UDK 634.0.182 :634.0.971 
22. ZBOROVANJE MEDNARODNEGA ZDRUžENJA 
ZA PREUČEVANJE VEGETACIJE 
V letošnjem letu {od 20. do 23. marca) je bilo 22. zborovanje mednarodnega 
združenja za preučevanje vegetacije. Kot vedno je bil tudi to pot v malem toda 
prijaznem starem saškem mestu Rintelnu ob reki Wesser. Zborovanje je organiziral 
in vodil devetinsedemdesetletni neumorni prof. dr. Reinhold TOXEN s svojimi sode-
lavci. Zborovanja se je udeležilo prek 150 znanstvenikov in študentov vsega sveta, 
oziroma 4 kontinentov. Zastopana ni bila le Afrika. Od Jugoslovanov sva bila na 
zborovanju dva Slovenca dr. Ivo PUNCER in dr. Mitja ZUPANČIČ. 
Glavna tema zborovanja je bila, podoba vegetacije v preteklosti {Nastanek in 
p·renehanje vegetacijskih združb? = ,,werden und Vergehen von Pflanzengesell-
schaften<(). Referatov je bilo okoli 50, z zanimivo vsebino o vegetaciji permokar-
bonskega, oligocenskega, miocenskega, pliocenskega, pleistocenskega obdobja, 
do naše holocenske dobe. Mnogo smo slišali o permski vegetaciji naše Zemlje, 
zlasti iz območja Saške pokrajine in drugih nižin zahodne Evrope, od Nizozemske 
do Poljske. Bogata najdišča flore v rudnikih premoga, kakor tudi pri palinoloških 
vrtanjih obsežnih barij. so napotila znanstvenike, palinologe, floriste, fitoceno-
loge, da nam razgrnejo paleovegetacijo teh davnih časov. Mnogo je bilo raz-
mišljanj, hipotez, bolj ali manj podkrepljenih z najdbami ostankov debel, listov, 
peloda in drugih rastlinskih ostankov iz davnine. Tako je nekaj avtorjev prikazalo 
morebitni izgled vegetacije in pokrajine v permskem, karbonskem in pliocenskem 
času v barvnih diapozitivih ročno obarvanih slik z veliko mero fantazije. Prikazana 
vegetacija je bila dokaj enostavna, pač glede na možnosti najdb in naše predstave 
o ,,gozdovih(( drevesastih praproti, torej dokaj enolična brez pisanosti današnje 
raznobarvne cvetoče flore. Nek referent je hudomušno izjavil ob svojih slikah in 
slikah kolegov, da je značilno za predvajane diapozitive to, da imajo vsi, glede 
barvitosti, jesenski aspekt. 
Nekaj referatov smo slišali o paleovegetaciji iz relativno mlajših dob. Večinoma 
so govorili o vegetaciji holocena. Ta predavanja so nam bila bližja. Toda tudi tod 
se pojavljajo dileme in marsikatera hipoteza ni vzdržala. Med drugimi je bilo zani-
mivo predavanje prof. dr. Gisele JAHN iz Gottingena. Njena hipoteza je, da je bila 
pred približno 2000 leti Saška pokrita z bukovimi gozdovi. Današnji gozd belega 
gabra in hrastov je po njenem mnenju nastal zaradi človekovega vpliva in ne toliko 
zaradi klimatskih sprememb. No, danes že skoraj teh ni več, saj so v glavnem 
spremenjeni v rodovitna polja, veliko pa je tudi degradiranih. 
Mislim, da je marsikateri referent pozabil na dinamični razvoj vegetacije, zlasti 
na makroflorne ciklusa, ki nas vseskozi spremljajo. Marsikaj pa smo zvedeli 
novega. Pomembno je tudi to, da se srečujemo kolegi, znanci in prijatelji z vsega 
sveta in se pogovarjamo o novih dognanjih iz stroke, načrtih in sodelovanju. Ob 
tem spoznavamo kolege, mlajše polnih idej in ambicij ter starejše z veliko znanja 
in izkušnjami. 
Drugo leto bo prof. R. TOXEN praznoval 80 let, upajmo da ga vidimo zdravega 
in zadovoljnega, kljub temu, da mu je to leto zdravje nekoliko ponagajalo. 
dr. Mitja ZUPANČIČ 
286