66
Ptičja prošnja.
Ljubi kmetovavci! vemo, de vas je veliko, ki nas radi imate in ki ste naši dobri prijatll. To nam da serč-nost, de se me uboge živalice prederznemo k vam z ponižno prošnjo zaupno stopiti. — Znano vam je, de po hudi in dolgi zimi, po tem ko smo že dovelj lakote in mraza vžile, je prišel veseli čas pomladi, naše nar veči veselje in naša ženitev. Rade bi v miru, kakor vsaka božja stvar, živele, torej vas ponižno prosimo, de bi svojim otrokam prav prav terdo zapovedali, de bi nas zdej, ko imamo veliko skerbi z gnejzdenjem, pri miru pustili. Saj veste kako gerdo m neusmiljeno hudobni otroci z nami ravnajo, ker ga ni tako gostiga germovja, ne tako visociga drevesa, de bi nas gerdi šterkovci ne staknili, naših gnjezd in mladičkov ne pokončali!— Ce bote le našo prošnjo uslišali, si bomo gotovo prizadevale vam zlo vstreči; skozi celo leto vas hočemo zgodej in prijetno k delu buditi, in čez dan pri vaših poljskih delih okoli vas in nad vami veselo prepevati. Vaše ver te bomo prav pridno varovale, de vam ne bodo gosence lepiga sadja požerle; saj veste, de nobena reč toliko gos ene ne pokonča, kakor me, in de smo zato me male živalice vaši veliki dobrotniki. Ko bi tudi kako zerno žita v vašim polji kavsniti utegnile, ne hudujte se nad nami, kdo je neki rad lačen v sredi jedil? — majhno škodo, ki vam jo tu storimo, obilno povernemo s bogatejšim sadnim pridelkam. Ce si te-dej sami sebi dobro želite , nikar ne pripustite, de vaši otroci naše gnjezda pokončujejo, nas lovijo in morijo. Iz zeleniga gojzda mesca maliga travna.
Na prošnjo mniščka, plezovca, berkljeza, detola, pogorelčka, senice, penice, tašice in vec druzih pridnih varhov sadnih vertov, pisano od Andreja Žabe rde a na.