhovnik, pa bojda ni „tanbal". V tem svojem „oklicu" nemčurski generali prosijo vse šnopsarje in prešestnike, naj za božjo voljo vendar spravijo dobrnske duhovnike „k pravi veri" nazaj. Odkrito povemo dobrnski gojili nemškutariji, ko bi bili tisti papir ohranili za kaj druga, bi bili morebiti dobili še par volilcev zase. Le verjamite, da je „stara vera" pomagala slovenskim vo-lilcem, da so zmagali tako sijajno. Grenke so morali poslušati nemčurji od zavednih krščanskih mož, in svojo jezo in sramoto so nemčurji dnsili z mesom in pijačo. Tešč in trezni so pa vstrajali slovenshi volilci — mnogi cel dan ;— na volišču, saj so vedeli, da se gre za to, da se odbije nesramni napad Nemcev, nemčurjev, šnopsarjev in brezvercev na slovensko krščansko občino. Nasprotnim volilcem bi morala pomagati tudi neresnica in obrekovanje. Pa ni izdalo nič. Glasno so slovenski občinski odborniki klicali bivšega „občinskega kasirja" Blažiča in Šemerla na odgovor, naj vpričo več kot dvesto volilcev dokažeta svoje trditve o „denarnem položaju" občine. A ni se oglasil ne Blažič ne Šemerl. „Blažič, kje si?", „Šemerl, kje si?", je grmelo med volilci. A ni jih bilo. Slišala sta glas resnice in se skrila, ker sta nag—la v trditvah, a počasna v dokazih. Razloček med značajnimi slovenskimi volilci in odpadniki je bil jako zanimiv. Klavrno so se plazili nemčurji v volilno sobo; z veseljem in korajžni so šli slovenski možje in oddali 8voje glasove. Ko je v III. razredu število slovenskih glasov doseglo 100, je zavladalo velikansko navdušenje. Vedeli smo, da nas ne morejo streti. Prvi, ki je oddal nemški glas, bil je Anton Rebernik, mladi Križečnik iz Loke, sploh edini cele loške okolice, ki je volil z „novoverci". „Le hitro pojdi notri, pa nas izdaj!", klicali so mu LoČani, ki so bili vsi do zadnjega na volišču in vsi, razven Križečnika, volili s Slovenci. Veliko smeha je vzbudil o cmeri, kateri še imen odbornikov ni znal gladko brati, čeravno bi rad nosil zvonec v občini. Ne smemo pozabiti na trud mladega poštarja Golla, ki si je posebej moral najeti namestnika, da je utegnil za suknjiče tirati stare nemčurje v volilno sobo. Z veliko vnemo so šli za „novo vero" v boj novograjski „jagri". Pa čudno ! Zajce in lisjake, veverice in „boke", mačke in pse streljajo brez očal, na dan volitve so pa imeli vsi „špegle". Pa zaradi tega niso zgledali nič pametnejše. Vojak je hotel šifra* 4 SL0VKNSKI GOSPODAR. 21. decembru 1905 celo voliti za ženo, ki ima živega moža, a komisija mu je razložila, naj se uči postavo. Sčasoma še bomo priobčili marsikaj zanimivega in tadi imena tistih, ki so se za denar in obljube, za pečenko in pijačo dali zapisati v nemščino. S tem so namreč nasprotniki skušali pridobiti volilce za nemški odbor. Za danes še izražamo svoje veselje nad lepo zmago in Častitamo Dobrni, da se je obranila nemčurjev, zakaj vsak si ie lahko naredil sliko, kako bi bilo v prihodnje v občini, če bi bili zmagali prijatelji pijane nemčurske drubali. Čast vrlim slovenskim volilcem, kateri so rešili Dobrno pred nemčurskim odborom in „novo vero"! Eazns stvari. Iz domačih krajev. Promocija. Za doktorja zdravilstva je bil promoviran v Gradcu g. Frid. Škof. — Na dunajskem vseučilišču je bil dne 22. dec. promoviran doktorjem prava gosp. Alojzij Pečar. Osebne vesti. G. dr. Jožef K o m 1 j a-n e c , gimnazijski učitelj na ptujski gimnaziji, je imenovan za profesorja in stalno nastavljen v Ptu ju. — Postajenačelnik v Rasah ie postal plem. Plazer, prej železnični uradnik v Poljčanah. — Sodni pristav g. dr. Peitler je začasno premeščen iz Kozjega v Marenberg. — Sodni pristav g. dr. M u 1 e j je prideljen v p. možuo službo okrajnega sodišča v Kozjem. — Sodni pristav g. T r s t e n j a k se je povrnil iz Marenberga na svoje mesto v Sv-Lenart S pošte. Poštna pomožna uradnica Frančiška Šega je dobila pošto v Oplotnici. Božič mariborskih Slovencev. Običajno je, da o vsakem božiču mariborski Slovenci darujejo večje svote v dobrodelne namene. Posebno zaslugo za to lepo šego imajo pa narodne gospe, ki darove po naših slovenskih hišah pobirajo. Vsikdar je ob taki priliki itak darežljiva roka posebno radodarna in tako se je tudi letos nabrala lepa svota. Z eno tretjino se je otročičem tukajšnega šolskega vrtca Družbe sv. Cirila in Metoda priredila božičnica, pri kateri je bilo nad 50 otrok ob-darovanih z raznimi prijetnimi in dobrimi stvarmi kakor tudi z oblekami in obuvali, druga tretjina se je izročila prepotrebni Dijaški kuhinji, tretja pa družbeni šoli na Muti. Bog plati vsem dobrotnikom! Mariborske novice. Konkurz je napovedan čez premoženje umrlega trgovca Sala-mona Ražička. — Dne 21. t. m. je prinesla kočarica Alojzija Drozg na trg posneto mleko, katero ja bGtela prodati kot neposneto. Tržno nadzorstvo jo je naznanilo soduiji. — Mnogo pritožb je došlo od gospodinj, da so kupile pred prazniki od kmečkih prodajalcev na trgu ponarejeno smetano, surovo maslo in druge stvari. S t»kim nepoštenim postopanjem zgubijo kmečki prodajalci, tudi pošteni, vse zaupanje in se morajo podvreči sitnemu nadzorovanju, ki bi drugače izostalo, če bi bili vsi ljudje pošteni. — Pri volitvi v trgovsko in obrtno zbornico je bil izvoljen samo eden mariborskih obrtnikov, čeravno so Mariborčani postavili tri kandidate. Sedaj se Nemci jezijo nad graškimi rolilci, ker niso volili od njih postavljenih kandidatov. Gračani gotovo ne marajo takih nestrpnežev, ki vedno le gledajo na to, kako bi zatrli slovenski jezik, za obrtne koristi pa se ne brigajo. To je zopet živ dokaz, da teh mariborskih nestrpnežev niti Nemci sami ne marajo. C. kr. učiteljišče v Mariboru. Znano je, da je mariborsko c. kr. učiteljišče nastanjeno v najeti hiši siromaka Badla, kojemu vlada plačuje okoli 1000 kron na leto; in to že toliko let, da bi vlada za doslej izvrženi denar lahko imela dvoje poslopij za imenovano šolo. Sicer se je vlado dregalo radi takega gospodarstva, ki oškoduje davkoplačevalce ; toda dolgo, dolgo brezuspešno. Končno so drezalci vendar prodrli, vlada se je odlo- čila primerno poslopje postaviti in sicer se s stavbo začne prihodnjo pomlad. Poslopje bo : stalo na voglu Gledališčne in Meščanske ulice, ' torej navštric gimnazijskemu in zapadno od njega. Za stavbišče služi erarno zemljišče, na kojega vzhodni polovici stoji gimnazij. Novo poslopje bo, kakor slišimo, tudi po zunanjo-i sti podobno gimnazijskemu poslopju; vsled 1 tega bo torej erarno zemljišče med Gosposko : in Gledališčno ulico na severni strani simet-! rično zastavljena. Gotovo se bo s tem lepota i Meščanske ulice dokaj povzdignila. Pretekli teden se je z delom že začelo; odstranila so i se drevesa, ki so stala na onem mestu, kamor naj pride novo poslopje. Kjer je prej bil lep vrt, tam je zdaj golina; toda kmalu bo, kakor smemo upati, se ondi dvigalo lepo poslopje, ki bo v prihodnje davkoplačevalcem prihranilo par grošev. Napovedi k osebni dohodnini in rentnini za 1. 1906 se morajo oddati do 31. januarja 1906 pri pristojni davčni oblasti (c. kr. okrajnem glavarstvu). Kdor je v pre-tečenem letu plačeval preveč osebno - dohodninskega ali rentnega davka, naj napravi novo napoved, da se mu po tej odmeri davek. Kdor pa napove namenoma kaj neresničnega, mora za kazen plakati devetkratni znesek, za katerega je hotel prikrajšati davek. Vsakdo, ki ima na leto več kakor 1200 K dohodka, je dolžan narediti napoved. Kako se voli občinski odbor? Ker so se v zadnjem ~ PJorale zaradi nepravilnosti zaporedoma razveljaviti volitve občinskih odborov, prinaša sedaj mariborski uradni list tukajšnjega okrajnega glavarstva res poljudno pisan pouk, kako se voli občinski odbor. Ta pouk se tudi nadkomissrju Lorangu priporoča v temeljito preučenje! Pečajte se z ribstvom! Zadnjo soboto so bili na našem trgu karpi po 2 kroni kilo. Na večje poste v letu pripeljejo ribe v Maribor in sicer nemški kmetje; ti kmetje so iz Ernoža, Klunja, Glajnštetna in ondotnih krajev ter edini, ki zalagajo ob postih naše mesto z ribami. Prebivalstvo vsikdar že komaj čaka, da pridejo, in kadar se na Glavnem trgu ustavi voz rib, je rivanje in stiskanje okoli njega, kakor bi se blago dobivalo zastonj. Vsak hoče biti prvi postrežen, ker se boji, da bo moral prazen oditi. Črez eno uro navadno ni repa več v sodu. Gotovo je, da nemški kmet lahko vsikdar skupi svojih 200 kron. Ali bi se z ribarstvom ne moge! pečati tudi slovenski kmet, zlasti oni, ki je bližje mesta? Družbi sv. Cirila in Metoda v prid bo po sklepu svoje odborove seje iz dne 3. t. m. kdekovala občina Partinje blizu Maribora odslej vsa svoja uradna pisanja. — Slava srenji, ki je prva storila na slovenski zemlji ta korak. Upamo, da jej kmalu slede večje srenje; potem mesta — prvo se ve, bela Ljubljana. Kamnica pri Mariboru. Starega leta večer bodo imeli naši privandrovci in nemški „fajerberi" v Asingerjevi gostilni „Silvester-abend". K temu bi jim svetjval, da letos ne bi tako glasno hajlali, da bi jih po vasi vsi psi slišali. Pred par leti je poročal „Naš Dom", da so takrat pri enaki veselici naši nemški „fajerberi" tako hajlali, da so po vasi vsi psi tulili." Najboljše pa bo, če hajlanje sploh opustijo. Umrl je med sv. mašo pri Sv. Petru niže Maribora Janez Glajncer dne 27. decembra. Na Janževo pride v cerkev, na koru lepo moli; kar naenkrat globoko vzdihne in začne lezti skupaj. O božičnih praznikih še je prejel sv. zakramente. Bil je priden in pobožen vdovec. ; Rojen 1. 1828. Bog mu daj nebesa! V Studenicah pri Poljčanah je umrl g. Klemens V o b i č, c. kr. poštni uradnik v Gradcu. Bil je na obisku pri svojem bratu g. nadnčitelju Vobiču. Sušica je uničila mlado, nadepolno življenje. N. v m. p.! Iz Kapele. Dne 19. t. mes. je unsrla pridna deklica Frančiška Rižnar, stara še le 21 let. Po prejemu sv. zakramentov za umirajoče je neprenehoma upirala svoje oči na po- dobo karmelske matere božje na njenem škapulirju, kojega je z največjo pobožnostjo vedno .nosila. N. v m. p ! „Štajerc" še vedno išče urednika, sedaj že obljublja 140 K na mesec, toda nihče se ne oglasi. Kdo bi le šel k temu lističu kot urednik, če se ga celo njegovi naročniki sramujejo! Tudi je tam zelo nezanesljiv kruh. Če bo namreč vsako leto toliko primanjkljaja, bo „Štajerc" kar črez noč skončal svoje grešno življenje. Njegov konec bo nesrečen, kakor dozdaj pri večini njegovih naročnikov. Sv. Jurij ob ¿čavnici. Volitve v tej občini je po skoro dveletnem „preiskavanju" glavar Rajuer dal razveljaviti. Volilci, ne udajte se! Ptujske novice. V nedeljo, dne 7. jan. 1906 se uprizore v prostorih ptujske Čitalnice „Leginnarji", krasna narodna igra s petjem v 4 dejanjih. Natančneje se objavi v prihodnje. Sv. Barbara v Halozah. Veliki vinski sejem, ki se je vršil tukaj dne 14. t. m., se je izvrstno obnesel. Udeležilo se ga je 172 posestnikov s 6150 hI. Po letnikih je bilo dobiti vina iz let 1890, 1895, 1902', 1903, 1904. Največ je pa bilo seveda novega vina na razpolago. Po barvi je bilo vse drugo vino belo, samo pri štirih posestnikih smo našli tudi črnino, oziroma rudečino. Razven muška-telca, silvanca, sipona in pa lizlinka je bil ves pridelek iz goric z mešanim nasadom. Cene so se vrstile med 40 in 80 h, plačevalo se je pa 36 do 56 h za liter. Kolikor nam je bilo mogoče zvedeti, se je na sejmu 57 kupcem čez 3000 hI vina prodalo. Odsek daje rad nadaljna pojasnila. Dopise sprejema učitelj Serona. Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. V noči dne 17. t. m. o polu 12. uri smo čutili potres, dva precej močna gnnka, ki sta imela smer od severovzhoda. Iz Rogačke Slatine se poroča: Dne 20. 20. t. m. okoli 10. ure zvečer v kleti Antona K u r e j v Gorenji Sečovi na neznan način ogenj, ki je uničil celo poslopje. Zgorelo je tudi mnogo obleke in vsi pridelki. Zavarovalnina znaša samo 800 K, ki pa pokrije samo en del škode. Bržkone so se vnela lesena tla, na katerih je stala majhna železna peč. Pristova. Gosp. dr. Miroslav Ploj, drž. in dež. poslanec, je kakor lani tudi letos podpisanemu sol. vodstvu poslal za revne otroke snovi za obleko. Obdarilo se je letos 14 učencev, oziroma učenk. Za ta blagi Čin izreka mu podpisano šol. vodstvo v imenu obdarovanih tem potom najtoplejšo zahvalo. — Šolsko vodstvo v Pristavi, 23. dec. 1905. Fran Zopf, nadučitelj. Slovenjgradec. Župan Pototschnigg je odložil svoje mesto. Navajajo se različni razlogi za ta korak. Božičnica v zavodu čč. šolskih sester v Celju je bila za otroke iz vrtca dne 21. dec. Ljubko nastopanje malih otročičev je vsem ugajalo, ko so deklamovali in peli. Posebno moramo pohvaliti male telovadce, ki so v raznih telesnih vajah točno in gladko izvajali povelja svojega „strogega" komandanta. — Za šolarje dekliške in deške slovenske šole pa je bila božičnica v petek, dne 22. dec. Prav primerne so bile vse točke na programu in otroci so svoje uloge v igranju in petju dobro rešili. Pohvalno je treba omeniti nastop matere in hčere (Erhartič, Fon), ki z milim glasom prosi svojo mater, naj ji pomaga, da bo dosegla višjo stopinjo popolnosti. Do srca pa je segala pesem sirote (Šterbenk), ki je s svojim otožnim glasom prosila svoje tovar-šice (zbor deklic), naj se je usmilijo in v svojo sredo vzamejo. Po nagovoru gosp. opata so bili otroci iz vrtca in revni šolarji slov. sol obdarovani. Vsem dobrotnikom podružnice sv. Cirila in Metoda, ki hvalevredno podpira slov. otroški vrtec in vsem udom katol. podpornega društva se izreka tem potom najpri-srčnejša zahvala. Božje Dete naj vse dobrotnike blagoslovi in jim stoterno povrne! Dobrnske občinske volitve kažejo to-le razmerje med Slovenci in nasprotniki: v III. r.wedu slovenskih glasov 119, nasprot- 28 decembra W)b. nwvmm.1 gospodar. bum 6. nih 39; v II. razredu slovenskih 39, nasprotnih 14; v I. razredu slovenskih 6, nasprotnih 9. Slovenci pa ne obupajo tudi nad I. razredom, zakaj Dobrna je kraj, kjer kaže I. razred vsako leto drugo sliko. Z vstrajnim delom hočemo sčasoma prehiteti tudi v tem razredu nasprotnike. Sedaj smo pa zadovoljni, da smo zmagali v dveh razredih tako sijajno. Smrti je šel iskat v Ameriko. Iz Veržeja je nedavno odšel v Ameriko Matjaž Rižnar. Ondi je dobil službo v neki tevarni v mestu Betlehem. Pa komaj je tri ure delal, zagrabil ga je stroj tako nesrečno, da mu je odtrgal glavo in je bil pri priči mrtev. — Iz Veržeja se nam poroča tudi, da so se ogrski Slovenci začeli silno seliti v Ameriko. Iz so-botske in belatinske župnije jih je v kratkem času odšlo že 1000 in iz ene same vasi jih v kratkem odide zopet 36. Doma nam primanjkuje delavcev, naši ljudje pa gredo v neznani svet. Naj pač vsak dobro premisli, preden gre lovit v daljni svet nezanesljive sreče! Marija Gradec pri Laškem. Za župana smo si izvolili že tretjekrat g. Josipa L a p o r n i k, ki je vrl in neustrašen Slovenec. — Občina je darovala družbi sv. Cirila in Metoda 20 kron namesto venca na grob svojega dolgoletnega občinskega blagajnika gosp. Elsbacherja v Laškem. St. Vid nad Planino. Bridka izguba je zadela veleč. g. duh. svetovalca in župnika šentvidskega na Planini. Dan pred Božičem jim je Bog poklical iz tega življenja ljubljeno sestro Marijo R i b a r v 69. letu njene starosti, zvesto in nad vse delavno gospodinjo. Dobremu dušnemu pastirju je sožalje faranov splošno. Zdole pri Brežicah. Bližajo se občinske volitve, katere se vršijo meseca januarja 1906. Vendar se pa nek Človek, po domače se reče nemškutarček, že jako šopiri in agitira. Poleg sebe še ima tri hude agitatorje — šnopsarje. Radi bi premotili kakega volilca. Eden agitator, ki je že bil radi krive prisege kaznovan s trimesečnim zaporom, je najhujši. Toda vo-lilci so toliko pametni, da ne bodo volili nemškutarčka, ampak naše vrle in zanesljive može. Zaslužno kolajno za ognjegasce je ustanovil cesar. Kjer imate stare, zaslužne ognjegasce, naj jih predlaga odbor okrajnemu glavarstvu v odlikovanje. Cerkvene stvari. Nevarno obolel je č. g. Alojzij S ver, dukovnik v c. kr. kaznilnici mariborski. Bolezen se nahaja na goltancu in je jako resna, da je moral imenovani gospod iti v Gradec iskat pomoči. Ondi se vrači v aansitoriju „Gondola", Korblerstrasse. Bog mu daj zopet kmalu ozdraveti! Sevnica ob Savi. Dne 26. dec. ob 11. dop. je umrl č. g. župnik Marko Črnko. Pogreb bode v petek ob 10. uri. Društvena poročila. Silvestrov večer v Mariboru bo priredila „Slovanska Čitalnica". Na vzporedu je petje, godba in šaljivi prizori. Vstop je dovoljen le udom in povabljenim gostom. Slovanska čitalnica v Mariboru si je na svojem občnem zboru zopet izvolila za predsednika g. dr. Franjo Rosina, odvetnika v Mariboru. „Slov. pevsko v društvo Ljutomeru" sije izvolilo sledeči odbor: Velnar Jožef, predsednik ; Seršen Marija, podpredsednica; Razlag Erna, blagajničarka; Karba Janko, tajnik; Zacherl Franc, pevovodja in arhivar; Dijak Janko in Dijak Friderik, odbornika. Od Sv. Križa pri Mariboru. Pri nas obstoji že več let bralno društvo, o katerega delovanju pa že dalj časa ni bilo nič več slišati. Poglavitna vzroka tega dolgega molka o našem bralnem društvu sta pač vedno prazna blagajna in ravno tako precej siromašna knjiž- nica. Prvi in najvažnejši pogoj krepkega obstanka in vspešnega delovanja vsakega društva je pač redno vplačevanje udnine. In ravno to se je tukaj že nekaj let sem pri veliki večini^ udov premalo upoštevalo, ker le majhna peščica istih je redno cdrajtovala vsakoletno udnino, ostali pa so na njo pozabili. Zatorej pa, Križančani, udje bralnega društva, uslišite tem potom izrečeno prisrčno prošnjo ter odslej vedno redno in vestno vplačujte vsakoletno udnino — najbolje takoj v začetku leta. Le tako bo moglo društvo svoj vzvišen namen res tudi vedno dejansko kazati in izvršiti. — Kdor pa še ni ud, naj se ne obotavlja, z ncvim letom kot tak pristopiti ravno tu v bližini jezikovne meje prepotrebnemu in pre-kori8tnemu društvu! Društveni odbor si je v svoji zadnji seji stavil prevažno nalogo, ki bo gotovo vsakega prijatelja našega bralnega društva zelo razveselila, da mora v prihodnje bralno društvo pri Sv. Križu nad Mariborom res krepko živeti, ne pa samo životariti ali celo spati. Prvi korak v dosego tega namena je storil odbor s tem, da se naše bralno društvo pridruži kot ud h krščansko socijalni „Zvezi" v Ljubljani, kar se mora le z največjim veseljem pozdraviti. Na ta način društvo ne bo tako osamljeno in bo imelo na „Zvezi" prav močno oporo. Sklenilo se je tudi v prihodnjem letu prirediti več poučnih shodov in k istim poklicati tudi tuje govornike. Tako se ima že ».prihodnjemu občnemu zboru naprositi kak go'.\ v. ki bi našim ljudem poljudno razložil splošno in enako volilno pravico. Prav tako! Da pa se tudi drugi vzrok dosedanjega malovspešnega delovanja tukajšnjega bralnega društva odstrani, se prosijo vsi slovenski rodoljubi in bratska društva za blagohotno podporo v knjigah in v denarnih prispevkih. Morebitne pošiljatve se naj naslovijo na „Kmečko bralno društvo" pri Sv. Križu nad Mariborom, pošta Gornja Sv. Kun-gota. Dal Bog, da bi tako z novim letom tudi naše bralno društvo na novo oživelo in postalo mogočen branik proti vsem navalom vsako-jakih ^sovražnikov! Čebelarska podružnica za gornje-r Igonski okraj je imela dne 17. decembra t. i. pri Sv. Jurju ob Ščavnici svoje letno občno zborovanje, na ko jem je bil izvoljen sledeči odbor: gg. Anton Vogrinec, posestnik pri Sv. Jurju ob Ščavnici; Franc Senčar, pos. sin, Čakova; Radoslav Nemec, Dragotinci, tajnik in blagajnik; Alojzij Čagran in Janez Kocuvan, odbornika; vsi pri Sv. Jurju. Naznanja se vsem cenj. starim udom, da naj, ako hočejo ostati nadalje člani podružnice, pošljejo blagajniku vsaj do konca meseca prosinca 1906 svojo letnino, da zamoremo pravočasno poslati imenik in denar v Ljubljano. Odbor. Dijaška kuhinja v Ptuju. Od vinotoka do grudna so darovali za to kuhinjo ti-le gospodje: notar Bratkovič K 8, odvetnik dr. Brumeu 6, profesor Cilenšek 2, trgovec Ha-velka 3, odvetnik dr. Horvat 20, veletržec Jurca 10, odvetnik dr. Jurtela 20, kaplan Kociper v Ljutomeru 5, Janez Kodrič iz Čer-možis volilo po Petru Kodriču 66 66, davčni pristav Roje 3, profesor Kolarič 6, Komljanec 6, učitelj Ropič 3, odv. uradnik Lorber 6, Anica Muršec 1, odv. uradnik Pinterič 6, Posojilnica v Ljutomeru 10, kaplan Potrč pri Sv. Trojici v H. 2, mestni vikar Pšunder 5. O. Selišek 3, trgovec Senčar 5, zastopnik banke Slavije Slavinec 2, gl. davkar Stepic 10, zdravnik dr. Stuhec 3, davkar Toplak 5, gvardijan o. L. Vavpotič 10, zasebnik Zelenik 20, igravci po Zeieniku 6 34, vin. učitelj Zupane 2, o. Zirovnik 6; Pihler, posestnik iz Velovljeka, Zupanič, posestnik na Hajdini, sta darovala po nekaj krompirja, — Ker je letos z novo pripravnico, kamor hodijo le ubožni dijaki iz okolice, število potrebnih dijakov znatno naraslo, prosijo se p. n. dobrotniki in si. posojilnice, da se tudi ptujske dijaške kuhinje spomnijo s kakim zneskom. V Družmirju pri Šoštanju se snuje bralno društvo. Ustanovni občni zbor bo dne 21. jan. 1906. Starotrški mladeniči so na Štefanovo stiskali glave skupaj. Silno me je mikalo vedeti, kaj imajo tako važnega. Zlezel sem v njih bližino in poslušal, kaj se pogovarjajo. Delili so med seboj uloge igre „Trije tički", katero mislijo prirediti sedaj v predpustnem času. Živili ! Slovenske občine, posnemajte ! Družbi sv. Cirila in Metoda je si. občinski odbor mesta Vrhnike v seji 12. t. m. po svojem soglasnem sklepu daroval redno podporo letnih 30 kron. Izplačevalo se bode koncem vsacega leta. Ko hvaležno beležimo ta redno nam dohajajoči domorodni dar, pričakujemo obenem, da nobena naših mestnih, niti selskih srenj v podobni dejanski vnemi za našo družbo ne bode hotela biti zadnja. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — V Ljubljani, dne 15. decembra 1905. Društvu sv. Cirila in Metoda je pri-rastla nova pokrovitelj nina pod imenom „Smolnikova rodbina pri Sv. Križu nad Mariborom." — Plačali so jo sedmeri vrli sinovi v spomin svojemu, dne 26. oktobra 1.1. umrlemu, nad vse skrbnemu, 88 letnemu očetn Matiji Hauptmannu. Pokroviteljske pravice bode izvrševal najstareji njih g. graški profesor Fran Hauptmann. Blaženo bodi ime umrlemu možu izmed naroda; mnogokratna slava pa vsesa tem sedmim slovenskim stebrom, izklesanim pod paznim očetovskim očesom starčeka - ratarja. Iz drugih krajev. Leto 1906 je zelo bogato na dvojnatih praznikih. Prične se takoj z dvojnatim praznikom, ker pade Silvester na nedeljo in nevo leto na ponedeljek. Potem padejo na soboto sv. Trije kralji, Marijino rojstvo (8. septem.) in spočetje (8. dec ). Predpust traja od 6. januarja do 27. februarja, pepelnična sreda je torej na zadnji dan februarja. Velikonočni prazniki bodo 15. in 16. aprila. Binkošti 3. in 4. junija. Sv. Telo pade na 14. junija in sveti večer in Silvester na torek. Mož s tremi rokami. Kazenski policist Brumme je nedavno na kolodvoru v Berolinu opazoval mladega moža, ki se je sumljivo gnetel okoli potnikov. Čez levo roko je nosil položeno veliko ruto ogrinjačo, dočirn je imel desnico v sprednjem žepu dragocenega kožuha. Na svoje veliko začudenje pa je policaj hipoma zapazil, kako je švignila med ogrinjačo — tretja roka ter se pogreznila neki dami v žep. Seveda se je začel policaj izredno zanimati za ta svetovni čudež s tremi rokami. Ko je ta zopet segel s tretjo roko neki dami v žep, ga je policaj zgrabil in odvedel na stražnico. Tam so mu levo roko odvzeli, ker je bila lesena. S pravo levico pa je navihanec segal v žepe svojim žrtvam. Tat je Vasil Pa-slacik iz Rusije. Trudna narava. V rudarsko bolnišnico v Snlzbachu na Nemškem je prišel nedavno sredi noči neki rudar ter poprosil bolniškega pomočnika za malo uslugo. „Zašij mi trebuh, da bom mogel iti domov, ves čas mi silijo čreva iz trebuha." Peljali so ga v operacijsko sobo ter ga preiskali. Ia res je imel mož v trebuhu veliko zarezo, ki jo je dobil v pretepu, a iz rane so mu res visela čreva. Brž so mu rano zašili, toda domov ni smel iti, dasi je neprestano zatrjeval, da ga ta „stva-rica" nič ne ovira pri hoji. Gospodarske stvari. Prav zgodnji krompir, kdor hoče? K temu nasvetuje neki francoski veščak sledeče: Vzame se podolgast in plitev zaboj, nasuje z rodno prstjo za blizu čevelj debelo, pa se postavi na mesto, kjer mraz preveč škodovati ne more. V to „gredico" se posade cime „rezanke" od krompirja ali mesto njih podroben krompir, to pa že lahko v zimskem času. Kadar se (potem hudega mraza ni več bati, se prenese zaboj na vrt, kjer se ob mrzlih večerih pokrije s kakšnim pokrivalom. Na ta Ste 6. SLGVKHSiil QOSFOIiA& 28 decembra način se vzredi novi „krompirček" že sredi s poletja, v Času, ko je oni na njivi šele komaj začel cveteti. Listnica uredništva. Večino dopisov smo morili odložiti, ker so došli še le v sredo, ko ne moremo več vsega sprejeti. Prihodnjič. Brez zamere! Društveni, naznanila. Čebelarska podružnica za Ljutomer in okolico ima dne 31. t. m., ob 3. uri popoldne v zadružni hiši na Cvenu. Dnevni red: 1. „Glavni pogoji uspešnega čebelarstva", govori predsednik. 2. Letno poročilo in odobritev računa. 3. Nove volitve. 4. Nasveti in predlogi. Prostovoljno gasilno društvo v Št. Juriju ob Sčavnici priredi dne 31. t. m. po večernicah Silvestrov večer z običajnim vzporedom. Sodeluje društvena godba. Veselica se vrši v gostilniških prostorih gospe Kreftov K obilni udeležbi vabi uljudno ob -r Sv Urbtin pri Ptnju. OW.mi zbi r prir d t G -•p-dari bn.luo a u ho" v n* lflj< D-.«- 7. lan lito po vaternicth v š li Sp r d i. I', zdrav pred d k 2. Govor o kurišči braln.fc društev, go -ori ure ¡ni» g dr. Korošce. 3. Nekaj o Volkraerju, govori podpred^ed. g. Aloj. Hameršak. 4. Poročilo tajnika, blsgajt-ika in knjižničarja. 6. Slučajnosti. 6. Sprejemanje novih udov. 7. Volitev novega odbora za 1. 1906. K obilni udeležbi vabi odbor. Narodna čitalnica v Ptuju priredi dne 31. itec. v Narodnem domu svojim udom Silvestrov večer. Prireditev bo obsegala 1. gledališko igro, 2. petje in tambnranje. Bralno društvo v Negovi ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 7. jan. 1906 po večernicah v žup-niiču po navadnem sporedu. Konjiško društvo zmernosti bo imelo v nedeljo, dne 31. dec. po večernicah drugi glavni zbor z istim sporedom kakor dne 24. dec., ker se je ta dan udeležilo premalo p. t. udov. Na mnogoštevilno udeležbo vabi uljudno t. č. predsednik Jurko. Kmetijska zadruga v Skalah priredi v nedeljo, dne 31. t. mes. po rani službi božji predavanje „Razloček med konsumnim društvom in kmetijsko zadrugo." Bralno društvo v Skalah ima na dan novega leta 1906 svoj redni občni zbor po večernicah v gostilni pri „Dolfu" s sledečim vzporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo Btarega odbora in odobritev računov. 3. Volitev novega odbora, pobiranje udnine in sprejem novih članov. 4. Predlogi in nasveti. Med posameznimi točkami svirajo tamburaši. K obilni udeležbi vabi odbor. Čitalnica v Ljutomeru priredi dne 31. decem. s sodelovanjem „Slov. pevsk. društva" in „Murskega Sokola" v restavraciji g. Kukovca v Ljutomeru „Zabavni večer". 1. Koncert. 2. Kinematograf: a) Loteerk z okolico v slikah, b) žive slike. 3. Burka „Gluh mora biti." 4. Alegorija. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina: sedeži po 60 in 40 vin., stojišča 20 vin. galerija 30 vin. Za obilno udeležbo prosi odbor. Bralno društvo v Velenju priredi na starega leta dan po večernicah poučno predavanje „O volilni pravici" v gostilni g. Kokošineka. Udeležite se v obilnem številu tega zanimivega predavanja. Odbor. Tras**© eosae v Mariboru od 10 dec. do 16. dec. 1905 Živil» odi i*© 100 ki K ti K I b ':'t»ulc*..... | 16 70 17 50 -i...... ih S — 15 | 80 .«ČIS«» ..... 16 | 60 10 40 15 60 i6: — koruza ..... 17 40 18 1 — 17 60 18 40 *d 40 1 66 i 60 M\je, kislo .... — 20 — 26 repa, kisla .... — 20 — 24 1 lit. mleko..... — 20 — 22 «metana, sladka — 1 40 — 56 kisla . — ¡64 — 72 iOO zelja...... glav — — — — 1 kom. — — 10 Za družbo sv. Cirila in Metoda so darovali Mohorjani ljutomerske župnije 29'35 K, Mohorja o i pri Sv. Križu blizu Ljutomera 17 37 K. "T- .idSfek A A JM Kupujte NARODNI KOLEK! Loterijske številke. Line 23. dec: 84, 59, 68, 40, 18. Trst 23. dec: 3, 7, 16, 75, 60. Ti in»irati s« sprejemajo protisamo predplačilu. Pri vprašanjih na upravništvo se mora pridejati anamka za odgovor. Štampilje iz kavčuka, modele za predtiskarije, izdeluje po ceni Karol Karoer, zlatar in graver v Mariboru, gosposka ulica št. 15. 757 62—4 Pristno vino in pristni tropinovec, kakor tudi več tisoč cepljenih trt in divjakov bilk, razbčnih vrst Je na prodaj po nizkih cenah pri Josipu Čotič, vinogradniku v Vrhpolji, Vipava. Cenik na zahte-vanje brezplačno. 795 4—1 Razprvdaja. Vsled izselitve sem pri-moran prodajati svoje blago pod lastno ceno: lepo sukno za ženske in moške obleke, različne barhente, gradi za matrice, posteljno opravo, obrišalke, mo-derce, perilo za gospode, kravate, različne žepne robce. Prodam tudi po ceni štelaže, tri prodajalne mize, trgovsko mizo, pod-stavo za plohe. Anton Strableg, Maribor, Glavni trg št. 20._ 814 5—1 Hlapec za govedo, z dobrimi spričevali, se sprejme g 1. januarjem 1906. Lešnik, umetni mlin v Framu. 815 2—1 Klova hita z enim nadstropjem, močno zidana, se proda za 8400 gcd. Lep vrt, 2 svinjska hleva, velika pralna kuhinja, velika klet, najemnina 44 gld., izplačati je 4000 gld., drugo ostane. Studenci pri Mariboru, Schulgasse 9. 823 4—1 Trgovina z mešanim blagom se da z novim letom v najem. Oglasi se pri Or. Arnuž, učitelju, Sv. Jakob v Slov. gor. 629 2—1 Mala hita (viničarija) se da v najem V najem želim vzeti hišo za malo z ali brez njive oziroma tudi travnik za trgovino v sposobnem kraju, ali pa tudi eno ali dve kravi. Pojasnila daje H. I kupiti pod lahkimi plačilnimi pogoji. Mallner v Rošpahu pri Mariboru. j Ponudbe blagovolijo se poslati na uprav 833 8—1 i ništvo „Slov. Gospodarja". 826 2—1 Posestvo se proda, ki leži popolnoma tik cerkve in je pripravno tudi za gostilno, hiša obstoji iz 4 hiš, kuhinje in 2 kleti, 12 oraov posestva so njive, lep sadonosnik, gozd in travnik. Več pove upravništvo lista. 843 3 — 1 Trgovski pomočniki mlad. spreten i prodajalec, vešč slovenskega in nemškega \ jezika, se sprejme v trgovino z manufak- 1 turnim blagom pri Vinko Šket v Ilirski ; Bistrici, Notranjsko. Pri ponudbah naj se navede, koliko se zahteva plače in kdaj j je vstop mogoč. 830 3—1 Lap vinograd v občini Jarenina, 10 \ minut od župne cerkve, ob okrajni cesti, ' bo vsled smrti L. Sirk po prostovoljni dražbi na licu mesta (posestva) dne 30. t. m. od dedičev prodano. K vinogradu spada sadonosnik, njiva, dvojno stanovanje. Več se izve pri Fr. Kramberger v Gočovi, p. Sv. Lenart v SI. gor. 828 2—1 Hiša, novozidana, vili podobna, v Mariboru, z vodovodom, lepa solnčna lega, velik vrt, 12 let davka prosta, 5 minut od železnice, z eno, dvema in s tremi sobami za stanovanja. Na leto nese hiša 700 gld. in je za 9000 gld. na prodaj. Vpraša se pri Jožefu Nekrep, tesarski mojster v Mariboru, Koroško predmestje. 842 3-1 Posestvo, jako lepo, tik župne cerkve pri Sv. Ani na Krembergu, kateremu spada jako lepo zidano stanovanje, vinograd, njive in lepi nevsekan gozd, katero bi bilo jako ugodno za kakega umirov-Ijenca ali obrtnika, skupno meri čez 8 orale, bo vsled smrti L. Sirk od dedičev na prostovoljni dražbi na licu mesta, premičnina dne 26. t. m., posestvo pa 27. t. m., vselty ob 1. uri popoldne prodano. Več se izve pri F. Kramberger v Gočovi, p. Sv. Lenart v Slov. gor. 828 2—1 Trgovski pomočnik, mešane3troke, vojaščine prost, želi službe. Naslov pove upravništvo lista. ' 839 3—1 Novozidana hiša v Mariboru, z vodovodom in s prostorom za zidanje še I ene hiše, lep vrt in dve stanovanji proti solnčni strani, se za 2800 gld. proda. Za penzijoniste zelo pripravna. Več pove ■ Jožef Nekrep, tesarski mojster v Mari-' boru, Koroško predmestje. 8 >7 3-1 Mizarskega učenca sprejme takoj ! Benkič; mizarski mojster, Maribor, Te-getthoffstrasse 44. 811 3—1 Lepo posestvo, v dobrem stanu, j vse skupaj 8 oralov, se proda po nizki i ceni radi starosti. Leži tik velike ceste. { Več pove lastnica Marija Kaufman, Vu-kovski dol, pošta Jarenina. 840 3—1 I ZAHVALA. « Marija Roj ko, posestnica v ' Selcah št. 109, župnije Sv. Ruperta v SI. gor., sem bila dne 2. listop. t. 1. pogorela. Ker mi je zavarovalnica „Ogrsko-francoska" po svojem zastopniku pri Sv. Barbari p. Marib. pošteno izplačala znesek 1060'— K, da ne trpim nobene škode, se ji vsled tega toplo zahvaljujem ,in to družbo vsakemu priporočam. 837 l—l Malo posestvo, na glavni cesti, pol ure iz mesta Maribora, l hiša s trfini , sobami in knhiiyo, celo gospodarsko po-| slopje, čez 1 oral zemlje pri hiši, se ta-j koj proda. Primerno za vsakega obrtnika, j Najbolj za kolarja. Več pove lastnik j Ivan Križan v Poberžah št. 90 pri Ma-« riboru. 838 2—1 iiJjil Uradne ipečate Tiskarna sv. Cirila naznanja p. n. občinstvu, da prevzema naročila za vizitnice, pisma, cenike s podobami itd. izvršene v Is si m notisku, 7oornt»viia s« dobr» izvršitev in nizka cena. mz^zzi 300 hektol. novega belega m prav dobre kakovosti proda Gregorič-dediči, Majski vrh v Halozah, p. Št. Vid pri Ptuju. 761 5-6 B. Talento, prodajalna drv in premoga Maribor, Mellingerstrasse 12 se priporoča. Naročil» se tudi sprejemajo v trgovinah J. Janšek, F. Hartinger, C. Weiagerl v Tegetthoffovi ulici, M. Berdajs' i Sofijni trg, Filiala Weigert Bismarkova ulica, in v hočki mlekarni Sammerlingova ulica. 62 26—26 J večje foogastvo! SI Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni. Osobito odstranjujejo trganje in ote kanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo ir> spasonosuo pri želodčnih boleimh, ublažujejo katar, urejujejo izmeček, cd-»ppešujejo in zboljšrgejo prebavo, čistijo kri j! iste ter vse od glist izhajajoče bolezni. p*ehlajeiru. Lečijo vse bolečine na Jetrih :lodcu. Odpravijo vsako mr?(i04 in vse iz j najboljše sredstvo proti bolezni na mater-njkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. rna; Zat(rrh. zato se naj naročujejo 483 20—20 Marioi tri it. 68, plog čeme st. larfcs Denar se pošilja naprej sli pa povzame. Manj kot ena dvansjstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer fraoko dostavljena na vsako pošto I dnotst 12 »temnic 4 H, 4 duo-te i48 »t »len o 14 60 H 3 dco&t« (24 ste leni o 8 J4. S ducatov Si« stoKlon.: i7 3 do.oa.te (36 stekleaio) U Si. Imam na. tisoče priznaLiih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan B&retinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nad-logar; Stjepan Borčič, župnik; Ilija Mamic, opankar; Zofija Vukili\ čivilja; Josip Sejjenič, seljak itd Ustanovljena 1. 1360. Hlesfiia lekamrsa, Zagreb, Markov trg št. 68, poleg cerkve sv. Marka. Zdravje je največje bogastvo ! í Vsem naročevalcem in odjemalcem, ki so me pretečeno leto s svojimi naročili počastili, izrekam prisrčni „Bog plati" ter jim želim sreči m Kakor tudi vsem bralcem „Slov. Gospodaija', krepki: živijo!!! 836 I—1 Janez Lančič, kleparski mojster, Gornja Radgona. f-M-M-l I 11 l-H-HIIII i 11 11 ♦■H» + Naznanilo in zahvala. Uljudno naznanjamo, da prevzaose s 1. januarjem 1906 nekdaj Kristijan Kem-ovo sedaj njegovih naslednikov svečarilo v Šoštanju g Lo«po i oh al u eiim s s m preč uhovmk • ••> <"J i v šče ega b>g» ter rip ! •'a eo g .¡v L a nt P«k rna i.a titpidie blagohotno podp.ranje. - Z i d;<čnim Brn*'"vanjem ECifist. Kerii nasledu. Naznanjam, da prevzamem 1. januarja 1906 poprej Kristijan Kern svečarijo Pri kneževem oskrb-nistvu v Konjicah se iščeta za oskrbovanje novih nasadov dva izšolana riniCMvja Jeden od teh je lahko o-ženjen. Plača po dogovoru. Nastop službe s 1. februarjem 1906. Oglasi se naj pošiljajo na kneževo oskrb-ništvo v Konjice na Štajerskem. 801 3-3 : Mlad fant, i I ' 22 let star, slovenski rodoljuh, ki S je vešč slovenskega in nemškega ) jezika in v gospodarski in gozdar-! stroki kakor tudi v občinskem in I posojilniškem tajništvu in tudi v ■ i odvetniških pisarniških delih dobro izurjen, želi primerne službe na deželi. 831 s—2 Ponudbe se naj pošiljajo na upravništvo tega lista. v lastni hiši v Šofttanju. Priporočam se vsem preč. gg. duhovnikom in slav. občinstvu, da me blagovolijo počastiti in podpirati s cenjenimi naročili. Prizadevati si hočem, da zadovoljim vse čast. svoje naročnike z izbornim ter ukusno izdelanim voščenim blagom. Zagotavljam, da bom vodil svojo obrt v duhu in solidnosti svojega prednika. — Naznanjam, da obdržim svojo doEedanjo sve-čarsko obrt tudi še zanaprej v Celju na Graški cesti št. 16. Ob jednem voščim in želim vesele božične praznike in srečno novo leto. — Z odličnim spoštovanjem Lovro Pokoril, svečar. 308080* Novoletno darilo! mmm Marijine družbe! Bralna društva! — -A-li že imate — ^V ^ "I "\7*5r^!'T>'t' ¿"-fc ! starega, domačega vina, prodaja franko } JLAk. Li. V l/A Uv ' 4 steklenice 12 K, 2 1. 16 E, novo na- Konjak J Marijino življenje? ** & firmo priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru., I ravno Franc žganje 2 1 K 9'60, žganje : iz drožja, trouin in vinskih ostankov 2 I K 6-60. 85 48—33 BENEDIKT HERTL, • posest, graščine Golič pri Konjicah, sta- ' {jersko. — Zaloga pri Alojzu (¿uandestu , Slavospev, obsegajoč nad 1000 verzov, speval M. Zemlji č. v Maribora, Gosposka ulica. W C e n a s poštnino vred brošir. izvodu 2-20 K, vezano 3 K, M z zlato obrezo 4 K. 831 2—1 v* Tlnhina PQ. v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, tt LlUUlVd iiG. in v „Katol. Bukvami" v Ijubljani. Božično darilo! aasoaea Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko varovalno zadrugo .CROATIA' pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta Zagreba. Ista zavaruje na Štajerskem. Kranjskem in Koroškem vse premičninn, živino in pridelke proti ognju po n»jniž,ih cenah. Vsa pojasnila daje: Glavni zastcp ,.Croatie'' v Marl-born, KoroSka oesta it. 50 713 61 — 9 Zastopniki se iščejo po večjih krajih Kranjske, Štajerske in Koroške novoletne ogledniee lično in fino izdelane priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Cena 1 komad 10 v, prodajalcem znateu popust IMlIi Ravnokar je izšla knjiga Anton Medved „Poezije66 Katoliška Bukvama => =3 Odveč bi bilo hvaliti poezije veledičnega $ pesnika. — Delo se hvali samo. & Ta velika zbirka obsega tudi več dosedaj še nenatisnjenih pesmi. — Založništvo 2 je skrbelo za bogato in okusno zunanjo & % obliko in moderno opremo. & & Cene: b-80 k, t elegantni yezayi 5-— k, .- po pošti 20 vinarjev več. ^^ Zaloga Katol. Bukvarne, Ljubljana Občinski tajnik se vzame v slnžbo pri žnpanstvn Jnrkložter, sodni okraj Laški trg. Plača 60 K mesečno in eventuelni postranski zaslužki. — Službo je nastopiti dne 28. prosinca 1906. Prošnje, opremljene s spričevali in izkazom dosedanjega življenja, je vložiti pri gornjem županstvu do 15. prosinca 1906 Županstvo Jurklošter. asa 2—2 i Naznanjam, da prodajam izvrstno ipeoerijsko in pleteno blago kakor tudi žolezno posodo po najnižji ceni, n. pr.: Surova kava v žakljičkih po pošti 4 */« kg samo K ll-— Izvrstna kava po imenu Java 4 "/4 „ „ „ 13'— Vsfk teden novo žgana kav» 1 „ „ „ 3'— Najboljši čaj „Soucheng" l/t „ „ „ ISO — Vzorci za špecerijsko blago brezplačno. — 9 Z najboljšo postrežbo se priporočam 712 18—7 \ Anton Korošec, | trgovina mešanega blaga v li tt $ sr «> te I 1 samo na Griesn pri murskem mostu, v lastnem poslopja. ' s©«»e®«®e®»® I il I 8 m w i.J ? pozor i ! Imam letošryo jesen, in prihodnjo spomlad 30.000 na suho cepljenih ame-rikanskih trt na proda,}, cepljene na Rip. portalis, in sicer: 10.000 silvaner, BOiO rulender, 5000 laški rilček, 1000 beli burgundec, 100») šipon rumeni, 1000 traminer, 500 muika; -'meni, 500 žlahtnina, 1000 izabela, na solonis: 800 tra-miner, 700 silvaner. To oaoletne trte so dobro zaraščene in vkoreninjene prodajam I vrste 1000 kom. 140 K. 2000 kom. laški rilček, dveletni, cepljene na Rip. portalis ce dogovoru. Pri naročilu blagovolite poslati 10% are od naročene svote. Tri jajo le v od trtne uši okužene kraje. Naročila za v jeseni odvzete trte sprejemam do 15. novembra t, ročila za spomlad pa, dokler bo kaj zaloge. 78' .(ft--5 Janez Šegula, veleposestnik v Hlaponcih, p. Juršinci pri Ptuju. Pofcor! Oitaj ! Bolnemu zdravje! 440 52-22 ^vtje.^ Pozor! Citaj! • Slabemu moč! j* Pakraške kapljice in sla- (• t vonska sel, to sta danes dve naj- : priljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta. P&kraSke kapljloe: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstra-nujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo zganjajo male in velike gliste, odatranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurišic, lekarnar v Pakracu Stv. 100, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničic (1 ducat) 5 K, 24 stekleničic (2 ducata) 8 K 60 v, 36 stekleničic (3 ducati) 12 K 40 v, 48 stekleničic (4 ducati) 16 K, 60 stekleničic (5 ducatov) 18 K. Manj od 12 stekleničic se ne razpošilja. Slavonska zel: Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstanjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in poučnih bolečinah. Cena je sledeča, (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 v; 4 originalne steklenico 5 K 80 v; 6 originalnih steklenic 8 H 20 v. Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročaje naravnost. od mene pod naslovom: P. iurišic, lekarnar v Pakracu 100, Slavonija. za katero jamčijo okraji: .GornjM, Sevnica, Šoštanj, Šmarje uri Jelšah in Vransko za popolno varnost vlog in za njihovo po pravilih določeno obrestovanje do 721 —12 Narodni dom Narodni dom neomejene visokosti, ima čez sedaj štiri iuiiy one kron hranilnih vlog. Hranilnica posluje s strankami vsak torek in petek dopoldne, za dtuga opravila pa je radnica odprta vsaki dan ob navadnih urah. — Hranilno vloge obrestuje po 4% pripisuje obresti polletno h kapitalu ter plačuje rentni davek hranilnica sama in ga ne odtegne vlagateljem tako, da dobe isti popolnoma nad 4% obresti. — Izposojuje pa od dne 1. prosenca 1905 na zem-ljmk» varnost po 43/4 odstotkov, občinam in korporacijam navedenih 5 okrajev pa po 4°/2 odstotkov obresti. ' • rv" ' 1 mmm «Št' "* 'r .J i»fi»iai»M in -aiofciik „K»iol tisk. dntiivo". Odjfov