Siev. zn
V MM V neffeHO dne 21. rlemUra 1924. Posamezna Številka stane 2 Din. Lelo LIL
Naročnina
za državo SHS:
na mesec...... Din 20
sa pol leta . . , . . .128 ta celo leto , , , . .240
za inozemstvo: mesečno.......Din 39
Sobotna izdaja:
celoletno V Jugoslaviji .... Din 40 T Inozemstvu.... . 60
Cene Inseralom:
Enostolpna petitnu vrsta malt oglasi po Din l'5t) in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 250, veliki po Din V- tn 4-—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan tzvzemSI ponedeljku In dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnina Mm v gotovini.
Urednlltvo je * Kopitarjevi ulici 6/m. Rokopisi ■e ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo Uredništva telefon 50. upravniitva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava fe v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni računi Ljubljana 10.650 tn 10.349 (za tnserale) Sarajevo 7.34S, Zagreb 39.011. Proga in Dunaj 24.797.
Mariborski Slovenci!
Vaša narodna čast zahteva, da glasujete za listo Narodnega bloka. Maribor je in mora ostati za vse čase slovensko mesto, zato vrzite svoje vo-livne krogljice v 1. skrinjico.
—«■»»»■■■■mmm^mmBMmmmmm i	mmmb	mmmmmm^mmmammmmmmmmmmrn
Finančna rekonstrukcija Avstrije.
Ženeva, 18. sept. 1924.
Nekdaj mogočna in bogata je Avstrija po propasti centralnih držav vedno bolj in bolj hirala in se je koncem 1. 1922. nahajala v brezupnem stanju: Od januarja do avgusta tega leta je vrednost njene krone padla od V1000 na V"000 predvojnega kurza; tekoči deficit je znašal približno 40 milijonov zlatih kron; število brezposelnih je naraslo na 170.000, ki jih je morala država vzdrževati; trgovina in industrija sta vsled absolutne nesigurno-sti v kalkulaciji zastali; splošna anarhija je stala že na pragu. Takrat je avstrijska vlada opustila politiko nemške prepoten-ce in kancelar Seipel je najpreje obiskal prestolice raznih držav, nato pa se je vlada obrnila na Društvo narodov za pomoč.
Na zasedanju Društva narodov leta 1922. se je razpravljalo o tej prošnji avstrijske vlade. Vsi so bili za to, da se Avstriji pomaga, in predloženih je bilo več načrtov. Zanimiv je bil italijanski, ki je zamišljal posebno carinsko unijo med Italijo ln Avstrijo; Avstrija bi prišla tako v popolno odvisnost od Italije. Ker v Evropi niso hoteli ustvarjati nove Turške, so ta načrt odklonili, sprejet pa je bil predlog dr. Beneša: Anglija, Francoska, Ita-liaj in Češkoslovaška so posodili Avstriji 650 milijonov zlatih kron za pokritje proračunskih primankljajev. Posojilo je smela uporabljati samo z dovoljenjem posebnega finančnega delegata Društva narodov Holandca g. dr. Zimmermana. Vlada se je obvezala, da bo izvršila razne finančne, administrativne in gospodarske reforme in da bo odbila vsak poskus zedi-njenja Avstrije z Nemčijo. Do 1. 1924. naj bi se izvršile vse potrebne reforme, da bi 6e moglo v tem letu doseči proračunsko ravnotežje.
Rok je sedaj potekel. Vlada g. S e i -p 1 a se je ravnala po danih obvezah, vendar se je pokazalo, da so bili pogoji taki, da se niso mogli doseči pričakovani rezultati Posredovanje Društva narodov in napori vlade so sicer ugodno vplivali na gospodarski razvoj Avstrije, katere stanje se danes niti oddaleč ne more primerjati z onim 1. 1922.: Krona je stabilizirana, trgovina in industrija sta v precejšnjem razmahu, uprava je v glavnem reorganizirana, državne finance se bližajo uravnotežitvi. Glavna ovira za povsem normalni razvoj pa je pomanjkanje kredita in v precejšnjem delu tudi to, da avstrijska industrija vsled velike konkurence na tujih tržiščih ne uspeva dovolj v primeri s svojim razvojem.
Zato se je avstrijska vlada znova obrnila na Društvo narodov in kancler gosp. Seipel je prišel osebno v Ženevo — kakor je to storil tudi prvič — ter na včerajšnji seji Društva narodov v posebnem govoru povedal, kaj je avstrijska vlada mogla izvršiti in česa ne more. Zahvalil se je za pomoč in prosil, da se odobrijo novi krediti.
Po poročilu generalnega komisarja dr, Zimmermanna je svet dovolil avstrijski vladi, da se maksimum proračunskih izdatkov zviša na 495 milijonov zlatih kron in 50 milijonov za investicije, namesto dosedanjih 350 milijonov kron. Zmanjša se dosedanja ostra finančna kontrola, s čemur se da vladi več svobode pri uvajanju raznih finančnih reform, industriji pa se priporoča, da uvede kalkulacijo v zlatu.
Avstrijska javnost 9e je nadejala od potovanja g. Seipla v Ženevo mnogo večjih uspehov, vendar je lahko prav zadovoljna tudi s temi. Gotovo je, da bi vsaka druga viada imeia večje težave in naj-brže tudi manjšo srečo kakor vlada gosp. Seinla, v katero Imajo mednarodni krogi veliko zaupanje. Posebno uživa g. Seipel
osebno največje simpatije in je povsod dobro sprejet. V razgovoru s časnikarji je izjavil, da je avstrijska delegacija z uspehom zadovoljna, dasiravno ni uspela, da bi se dovolil še večji proračun.
Naša država v svetu, ki je sklepal o tej pomoči Avstriji, sicer ni zastopana, vendar so našo delegacijo povabili na vsa predposvetovanja v odsekih. Naši delegati niso delali prav nobenih težkoč. Kot sosednja država smo tudi zelo zainteresirani na tem, da se gospodarsko življenje v Avstriji čimbolj stabilizira, ker bo to ugodno vplivalo tudi na normalni razvoj pri nas in onemogočilo marsikatero špekulacijo trgovskih in industrijskih krogov na račun konsumentov. Naša delegacija
tfega vprašanja ni presojala z nacionalnega stališča, dasiravno ne bi bilo morda odveč, da bi se avstrijska vlada pri takih prilikah še bolj spomnila na obveznosti, ki jih ima napram našim slovenskim so-bratom na Koroškem in katere obveznosti dejansko ne izpolnjuje. Zato je bilo dobro, da je na sestanku, ki se je vršil prejšnji teden med g. dr. Marinkovičem in g. Seiplom, naš zunanji minister sprožil tudi vprašanje naših narodnih manjšin. Gospod Seipel je obljubil storiti vse. Mi verujemo v njegovo iskrenost, potrebno j*, samo, da te iskrenosti ne bi spodbijala s svojim čudmci in nerazumljivim delovanjem vlada v Celovcu.
Viktor Schweiger.

vlado in HRSS o vstopu v vlado.
INTRIGE RADIKALOV PROTI VSTOPU REPUBLIKANSKE HRSS V VLADO. — PRIČAKUJE SE DA INTRIGE NE BODO USPELE.
Belgrad, 20. sept. (Izv.) Prihodnji teden bo prinesel odločitev v vprašanju spopolnjevanja vlade, ker se bo takrat vedelo za kraljevo razpoloženje. Ministrski predsednik Davidovič je nocoj odpotoval v Belje, da poroča kralju o političnem položaju in o sporazumu, ki je dosežen v vprašanju spopolnitve vlade s predstavniki HRSS.
Belgrad, 20. sept. (Izv.) Danes pred-poldne se je vrnil iz Belja notranji minister Nastas Petrovič, se je takoj podal k ministrskemu predsedniku Ljubi Davi-doviču. Popoldne sta bila pri Davidoviču minister za prosveto dr. Korošec in finančni nrnister dr. Spaho. Razgovarjali so so o položaju.
Radikali so tudi sedaj poizkušali navaliti z raznimi intrigami proti vstopu HRSS v vlado. Zdi pa se, da bodo vse te intrige ostale brez uspeha. Proti vstopu HRSS v vlado so intrgirali, kakor se zdi, menda celo po nekaterih generalih. Misli se, da bodo vse te intrige padle v
vodo. Samo vprašanje republikanstva HRSS ne more biti resna ovira za vstop HRSS v vlado. Treba je naglasiti, da so v naši državi bili že enkrat na vladi republikanci, socialisti. Ministri so bili republikanci Korae, Kristan in pokojni Bukšcg. Kristan je celo oseben kraljev prijatelj. Razentega je treba naglasiti razne primere v vladah v inozemstvu. Tako n. pr. v angleškem imperiju. Angleški imperator je poveril vlado republikanskemu socialistu Mac Donaldu. V Belgiji so bili v najkritičnejšem trenutku na vladi republikanci socialisti z Vander-veldom na čelu. Tudi v drugih državah na Švedskem vladajo socialisti republikanci. Naglašamo, da je bil v Italiji v najkritičnejših dnevih na vladi čisti re-publikanec-buržuj, načelnik republikanske stranke Barsilai. Misli se, da radikalne intrige, ki jih opravljajo radika'ski generali, ne bodo uspele in da bodo zastopnici HRSS šli v vlado v teku prihodnjega tedna.
railialske agitacije med ljudstvom.
uM^rad, 20. septembra. (Izv,) V radikalnem klubu se zbira vedno več radikalnih poslancev. Radikali čakajo, da vidijo, kaj bo z vstopom HRSS v vlado in pod katerimi pogoji bodo šli v vlado. V tem pričakovanju razvijajo svojo akcijo med ljudstvom in sklicujejo zborovanja v vseh večjih mestih v državi. Tako se bo
Dsb bivšega F P režima v Južni Srbiji.
Belgrad, 20. sept. (Izv.) Demokratski poslanec M a g o v č e v i č je dobil danes brzojavko iz Djakovice, da slučaj okrožnega načelnika Muniča, katerega so neznanci odvedli, ni delo kačakov Boškoviča in Menica, ampak ljudi bivšega režima. Ti elementi imajo v načrtu še celo vrsto takih ; zločinov, katere snujejo v to svrho, da hi kompromitirali sedanjo vlado. Da je kaj takega mogoče, tega je vzrok dejstvo, da I funkcionira še vedno uradniški aparet biv-| šega PP režima. Nenormalnost razmer pa osvetljuje posebno dejstvo, da je radikahki kandidat za župana djakoviške občine Ca- j sim Cur, sorodnik znanega roparskega poglavarja Bajram Cura. Značilno je tudi to, da neznanci, ki so okrožnega načelnika odvedli, zahtevajo, naj se odkupnina položi v p: -ni občine rakeške, ki leži še na ra-šem ozemlju.
AMNESTIJA ZA K0MITAŠE.
Belgrad, 20. sept. (Izv.) Notranji minister Nastas Petrovič se je vrnil iz Belja. Takoj po prihodu je obiskal Davidoviča in mu poročal o svojih razgovorih s kraljem. S seboj je prinesel ukaze o amnestiji, ki jih je kralj podpisal. S temi ukazi se daje široka amnestija jatakom, t. j. tistim, ki so pomagali v komitskih akcijah v južni Sr: biji.
VERNA SLIKA BIVŠEGA REŽIMA.
Belgrad, 20. sopt. (Izvir.) Pred nekaj dnevi je zapustil urad administrativnega oddelka ministrstva za narodno zdravje dr. Guzina. Minister dr. Behmen mu je določil namestnika, ki je konstatiral. da se
jutri vršil velik shod v bosenski Krupi, kjer bo, kakor pravijo, navzočih nekaj tisoč ljudi. Govorili bodo poslanci Milutin D r a g o v i č , Vasa Jovanovič in Toma P o p o v i č. Ta zborovanja se morejo smatrati kot začelek radikalne akcije med ljudstvom proti Davidovičevi vladi.
je v uradu nakopičilo 12.000 neregistriranih aktov! Guzina je seveda pristaš PP režima!
Za poškodovance po uimh
Belgrad, 20. septembra. (Izv.) Ministrstvo za poljedelstvo je dobilo od Narodne banke kredit 9 milijonov dinarjev, ki se bodo razdelili največ med tiste, ki so trpeli po uimah. Dosedaj se je razdelilo 2 milijona, kar je pa premalo. Ta kredit 9 milijonov se bo razdelil vsem oškodovanim. Ministrstvo za poljedelstvo je Hipotekami banki dalo kredit 10 in pol milijona dinarjev za vodne zadruge, ki se bodo osnovale za čiščenje, izsuševanje in popravljanje zemljišča, ki je bilo poplavljeno in zasuto.
NAREDBA DR. BEHMEN A.
Belsrrad. 20. se;vt. (Izv.) Zastopnik li-nistra za narodno zdravje dr. Behmen je podpisal naredbo, s katero se ukinja nu-meri.j clausus pri nastavljanju zdravnikov.
SEJA FINANČNEGA ODBORA.
Belgrad. 20. sept. (Izv.) V pondeljek se vrši seja finančnega odbora, na kateri se bo razpravljala uredba o draginjskih dokladah vpokojencem.
LAZA MARKOVIČ SE PERE.
Belgrad, 20. sept. (Izv.) Narodni poslanec in bivši pravosodni minister dr. Laza Markovič je v današnji >Rečfc kot dodatek priobčil izjavo, v kateri skuša zavračati obtožnico, ki je izročena narodu i skupščini proti njemu. V tej izjavi pravi, da ne bo odklanjal odgovornosti za svoja dela, katera je storil kot minister.
SEJA G0SP0DARSK0-FINANČNEG.4 ODBORA MINISTROV.
Belgrad, 20. sept. (Izv.) Gospodarsko* finančni odbor ministrov jo imel danes sejo, na kateri so razpravljali o načinu plačevanja dolgov >Grazer-Waggonfabrik-k. Na jutrišnji seji se bo razpravljalo o vprašanjih, ki so ostala še nerešena, nakar so o njih poroča ministrskemu svetu. For-. malno je odobren odlok plačila prvega obroka za vžigalice, katere je država dobila iz Švedske, ki je bila takoj porabljena in plačana. To se je zgodilo na zahtevo glavne kontrole, ker je dala o tem potrebei! akt. Ostala vprašanja, ki se tičejo ministrstva za pravosodje, so odložena, ker ni ministra dr. Hrasnice v Belgradu.
REPARACIJA PROTIUSTAVNIH KRIVIC PREJŠNJE VLADE.
Belgrad, 20. septembra. (Izv.) V vseh , mažarskih listih v Vojvodini je danes izšel proglas mažarske stranke, v kateri se ugotavlja, da je naredba prejšnje vlade, s katero sc razpušča mažarska stranka protizakonita in v nasprotju z ustavo. Na-glaša se, kako je prejšnja vlada bila pripravljena takoj dovoliti oživljenje mažarske stranke pod pogojem, da podpira re-^ žim. V proglasu se stranka Davidoviču zahvaljuje, da je omogočil njeno delovanje. Proglas poziva vse pristaše na shod v Velikem Bečkereku 9. novembra.
POROČILO KRALJU O BOLGARSKIH DOGODKIH.
Belgrad, 20. septembra. (Izv.) Naš po« slanik v Sofiji g. Rakič je nocoj odpoto-. val v Belje, poročat kralju o položaju v Bolgariji. Po vrnitvi iz Balja se takoj poda v Sofijo.
INDUSTRIJCI PRI TRGOVSKEMU MINISTRU.
Belgrad, 20. sept. (Izv.) Pri ministru za javne zgradbe dr. Šumenkoviču so se zglasili predstavniki naše industrije in sicer delegati Centralo industrijcev glavni tajnik Curčin, tajnik industrijske zbornice v Belgradu dr. Popovič in delegat ljubljanske Zveze industrijcev, ki so zahtevali, da se oživotvori naša avtonomna carinska tarifa, ki bi bila v veliko korist naših korporacij. Minister je izjavil, da bo storil vse, da se čimpreje uveljavi carinska tarifa, kar je potrebno radi trgovskih pogajanj z raznimi državami.
POGAJANJA O PROMETU Z ZADROM.
Belgrad, 20. sept. (Izv.) Naša komisija, ki v Splitu z italijansko delegacijo izvršuje odredbe sanmargeritske piogod-be, je poročala zunanjemu ministru, da Italija zahteva, da dovoli za časa trgatve z Zadrom tudi pt on ocen promet. V to svrho se je vršila nocoj seja delegatov zunanjega ministrstva, notranjega ministrstva in glavnega carinskega ravnateljstva, na kateri je dobil poslanec pogajo-če se delegacije nekaj navodil.
PREDMET BENEŠKE KONFERENCE.
Belgrad, 20. sept. (Izv.) Na konferenci, ki se sestane v Benetkah, se bo med drugimi zadevami obravnavalo še o sledečih vprašanjih, ki se tičejo Reke: o privatnih dolgovih v avstrijskih kronah, o podružnicah bank in izplačevanju hranilnih vlog, o rednih in izrednih rekvizici-jab, o razdelbi arhiva, o odnosih med sodnimi in policijskimi oblastmi obmejnih občin, o občinskih posestvih, o Rječini, o procesih, o davščinah, o reških dolgovih, o opcijah, uradniških penzijah in o vprašanju narodnih manjšin.
AFERA S TAJNIKOM LABOUR PARTY.
Belgrad, 20. sept. (Izv.) Narodni poslanec Rade Bačinič je danes interveni-x'al pri ministru za notranja dela zaradi afere s tajnikom angleške Labour Partv, ki je bil pod P. P. režimom na Hrvatskem aretiran. Minister je poslanca obvestil, da jc sedanja vlada zaraditega suspendirala županijskega tajnika Kaj-feža ter uvedla proti njemu disciplinarno
rirpi clr o \rr\ i c I rvf n	i
jilLiuUit » Wj i • - v v> v i« XV v/	'	II X/J ri u/<wc
orožnik, ki je tajnika aretiral. Povedal jc tudi, da je sam Mac Donald zaradi tega interveniral in s tem dobil satisfakcijo
L kongres proti trgovini z dekleti.
Gradec, 20. sept. (Izv.) Šesti kongres proti trgovini z dekleti in otroci je danes končal svoje delo. Sprejetih je bilo več resolucij, med temi ena, ki prepušča določitev pojma »nenraven« zakonodajam posameznih dežel. Druga resolucija določa, naj se ženske iz inozemstva takoj odpravijo domov iz javnih hiš v posameznih deželah. Koncem kongresa se je prof. Ude zahvalil zborovalcem za niihov trud, nakar se je kongres razšeL
CARINA NA UVOZ IZ NEMČIJE.
Pariz, 20. sept. (Izv.) Danes je izšel vladni dekret, ki določa s 1. oktobrom t. 1. pobiranje 26 odstotnega davka na uvoženo blago iz Nemčije.
ZVIŠANJE PLAČ V NEMČIJI ODKLONJENO.
Berlin, 20. sept. (Izv.) Zastopnikom državnega uradništva, ki so prosili za zvišanje plač, je vlada odgovorila, da z ozirom na sprejetje Davvesovega reparacijskega načrta njihovim željam ne more ustreči, ker bi izpolnitev njihovih zahtev preveč Obremenilo državno gospodarstvo.
TELEFONSKI KABEL DUNAJ— BUDIMPEŠTA.
Budimpešta, 20. sept. (Izv.) Danes je Izjavil minister Koloszvary, da bo zgra-ijen med Dunajem in Budimpešto telefonski kabel s 70 linijami. S tem bo po-magano ogronemu prometu med Avstrijo in Ogrsko. Stroški za položitev kabla bodo znašali 14 miljonov zlatih frankov. [Navaden telefonski pogovor bo stal 3 zlate franke.
VOJAŠKI UPOR NA HOLANDSKEM.
Amsterdam, 20. septembra. (Izv.) V garnizijah na holandsko-belgijski meji so se uprle čete. Okoli 4000 rekrutov se je uprlo, ker niso hoteli pri slabem vremenu na vaje. Policija je kmalu napravila red.
RAZMERJE MED TURČIJO IN ANGLIJO.
London, 20. sept. (Izv.) Iz Carigrada poročajo, da je izročil zastopnik turškega zunanjega ministrstva britanskemu diploma tičnemu zastopniku noto glede gibanja angleških čet med Hedžasom in Mezopotamijo.
PRED ŠANG-HAJEM.
Newyork, 20. sept. (Izv.) V okolici Sang-haja vlada danes mir.
London, 20. sept (Izv.) Iz Šang-haja poročajo, da je artilerija generala Cang So-Lina začela z bombardiranjem mesta Šanp-haja.
KITAJCI PROTESTIRAJO.
Ženeva, 20. sept (Izv.) Kitajska delegacija pri Društvu narodov se je danes pritožila, da so zastopane v ožjem svetu le ameriške in evropske države, azijske pa ae. Kitajci so zapretili, da izstopijo iz Društva narodov, če se to razmerje ne izpre-menL
JAPONCI IN KITAJCL
Tokio, 20. sept. (Izv.) Japonski kabinet se je pečal s položajem v Kini in je sklenil, da takoj aktivno poseže v kitajski spor, čim bi se kakemu Japoncu zarodila krivica.
in nemiri.
?
u
v gostilni in kavarni «PRI LEONU«, Kolodvorska ulica št. 29.
Medtem ko Društvo narodov v Ženevi
Izdeluje načrt, kako zagotoviti trajen mir med narodi, so izbruhnili, oziroma se širijo dalje nevarni notranji nemiri na vseh koncih sveta, ki bi lahko potegnili v svoj vrtinec velike sile. Imamo maroško vstajo, vstajo na Kavkazu, pokolje v Bolgariji, državljansko vojsko v Arabiji, državljansko vojsko v celi vrsti južnoameriških republik, vstajo v Afganistanu. Najbolj nevarne so pa hom.fitije na Kitajskem, da ne omenjamo skrajno labilnega notranjega položaja v Italiji in razne spore med državami, kakor n. pr. spor med Anglijo in Egiptom zaradi Sudana, spor med Egiptom in pa Italijo zaradi Soluma na tripoliško-egiptovski meji, konflikte, ki bi lahko nastali med zainteresiranimi velesilami, ako bi Španija bila primorana zapustiti svojo maroško cono, nesoglasja, ki se lahko zaradi azijskih zadev pojavijo med Rusijo in Anglijo, oziroma Francijo itd. itd. Tudi rusko-poljski in rusko-romunski odnošaji so se preje poslabšali nego izboljšali in niti nemirov v Bolgariji vodijo v Moskvo,
ako so trditve bolgarske vlade resnične. * * •
V španski maroški coni so Španci popolnoma potolčeni od čet Abd el Krima, ki se bori za neodvisnost iakozvanega »riffa«, je pa očitno v zveri z angleškimi premogovnimi konoerni, ki so z njim zaključili kupčije in so zato interesirani na tem, da Špance izrinejo. Poraz španskih čet ima za posledico splošno nezadovoljstvo v Španiji, ki se obrača proti diktatorju Frimo de Rivera, kojega dnevi so očividno šteti, tembolj ker se skuša ohraniti s skrajno nasilnimi metodami. Diktator napoveduje novo ofenzivo proti Marcčanom, dočim zahteva javno mnenje mirno poravnavo z Abd el Krimom. To utegne dati povod za revolucionarni udar v Špani.il, maroške zadeve pa bodo nujno vplivale na mednarodni položaj v toliko, da bodo morale Anglija, Francija in Španija — Italija si tudi lasti besedo — nanovo urediti svoje interesne cone v Maroku. To pa ne more samo povzročiti težkoč med interesiranimi velesilami samimi, ampak tudi med evropskimi državami, ki so Maroko vzele pod svojo kuratelo, in domačini, ker ni izključeno, da za Abd el Kerimom stoji celo domačinsko nsodvisnostno gibanje v severni Afriki sploh.
Kar se tiče vstaje v Gruziji, trdi s;per sovjetska vlada, da se njen pomen zelo pretirava, toda nemirno razpoloženje Kavkaza hrani v sebi rosne nevarnosti za bližnjo bodočnost Ne samo, da so številni pro-tiboljševiški elementi vztrajno na delu, da tu izpodkopljejo sovjetsko oblast — tudi Turčija ima gotovo vmes svoje prste, da pomore muslimanskemu prebivalstvu na Kavkazu in v vzhodnem Turkestanu do neodvisnosti. Kajti angorski krogi očitno simpatizirajo z mislijo, kako bi se ustanovila iz teh dežel velika turanska republika, zapadne velesile pa gotovo ne bodo zamudile priliko, ki bi se jim nudila, da se na ta ali oni način sovjetska Rusija oslabi. Sicer se Herriot pripravlja, da z Rusijo sklene modus vivendi, toda v Ženevi je francoski delegat Boncour javno nastopil za vstaše v Georgiji in ima za seboj francosko javnost Popolnoma enako je stališče Anglije, kjer tudi delavska stranka georgijske socialiste-antiboljševike podpira kljub temu, da forsira ratifikacijo
rusko-angleške pogodbe. Položaj je torej
tudi v tem vprašanju zelo zapleten. • * *
Isto velja za Bolgarijo, kjer se make-donstvujušči po umom Todora Aleksandrova koljejo naprej. Moskovski vladi se očita, da podpira levo krilo makedonstvu-juščih, ki so Todorova ubili, da povzročijo državljansko vojsko, ki naj strmoglavi vlado Cankova in na Balkanu povzroči splošno mešanico. Vsled vpliva, ki ga imajo balkanske razmere na celo Evropo, bolgarske homatije seveda ne zadevajo samo nas, ampak tudi velesile, ki jih Čevdn.lje-bolj s skrbio opazujejo.
0 arabski vstaji smo že obširno govorili. Sultan v Nedždu, Ibn Said, koraka proti glavnemu eksponentu Anglije v Arabiji, hedžnSkeiou kralju Husseinu v Mekki. Ibn Saidovs čete se nahajajo blizu Mekke, angleška križarka pa straži meško pristanišče Džeddo, kjer imajo Angleži svoje trgovske interese. Arabska afera ja relativno zaenkrat najmenj opasna izmed vseh, ' toda njena zveza z vprašanjem definitivne : ureditve celega kompleksa vprašanj, tičo-čili se srednje Azije, ki js ta Angleže kot pot do Indije zelo važna (predvsem Mezopotamija), hrani v sebi možnost dalekosež-nih konfliktov za bodočnost. Po Siriji je
tu Drizadeta tudi Francija.
» * *
Največji razmah zavzemajo nemiri na Kitajskem, ki smo jih tudi že obširno obravnavali. Tu gre za bodočo, modernim razmeram odgovarjajočo notranjo ureditev 300 milijonske države, torej pravzaprav .ta izčiščujoei proces. Mandžurski guverner Čan Tso Lin se je vzdignil s svojo armado proti pekinškemu diktatorju Vu Pej Fu, ki ima v oblasti predsednika republike. Južna Kitajska se je vmešala v ta spor po znanem dr. Sun Yat Senu, predsedniku republike v Kantonu. Čan Tso Linovi generali stoje pred Šangajem, ki je na tem, da pade. Tu pa so prizadeti gospodarski interesi velesil, ki morajo ščititi tamošnje evropske in ameriške trgovce ter njihova skladišča. Toda ti interesi so le neposredni. Dejansko so velesile po tem sporu med kitajskimi potentati veliko bolj in veliko globlje prizadete. Rusija podpira pekinško vlado, ker je Vu Pej Fu sklenil z njo jako ugodno pogodbo, nanašajočo se na vzhod-nokitajsko (mandžursko) železnico, in si želi poraza Čan Tso Lina, ki baje v službi Japonske nasprotuje utrditvi ruskega vpliva v Mandžuriji. Preko tega pa se je sovjetska vlada postavila na stran Kitajcev sploh, ki da ne smejo trpeti, da se Evropejci in Amerikanci vmešavajo v njihove spore. Ker pa se za tem stališčem sovjetov skrivajo njihovi posebni gospodarski interesi na Kitajskem, je jasno, da ostale velesile zavzemajo istotako vsaka svoje stališče v kitajskih notranjih sporih. Ta medsebojna nasprotstva med velesilami na eni in med velesilami in Kitajsko na drugi strani bi utegnila priti do resnega izraza, če bi Čan Tso Lin zavzel Peking, ki je kljub vsemu srce kitajske države. Na vsak način stavlja kitajski problem Evropo in Ameriko pred jako težavno nalogo, ki se more mirno rešiti le, če vse skupaj, vklju-čivši Rusijo, najdejo sporazumno rešitev. Ako ne, potem ni samo nevarnost, da se velesile zaradi vzhodnoazijskega problema kedaj medseboj spoprimejo, ampak še večja nevarnost obstoji v tem, da se Kitajska pod vodstvom spretnega državnika, ki bi znal združiti njene sile, enkrat združe-
na obrne proti vsem tujim državam, ki jo
skoro že eno stoletje samo izrabljajo • * *
Kaj se godi v južnoameriških republikah, se da težko zanesljivo ugotoviti. — Vstaja divja v Braziliji, v Ekvadorju, v cen-tralnlh ameriških državah, zlasti v Hon-durasu, v Cileju itd. Kakšni so vzroki, je še težko točno dognati. Večinoma se bori en potentat proti drugemu, ena provinca proti drugi (vse te države so federacije),
diktator proti parlamentu in podobno. * * *
Navzlic vsem tem homatijam, optimist ne verujejo v nov svetovni zapletljaj, pao pa se čezdaljebolj utrjuje zavest, da Društvo narodov tako dolgo ne bo moglo izpolniti svoje velike naloge, dokler ne pritegne v svoj krog razen Amerike in Nemčije tudi Rusijo in postane resnični forum vseh držav sveta, ne da bi se delala med njimi kakšna razlika. To je seveda naravnost orjaška naloga.
Politični jioložaj.
(K reformi uradniškega zakona.)' Dr. Henrik Steska, član upravnega sodišča.
I.
V vsakem uradniškem zakonu 60 izredne važnosti predpisi o izpopolnitvi izpraznjenih mest, a naš zakon o uradnikih ima v tem oziru več prav neprimernih določb. Omogočuje namreč neprostovoljne! premestitev uradnikov iz ene pokrajino v drugo na eni strani a v gotovih primerih omejitev pri izbiri uradnikov edinole izmed uradništva pojedinega urada na drugi strani, dalje daje onim osebam, ki so službovale v krajinah, kjer so življenske razmere posebno težavne, neko prvenstvo tudi prj centralnih uradih. Kogar ne žene bolestna težnja po kar najhitrejšem in vsled tega kvarnem izjednačenju vseh kulturnih, ekonomskih in socijalnih prilik v naši širni državi, dasi je izjednačenje le v omiljeni meri opravičeno in potrebno, bo uvideval, da strah pred premestitvijo v druge pokrajine z drugimi klimatičnimi in kulturnimi prilikami marsikako kar najbolj pripravno osebo odganja od državne službe. Voditeljem nekaterih političnih strank bi ugajalo, da bi mogli s pristaši drugih strank in splol z uradniki, ki se ne ravnajo po strankar skih ozirih vladajočih strank, marveč le p< zakonu in pravici, poljudno razpolagali in jih s premestitvami brez disciplinskega po stopanjrf kar najbolj občutno kaznovali
Sz južne Srbije.
0d Prizrena do Uroševca V Prizrenu smo si ogledali tudi turško džamijo, poleg katere se nahaja muslimanska osnovna šola. Otroci so se na dvorišču lovili in kričali, dečki in deklice. V turških časih deklice niso obiskovale šole. .Tudi sedaj muslimansko prebivalstvo še ni dovolj zavzeto za šolsko vzgojo svojih otrok, vendar se v tem oziru precej boljša, živahna deca se mi je zdela v primerjanju z muslimanskim učiteljstvom, kakor življenje in smrt. Z obrazov muslimanskih hodž, ki opravljajo službo učiteljev, sem čital jetiko, smrt. Milo so tožili, da jim gre gmotno zelo slabo. Eden nas je peljal še v muslimansko »teologijo«, večalimanj raz-drapano poslopje, kjer se vzgajajo hodže. Iz mesta jih je malo, je dejal naš vodja, z dežele pa še prihajajo. Stopili smo samo na dvorišče, odkoder sem videl za zastori pri oknih kukati radovedne dečke. Kakor hitro so opazili, da jih motrim, so plašno izginili. Na nasprotni strani dvorišča so se odprla vrata nizke bajte, iz katere je prišel muslimanski gojenec. Ko nas je zagledal, je brž stekel v bajto in za seboj zaloputnil vrata. So tako plašni ali pa se morajo skrivati, ker jim to veleva muslimanska vzgojna metoda. Nisem vprašal muslimanskega »profesorja«, da ne bi morda žalil njegovega verskega čuta, oe bi bil v teh stvareh preveč radoveden. Spremljal nas je še ne-
kaj korakov, nakar seje poslovil s poklo-nom, položivši roko na prsi.
Zgodaj dopoldne že smo se vsedli v avtomobil in zdrčali po lepem prizrenskem podolju, dokler se nismo dvignili do višine 900 m, odkoder je krasen razgled. Zdelo se mi je, kakor bi bil na kakem griču v celjski okolici. Do Uroševca je dolga pot, 60 km. Za kačaške napade je silno primerna, zlasti v soteskah. Pa nas nihče ni nadlegoval. V Štimlju smo se ustavili, da smo malo založili. Občinski pisar, učiteljstvo, občinski predstojnik so nas prišli pozdravit, pa tudi star musliman, ki je bil čudovito ponižen. Venomer se je klanjal, njegovega pozdrava pa nismo razumeli, čeravno je govoril srbsko. Besede smo pač razumeli, ne pa smisla njegovega govora. Brez dvoma ni bil potomec kakega bega. Ravnotako domač, pa bolj brihten je bil občinski predstojnik, Srb, ki prav nič ni tožil o slabih razmerah, marveč je s ponosom povdarjal, da se že leto dni ni ničesar hudega zgodilo, odkar čuva on občino. Od-
feljali smo se v Gračanico in nazaj čez timlje v Uroševec. Življenje v Uroševcu je v miniaturi precej podobno belgrajske-mu. Vidi se manj orientalizma, prebivalstvo se v veliki meri oblači evropsko in tudi muslimanski (arnavtski) prebivalci so videti okretnejši, uglajenejši nego drugod, ker je trgovina v Uroševcu precej živahna. Prej se je Uroševac imenoval Ferizovič.
Na ulici nas je vabil dečko, da si damo snažiti čevlje. S ščetkami je ropotal po svojem stolčku kakor so včasih doma dro-
bili mlatiči, se poželjivo oziral po nas s smehljajočim obrazom in vabil: »Ajde, go-spodine! Cipele čistit!« Pri svojem poslu jo pripovedoval, koliko da zasluži in venomer namigaval, da pričakuje od gospodov velik novac. Pridružil se mu je napol nag cigančelc, umazan, da se Bog usmili. Beračil je podpore in pripovedoval, da ga je mati zavrgla, ko se je vnovič omožila, da spi na prostem. Parkrat se je položil na tla, poljubil zemljo, odskočil in pomolil roko. Dejal je, da je lačen. Da je bolj lačen ko sit, se mu je bralo z obraza.
V Uroševcu smo čakali na vlak, ki nas popelje nazaj v Belgrad. Utrujeni, gladni in že malo apatični smo sedeli v gostilni, šalili se bolj prisiljeno, da nam je hitreje potekal čas. V duhu sem še enkrat pregledal kraje, ki smo jih prepotovali in prevozil, ter ljudstvo, ki smo ga videli. Le nekaj dni smo prebili v Južni Srbiji, ki smo si jo takorekoč v hipu ogledali, pa videli in slišali smo toliko, da si ni bilo težko ustvariti slike sedanjega stanja v tej deželi večnih bojev in plamtečih strasti. Morda ne vsi, pa žurnalist vidi običajno več nego drugi. Mislim pa, da bi mi ostalo prebivalstvo teh pokrajin sfinga, četudi bi dalje časa prebival med njim. Niti domačini mi niso mogli dajati povoljnih odgovorov na razna vprašanja. Pri njih se življenje ne razvija po tako uglajenih in utrjenih kolcsnicaii kakor pri nas.
Kultura in civilizacija s svojimi dobrini, pa tudi senčnimi stranmi ljudstva v Južni Srbiji še ni obliznila, živi še bolj po
naravi, zlasti Albanci. Celo mestom se to pozna. Albanec se še dolgo ne bo privadil civiliziranemu življenju. Niti versko življenje, ki najgloblje preobrazuje človeka mu ni moglo zatreti nagonov in mišljenja naravnih narodov, ki si sami osebno iščejo pravice in sami sodijo in kaznujejo krivca Krvnega maščevanja pri njih niti katolicizem ni mogel dosedaj zatreti. Ce ubije Albanec Albanca, potem ste obe družini zapisani smrti, ker se po neizkoreninljivi tradiciji morata pobijati, dokler ostane še kdo živ. Edino sredstvo zoper to je, da se obe družini takoj in na tihem izselita, dale? narazen, ker sicer njihove člane premaga strast po ubijanju. Med katoliki poskušajo s tem sredstvom.
Imajo pa Albanci tudi lepe lastnosti Ce ti da »beso«, svojo besedo prijateljstva, nikjer nisi tako varen, kakor pri njem, tudi če si bil prej njegov sovražnik. Življenje zanj ni posebno dragoceno. Če je ubil tudi veliko število ljudi, ga to ne peče posebno, kakor žrtvuje svoje življenje brez velikega pomisleka. Prekršiti pa beso, to je zanj, najhujši aločin, ki ga ne bo nikdar zagrešil.
Ob osmih zvečer 29. avgusta smo se odpovedali avlomobilu in zasedli zopet udobne vagoie ter spali in spali, brez »čimer« (stenic), dokler nas niso vzbudili v Šumadiji gorki solnčni žarki. Tam je vendar drug svet nego v Južni Srbiji, nam mnogo bližji, četudi še precej tuj.
Lahko trdimo, da hoče dotičnik, ki zagovarja tako premeščanje našega uradništva vede ali nevede tudi poslabšanje uradništva v intelektualnem in moralnem oziru, a tako poslabšanje gotovo ni v korist države Treba bo, da novela k zakonu o uradnikih splošno predpiše natečaj za vsa mesta, pri kojih ne gre za avtomatsko napredovanje v višje položajne grupe zgolj vsled prebitka gotove službene dobe sploh ali gotove službene dobe v nižjem položaju in se mesto sploh ne izprazni, marveč imetnik dotičnega službenega mesta v določenem kraju le v višjo položajno grupo napreduje. S takimi natečaji se prepreči mnogo nezadovoljnosti ker izključuje premestitev v druge pokrajine proti volji prizadetih uradnikov. Pod enakimi drugimi pogoji bi pa moralo biti za imenovanje merodajno dosedanje službovanje v dotični pokrajini ali pa službovanje v kakem centralnem uradu, a po poprejšnjem službovanju v pokrajini, J koder se mesto izprazni. Le kadar bi ne bilo prosilcev z dobro oceno, naj bi se sme--li imenovati na izpraznjeno mesto tudi osebe, ki se niso udeležile natečaja, a ki službujejo v dotični pokrajini. Kar se tiče vrhovnih centralnih uradov, pa mora vsekakor odpasti prednost oseb, ki so službovale v krajinah, kjer so življenske razmere posebno težavne. Za imenovanje v ministrstvo in druge slične na vso državo se raztezajoče urade, sme biti merodajna edinole obča sposobnost in spoznanje pravnih, prosvetnih, ekonomskih, socijalnih in prirod-nih razmer v pojedinih pokrajinah vsled večletnega službovanja v tej ali oni pokrajini.
Nekaj drugega od imenovanja na izpraznjena mesta, pa je premestitev uradnika iz kraja v kraj, ne da bi napredoval v svojem službenem položaju. To naj bi bilo mogoče prvič na podetavi natečaja, kadar prosi za izpraznjeno mesto uradnik na jednakem mestu, drugič pa tudi brez natečaja po neizogibni službeni potrebi izmed uradnikov dotične pokrajine in to brez imenovanja na višji položaj.
Po sedaj veljavnem zakonu o uradnikih je v obče vsak državni uradnik prva tri leta začasno nameščen, po preteku treh let pa postane ob ugodni oceni stalen. Odredbe stalnosti (in ne le nepremestnosti) pa po tem zakonu ne veljajo za poslanike v inozemstvu, za šefe diplomatskih misij, za velike župane, za okrožne načelnike in okrajne poglavarje. Dalje ne uživajo stalnosti za dobo treh let pc uveljavljenju uradniškega zakona oni državni uslužbenci o katerih se je moral koncem leta 1923 šele izdati odlok, da se obdrže še nadalje v državni službi (čl. 71 in 234 zakona). V enem in istem zakonu se isti izraz ne sme rabiti v dvojnem pomenu, a da bi za vse omenjene položaje in vrste uradništva bila določena le začasna namestitev v državni službi, to bi bilo dokaj neprimerno in pomenja dejansko popolno odvisnost tega dela uradništva od političnih strank na škodo naši državi tako potrebnemu nepristranskemu uradovanju in v kvar značajnosti našega uradništva. Treba bo, da se čimpreje v členih 71 in 234 zakona o uradnikih ne izključuje več stalnosti, ampak da se za omenjene vrste uradništva uvaja le premest-nost ne le na drugo mesto v istem položaju in zvanju, marveč po službeni potrebi tudi na drug položaj, a v isti grupi, stroki, panogi in pokrajini. Trka premestnost je sosebno za gotove izredne položaje nujno potrebna. Ako ne bi bilo primernih mest, pa se naj za poslanike v inozemstvu, za šefe diplomatskih misij in za velike župane (nikakor pa ne tudi za okrožne načelnike in okrajne poglavarje) smiselno uporabljajo predpisi o postavitvi na razpoloženje.
Predpisi o odmoru, ki ga uživajo državni uradniki, zvaničniki in služitelji, bo tudi treba izpremeniti. Ne gre, da bi se glede dolgosti odmora razlikovali uradniki le po službeni dobi, marveč se je ozirati tudi na kakovost dela in torej na kategorije, kateri posemezen uradnik pripada. Predlagal bi nastopno razpredelnico o dolgosti vsakoletnih odmorov:
krajinski starešine državnih uradov, sploh starešine ministrom neposredno podrejenih uradov, dalje naj se vodijo uslužbenski listi predvsem pri oblastnem odnosno pokrajinskem uradu, koder se naj čuvajo tudi uradni prepisi osebnih dokumentov, a pri vrhovnem centralnem uradu in pri uradu kjer uradnik službuje, pa se naj hranijo le prepisi uslužbenskih listov in uradno iz-gotovljeni prepisi njenih prilog. Le za uradnike pri ministrstvu naj vodi te listine dotični vrhovni centralni urad sam. Odločbo o prestanku službe naj izda kralj edinole pri najvišjih uradnikih I. kategorije, a tudi pri astalih pristojni minister le potem, če gre za glavne grupe, dočim naj pri pripravljalnih in pomožnih grupah, dalje pri zvaničnikih in služiteljih vrši ta posel starešina ministru neposredno podrejenega oblastnega ali pokrajinskega urada.
Pretirano je tudi, da naj dovoli edinole minister za finance na predlog pristojnega ministra posojilo državnemu uradniku za primer bolezni, smrti ali druge skrajne sile v rodbini. To bi naj bil vobče pač posel starešine oblastne ali pokrajinske finančne uprave na predlog pristojnega oblastnega ali pokrajinskega starešine dotičnega uradnika.
Disciplinsko postopanjo zoper drž.vTe uradnike se naj tako preuredi, da bodi disciplinsko sodišče I. stopnje disciplinska komisija pri poedinih vrhovnih centralnih uradih in pri njim neposredno podrejenih oblastnih ali pokrajinskih uradih. Komisije bi naj bile sestavljene vsai po polovici iz pravnikov v višjih položajih. Z uredbo
naj bi se določilo, v kakem vrstnem redu bi se vrstili poedini člani teh komisij in njh disciplinski tožitelji. Pri oblastnih uradih, pri katerih ustanovitev take disciplinske komisije zaradi manjšega števila primernih višjih uradnikov ali zaradi manjšega števila uslužbencev sploh ne bi bila možna ali primerna, se naj priklopijo po odredbi pristojnih ministrov kaki drugi disciplinski komisiji v dotični pokrajini, pri čemur bi v pojedinih disciplinskih primerih namesto enega člana disciplinske komisije stopil v naprej določeni višji uradnik onega oblastva, ki nima disciplinske komisije. Disciplinske komisije pri vrhovnih centralnih uradih bi poslovale za tam nameščene državne uradnike, zvaničnike in služitelje in za višje uradnike sploh, v kolikor ne gre za sodnike.
Kot druga in poslednja stopnja pa bi sodilo o pritožbah zoper rešitve oblastnih disciplinskih komisij upravno sodišče, o pritožbah zoper rešitve centralnih disciplinskih komisij pa državni svet. Taka reforma ni le vsled tega potrebna, da se razbremenijo upravna sodišča in državni svet raznih manj važnih poslov, marveč tudi zavoljo tega, ker bodo ravno omenjene disciplinske komisije najbolj znale oceniti tudi razne subjektivne olajševalne ali obte-žilne momente. Za primer pa, da bi se z rešitvijo disciplinske komisije kršil zakon ali da bi se omenjeni subjektivni momenti v preveliki meri vpoštevali, takrat bi pa že disciplinsko sodišče II. stopnje skrbelo za primerno odpomoč.
Izprememba na ljubljanskem magistratu.
A liSBf.aU.. 'O	2 J
■7 p
Za uradnike		II.	III.
	kategorij		
do 5 služb, let »- - »25 „ „ preko 25 služb. 1.	15 dni 20 „ 30 „ 40 „	15 ani 20 „ 30 „ 35:	15 rini J 20 „ 25 „ 30 „
Za zvaničnike in služitelje: do 5 službenih let 10 dni, do 15 služb, let 15 dni, do 25 služb, let 20 dni, preko 25 služb, let 25 dni.
II.
Pretirana centralizacija v državni upravi mora v interesu njene kakovosti in zaradi potrebnega vpoštevanja lokalnih teženj prenehati in vrsta poslov, ki jih po sedaj veljavnem zakonu o uradnikih vrši minister, bo morala preiti na srednjo instanco. Tudi ne zadošča, da bi minister nekatere takih poslov le smel prenesti na svoje podrejene organe, marveč zakon sam mora že to določiti, sicer znamo vsak hip zopet doživeti kako čudnoliko centralizi-ranje. O sprejemu v začasno državno službo naj odločajo oblastni ali koder jih je po-
* La Foielte in njegov program. Senator La Folette je imel 13. t. m. v New Yorku svej prvi oficielni volivni govor, v katerem se je obvezal, delovati v smislu revizije mirovnih pogodb. Odločno se je zavzel za ustanovitev prave Ijudovlade. Val napredujoče demokratizacija — je dejal La Folette — gre po vsem svetu. To je nauk, ki so si ga usvojili narodi v vojni in ta nauk se ni zaustavil cb mejah Zedinjenih držav. Zmaga prave demokracije bo obetala svetovni mir z novo zarjo. Za slučaj njegove izvolitve bo skušal (v sporazumu z vsemi vladami svetaj postaviti vojno izven zakona, odpraviti zakonito vojno obveznost j in reducirati vse mililaristične sile na obrambni stalež. O vojni in miru naj bi odločevali samo narodi in ne vlade, kar pomeni praktično konec vo;'ne.
-f Kdaj bomo imeli red v obSisii Zgornja šiška? Občinske volitve smo imeli že 15. junija t. L, a župana in svetovalcev še nismo volili. Kje je vzrok temu zavlačevanju? Dosedanji župan Zakotnik je vnet pristaš Žerjavove stranke, goreč Sokol in zagovornik orjuncev Korbarjev. Njegova sokolsko-orjunska stranka pri volitvah ni dobila absolutne večine, a vendar nemoteno vlada dalje. Naj nam že vendar okr. glavarstvo razreši to čudno uganko!
-f K ustanovitvi mažarske stranke v Vojvodini. Kakor smo že poročali, je vlada g. Davidoviča dovolila našim Mažarom ustanovitev stranke, ki jo je bivši režim protiustavno ukinil. Prva organizacija se bo te dni osnovala v Novem Sadu, vendar so se že pojavile notranje težkoče med liberalnim in krščanskim krilom. Liberalci se zbirajo okoli glasila »Vajdasag«, krščanska frakcija pod vodstvom novo-sadskega opata Ferencza Fatha pa izdaja svoje glasilo »Del Bdcska«,,
nm«.
Useda staro-vpokojencev se je, kakor znano, uredila po takozvanem rimskem paktu, ki so ga vse nasledstvene države sprejele in podpisale. Glasom omenjenega pakta imajo nasledstvene države, kratko rečeno, častnikom in uradnikom njihove pokojnine izplačevati.
Kako se je v tej zadevi pri nas do sedaj postopalo, bodi tukaj kratko omenjeno.
Vpokojcncem bivše monarhije priso-jene pokojnine je naša država svojim državljanom gladko priznala in bi bilo vse v redu, če bi se z vpeljavo dinarske edini ce pokojnine izplačale v isti meri v dinarjih, torej v nacionalnem • denarju, kakor izpla-i čujejo vpokojence druge nasledstvene države. Ker se to ni zgodilo, se je pri nas kot v edini državi ustanovil takozvani »kronski vpokojenec«. Z uvedbo usodepolne relacije
1 :4 je bil kronski vpokojenec preko noči oškodovan za % svojih dohodkov. Kako velika je ta škoda, vidi se iz sledeče primere:
Vpokojenec 6. čin. reda z mesečno pokojnino 600 zlatih kron dobi po omenjeni relaciji sedaj 150 papirnatih dinarjev, kar znaša vsled sedanjega visokega tečaja 100 dinarjev — 7 zlat. kron. Komaj 10.5 zlatih kron, katera sveta ne dosega niii predvojne mesečne plače služkinje, vrhu tega še preskrbljene s hrano in stanovanjem. Da se ta krivica popravi, bi bilo le pravično, da se škoda povrne z naknadnim izplačilom odtegnjenih dinarjev, računajoč od dneva, ko se je dinar proglasil za edinico.
Določene draginjske doklade, očivid-no namenjene za začasno ublažitev sedanjih nevzdržnih oskrbovalnih razmer, bi se lahko ognile vsaki krivici, če bi se uravnale po načelu, da se imajo pokojninske postavke percentualno povišali; žalibog so se" pa v naredbi o draginjskih dokladah sprejela marsikatera določila, nasprotujoča pridobljenim ugodnostim po različnih pokojninskih predpisih, tako, da se tudi z
naredbo o draginjskih dokladah marsikateremu godi očividna krivica.
Da dobo n. pr. vojaški upokojenci za 40 pridobljenih penzijskih let v smislu te naredbe o draginjskih dokladah samo toliko, kakor da bi služili samo 25 efektivnih let, je znano. Ni pa znano splošnosti, da so upokojenci, kateri z draginiskimi dokla-dami vred, ne dobivajo niti toliko dinarjev, kakor poprej kron brez doklad, to se reče, niti toliko zlatih krajcarjev, kakor je dobival zlatih kron. Komentar je odveč.
Upokojenci čakajo že štiri leta zaman na ureditev teh razmer, pričakujejo pa in upajo, da bo sedanja vlada to zadevo pravično uredila, kar se da izvršiti samo, ako se:
1.	Skoda, povzročena po naredbi relacije 1:4 leta 1919 — povrne in
2.	da se pokojnine izplačujejo na podlagi penzijskih dekretov v naši valuti v svoječasni kupni sili — odnosno, da se zakonito izenačijo vsi starovpokojenci z novimi.
Le kadar se bode gori navedenim zahtevam pod 1 in 2 ustreglo, bode dejansko dokazano, da smo vsi enaki državl jani in da so imeli tisti prav, kateri niso bili za takojšnjo pritožbo pri mednarodnem društvu.
SI
\\
Nič slepomišenja! »Slov. Narod « smo včeraj pozvali, da na svoja natolcevanja pove,» katerega delavskega zastopnika da so predvčeraj v uredništvu »Slovenca« precej surovo odgnali, ko je gospodom predložil apel tobačnega delavstva na vlado, narodno skupščino in javnost in kdo je bil v »Slovenčevem« uredništvu tisti, ki je »delavskega zastopnika surovo odgnal«. »Slov. Narod« molči na naše vče-, rajšnje vprašanje, ki ga danes ponavljamo s pozivom, da »Slov. Narod« odgovori nanj. Kdor take trditve postavlja, kakor jih je »Slov. Narod«, bo tudi odgovoril na vprašanje, ako ne — laže.
Nepismen. Ata so tudi nepismeni. Niso znali brati, da prosvetni minister ne konfiscira, pač pa lahko disciplinira. Pa se bodo še naučili, če že niso za to pre-t stari.
Bi že, če bi kaj »nucalo«! Ata »Narod«; »V prvi vrsti pa sta poklicana ofi-cijelna SLS in pa g. Radič, da povesta, kaj mislita in kaj hočeta ter kako se bosta sporazumela.« — Firbec stari, saj bi, ata, saj vam bi, pa kaj, ko bi ničesar ne razumeli.
Pan Wi!der in njegove solze. Pribi-čevičev satelit Večeslav \Vildcr je podal dopisniku »Vremena« izjavo, v kateri ob-> žaluje, »da je izgubila Srbija vodstvo 'državne politike«. »Radikal« pristavlja: Zares, srce je počilo temu štirikratnemu re-negatu od bolesti za Srbijo ... Najprej je bil Herr Wilder, nato pan Wilder, potem se je deklariral kot Hrvat in sedaj je čii stokrvni »Jugesloven« ..,
»Bajade«. To so neumni dogodki iz življenja Nikole Pašiča. Imenujejo ga »Bajo«; odtod »Bajade«, Časnikarski ban-, dit in urednik »Balkana« — mož sedi radi korupcije v »glavnjači«, je začel odklanjati hrano in se je odpovedal monarhiz-: mu — Svetolik Savič je prodajal svoj čas knjižico pod gornjim imenom, ki jo je se-, stavil »Nikac od Rovina«, po 15 dinarjev. Ta cena je veljala do padca Pašičeve vla-; de. Sedaj je padla že na 10 dinarjev. — »Večer« pravi, da bo »još jeftinije« ..,
»Kulturno delo« ... Nedavno je vrhovni mufti orjuncev, ekscelenca dr. Leon-tič, rekel nekemu inozemcu, da je njegova organizacija čisto kulturna in da dobiva denarna sredstva iz Amerike. Demolira-nje tiskarniških podjetij, pretepanje in streljanje ljudi: to je torej »kulturno« delovanje? Kolikor nam je znano, so ameriški Slovenci, Hrvati oziroma Srbi pametni ljudje in za take lopovščine nimajo denarja.
V rokah imamo dokument iz zgodovino svetovne vojno, ki so tiče vojakov avstro-ogrske armade, kateri so so uprli in bili zato ustreljeni. Gre za 44 Slovakov, vojakov 71. pehotnega polka iz Trenčina, kateri so našli smrt v Kragujevcu. Dotično povelje se glasi:
C. in kr. vojaški preneralni guvernement v Srbiji.
Rezorvatno.
Vojaško genernl-gnvernemontsko povelje št. 23.
Belgrad, 10. junija 1918.
Točka 1. Zgodil so je globokega obžalovanja vreden slučaj, da jo vračajoče so moštvo pošpolka št. 71. v Kragujevcu, pre-šinjono od boljševiških idej, sramotno pozabilo na prisego zvestobo storjeno Njegovemu Veličanstvu, našemu na.jmilostljivojše-mu cesarju in kralju, in se uprlo.
Odločnemu iniciativnemu postopku okrožnega poveljnika v Kragujevcu in po-voljnika nadomestnega bataljona s pomočjo hrabrega in zvestega obnašanja ti. švadrona
DR 7, 10 cm-IIB in MGG-S, nadalje MG stot-nlje 71 in ostalih delov nadomestnega bataljona št. 71, ki so ostali svoji prisegi zvesti, se je zahvaliti, da so je npor g silo orožja y najkrajšem času zadušil.
8. junija 1918 popoldne so se po preko-soduem postopku pred celo garnizijo ustrelili sledeči svoji prisegi nezvesti kolovodjo: 1. narednik Viktor Kolibik, 2. podnarednik Ivan Hugljec, 3. korporal Ivan Fabr, 4. kor-poral Jožef Zoral, 5. desetniki Adam Daniš, 6. Pavel Klenjar, 7. Alojzij Selinger, 8. Gregor Dvorskij, 9. infanteristi Pavel Salaga, 10. Andrej Balač, 11. Andrej Smrtnik, 12. Martin Iiiljak, 13. Andrej Joriač, 1. Štefan Rač, 15. Franc Gjurkao, 16. Deues Jesenski, 17. Jožef Buvaj, 18. Kari Miklušičak, 19. Alojzij Vojar, 20. Peter Platoš, 21. Alfoiis Gal, 22. Štefan Raco, 23. Matija Frnjak, 24. Jožef Laso, 25. Pavel Kubiča, 26. Vincenc Bimbora, 87. Jožo Hotiko, 28. Janez Križan, 29. Janez Gor, 80. Valentin Miko, 31. Adam Bičanik, 82. Janez Kašpar, 33. Jožef Hajdik, 34. Mar-itin Kolisek, 35. Martin Clagel, 36. Štefan So'-kolik, 37. Lovrenc Rakovan, 38. Janez Pittnor, 89. Štefan Bednarik, 40. Štefan Šnorak, 41 Janez Šlezak, 42. Andrej Brvenik, 43. Andrej Kisa in 44 Andrej Mikuš.
Proti posameznim upornikom, ki so zbežali v gozdove, se bo postopalo z vso strogost-tjo zakona, kakor hitro jih vjamejo.
To se ima celokupnemu moštvu vseh činov od poveljnikov pododelkov in oddelkov osebno razglasiti in so morajo moštvu ob tej priliki jasno in krepko predočiti posledice, ki jih ima tako nezvesto in podlo (schurki-ges) vedenje.
Točka 2. Podelim za hrabro, odločno in ,vzgledno vedenje ob priliki zadušitve upora :vračajočega se moštva pešpolka št. 71. dne 3. junija t. 1.:
srebrno medaljo IT. razreda za hrabrost zaatavniku v rezervi Maksu Richter (1899-1917 lz Mildeneiohen) in rezervnemu podnaredni-ku Antonu Mohr (18S6-1905 iz Gorkova), oba od c. ln k. DR Nr. 7 (6. švadron)
Freiherr von Rhemen.
Pravilno.
,vt«i Suhay, Obstl. genstabkps.
• • •
Torej 44 žrtev v enem dnevu, oziroma par minutah!
Radomlje. Žganje in palovški Revež: to sta kot vse kaže, še dve glavni opori, na kateri sidaj-o radomeljski lažinaprednjaki svojo zmago pri občinskih volitvah. Javna tajnost je namreč, da vabijo nekateri gostilničarji razne hlapce in druge v svoje prostore in jim ponujajo žganja v nadi, da ob volitvah z njimi potegnejo. Mi se čudimo, da kamniško glavarstvo, ki sicer izdaja pametne odredbe zoper alkoholizem, sploh trpi take stvari. Pa ne, da bi tudi ta okoliščina razodevala kako duhovno sorodstvo Potokarjeve žlahte z glavarstvom? Palovški Revež pa pridno udriha po svoji resnicoljubni navadi čez naše može, ki mu z gledom kažejo, da le poštenost in varčnost pelje do blagostanja. — Ej, gospodje na-prednjaki, daleč ste prišli! Vi, ki so smatrate za nosilce omike in vse prosvete, Vi, ki na videz višje letate kot sokoli, vi, ki se delate Vzvišene nad vsako podlost, pa se poslužujete tako podlih sredstev v boju s poštenimi ljudmi! Pa za poštene ljudi je to dobro. Ravno ob tem Vašem podkupovanju in bratenju z žganjem in Revežem bodo vsi značajni možje še bolj strnili svoje vrste, da vas enkrat za vselej pomedejo s pozorišča občinskega gospodarstva. Zakaj klika, ki dela z nepoštenimi sredstvi ob volitvah, tudi po volitvah pošteno gospodariti ne zna. Tega se zaveda vsak količkaj pameten Radomljan in temu primerno bo na dan volitev tudi oddal svoj glas stranki, ki hoče v občini red napraviti!
Št. Vid pri Ljubljani. V nedeljo 7. septembra so imeli ljubljanski in okoliški sokoli in sokolice prireditev v Št Vidu. Krščanski ljudje so so zbirali v cerkev k popoldanski službi božji, sokoli so pa na pol nagi (6 jih je bilo kar v samih nekakih plavalnih hlači-cah) pohajali in vpili okrog telovadišča komaj 100 korakov oddaljenega od cerkve. Ob 4. je slovesno zvonilo k Marijinemu prazniku naslednjega dne, ljubljanski sokoli so pa z asistenco enega vojaka prišli h gospodu kaplanu protestirat zoper zvonenje in žugat, »da bodo že pokazali, če ne bo takoj nehalo zvoniti«. Tudi iz veselice pozno v noč in v zgodnje jutro bi bilo poročati o marsikateri dišeči Cvetki Za prospeh te prireditve so se najbolj trudile sokolice Antonija Hočevar, uslužbenka Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, učiteljica Bukovic in pa neka Iva Smerdu, poštna uslužbenka v Ljubljani, po posebni milosti stanovanjskega urada stanujoča v cerkveni hiši v 8t Vidu.
Koroška Bela. Resnicoljubnemu »Jutru« v spominsko knjigo: »Ni res, da bi bil jaz podpisani »Orel« Anton Vidic plačal kazen 50 dinarjev za »Sokolsko društvo Javo mik« radi žaljivega obrekovanja proti Ani Malej. Jaz Eem bil takrat ko se je vršila obravnava, bolan in k isti niti prišel nisem. Z Ano in Jernejem Malej smo se pa v toliko poravnali, da eden mora plačati znesek 50 Din za »Sokola«. Toda jaz nisem plačal niti ficka, pač pa je dotični znesek plačala soobtoženka Fran-iiika Preiern, prodajalka na Kor. Beli. Toli-
ko čitatelj om resnicoljubnega »Jutra« v vednost. Bog živi! .—! Anton Vidic, član »Orla«, Kor. Bela 21.
Laško. Težek očitek za SLS in za prizadetega je pod tem naslovom zapisala »Domovina« z dne 29. avgusta 1924, kjer očita obč. svetovalcu iz Rečice, občina Sv. Krištof, na sejmov dan t j. 25. sept, tatvino žebljov v neki tukajšnji trgovini. Popraševali smo 14 dni, kaj je na tej zadevi resnice? Da pa ne bi SLS, oseba in trgovina na svojem dobrem glasu preveč trpeli, se je na dan 18. sept ugledna oseba podala v to trgovino, kjer je verodostojno osebo vprašala, kdo je kradel žeblje? Odgovor je bil: »Dotični, ki ga »Domovina« dolži tatvine, žebljev ni kradel, ampak kradel jih je ...< (Iz dobrote pustimo njegovo ime.) Danes je nedelja. Demokrati imate čas. Preglejte vašo kandidatno listo občine Sv. Krištof od nosilca liste do zadnjega namestnika, pa boste našli tisto, kar ste pri nas zastonj iskali. Mislili ste, da boste smrdjivi gnoj izvozili pred naš prag, pa ste ga pred svojega še navozili. Sicer pa bo imelo sodišče tu zadnjo besedo. S polno glavo mp.sla ste šli na solnce. To naj bo za zgled tistim, ki so še kaj »Domovini« verjeli. Demokrati, »Domovina« in njen dopisnik so pa za eno hudo blamažo bogatejši
. — Škofijska kronika. Zavod sv. Stani s 1 a v a : Ravnatelj Anton K o r i t n i k je izvoljen in potrjen za nadaljnih pet let; pre-fekt Jakob Šolar je imenovan za nam. učitelja moderne in klasične filologije; Ivan Š p e n d a 1, kaplan v Šmartnem pri Litiji, je nameščen kot prefekt. — Za spirituala in kateheta v uršulinskem samostanu v Škofji Loki je imenovan Josip Šimenc, kaplan v Naklem. — Umeščen je bil dne 10. t. m. na župnijo Sv. Gora pri Litiji Ignacij Žgan j ar, uprav, istotam. — Kot ž up. upravitelja sta bila premeščena: Janez P u c e 1 j, kaplan na Blokah k Sv. Vidu nad Cerknico in Anton Vadnjal, kaplan na Krki v Št. Ožbalt. — PremeSčeni so bili kot kaplani: Franc Ambrožič iz Fare ob Kolpi v Dob, Martin Dimnik iz Št. Jerneja v Faro ob Kolpi, Ciril M i 1 a v e c od Sv. Petra v Ljubljani na Ig, Andrej Stare iz Radovljice k Sv. Petru v Ljubljani Anton Gornik iz Šmihela pri Nov. mestu v Radovljico, Anton Stanonik iz Starega trga ob Kolpi v Šmihel pri Nov. mestu, Martin R a d o š iz Cerkljan na Gor. v Stari trg ob Kolpi, Alojzij S t r a h iz Dobrepolj v Stari trg pri Ložu, Feliks G r č a r iz Smlednika v Boh. Srednjo vas, Andrej Š a v 1 i iz Mokronoga v Smlednik, Franc Presetnik iz Boh. Srednje vasi v Dobrepolje, Vladimir Glo bočni k iz Tržišča v Kranjsko goro, Jožef H o s t -nik iz Preddvora v Tržišče, Jožef Strah iz Št. Jurija pod Kulnom v Preddvor in Anton Oman iz Metlike v Št Jurij pod Kumom. — Nameščeni so bili kot kaplani: Ivan S1 a -d i č v Šmartnem pri Litiji, Matija T o m c v Mokronogu, Vinko Lovšin v Metliki in p. Dionizij D u š e j, O. F. M. v Mošnjah.
—	Izpremembe v ilirski kapucinski redovni provinciji. Na svojem prvem provinci-jalnem zboru v Celju je dne 18. t. m. novoizvoljeni definitorij sklenil tele izpremembe: V Celje pride kot provinci j al o. Lin Prah; o. Donat Zupančič ostane kot prokurator prov. istotam; o. Jožef Lapuh je imenovan gvardijanom in o. Hijeronim Štreminger vikarjem. — Škofja Loka: O. Oton Kocjan, definitor in vika-rij; o. Mavricij Teraš, gvardijan; o. Evgen Moršž gre za vikarija v Osijek. — Krško: o. Rafael Bogataj, ostane kot definitor in katehet; o. Lavrencij Novak pa gvardijan istotam. •— Studenci pri Mariboru: O. Kamil Požar, gvardijan; o. Žiga Wagner, vikarij, o. Leopold Grbavac pride iz Varaždina tjekaj. — V Osijek pride za gvardijana o. Jane z (K r s t n i k) R e b e r c iz Varaždina, v Ptuj pa kot prvi superior o. Ladislav
II a z e m a 1 i iz Maribora in o. Anton Vouk iz Celja. Poleg teh samostanov šteje ta redovna provincija še tri hospice in sicer v Karlobagu, v Splitu invDubrov-niku (Lapad). S tem letom pa prevzame tudi vse misijonske postaje kapucinskega reda na Bolgarskem v svoje področje in v ta namen bo ustanovila tudi svojo lastno s e r a f-slco misijonsko šolo. — Kadidati, ki čutijo v sebi poklic, naj se s pismeno prošnjo oglasijo pri o. provincijalu v Celju.
—	Prekinjen je šolskega pouka ob času spravljanja poljtkih pridelkov v Sloveniji. Gospod minister prosvete je z odlokom z dne 23. 8. 1924, O. N. br. 43.109, odredil, da smejo na osnovnih šolah po deželi, kjer morajo tudi otroci pomagali pri spravljanju poljskih in drugih pridelkov, ob času najnujnejšega dela šolska upraviteljstva sporazumno s krajnimi šolskimi sveti največ v izmeri sedem dni prekiniti redni šolski pouk. Izpadle šolske dni je nadomestiti ob šole prostih četrtkih, pri nerazdeljenem popoldanskem pouku po posameznih urah. O prekinitvah pouka, ki se dovoljujejo le v dobi od 1. septembra do 31. oktobra, je obvestiti vsaj tri dni prej okrajni šolski svet, ki mu je označiti tudi nnčin nadomeščanja. Za daljše prekinitve je pravočasno prositi flkr. šolski svet, ki ima rok podaljSiti izmeri do 14 dni) '	4
—	Na Rovih se odkrijeta spominski plošči padlim in pogrešanim vojakom-domači-nom v nedeljo dne 28. septembra ob 10. uri dopoldne. Govori bivši vojni kurat g. Fran Bonač. Povabljeni k slovesnosti vsi bližnji in daljni prijatelji in znanci umrlih vojnih tovarišev!
—	Kralj Aleksander — priča pri poroki. V Bakru se je vršila predvčerajšnjim poroka slepega stotnika Lujo Lovriea z gdč. Rajno Grudevičevo. Kralj je želel biti priča te poroke in je v ta namen delegiral na ženitova-nje admirala Kocha.
—	Vojaški kmetijski tečaji. Kakor poročajo Iz Belgrada, se bodo pričeli dne 22. t. m. v vseh polkih kmetijski tečaji. Predavalo se bo o umnem kmetijstvu, sadjarstvu, vinogradništvu in vrtnarstvu.
—	Na progi Trebnje—Št. Jani izostane večkrat »Slovenec«. Nočemo biti krivični in trditi, da se to godi namenoma, a čudno je pa vendar dejstvo, da mora biti ravno »Slovenec« redno deležen teh pomot. Drugi časopisi redno prihajajo. »Jutro«, »Narod«, se še ni zapeljal — »Slovenec« pa skoraj vedno vsaj dvakrat na mesec. Vprašamo: Kje je vzrok? Naj zaenkrat to zadostuje.
—	Topovskih strelnih vaj na Barju ne bo. Na podlagi akta komandanta dravske divizij-ske oblasti Pov. Dj. broj 5324 od 15. septembra 1924., prosim, da izvestite prebivalstvo na Ljubljanskem barju v rajonu, kjer bi se moralo vršiti ostro streljanje iz topov tega polita, da se streljanje ne bo vršilo 22. in 23. septembra 1924, kakor ste bili preje obveščeni.
—	Štiridosetlctnica srbskih železnic. Dne 17. septembra .1884 so otvorili promet na prvi srbski železniški progi Belgrad—Niš. Letos so slovesno proslavili štiridesetletnlco otvoritve prvo železniške proge v Srbiji, ki pa je mnogo mlajša kakor nekatere druge železnice na ozemlju naše države.
—	Požar na Primskovem pri Kranju. 18. septembra zvečer je nastal ogenj v gospodarskem poslopju Jakoba Gorjanca v Primskovem pri Kranju. Pred kratkim ustanovljeno tamošnje gasilno društvo je takoj stopilo v rešilno akcijo. Na pomoč so prišli tudi gasilci iz Kranja. Ker je bil požar velik, so prihiteli tudi gasilci iz Šenčurja, Nakla in Stražišča. Z velikim naporom se jim je posrečilo, da ni požar prešel tudi na hišo. škoda znaša okoli 200.000 Din. Poslopje ni bilo dovolj visoko zavarovano. Ljudje sumijo, da je kdo z zlobnim namenom zažgal.
—	Upravna sličica. Te dni je dopotoval iz Belgrada v Osijek ravnatelj političnega od- ! delka za Srednjo Evropo v angleškem vna-njem uradu gospod Lompson s svojo soprogo in v spremstvu tajnika angleškega poslaništva
v Belgradu g. Havy-ja in tajnika našega ministrstva vnanjih zadev g. Gavriloviča. Gospoda je prenočila v salonskem vozu. Naslednjega dne bi se bili imeli odpeljati v Beli Manastir kot kraljevi gostje. Gospod Lompson pa je doživel v Belovaru neprijetno stvar. Vozil se je z avtomobilom. Ker šofer ni znal pota v Djurdjevac, je vprašal za pot stražnika. Ta pa je zahteval potne liste. Potni listi so bili pisani v angleškem jeziku, ki jih stražnik seveda ni razumel. Zato je oba Angleža enostavno odpeljal v zapor kot — boljševika! Angleški potniki so dali poklicati na pomoč občinskega tajnika in končno samega župana, a ti vsi so bili pijani in so pridržali Angleže v zaporu, dokler ni jetniški nadzornik izpre-videl napako in Angležev izpustil. Angleži so se pritožili na poslaništvo v Belgradu, nakar je dobila belgrajska vlada od Mac Donalda lastnoročno podpisano pritožbo, kjer stoji, da angleška vlada z gnusom jemlje na znanje postopanje proti gospodu Lompsonu in zahteva, da se krivci strogo kaznujejo. Belgrajska vlada je takoj krivce odpustila iz službe in o tem obvestila angleško vlado.
—	Gl. urednik »Hirlapa* izključen iz časnikarske organizacije. Subotiška sekcija Jugoslovanskega novinarskega udruženja je izključila iz organizacije glavnega urednika mažar-skega lista »Hirlap«, Karola Havasza, ker je zagrešil več nekolegijaluosti.
—	Novosadski trgovci so sklonili so pritožiti pri vladi proti tamošnjomu načelniku carinarne, ker baje nalnšč zavlačuje carinjenje in s tem povzroča trgovcem ogromno škodo. V Belgrad pojde s pritožbo posebna deputacija,.
—	Samomor. V torek so našli v gozdu Fr. Stuberja v Koreni, ki spada v občino Sv. Bnrbare, obešenega Jana Knehto, nabiralca želoda. Jan Knehta si je že pred dvema letoma s samomorilnim namenom prerezal vrat, zato ni verjetno, da je sedaj vmes zločin.
—	Velik poiar v Makedoniji. V Indjiko-vem, blizu Skoplja je izbruhnil požar, ki je zanetil 4 hiše in 200 kozolcev sena. Škoda jc ogromna. Kako je nesreča nastala, ni znano.
—	Skrlalica v Dalmaciji. V Dalmaciji se je razpasla ta epidemija v toliki meri, da so merodajni činitelji sklicali posebno enketo o njenem pobijanju. Z enkete so poslali posebno poročila ministrstvu za narodno zdravje.
—	Nov parnik na Savi. Ruski begunec Si-vitkin je zgradil poseben pnrnik, ki so ga tc dni spustili pri Belgradu v Savo. Brod re gazi globoko ter bi lahko plul do Zagreba. Dolžina znaša 86 metrov, širina 6 metrov. Prostornina: 9 vagonov tovora oziroma 300 potnikov. Nn Brodu so tudi spnlne ltnhine, Tin inrtjo ie podoben oni ni na Volgi in jo goni motor na nafto.
—	Proslava 50 letnice »Zbora lijočnika Hrvatske, Slavonije i Medjumurja u Zagrebu«,
V dnevih od 21. do 23. oktobra bo proslavilo imenovano društvo hrvatskih zdravnikov svojo 50 letnico. Ob tej priliki se bo vršil tudi znanstveni medicinski kongres s predavanji in de-manstracijami. Tudi se bo vršila redna skupščina Jugoslovanskega zdravniškega društva Udeleženci proslave naj prijavijo, da li se udeleže sami ali z družinami, da se jim lahko oskrbi stanovanje. Poleg prijave je treba poslati 100 Din na naslov: Dr. Fischer, Zagreb, Duga ulica 6. Izkaznica bo veljala za vožnjo na železnici in na parobrodih.
—	V posku so jo zadušil. Iz Našic poročajo: Čevljarski pomočnik Karol Schumacher je odšel z nekim vajencem svojega očeta po pesek. Ko sta dospela z vozom v pustinjo Ga-brijelovac, se je vsula velika peščena stena in zagrnila nesrečnega Schumacherja. Vajenec je klical na pomoč, toda Schumacher je bil že mrtev, ko so ga odkopali.
—	Listnica uprave: Cenjenim naročnikom reklamantom s pošt Križevci, Krško in Sarajevo sporočamo, da smo njihove pritožbe do-poslali ravnateljstvu pošte in brzojava s pro5-njo, da se navedeni nedostatki odpravijo.
—	Conrad von Ilotzondorf, bivši Šef avstrijskega generalnega štaba, je težko oboleL Prepeljali so ga v bolnico v Steyr. Trpi na otrpnenju žil.
—	Od generala do frančiškana. BivSi po« veljnik trdnjave Ingolstadt in poveljnik domobranske brigade na fronti, generalni poročnik vitez Reichlin von Meldegg je bil sprejet kot brat laik v frančiškanski samostan Dietfurt a. M.
—	Ustreljon motropolit. Georgijsko poslaništvo v Parizu objavlja vest, da so sovjetske čete ustrelile v Iiutaisu 78 letnega metro-polita Nazarija.
—	Največje zanimanje vlada za zgradba sistema »Seidel«. Na velesejmu je bil zgra-jen cel paviljon po tem sistemu. Opozarjamo na tozadevni inserat v današnji številki
—	Srbohrvaščino poučuje prvovrsten strokovnjak posamezne in v skupinah po Berlitzovi metodi tudi cirilico, čitanje in pisanje. Vpisovanje in pojasnila v trgovini s pisarniškimi stroji Ant. Rud. Legat, Maribor, samo Slovenska ulica 7, telefon 100.
Novi tečaji za strojepisje, stenografijo in knjigovodstvo (posamezni pouk) začnejo na Ant. Rud. Le ga t o vi šoli v Mariboru dne 1. oktobra in trajajo štiri mesece. Pojasnila in vpisovanja v trgovini s pisalnimi stroji Ant Rud. LEGAT, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100.	5197
novice.
lj 2upau dr. Peric so danes pjredpoldfce
vrno z brzovlakom iz Belgrada.
lj »Ljubljana« ima članski izlet v nedeljo, 28. septembra k Sv. Katarini. Zbirališče na kolodvoru ob polsedmih zjutraj. Ob dežju se zlet ne vrši.
lj K nesreči v Simon Gregorčičevi ulici. Včeraj zjutraj ob 3.30 je podlegel v garnizij-ski bolnici težkim poškodbam, ki mu jih je prizadel tovorni avtomobil konzervnih tovarn na Vrhniki, orožniški narednik Anton čuječ.
lj V nekem bančnem poslopju, ki se zdaj izpraznuje, iščejo stanovanja zasebne stranke. Kakor izvemo, pa oddaja vodstvo stanovanja raznim društvom, ki plačujejo za sobo po 1000 Din ,neko zasebno stranko pa, ki je iskala stanovanje, je banka naslovila na g. — Nikolo Pašiča! Torej ima »čiča Baja« tudi tukaj svoje prste vmes...
lj Nekaj posebnega bodo Ljubljančani videli danes okoli 2. popoldne. Skozi mesto se bodo namreč peljali ob zvokih godbe na okrašenih vozovih viničarji in viničarko v pestrih nošah pod vodstvom bradatega gospoda župana in županje na VINSKO TRGATEV, ki jo priredi ob 3. uri popoldne strelski klub »Griček« pri »Tičku na gričku«.
lj II. meščanska šola v ftiški. Radi preve* likega števila učencev II. meščanske šole v Šiški bo, kot se jim je naročilo, v kratkem odstavljenih lepo število. S tem smo mi starši najobčutneje prizadeti, ker nam mislijo sedaj po preteku enega tedna vreči deco iz šole. Ker se nam je zdelo to neverjetno, smo se informirali na verodostojnem mestu in izvedeli, da s prostorom ni tako hudo kot se trdi. Mogoče bo to v našo srečo, kajti na šišenski osnovni šoli je letos 1 razred manj ko lani. šolske oblasti bi nam prihranile skrbi, ako se polovica onega velikega razreda premesti tja, kjer letos manjka razreda. Ne mo-remo misliti, da so v tem tako važnem vprašanju še kaki drugi pomisleki, ker vzgoja naše dece je danes neprimerno težja in izguba leta znači veliko gmotno škodo. Vsa čast gospodom pri prosvetnem oddelku, ker so že zagotovili učne moči, ako se le najde prostor. Obenem pa prosimo g. komisarja dr. Periča, da se zavzame za pravično stvar ter dodeli za letos sobo na osnovni šoli za vzporednico meščanske šole. — Prizadeti starši.
lj Prvovrstni sladek mošt se toči v Škofovi kleti.
lj Zahvala. Vsem delavcem in mojstrom Pollnkove tovarne se za velikodušen dar v zne> sku 2200 K srčno zahvaljujem. Bog plačail — Ana Grum.
lj Zdravo svežo perilo vam nudi le Higi-ionična pralni™ ftimonn y Kolodvorski ulici 8.
lj Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Ida Škof-Wanok nusl. Pod Trančo 2.
Zanimivosti.
Brensosia telefonija v Ameriki.
V pariškem dnevniku Figaroju pripoveduje znameniti ameriški časnikar g. Frederic William Wile, eden prvoboriteljev sveta za razširjanje novic z brezžičnim telefonom, kako silno se je ta način poročanja razvil v Zedinjenih državah:
Brezžična telefonija je zrevolucijonirala vse življenje v Ameriki. Življenske pogoje spreminja tako korenito, kot je to storila električna luč, telefon ali avtomobil. Če primerjamo razvoj brezžične telefonije v Ameriki in Evropi, zapazimo, da so njeni uspehi v »starem kraju« zelo minimalne važnosti. Okoli štiri do šest milijonov sprejemnih aparatov je noč in dan v rabi v Zedinjenih državah, in število poslušalcev — za katere so iznašli novo ime, radio-fans — se ceni na 30 do 50 milijonov. Še pred tremi leti je bila radijo-tele-fonija samo igrača, danes pa tvori bistven del življenja Amerikanca. Časnikarstvu je postala zelo nevaren tekmec, ker najhitrejšim potom javlja novice in vpliva na javno mnenje.
Volitveni boj za predsedniško mesto Združenih držav, ki je sedaj dosegel vrhunec, je spravil tudi brezžično telefonijo na višek popularnosti in koristi. Kandidatom za predsedniško ali podpredsedniško mesto ni več treba kot prej voziti se po volivnih potovanjih od mesta do mesta, od dežele do dežele, da govorijo pred narodom. Udobno lahko ostanejo za pečjo in govorijo v oddajni aparat in v istem trenutku slišijo besede ogromno število volivcev, vsak na svojem domu, po lastni sprejemni postaji.
Če danes govori predsednik Coolidge v parlamentu ali v senatu, govori pravzaprav vesoljnemu ameriškemu narodu, kajti na dva, tritisoč kilometrov daleč proč od Washingtona ga čujejo možje, ženske in otroci in sicer ravno tako natančno, kot bi sedeli poleg njega. Prenos glasa je izpopolnjen do neveri ne stopnje natančnosti. Kašlanje, presledki v govoru, ploskanje, da celo brskanje govornika po njegovih zapiskih — vse to pobere skrivnostni »Radio« in zvesto prenese skozi magični eter na tisoče kilometrov.
Vsak večer ob isti uri govori g. Wile v mogočni postaji >W. R. C.« družbe Radio-Cor-poration of America v Washingtonu o političnem položaju. Ta vsakdanji govor je postal silno priljubljen in popularen po vsej državi. Slušatelji sicer ne morejo odgovoriti z glasom, toda lahko pišejo. In tako dobiva g. Wile iz vseh strani države odgovore in kritike na svoja politična izvajanja. Iz obilnega števila te korespondence je spoznal, da pripadajo pisci vsem slojem družbe in da so v vseh smereh nad 1000 km daleč od Washingtona sprejeli njegova poročila.
Iz tega razvidimo, da je stari umetnosti pisanja in tiskanja nastal smrtni sovražnik. Predvsem pa je ogrožena žurnalistika.
Brezžična telefonija ima nekaj osebnega fta sebi. Ustvarila je zbližanje med govornikom in poslušalcem, ki ga niti najbolj govorniški in najbolj opiljeni stil ne more dati. Govornik, ki nima osebne privlačnosti, če ga poslušalci gledajo pred seboj, lahko postane prav znamenit »radioc-govomik, če ima »radio«-glas, kar je glavna stvar. Tako lahko postane De-mosten brezžične telefonije. Tako na primer predsednik Coolidge ni dober govornik pred poslušalci, njegovi nagovori potom radijo-te-lefonije pa imajo velikanske uspehe. Izvedenci pravijo, da njegova beseda kar reže zrak.
Kar se tiče ameriške industrije, stopa brezžična telefonija naglo na prvo mesto poleg železa, jekla, avtomobilov in žvečilnega gumija (chewing-gum). Štiri ali pet električnih družb, ki izdelujejo brezžične aparate, dela naravnost bajne dobičke. Za 1 ali 2 dolarja se dobi že izborna sprejemna postaja, s katero se lahko slušajo vsi brezžični telefonski govori in koncerti. Oddajna postaja na zelo dolgo razdaljo stane 200 do 300 dolarjev. Družina, ki danes v Zedinjenih državah nima svoje lastne sprejemne postaje, mora biti že zelo revna. Sedaj že izdelujejo sprejemne aparate, Ivi se dajo prenašati in tako jih jemljejo seboj v železnico, na avto, na ladjo, sploh če gre kdo kamorkoli.
Radijo-telefonija je prenehala v Združenih državah biti zabava, postala je sredstvo za vzgojo in poročanje. Bodočnosti razmaha tega sredstva si danes niti oddaleč ne moremo predstavljati.
ZLORABA KOKAINA V FRANCIJI.
Po Courtois—Suffiti zavzema zloraba kokaina v zadnjih lefih v Franciji vedno večje dimenzije tudi na deželi. V Parizu so gotovi centri, v katerih se pregreha krona, bari, restavracije, nočni lokali. Udeležujejo se vsi razredi družbe, posebno ljudje s slabotno voljo in brez značaja, ki iščejo edino v strastni opojnosti zadovoljstva. Pridružuje se cela vojska njuhačev, ki iščejo v strupu samo miru. Ta enostavni način uživanja ne zahteva brizgalke kakor morfij, ne izda se z vonjem kakor eter. Velik kontingent tvorijo umetniki, pesniki, literati in gotovo je, da je kriv čudnih potov, ki jih je hodila umetnost zadnjih let, baS ta strup, ki moti čute, posebno vid in Rluh, tep povzroča halucinacije in psihične motnje. To velja posebno za dadaizem. Razširjanje strupa je rafinirano organizirano:
Ljudje, ki pripadajo velikim evropejskim eks-presnim vlakom — tudi v Angliji in Ameriki se širi pregreha rapidno — so udeleženi pri tem. V zapestnicah z imitiranimi urami, v me-daljonih in zabojih z dvojnim dnom nosijo kokain s sabo, v najrazličnejšem pecivu, v jabolčnih odrezkih in drugem ga prodajajo agenti. Socijalne posledice so nepregledne: neozdravljiva fizična in intelektualna razdra-panost! Posebno moralni čut ugasne, njuha-nje pa povzroči seksualno razdraženost. Večina homoseksualnih, ki žive zdaj v Parizu, so kokainoraani. Posledice so idijot^tvo in tuberkuloza potomcev! Vedno glasneje se sliši zahteva po zakoniti intervenciji v najstrožjem smislu.
li se vesie^
da se že po vseh trgovinah dobiva
Zahtevajte povsod le to našo Pratiko Preprodajalci dobe velik popust Obračati se je na založništvo DRUŽINSKE PRATIKE v Ljubljani
POZDRAV Z MARSA.
Z Marsa je prišlo pismo s tole vrebino: »Upamo, da bodo prišle te vrstice, oddane ob enajstih ponoči, na pravi naslov. Oddali smo jih brezžično in nekolkovans. Za zanesljivost našega radio-siatema jamčimo. Uporabljamo ga sicer šele okoli dvanajsttieoč let, pa ni omejen po nikakšnih službenih predpisih in uradnih urah. Takih sitnosti pri nas splch ni. A pri Vas. Ne zamerite nam, če Vas takoj pri prvem poskusu približanja, torej pri nekakšni nastopni avdijenci, malo ozmerjamo. Ko zato, ker smo v opoziciji proti Vam, kakor pravijo astronomi. Saj je ta opozicija samo svetovna, ne pa zemskoparlamentarična. Zato tudi ne bomo dolgo govorili ali pa Vas mučili z nujnimi predlogi. Naša želja je, da stopimo zares z Vami v stik, na najkrajši način. Če bi le tako težko ne bilo. Več ur smo se trudili, da bi Vam kaj sporočili, pa se nihče ni oglasil. Ni ostalo drugega, kakor da smo se potolažili z Marsovim pregovorom: »Kdor ne more slišati, pa j čuti.« Sposobnost daleko-čutja, pri Vas še v povojih, je pri nas že silno razvita; in zato nam je bilo lahko, da smo na malenkostno razdaljo 55 milijonov kilometrov čutili, kaj se pri Vas godi. Tudi pri nas na Marsu divja že več cleseltisoč let hud boj, pa ne takšen, kakor pri Vas, temveč boj, ali je planet »zemlja« obljuden. Po šumenju, ki je prihajalo k nam med Vašo svetovno vojno, so naši učenjaki sklepali, da more biti zemlja obljudena kvečjemu le od telet, ki si pustijo kaj takšnega dopasli. Splošno pa ne verjamemo, da so na zemlji živa bitja. Po tem, kar smo danes opazovali, sklepamo, da pri Vas ni življenja, temveč samo stagnacija. Videli smo par ugaslih borznih in trgovskih žrel, slabo svetlobno pičico so smatrali naši astronomi za razsvetljavo dežele povodom neštetih konkurzov. Na posameznih točkah srno pa videli čisto zapuščene prostore, najbrže gledališča. Zato nikakor ne moremo misliti, da živite, iu če živite, to ni nobeno življenje. Za časa kratkega približanja ste se nam začeli zelo zelo smiliti in radi bi Vam pomagali, zares. Kaj, ko bi se nam priključili? Pomislite malo, v sedeminštiridesetih letih bomo spet poprašali. Seveda se boste morali na naše običaje navaditi. Mi imamo 687 dni. Sedaj si pa izračunajte, koliko prostih dni boste imeli, koliko dopusta in koliko časa za demonstracije. Torej, čez 47 let! Morda se Vam bo pa takrat bolje godilo in bo dinar zrasel nad dolar; vse je mogoče. Nasvidenje.c
O PODLOŽNIH.
Neki nemški časopis je prinesel sledeče vrstice:
Občevanje predstojnika s podložnim bi bilo boljše in brez sporov, če bi so ravnanje prilagodilo lastnostim podložnega. Predstojnik mora biti predvsem dober opazovalec ljudi, kajti mir v podjetju, kvaliteta in množina produktov je zelo odvisna od tega, kako stališče zavzame on do podložnih. Zmožnemu in vzornemu delavcu, ki ga pa, kakor uči iz-kuSnja, le zelo redko najdemo, pravzaprav ni potreba predstojnika. Pohvala in nagrada sem in tje zviša veselje do dela, vsako priganjanje pa zmanjša. Počasnemu in sigurnemu delavcu naj preskrbi predstojnik priložnosti za vajo, ki ga včasih spodbudi s tem, da pokaže na vzornega delavca. Drugačna je stvar nri ljudeh, ki nastopajo samozavestno in hrupno. Njihovo delo je često v obratnem razmerju s samozavestjo, zato jih je treba pogosto nadzorovati in jim pojasniti, da se jih prav dobro pozna.
Tudi intrigantov in kričačev ne manjka v nobenem večjem obratu. Te vrste ljudje se ne smejo uporabljati v veliki množici, ker sicer nasprotujejo vsakemu redu in kontroli in huskajo odkrito in na skrivaj zoper vsakega predstojnika in vsako odredbo. Tu je na me-
stu brezobzirno in energično ravnanje. Delav-cem-tovarišem se naj kvarni vpliv intriganta pojasni. Pri delavcih, ki delajo le radi zaslužka, kojih interes je pa drugod (pri igri, športu itd.), se ne bodo težko dosegli uspehi s smotreno pažnjo.
Ravno tako tvorijo govorniki razred zase. Svojo zmožnost uporabljajo često le v nepri-kladnem času in razlagajo in govore pri najenostavnejših rečeh na dolgo in široko. Tem naj se pove cilj in smoter v treh besedah.
Suroveži in uporneži se morajo v slučaju, da uporabljajo brutalno silo, ukloniti z istim sredstvom. Klin se izbiia s klinom.
Čuva naj se pa predstojnik, da ne izda prehitro svoje sodbe: »ni zmožen dela«, kajti pogosto žal i bog odločujejo osebni motivi, ki nimajo z zmožnostjo nič opraviti. Vedno se naj presodi delavec na podlagi izvršenega dela.
Ne smemo pozabiti šaljivcev, petolizcev in ljudi, ki prinašajo vedno novosti, ker: često zapeljejo predstojnika k prijaznejšemu ravnanju ž njimi na račun molčečih, v se zamišljenih in na zime j mrkih, v resnici pa pridnih in dobrih delavcev.
V koliko ia izvajanja odgovarjajo resnici in v koliko so uporabljiva, to prepuščamo lastni sodbi čitateljev.
ŽITO IZ STARIH EGIPTOVSKIH GROBOV.
Za trgovino zelo nadarjeni Arabci prodajajo še vedno turistom semena iz faraonskih grobov, katera potem turisti doma po-sejejo in čudom vidijo kaliti in rasti, dasiravno je že davno dokazano, da izgubi seme zmožnost kaljenja po največ 20—30 letih. Nedavno je prekosila taka zvita glava samega sebe; prodajal je namreč svojim žrtvam koruzo, ki naj bi bila iz enega staroegipčanskih grobov. Kakor znano, je pa bila koruza vpeljana v Evropo in Afriko šele v srednjem veku iz Amerike po njenem odkritju.
KAČA, KI ZARDI.
Prvo belo naočarko kažejo sedaj v Londonu. Tovrstne kače so zelo redke, pa tudi zelo čudne. Dolge so poldrug meter in popolnoma bele, razen rdečih oči in rdečega pre-klanega jezika. Če kačo razdraži, se ji napne greben in postane rdeča kot puran. Zardi pa večkrat, ker ima jako neprijetno sostanovalko »pljuvajočo kačo«, in ker vrhu tega preveč zijajo vanjo in tega zijanja ne more prenašati. Lastnik kače noče prodati, ker je tako redka; jo je samo za par mesecev posodil.
O LETALSTVU.
Na letališču Brought v grofiji York so se vršili prvi poskusi z angleškim zračnim dre-adiioughtom >Cubatco". Stroj je izredno močan in meri od krilnega do krilnega konca 26 metrov in pol, od repa do spredaj pa 16 m in pol. Motor, ki ga žene, ima tisoč konjskih sil, in je stroj tal;o močan, da nesi lahko 3000 kg razstrelivnih snovi. Tudi stopnjice so notri, tako da se bo moštvo lahko menjavalo. Koncem julija so vpeijali v New Yorku zračno policijo, šestnajst letal kroži od jutra do večera nad mestom. Njih naloga je, da urejajo zračni promet, poročajo o nesrečah na morju in se borijo proti tihotapstvu. Vsako letalo ima vodnika in policista.
Ri
a ne ves,
da je umrl 21. sept. 1558 veliki cesar Karol V. in sicer v samostanu sv. J usta na Španskem.
da je 22. sept. 1792 francoski narodni konvent proglasil Francijo za republiko; da je 22. sept. 1862 proglasil predsednik Abraham Lincoln prostost vseh ameriških sužnjev od 1. jan. 1863 naprej; da je bil 22.sept. 1122 sklenjen znani wormski konkordat;
da je bil 24. sept. 1583 rojen vojskovodja Wallenstein (Waldstein, umrl 1634).
da je bil 25. sept. 1555 sklenjen augs-burški verski mir; da je bil 25. sept. 3858 rojen v Leipzigu največji sedanji geograf Albreht Penck (sedaj je na univerzi v Berlinu); da je umrl 25. sept. 1878 nemški kartograf in geograf A. Peterrnann (r. 1822; Peter-manns Mitteilungen);
da so sklenili 26. sept. 1815 v Parizu Sveto zavezo (alianco);
da je 27. sept. 1825 zdrdrala prva prava železnica, med Stockfonom in Darlingtonom. na Angleškem;
da je na sedmi skupščini ogrskih zdravnikov v Budimpešti dr. Deziderij Kothy govoril o novem zdravilnem sredstvu proti tuberkulozi, in sicer je to izvleček iz orehovega perja in pa iz svežih orehov, ki ga bolniku vbrizgamo; da pa naši ljudje zdravilno moč orehovo že davno poznajo in orehovo juho pijejo;
da je pruski finančni minister nakazal pooblaščencu Hoheuzollerneev za člane cesarske rodovlne mesečno 50.000 zlatih mark (zlata marka okoli 80 kron);
da so otvorili te dni na sedlu Juug-fraujoeh najvišji hotel v Evropi, 3460 metrov visoko; vzidan je v prebito steno, čopi na steni kakor lastavičje gnezdo, štiri nadstropja ima, 18 sob, 32 postelj, električno kurjavo, prizidana mu je metereologicna opazovalnica, odprt jo tudi pozimi;
da je parnik «Maureta.nia« napravil nov rekord, porabivši za vožnjo od Ncvr Yorka do angleške obale štiri dni. 21 ur iu 51 minut.
Učiteljski vestnik.
še pur paberkov iz UJU predlogov: Ko-gaška Slatina: Glinšek 4 leta, dobila Maisel 25 let. Slov. Bistrica: Metlika — Dimnik 5 let, Vauhnik Helena, 0 let; dobili Ločičnik 15 let, Logar 25 let! Studenice: Tja je prosila Rau-liicher z 22 leti, toda niti tu, niti v Ltijtera-bergu — Karčevini ne bi prišla vpoštev! V. Lajtersberg so predlagali Pirkmajer Ljubico, 9 let! Ali ni to pravično, gospod Tomažič? Šmarje pri Jelšah: Lovrec 4 leta, dobila je Černe z 11 leti! V Prekmurju so nekje hoteli spraviti ločenega učitelja in njegovo priležni-co v isti kraj! Za moralno spodbudo in živ vzgled narodu! Ilajdina: Lešnik 21 let, dobil Pogrujc 36 let; za učiteljico: Herbst 5 let, dobila Šterk-Jurca 17 let! Dol. Logatec, moško mesto: Korene 4. leta (zgodilo se jim je po volji!), a Dujc, Vaš pristaš, je vendar starejši, gospod Jelene, ali naj dr. Korošec res popravi vse vaše predloge! Ženski mesti: Modic 11, Ahačič 15, dobili Miselj, 19 let in Berlan s 13 leti, ki .je dosedaj služila v hribih. Vse razburjenje radi Pipanove je zlobna hinav-| ščina! Planina: Kune 3 leta, dobila Dolenc | 4 leta! Novo mesto: Weber 4 leta, dobil Borštnik 15 let! Ptuj: dekliška okoliška: Jurman 8 let, Kancler 6 let, dobili Gulin 18 let, Mer-vič 18 let. Ali ni za vse to vedel, vsega podpiral dika naše fare — Gangl?
Kako so nadzorniki šteli leta? Kakor je karalo! Ugotovil se je primer, da je Jelen-čev nadzornik štel naši pristašinji v popisniei celih pet let manj, nego jih ima v resnici! Tudi državotvorna objektivnost! Ali nI za vse to vedel, vsega tega podpiral dika naše fare - Gangl?
d Vsem odsekov} dij. orlovskega oKroija! 28. t. m. ob pol desetih dopoldne se vrši v Ljudskem domu v Ljubljani občni zbor O. P. Vsak odsek je dolžan poslati nanj svojega zastopnika. Odseki, ki tega ne morejo storiti, naj pooblaste okrožni odbor, da jih zastopa. Pošljite zato takoj tozadevna, pravilno izpolnjena pooblastila ( s podpisom preds. in tajnika ter ods. štampiljko) na naslov: Prane Puc, med. Ljubljana, Sv. Petra cesta 19, If. Gledati moramo na to, da bodo vsi odseki D. O. O. zastopani. Ne onemogočite tega z odlašanjem! Bog živi! Za D. O. O.: Kovač, preds.
Naznanila.
Okrajna kmetska zveza za kamniški politični okraj ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 28. septembra ob 3. uri popoldne v dvorani Društvenega doma v Domžalah. Člane podružnic kmetskih zvez poživljamo, da se! udeležijo občnega zbora pohioštevilno. Odbor.
Tekmovalno streljanje pri »Tičku na gričku« se nadaljuje danes od 8. do 12. Ob 2, popoldne se bodo razdelili dobitki. Streljanja se udeleži lahko vsakdo.
Ljudski oder v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v četrtek, dne 25. septembra ob 8. zvečer v društvenih prostorih. Vsi člani in članice polnoštevilno! Tajništvo.
Frančiškanska, prosveta' ima v sredo, 24. septembra odborovo sejo. Navzočnost vseh odbornikov nujno potrebna.
šišensko prosvetno društvo ima svoj le-toSnji občni zbor v nedeljo 28. septembra ob 7. zvečer v samostanski dvorani. Člani se vabijo, da se polnoštevilno udeleže občnega zbora.
Dobrodelno društvo grafičnega delavstva za Slovenijo priredi v nedaijo, 28. septembra t. 1. celodnevni družabni pešizlet k Sv. Katarini nad Medvodami. Zbirališče ob
zjutraj pred glavnim vhodom ljubljanskega velesejma (Gosposvetska cesta). Odhod točno ob 8. uri v smeri proti Podutiku na glede na število udeležencev. Vabljeni tudi prijatelji društva. V slučaju slabega vremena se izlet vrši naslednjo nedeljo (5. okt.).
Učne tečaje priredi za svoje članstvo Slovensko trgovsko društvo Merkur v Ljubljani tudi letos in sicer: Srbohrvaščino brezplačno, višji tečaji za nemščino in eventualno italijanščino proti mali odškodnini. Interesenti naj so prijavijo v društveni pisarni Gradišče 17-1 najkasneje do 25. septembra vsak dan razen sobote od 6—7. zvečer.
Trgovci In nameščencL Slovensko trgovsko društvo Merkur v Ljubljani namerava usta-noviti za svoje članstvo (trgovce in nameščence) menzo. Interesenti se vsled tega vabijo, da se udeleže tozadevnega sestanka, ki sa vrši v torek, dne 23. septembra ob pol 8. zvečer v društvenih prostorih Gradišče 17-1.
Poizvedovanja.
Poiabil je neznan gost v kavarni Union
v Ljubljani dežni plašč. Kdor ga pogreša, naj se zglasi pri plačilnem natakarju.
~illEillEiilEtU=lll~lll~IHEHi
Specielno .za gospode DUHOVNIKE nudi črn*.
In Hufierfiis-plašfie
ter PELERINE samo ir prvovrstnega in neprrmoč-Ijiveea bluza konfekcijska in modna TRGOVINA
Frjn Lukič. Pred škofijo 19.

Sfratt 6.
suovenec," m srsšpšam" im
Stev. 216.
F. G.:
Po Velehradskem kongresu.
Vtisi 8 kongresa.
Velehradski kongres je bil tako važen, da je cel mesec zanimal dnevno časopisje. Češka vlada je po zastopnikih vuanjega ministrstva in državnega časnikarskega urada oskrbela, da so bila časopisju na razpolago točna brzojavna in telefonska poročila; na kongresu so bili navzoči posebni dopisniki velikih evropskih časopisov. A mnogi listi (Osservatore Romano, Journal de Debats, Neue Ziiricher Nachrichten) so šele v drugi polovici avgusta in v začetku septembra prinesli obširnejše članke o kongresu.
Po vtisih s kongresa in po člankih očividcev smemo izjaviti, da je bil kongres sijajno uspela manifestacija za cerkveno edinstvo in za bratsko ljubezen med versko ločenimi narodi. Pomisliti moramo, da je bilo na kongresu zbranih do štiristo zastopnikov raznih narodov, zapaduih katoličanov, vzhodnih katoličanov in pravoslavnih; zastopani so bili Rusi, Poljaki iu Ukrajinci, ki še niso rešili vzajemnih verskih in političnih sporov; obravnavala so se težavna strokovna in praktična vprašanja, za katera je treba veliko strokovnega znanja; kongres se je vršil po pravilih parlamentarne svoboda; med udeleženci je bilo le majhno število strokovnjakov, a vsak udeleženec je smel svobodno izraziti svoje mneuje. Predsedstvo 'je imelo težavno nalogo, da vodi in obvlada toliko množico mož različne izobrazbe in različnih nazorov. Zato je zares občudovanja vredno dejstvo, da je vladalo na shodu toliko soglasje. Kdor je mogel pregledati položaj, temu se je pač mogla zbuditi bojazen, da se bo kongres prav zaradi prevelikega si-:jaja ponesrečil. To se ni zgodilo; še koristno je bilo, da smo mogli slišati zastopnike raznih smeri.
Zastopniki katoliških in pravoslavnih Rusov, Poljakov in Ukrajincev so svobodno ia temperamentno izražali različno pojmovanje o delu za cerkveno edinost. Videlo se je, da so zastopane različne struje, a še bolj jasno je bilo, kako zmaguje in vlada pravilno katoliške stališče. Zastopniki narodov, ki se na tem polju še niso otresli političnih in nacionalnih vplivov in predsodkov, so lahko uvideli, da s svojimi enostranskimi nazori •>e bodo zmagali. Zanimivo je dejstvo, da nobena izmed enostranskih smeri nima niti enega strokovnjaka, ki bi mogel imponirati in obvladati položaj'.
V Rimu so do skrajnosti potrpežljivi in čakajo, da se položaj razčisti. Obenem pa gredo mirno po svoji začrtani poti naprej in tradicionalno katoliško metodo izpopolnjujejo z novimi znanstvenimi in praktičnimi pridobitvami. Morebiti bo prav ta taktika pripomogla, da bo prej zmagala pravilna smer.
Tradicionalno, z novimi pridohitvami Izpopolnjeno katoliško smer sta na kongresu taktno in odločno zastopala profesor M. 'd' II e r b i g n y, preds. papeškega Vzhodnega instituta, in praški apostolski nuncij M a r m a g g i. M. d'Herbigny je s finim taktom in z veliko odločnostjo naglašal, da se morajo katoliški narodi bolj zanimati za Vzhod; katoliška teologija se mora bolj ozirati na to polje, se otresti zastarelih metod in podatkov ter skrbeli, da bo srečeništvo in ljudstvo o stvari pravilno poučeno. Bogoslovna ueilišča in fakultete se morajo bolj ozirati na Vzhod. To je naglasil jako krepko; dodal je, da govori v smislu in po naročilu svetega očeta,
GOVOR APOSTOLSKEGA NUNCIJA.
Praški apostolski nuncij je v obširnem zaključnem govoru izjavil, da v imenu svetega očeta častita in se zahvaljuje predsedstvu in govornikom tako uspelega kongresa. Na kongresu je (po izjavi apostolskega nuncija) vladala bratska ljubezen in obzirnost, dasi so se včasih izražala različna mnenja. Vsi so se zavedali, da mora zmagati in vladati samo resnica, Kristus Bog. Različna mnenja o nekaterih vprašanjih le še bolj osvetljujejo resnico, ki je kakor dišava, ki t.->m prijetneje in krepkeje dehti, čim bolj se oretresa. To se je pokazalo na kongresu. Vodilne misli kongresa bi mogli povzeti v treh načelih: molitev, delo, zatajevanje.
»Molimo! Razkol ima podlago bolj v srcih nego v umskih razlogih. Potrebna je čudežna pomoč milosti božje. Naj se torej šiTijo družbe, kakor je hvalevredno in zaslužno apostolstvo sv. Cirila in Metoda. Z nami naj moli tudi Vzhod, moli naj sveta Rusija, velika Ln nesrečna, katero je sedanji sveti oče imenoval deželo molitve, kjer ljudstvo moli v toliko vero, da okuša sladkost in moč molitve!«
»Delajmo! Delajmo kulturno, socialno, versko in z dobrodelnostjo... Predvsem se ne smemo strašiti nobenega truda in bremena, da našim bratom iz Rusije podamo bratsko roko in pomoč, a roko, ki bo dvigala, ne pa poniževala... z globokim ginjenjem sem videl, da ruski narod po pravici smatrate za dragoceni in ljubljeni biser kongresa, dragoceni zaklad one Cerkve, ki predseduje vesoljnemu zboru ljubezni K temn narodu so ee obračala naša srca, da smo s solzami v
očeh soglasno izražali želje za srečno bodočnost, tolažbo in mir, blagostanje in svobodo tako velikega mnčeuiškega naroda.«
»Višek ljubezni pa je zatajevanje in žrtvovanje samega sobe... V mnogih evropskih deželah, posebno v Franciji žive med svetom in v samostanih izbrane duše, ki vsak dan obnavljajo pred Bogom velikodušno daritev svojega življenja za sveto zedinjenje. Svetu neznane deviške duše so z Bogom sklenile vzvišeno pogodbo: »Gospod, sprejmi daritev našega življenja, a vrni nam naše nad vse ljubljene brate z Vzhoda.« V odličnih družinah, v samostanih, bolnišnicah in sirotišnicah se ponavlja ta velikodušna žrtev življenja; plemenite deviške duše trpijo in umirajo kot žrtev miru za Kristusovo Cerkev in za sveto edinost.«
»Z nebes pa se naši ljubezni do Vzhoda pridružujejo nebeški zaščitniki. Pred vsem sv. Ciril in Metod, ki predrage slovanske narode še vedno ožarjata z lučjo svete vere. . Z nebes se nam smehlja veliki duh Antona Cirila S t o j a n a, ki še ni ugasnil... Naj bi se vsi narodi z Vzhoda, zlasti pa slavni rod Slovanov, združili v nekdanji edinosti, v eni veri in molitvi, v enem upanju in ljubezni, pri enem oltarju in enem Kristusu.«
To so nekateri odlomki iz programatič-nega nagovora papeževega legata. Govor je bil tako vzvišen nad navadno pojmovanje in tako nepričakovan, da je ostal udeležencem le globok vtis, a noben poročevalec ga ni mogel zabeležiti. Tu prvikrat objavljamo obširnejše odlomke, in to na podlagi rokopisa apostolskega nuncija samega, ki je govoril z velikim ognjem, a se je strogo držal napisanega besedila, ki ga je imel pred seboj. V tem govoru je najbolje označen sijajni vtis in uspeh kongresa.
Glasovi časopisov.
Časopisi češki in drugojezični so brez razlike strank in verskega stališča prinesli poročila, ki jih je o shodu sestavil državni češki časnikarski urad, katerega načelnik je bil navzoč na kongresu. Poleg tega so prvi evropski dnevniki prinesli posebna poročila in članke svojih poročevalcev. Jako topla in točna izvirna poročila so objavili angleški katoliški časopisi; poročilo za »The Uni-verse« je spisal znameniti učenjak profesor L. W a l k e r. — »Journal de Debat s« je šele ob koncu avgusta prinesel dva članka svojega posebnega poročevalca, ki je izredno zadevoljen z uspehom kongresa. Ob koncu izraža zanimivo misel, da morejo mali slovanski naredi šele po razsulu nekdanje dinastije aktoliške Avstrije svobodno in uspešno delati za cerkveno edinstvo in za spravo med Vzhodom in Zahodom.
»Osservatore Romano« je imel na Velehradu posebnega poročevalca, a je šele 18. avgusta objavil točno in jako naklonjeno poročilo, v katerem se naglasa velika važnost kongresa, ki se je sijajuo izvršil v duhu papeževih navodil, to je v duhu bratsko krščanske ljubezni.
Ker se pri nas mnogo čita »Katholische Kirchenzeitung«, (Salzburgl, zato se moramo ozreti tudi na ta časopis. O kongresu je prinesel dva nasprotujoča si članka. V prvem članku (št. 33) prinaša prijazno poročilo o kongresu. V drugem (št, 35) pa neki >Mis-sionsfreund« izraža več pomislekov. Anonimni pisatelj je že večkrat pisal o krščanskem Vzhodu. Vidi se, da pozna misijonsko stroko in marsikaj ve o Vzhodu, a v izražanju in pojmovanju pa delo za cerkveno edinost premalo razlikuje od misijonskega dela med pogani; zlasti pa razodeva premalo strokovnega znanja za tako drzne sodbe o Vzhodu. Lansko leto (št. 50) se je navduševal za teorijo nadškofa Roppa, ki se premalo ozira na vzhodno tradicije in na vzhodni obred; v onem članku je zapisal drzno trditev, da naj bi se apostolskega dela v Rusiji v prvi vrsti udeleževali Nemci, Holandci in Španci, ne pa zastop-niki manjših slovanskih narodov in Francozov. Velehradski kongres pa so vodili ravno zastopniki manjših slovanskih narodov in Francozov. Zato je razumljivo, da kongres temu možu ni bil po volji. Popolnoma neo-snovana je njegova trditev, da se je na shodu pretiravala važnost študija vzhodne teologije. To važnost je najbolj naglašal M. d' Herbigny po izrečni želji svetega očeta, ki o tej stvari gotovo more objektivno soditi. Kdor pa načelno prezira vzhodne tradicije in Ruse stavi v isto vrsto z nekulturnimi pa-gani, ta pač ne bo znal ceniti važnosti vzhodne teologije. Uredništvu »Kathol. Kirchenzeitung« priporočamo, naj bo previdnejša.
Katoliško poljsko časopisje še ni obširneje poročalo o Velehradu. Poljaki so bili na kongresu obilno zastopani, a so uvideli, da se vprašanje ne sme proso jati z enostranskega poljskega stališča. Nadškof Ropp ni preveč naglašal svoje teorije; sploh je kazal občudovanj vredno samozatajevanje. Zato se mora še bolj obžalovati, da ga je med potjo v Varšavo v kolodvorski restavraciji v Pfa-rovu zasramoval strojevodja Schrotter, ki jo surovo pristopil k Roppn in ga vlekel za brado. Surovež (menda pijan) je bil aretiran. Poljsko časopisje je poročalo o tem dogodku in v tej luči izražalo nezadovoljstvo s kongresom. Češka vlada je zahtevala, da se mora napadalec na nadškofa Roppa kaznovati. Olo-muški nadškof je Roppn sporočil svoje obžalovanje nad neprijetnim dogodkom. Nadškof Ropp jc 5 .septembra odgovoril, da ne-
prijetni dogodek ni pokvaril njegovih ugodnih vtisov in prosi, naj se napadalcu kazen za ta čin milostno odpusti, ker je družinski oče in baje sicer ne hudoben človek.
V naši državi je prinesel neprijazen članek uradni »Glasnik srpske patriaršije< in rusko »Novoe Vrernja«; ta dva lista nista imela poročevalcev na Velehradu in malo vesta o kongresu. Ne moremo pričakovati, da bi bili vsi pravoslavni listi naklonjeni takim prireditvam. Vemo pa. da je uprav med Srbi in Rusi v verskih vprašanjih toliko nesoglasja, da se taki članki ne morejo smatrati za glas javnega mnenja.
Vodilni evropski časopisi in udeleženci kongresa torej soglašajo, da je bil letošnji Velehradski kongres najsijajnejša manifestacija za cerkveno edinstvo, kar jih je videla novejša doba. Bogate izkušnje in pridobitve tega kongresa bodo veliko pripomogle, da se bo delovanje za sveto edinstvo razširilo in poglobilo. To delovanje ni stvar redkih čudakov, ampak ena najvažnejših zadev
Dr. Joža Glonar:
Ogromen — za naše razmere — folijant, obsegajoč 735 strani in množico slik, ki so ga zaslužnemu arheologu Franu Buliču poklonili njegovi učenci, prijatelji in spošto-vavci za njegovo petinsedemdesetletnico, je ne samo krasen dokaz naše tiskarske umetnosti, ampak tudi — in to v prvi vrsti — nenavadno velikega ugleda, ki ga ta skromni in uslužni učenjak uživa v mednarodnem znanstvenem svetu. Izšel je sicer nekoliko pozno in bi kmalu lahko služil kot vezilo k Buličevi osemdesetletnici, vendar pa je nad vse zgovorna priča, kako splošno znan in priljubljen je simpatični učenjak >don Frane«.
Zbornik je vzorno natisnila > Zaklada ti-skare Narodnih novina« v Zagrebu, uredila sta ga M. A b r a m i č in V. H o f f i 11 e r. Posvetilo slove: >Haec tibi quae donant, his tu meliora dedisti, Dalmatiae patrii tot mo-numenta soli.« Nato pa se razvrsti pisana množica učenih gratulantov: 93 znanstvenikov iz najrazličnejših narodov je prispevalo z najrazličnejšimi študijami iz področja arheologije in njej sorodnih ved; ti prispevki so objavljeni v angleščini, francoščini, nemščini, če-ščini, laščini, slovenščini, ruščini in srbohrvaščini. Ker ni vsak znanstvenik pisal v svojem jeziku, je v tem zboru zastopanih več čestitajočih narodnosti ko pa kažejo jeziki.
Iz množine člankov naj jih omenimo samo par, ki iz tega ali onega razloga zanimajo tudi nas. Tako piše n. pr. V. Hoffiller o predzgodovinskih žarah iz Velike Gorice pri Zagrebu, ptujski konservator V. Skrabar pa o mitreju pri Modriču na Pohorju. S pra-šanji rekonstrukcije Dioklecijanove palače v Splitu se peča F. \V e i 1 b a c h, o novo odkritih antičnih vodovodih na" istrskem Krasu poroča A. G ni rs. Znani krščanski arheolog J. Wilpert poroča o rimskem sarkofagu, na katerem se nahaja kopija portreta Kri-štofovega, ki ga je dala postaviti ozdravljena kananejska gospa Kristusu v Paneasu. J. Mantuani piše v obširnejši razpravi o pomenu besede >purpura« pri Pavlinu iz No-ie, Fr. Kovačič pa v slovensko pisanem članku o Petoviju in Celeji v starokrščanski dobi. G. M o r i n je posvetil novo študijo problemu, s katerim se je Bulič še pred nedavnim pečal in ki je njemu posebno ljub, ali je namreč nekdanji Stridon, rojstni kraj sv. Hijeronima, res današnje Grahovo polje, kakor trdi Bulič. Morin je vprašanje na novo obdelal, posebno ugovore proti tej Buličevi trditvi, in je prišel do zaključka, da ji ni kaj ugovarjati.
V slovensko pisanem članku, ki ga spremlja obilica ilustracij, obravnava ljubljanski konservator Fr. Štele >Gotsko stensko slikarstvo na Kranjskem«. Članek je sestavljen na podlagi gradiva, ki ga je pisec doslej odkril v kakšnih petdesetih kranjskih cerkvah in cerkvicah in je nenavadno zgodaj dosegel lep uspeh: dal je podlago za plodno debato o glavnih znakih in značaju starejše slikarske umetnosti na Slovenskem. Enako je slo. vensko pisan obširen članek L. Haupt-manna >Prihod Hrvatov«, v katerem je dal pod kritično steklo vsa poročila, na katera se opirajo tako nasprotujoče si trditve o času, ob katerem so se priselili v svoje današnje kraje Hrvatje. Prišel je do sledečega sklepa: > Proti koncu šestega stoletja so začeli Slovani pod vodstvom Obrov prodirati na dalmatinska tla. Uspelo jim je že v prvih letih cesarja Herakleja zavzeti glavno mesto Solin in spoditi Romane na otoke. Ko pa so bili Obri leta 626. poraženi pred Carigradom in so se pokorjeni narodi naenkrat dvignili proti njim, tedaj je prihrumelo v Dalmacijo pleme bojevitih Hrvatov, premagalo Obre in kot plemstvo zavladalo namesto njih podložnim Slovanom.«
Fr. Ilešič piše o Napoleonovem katekizmu, ki ga je za časa ilirskih provinc priredil in poslovenil V. Vodnik in o usodi, la jo je ta katekizem pozneje doživel. Krivo pa je njeogvo tolmačenje Vodnikovega poznejšega razmerja do tega katekizma. Iz njega odseva Vodnikovo razočaranje nad Napoleonom, ne pa strah pred Avstrijo.; po pri-
Cerkve, kulture in znanosti. K temu delu so v prvi vrsti poklicani mali katoliški slovanski narodi, ki bi mogli postati voditelji velike mednarodne, resnično vesoljne akcije. Sebi in Cerkvi bi škodovali, ako bi to prezrli.
c ^Osservatore Romanoglasilo svete stolice, nadaljuje v številki 217 od 14. septembra poročilo o marijanskem kongresu in zelo pohvalno omenja govor protoiereja N. Jankoviča, ki ga prinaša v ekscerptu.
c Pobožnost pri Kanneličankah na Selu, 30. septembra je smzini in godovni dan blažene Male Cvetke, Terezije Deteta Jezusa. Proslavljali ga bomo s posebno slovesnostjo v Karmelski cerkvi na Selu. Zjutraj ob 5. bo prva tiha sv. maša. Ob pol 6. peta latinska sv. maša in nato več tihih sv. maš. Popoldne ob pol 4. bo pridiga in pete litanije.
c Kongrcgacija sa gospodične (ne kon* gregacija za učiteljice) pri Sv. Jožefu v Ljub* ljani ima svoj prvi letošnji shod v pondeljek} dne 22. septembra ob pol sedmih zvečer,
čevanju ljudi, ki so Vodnika osebno poznali, je bila njegova deviza »Fortuna non mutat genus!« M. Murko je Srbom odkril s-Gusle i tamburicu sa dvije strune«, med gratulajjti pa se nahaja tudi že pokojni V. Jagič, ki je priobčil iz svojih spominov odlomek o svojem posredovanju med Mommsenom in Rač-> kim.
Poleg takih podrobnih raziskav se naha* jajo v zborniku tudi članki s širšimi razgledi, ko obravnavajo rama principijalna vprašanja; Tako piše E. Weigand o položaju Dalmacije v splošni umetnosti rimske imperije, J. Stizygowski o položaju Balkana v raziskovanju zgodovine umetnosti, Dj. Szabo o nalogah naše znanosti v sedanjosti in bodočnosti, E. Haumant pa o geografski konstituciji naše države. Imenujmo vsaj še par imen, da se na njih vidi, kako širok in odličen je krog častivcev učenjaka Bulica. Po-« leg že imenovanih so poslali 3voje prispevke tudi sledeči: P. Baltifol, P. Bicilli, P. Bien-kovvski, R. Cagnat, H. Delehaye, Ch. Diehl, R. Egger, E. Grong, R. Heberdey, Johann Georg, vojvoda saksonski, G. Kazarov, L Keil, P. Kretschmer, K. Palsch, V. Petkovič, \V. M. Ramsay, M. Rostrovcev, W. Schmid, J. Vajs, G. Veith, I. Zeiller in še mnogi drugi.
Knjiga je okrašena /, mnogimi slikami v tekstu in na posebnih tablah; priložena ji je helijogravura z dobro uspelo sliko slav. Ijenca. Za vse članke, ki so pisani v slovanskih jezikih, so v francoskem sestavljeni krat* ki posnetki, ki so natisnjeni skupaj. Tako sta se na lep način združili domovina in tujina, da dostojno proslavita enega naših največjih znanstvenikov.	s,
Dr. Fr. Bulič — >don Frane«, kakor ga imenujejo njegovi ožji rojaki — je bil rojen 1. 1846. v Vranjicu pri Splitu in j6 po absolviranih teoloških študijah študiral na dunajski univerzi klasično filologijo in arheologijo. Od. 1. 1883—96 je bil ravnatelj splitske gimnazije in arheološkega muzeja in si je kot voditelj arheoloških raziskav v Splitu in izkopavanj v sosednjem Solinu stekel slavo v svetovnih znanstvenih krogih, posebno z mnogo jezičnim >Bulletino di archeologia e storia dalmata«, ki ga izdaja od 1. 1884. naprej in v katerem je večina razprav njegovih.
pr iiojicert svetovnega pianista A. BSarov-skija obsega sledeče točke: 1. Baeh-Bussonj: Fuga iz Toecate C-dur, Bach: Angleška suita v g-molu, Bach-Bussoni: Dve koralni predigri za orgle. 2. Schumann: Simfonične pesnitve. 3. A. Bax: >Whirligig«, Poulenc: Promenada. 4. Medtner: Pripovedka op. 14, Prokofijev. 5. Vi-sions fugutivec Sarcasme, Scriabin: Pesem op. 32, 6. Stravinski: Ruski karneval. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni.
pr M. Pire: Zemljepis kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev za meščanske šole. Cena vez. knjigi 28 Dir. Založila in tiskala Mariborska tiskarna dd. Pora! m a knjiga, ki se v hvalevredni meri ozira na Slovenijo, kar mora bili pogoj za učno knjigo v Sloveniji.
pr Slovenski učitelj. Št. 7—9 vsebuje1: Krščanska vzgoja, najtrdnejši temelj države in človeške družbe. (Prof. dr. A. Medved.) O socialnem šolstvu. (Kristina Hafner.) Ne staviti poslopja v zrak. (i. Čadež.) O šolstvu v republiki Avstriji. (J. Dolenc.) Šola svetišče. (V. P.) Kultura in književnost. Društvena in stanovska kronika.
pr O naši srednji šoli. Prav za začetek šolskega leta je izšla v okviru znanih zvezkov Ljudske visoke šole v Ljubljani nadvse aktualna brošura o našem srednjem šolstvu, iz peresa nadzornika Westra. Knjižic aprinaša celotno in zaokroženo sliko o ustroju, vzgojnem namenu ter splošnem kulturnem in socialnem pomenu našega srednjega šolstva.
pr Vrtec in Angelčok št. 9—10 sta izšla z zanimivo vsebino. Mladina bo tudi te dvojne številke svojih listov vesela. Dobe se še vse številke letnika 1924. Naročnina za Vrtec in Angelček znaša Din 15, za Angelček sam pa Din 5. Upravništvo: Ljubljana, Sv. Petra c. 80.
pr Kmetijski koledar za leto 1925 je izdala Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani, Janez Trdinova ulica 8. (Pisarna Zveze slov. zadrug.) Koledar ima žepni format in prinaša 25 prvovrstnih razprav iz kmetijske stroke in iz vprašanj,
Gosp odarstvo.
D. Potočnik:
Dvig dinarja.
V	fluktuaciji vrednosti dinarja razločujemo od 1. 1919. sem pa do danes dve etapi. Prva etapa se je začela v 1. 1919. in je trajala vse do januarja 1923. Karakteristično za to razdobje štirih let je konstantno padanje vrednosti dinarja. To padanje je bilo sicer pretrgano po večjih ali manjših dvigih, pa v kratkem kompenziranih po še večjih padcih. Značilno leto za to dobo je leto 1922. V prvi polovici 1. 1922. je dinar zopet nekoliko narastel, toda že v poletnih mesecih ponovno padel. V septembru in oktobru navedenega leta je znana Plavšičeva akcija pomagala pri običajnem sezionskein dvigu dinarja tako zelo, da je Izčrpala vse svoje sile in posledica tega je bila, da je dinar dosegel sredi januarja pr. leta svoj najnižji kura. Saj je znašal povprečni kurz v mesecu januarju 1923 za 100 Din na newyorški borzi 0.95 dolarjev. Januarja 1923 pa se začne nova etapa. Od tedaj izkazuje kurz dinarja, kakor je razvidno iz skice na koncu članka, ki predstavlja kurz dinarja od začetka 1. 1922. pa do zadnjega časa, umerjeno linijo, katere tendenca kaže navzgor. V zadnjih dveh letih sicer nismo prišli še do stabilizacije dinarja, pač pa moramo ugotoviti, da so oscilacije kurzne vrednosti dinarja manjše. Iz grefika je tudi razvidno, da izkazuje dinar rastočo tendenco v zadnjih dveh letih, ki je posebno prišla do izraza ravno v tekočem letu, zlasti pa zadnje dni.
V	letu 1923. imamo zaznamovati dvakrat iselo visoko vrednost dinarja in sicer v juniju ter v oktobru, kar sta pač sezonska pojava. V tekočem letu se je začel porast dinarja v februarju, kateri porast je kulminiral v aprilu t L Nato je koncem maja in v juniju nastopilo oslabljenje dinarja. V avgustu pa je beležiti novo naraščanje, ki se nadaljuje v povečani meri še v septembru.
Zadnji porast dinarja je sicer sezonski pojav, saj se je pričela izvozna kampanja za žito, toda splošno kažejo dejstva, da ima dinar vse predpogoje, da bo šel navzgor. Faktorji, ki vplivajo na presojanje vrednosti dinarja, so v prvi vrsti: plačilna bilanca, katere glavni
1922
sestavni del tvori pri nas bilanca zunanje trgovine, o kateri govore statistični podatki, da je že dalj časa aktivna, potem uravnotežen državni proračun in splošno izboljšavanje naših splošno gospodarskih prilik kakor n. pr. izboljšavanje prometa. Nikakor ne smemo pozabiti še enega faktorja — politike, faktorja, ki vpliva na ocenjevanje dinarja v inozemstvu. Kredit, ki ga uživa naša država v inozemstvu, igra veliko vlogo. Ravno tako ugodno deluje na vrednost dinarja tudi razplet naše notranje-politične krize in sploh stabilizacija naših notranje-političnih razmer, ki je že nastopila. Zato so dani vsi predpogoji, da se vrednost dinarja še bolj naraste. Deflacijska politika se mora vsekakor nadaljevati, kajti ona je edino pravilna valutna politika.
V naslednjem navajam podatke o povprečnem mesečnem kurzu dinarja na new-yorški borzi. Danes nam ne more služili za pravilno merilo tečaj dinarja v Curihu, ker švicarski frank nima predvojne vrednosti. Omenim samo, da notira danes dolar v Curihu 5.295, med tem ko znaša pariteta 5.18. Naj navedem tudi, da je imel švicarski frank januarja letos saj no 90 odstotkov predvojne vrednosti. Edino stabilno merilo za ocenjevanje vrednosti vseh svetovnih valut je njihov kurz na ne\vyorški borzi, ker so vse valute izgubile na svoji vrednosti z ozirom na predvojno višino. Pripominjam, da je skica izdelana na podlagi te tabele.
Za 100 Din dolarjev (povprečni mesečni			
v New Yorku)	;		
	1922	1923	1924
januar	1.37	0.95	1.14
februar	1.28	0.97	1.24
marec	1.32	1.03	1.24
april	1.36	1.02	1.25
maj	1.40	1.05	[1-24
junij	1.44	1.15	1.19
julij	1.23	1.07	1.19
avgust	1.20	1.06	1.24
september	1.28	1.10	1.39*
oktober	1.64	1.18	
november	1.56	1.15	
december	ti .24	1.14	
* Dne 19. septembra.			
1923		1924	
rt																																
ff																																
fV																																lil
n																																
a. ti																																
fO																																
^																																
a																																
t}																																
ri																																
																																
																																
																																
n																																
m																																
							1																									
	i	2	3	V	S	b	H'		3	10	//	U	f	t	J	H	5	6	r	/	9	/0	n	/l	i	t	i	h	t	b	f,	t
F. Zaren:	J
Naš vinski problem. ■
Letošnja vinska letina ne obeta niti v kvalitativnem, niti v kvantitativnem oziru posebnega uspeha in se bo pridelek nedvomno lahko plasiral na domačem trgu. Kljub temu ni nobenega dvoma, da se nahaja naše vinogradniško vprašanje v stanju stalne krize in da mu je posvečala naša dosedanja gospodarska politika vse premalo pozornosti. Poleg tega je bila tudi pomanjkljiva organizacija naše vinske trgovine vzrok, da si vsled izpremenje-nih političnih razmer po vojni nismo znali nazaj pridobiti avstrijskega in češkega trga, ki so ga nam prevzeli drugi konkurent je, v prvi vrsti Italija.
Poljedelski minister g. dr. Kulovec je hotel s sklicanjem vinske ankete v Belgradu zbrati materijal, na podlagi katerega bi mogel začeti voditi aktivnejšo gospodarsko politiko glede vina, kakor so to delali njegovi predniki. Ta anketa ni doprinesla sicer nobenih novih vidikov in predlogov za čim uspešnejšo rešitev našega vinskega vprašanja, vendar je pokazala znova naši javnosti problem v vsej njegovi resnosti.
Od povprečno 4 in pol milijona hI vina, ki ga letno pridelamo, izvažamo komaj 20—25.000 hektolitrov. Nekaj večji izvoz lota 1922. v višini 85.000 hI ne more biti merodajen, ker se je izvršil pod izrednimi okoliščinami večinoma v Francijo, ki je vsled carinskega spora s Španijo to leto slučajno krila svojo potrebo po črnem vinu iz Dalmacije namesto iz Španije.
O našem vinskem izvozu dosedaj torej ne more biti govora in vsa ogromna količina v vrednosti & milijarde dinarjev, se popije doma. Tisti, ki je na anketi trdil, da vinske krizo pri nas sploh ni, češ, da pride v nekaterih državah trikrat toliko vina na prebivalca kot pri nas, je pozabil omeniti, da gotove pokrajine in njihovi prebivalci (zlasti muslimani), v
državi sploh ne uživajo vina, ker so navajeni samo na rakijo, da pa S6 potroši vina v drugih krajih, v prvi vrsti tudi v Sloveniji, toliko več.
Z ozirom na to je vprašanje vinskega izvoza toliko akutnejše. Vpoštevati je namreč treba, da ne produciru nobena druga država toliko sliv kot naša, ki se prekuhavajo večinoma v žganje. V kampanji 1921 do 1922, za katero so mi podatki na razpolago, in ki znači srednje dobro letino, se je izvozilo samo 3500 vagonov suhih sliv in 250 vagonov marmelade, kar odgovarja komaj 12.000 vagonom svežih sliv, dočim je znašala cela produkcija v tem letu srednje dobre letine nad 80.000 vagonov sliv. Pridelek, ki je ostal doma, to je ca. 60.000 vagonov, se je po večini prekuhal v žganje, ki dela seveda konkurenco vinu. Zato je-treba že v interesu vinogradništva z vso silo pospeševati industrijo in izvoz sliv, za katere bo v tej ali oni obliki mnogo lažje pridobiti inozemskega odjemalca kot pa za vino. Vlada naj privatno inicijativo z vso silo podpira, v prvi vrsti naj pripomore tozadevnim podjetjem s cenenim obratnim kapitalom. Glede izvoza vina mora država pomagati pri odstranitvi glavnih ovir, ki onemogočujejo ali vsaj otežkočajo izvoz v večjem stilu-
Predvsem je treba gledati, da izboljšamo kvaliteto naših vin, kar bo mogoče doseči z industrijalizacijo vinske produkcije. Temu bo veliko pripomogel vinski zakon, ki bi se moral čimpreje sprejeti v parlamentu. Treba bo preprečiti prezgodnjo trgatev, dokler pridelek po-popolnoma ne dozori. Glavno krivdo na slabi kvaliteti naših vin ima starinsko in zaostalo kletarstvo. Kadar bomo imeli namesto tisoč kmetskih hramov z nečistimi sodi ln nepopolnimi pripravami, par sto moderni kleti pod vodstvom strokovnjakov, takrat bo vse lažje konkuriral naš izdelek s tujimi.
Nadalje bo treh« * vsemi sredstvi gledati na pocenitev našega vina, ki danes glede čen nikakor ne konvenira na inozemskih tržiščih.
Kako je mogoče s pametno gospodarsko politiko vplivati v tej smeri, kaže najbolje primer italijanske vlade, ki je dne 14. t. m. odpravila vinski davek kljub temu, da se zmanjšajo radi tega državni dohodki za več kot pol milijarde lir. Ta hitro izvedeni ukrep Mussolinija, ki bo nedvomno vplival na pocenitev italijanskih vin, je najboljše izpričevalo za sposobnost italijanskih narodno-gospodarskih voditeljev, ki bodo obdržali sedanje predomhiantno sta-ličše italijanskega vina na srednjeevropskem trgu samo takrat, ako vinske cene ne bodo prekoračile gotove višine. Italijanska vlada pa ima v načrtu še druge ukrepe, ki naj omilijo vinsko krizo in povečajo izvoz. V kratkem se ima osnovati posebna komisija, v kateri bodo zastopani /inski interesenti vseh vrst in ki ima proučevati nadaljna sredstva, kako bi se izvoz še bolj povečal. Tudi pri nas naj bi nikakor ne ostalo pri zadnji vinski anketi, temveč naj bi se vsa vprašanja, ld so z rešitvijo vinske krize v zvezi, v ožjem krogu interesentov in strokovnjakov še nadalie temeljito študirala.
Pozdraviti moramo naredbo prometnega ministra, ki je znižal s 15. t. m. železniške tarife pri izvozu vina za 50 odstot Po tem znižanju se računa pri vagonskih pošiljatvah tarifa razreda C tako, da stane vagon od Metko-viča na Jesenice Din 3.750 (namesto 6.330 Din), Vršac—Maribor Din 2.830 (Din 7.780), Vršac—Rakek Din 2.900 (Din 7930), Vršac— Jesenice Din 2.660 (Din 8.540), Zagreb—Rakek Din 940 (Din 1.820), Zagreb—Maribor Din 860 (Din 1.580), Zagreb—Jesenice Din 1.330 (Din 2.180) itd. — Vsekakor bi bilo treba čimpreje doseči znižanje zveznih interna-cijonalnih tarifov pri prevozu posameznih vagonov vina preko teritorija sosednjih držav.
Zelo umestno je zahtevala anketa, da se pritegnejo vinski strokovnjaki k trgovskim pogodbam, ki pridejo za nas izvoz vina v poštev. Seveda je mišljeno to v prvi vrsti na trgovska pogajanja z Avstrijo, ki se ravnokar vrše.
Predvsem je pa treba vpoštevati, da so vse še tako ugodne trgovske pogodbo in vsi še pametnejši ukrepi vlade zaman, ako ne podvzamejo interesirani krogi sami iniciative glode izvoza. Temeljito se moti tisti, ki misli, da bodo prišli inozemski odjemalci sami na-kupovat naš pridelek. Dokler ne ustvarimo sami močno izvozne organizacije, tako dolgo nI računati na uspeh. Glavna opora italijanskega in francoskega vinskega producenta so velike stare vinske tvrdke, z dolgoletnimi zvezami in skušnjami, ki znajo kljub vsem zaprekam najli za svoja vina najboljšega odjemalca. Takih pri nas žal ni in država bi morala z vsemi sredstvi. podpirati ustanavljanje izvoznih vinskih zadrug ter iti z obratnim kapitalom izvozničarjem vina na roko. Radi nenavadne konkurence, ki vlada na vinskem trgu^ bo neobhodno potrebno, da se odpro v večjih mestih inozemstva, ki pridejo v poštev, vzorne kleti, ki bodo imele stalno na zalogi vse najboljše tipe naših vin. Zlasti za začetek, dokler si ne pridobimo stalnih odjemalcev, bo to vsekakor potrebno.
Glavno pa je, da gledamo naprej in da pripravljamo že danes vse potrebne korake, ki bodo v stanu plasirati čim večje količine naših vin v inozemstvu, kadar bomo morali računati zopet z normalno letino. Kajti organizacija vsakega izvoza v večjem stilu je zve-. zana z velikimi težavami in stroški in se ne da doseči od danes do jutri.
• • .
i
g Trzne cene ▼ Mariboru dne 15. sept. 1924. 1 kg govejega mesa I. Din 25—27 II. 22 24, III. 20—21.50, 1 kg teletine I.'Din 27—-30, II. 22 —25, 1 kg prašičjega mesa 30 do 40, 1 kg sveže slanine 32—36, 1 kg masti 39, 1 1 mleka 3—3.50, 1 kg surovega masla 40 do 44, 1 jajce 1.75—2, 1 kg belega kruha 6.50, 1 kg črnega kruha 5.50, 1 kg jabolk I. 5, 1 kg hrušk I. 8, 1 kg orehov 9—12. To je samo prav kratek izvleček iz poročila o tržnih cenah v Mariboru, ki ga je izdal mestni magistrat v Mariboru. V Ljubljani imamo tržno nadzorstvo, čegar dolžnost bi bila ravnotako sestaviti tržna poročila po zgledu ostalih — manjših in večjih mest — v celi državi.
g Poziv delniškim družbam ▼ Sloveniji. Oddelek ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani poživlja one delniške družbe s sedežem v Sloveniji, ki še niso predložile računskega zaključka za poslovno leto 1923., da store to zanesljivo do konca septembra t. I. ob priključitvi prepisa zapisnika o občnem zboru, ki je odobril letne račune.
g Nova carinska tarifa. Projekt nove carinske tarife, ki ga je izdelalo ministrstvo za trgovino in industrijo v sporazumu z predstavniki trgovskih in obrtniških zbornic ter centrale industrijskih korporacij, so predložili ministrskemu svetu v odobreuje.
g Carinski dohodkL V prvi desetini meseca septembra t. 1. so znašali carinski dohodki 55 milijonov 581.537 dinarjev napram 55 milijonom 896.944 dinarjev v tretji desetini preteklega meseca. Od 1. aprila 1924 pa do 11. septembra 1924 so dosegli carinski dohodki 730 milijonov 205.081 dinarjev, medtem ko so znašali v istem času lanskega leta samo 722 milijonov 42.119 dinarjev.
g Južno sadje ▼ Dalmaciji. Po podatkih poljedelskega ministrstva znaša letošnja produkcija oliv 8000 met. stotov. To ne zado-j stuje za pokritje pogreb cele države. Uvozi ; se še letno 16.600 met. stotov. Fig se bo letos ! pridelalo 52.000 met. stotov, citron 5000 iu
oranž okrog 15.000 met. stotov, kar pa rt* krije domače potrebe in moramo zato znatne količine južnega sadja še uvažati.
g Izvoz našega sladkorja. Ker ceni polje* dclsko ministrstvo našo produkcijo sladkorja v tekoči kampanji na 120.000 tom, kar je pač nekoliko previsoko, bo preostalo par tisoč vagonov sladkorja za izvoz. Zato so se začela pogajanja s sosednjimi državami glede izvoza, tako z Grčijo, kamor naj bi izvozili 20.000 ton, z Albanijo, ki bi vzela 5000 ton, in z Bolgarijo, ki bi kupila tudi 5000 ton. {K temu pripominjamo, da Bolgarija ni več importna država za sladkor, ker lahko njena domača sladkorna industrija krije vse potrebe države na sladkorju.)
g Ureditev splitske in susaške luke. Ka-> kar poročajo iz Belgrada, se je obrnil neki angleški konzorcij na prometno ministrstvo S ponudbo, da v teku treh let uredi na svoje stroške luki Sušak in Split.
g Interesiranjc francoskih finančnikov za Avstrijo. Z Dunaja javljajo, d abo prišlo tja večje število finančnikov, ki se interesirajo za avstrijske gospodarske razmere.
g Budimpeštanska borza. Svet budimpe-* štanske borze je sklenil, da se bodo vršili borzni sestanki odslej vsak dan razen v so-i boto.
g Zvišanje obrestne mere pri ogrsKi poštni hranilnici. Ogrski trgovinski minister je odredil povišanje obrestne mere pri poštni hranilnici v Budimpešti na 8 odstotkov, pri vlogah, ki so vezane na dalj časa, pa na 9 odstotkov.
20, septembra 1924.
Zagreb. Prosti promet. Italija 3.18 (3.16875 —3.19875), London 323.25 (324.50—327.50), New York 72 (71.75—72.75), Pariz 3.90 (3.90), Praga 2.18 (2.1690—2.1990), Dunaj 0.1025 (0.101950—0.103750).
Curih. Belgrad 7.35 (7.30), Italija 23.22 (23.20), London 23.64 (23.63), Nevv York 529.50 (524.75), Pariz 28.12 (28.05), Praga 15.825 (15.90), Dunaj 0.007475 (0.007170).
Za 100 dinarjev se je danes dobilo: 31.44 lir, 25.64 fr. frankov, 45.87 čsl. K, 1.389 dol. ter 97.560 n. a. K. — Za en funt šterling 323.25 Din, za en šiling 16.16 din in za eno penco 1.347 Din.
Turistika in šport.
ŠPORTNI TEDEN.
Preteklo nedeljo so praznovau »stari dunajski atleti« otvoritveno slavje novega društva. Imeli so ob navzočnosti ogromno množice gledavcev obhod po mestu, ki ja bil pol uro dolg. Videl si v njem vse znano športne veličine zadnjih let, svetovne mojstre Steinbacha, Svobodo in Tandlerja, znamenita monakovska atleta Maiorja in Blon-nerja, atlete Grundrnanna, Herdlicko, Holl-riegela, Spurnyja, Zaremba, elito onih lepih dunajskih atletskih časov, ko je slovelo to mesto kot mesto najmočnejših mož sveta. Videl si pa v sprevodu tudi vdove umrlih atletskih prvakov Bartaseka, Binderja, Fois gače, Herana, Jagondorferja. Rinkesa, Turka, \Vetasa in Walza ter vdovo po voditelju dunajskega športa, nepozabnem Viktorju Silbererju. Na slavnosti so ktizali »stari«, atleti vaje, ki jih danes ne vidimo več, ki so pa domačnost onih dni tako izredno dvignile. Skoraj vsi imenovani atleti so trenirali pred približno 25 do 28 leti skupaj z našim atletskim mojstrom Emilom Kandare.
Naš Valtrič se jo dvignil v mednarodni razred, njegov čas na 100 metrov 10.9 sekunde priča o tem. Če letijo tudi pri večjih' mednarodnih tekmah 11 sekund na 100 m, j« to že zelo dober čas. Tudi Ambrozijevi meti z diskom od 44 do 45 m mu odkažojo mesto v prvi vrsti mednarodnih atletov.
Finec Nurmi ima to »grdo« navado, da svojim tekmecem med tekom uide. Nekaj' časa se igra z njimi, so ozira nazaj, teč« vštric, potem ga pa naenkrat zmanjka. Tako je napravil ta teden s svojim rojakom Ritolo, ki jc poleg njega gotovo najboljši svetovni tekač na srednje razdalje. Tekmovala sta v teku na 5000 metrov. Do 3000 m sta letela skupaj, potem je pa Nurmi Ritoli ušel ln je prišel na cilj v 14 : 43.8, Ritola pa v 15 : 03.8. Nurmi bi bil tako lahko dosegel boljši čas, pa se, kakor rečeno, ni posebno trudil. Pri istem mitingu je vrgel Ek-qulst, kopjo 65.33 m daleč, blizu svetovnega rekorda, Rainio jo pa dosegel v troskoku 14.84 m. Znani ameriški sprinter L. Murchi-son je pretekel v Nowyorkn 250 yardov v 24.7 sek., boljši čas kakor jo pa čas sedanjega neoficielncga svetovnega rekorda.
20. junija 1907 je pariški amater Marcel Berthet predirkal v eni uri na starem pariškem Buffalo-volodromu na navadnem kolesu 41.520 km, brez vodnika. Ta rekord jo počival do letos, nihče mu ni mogel blizu. Šele zadnji teden jo nemški dirkač Werner M i e t h e iz Kolna rekord prekosil 17. t. m. Dirkal je v Miinchenu na dirkališču Arona. dosegel je 41.947 km, 427 m več kakor Berthet. To je sedaj uradni svetovni amaterski rekord za eno uro. Svetovni rekord za pro fesionale, tudi brez vodnika, ima pa švicarski uirkae Oskar Egg: napravil ga jo 18. juniji, 1914 na pariškem Bnffalo-voledromu, torej tam kakor Berthet. znaša na 44.247 km.
Ameriški črnec Harry W i 11 s je premagal argentinskega bokserja Firpo samo po točkah in ga ne smatrajo za vrednega, rla bi se poskusil s svetovnim mojstrom Dempseyem. Boj je gledalo okoli 60.000 ljudi, plačali so pa 800.000 dolarjev vstopnine.
Danes teden priredijo naši srednješolci Iahkoatletsko tekmo na športnem prostoru »Primorja«, zjutraj ob 10. uri, popoldne ob 2. uri. Tekma zasluži, da jo obiščemo.
Današnje športne prireditve. V Ljubljani se vrše danes sledeče športne prireditve: na igrišču Ilirije ob 10.30 prvenstvena nogometna tekma Hermes : Jadran, predigra rezervnih moštev se prične ob 9. uri; ob .16. prvenstvena tekma Ilirija : Rapid (Maribor), — na igrišču Primorja ob 10. uri prvenstvena tekma Slovan i: Slavija, — na igrišču Atene ob Tivolskem
drevoredu ženska rokometna tekma (prvenstvena) Ilirija : Ateoa, — na igrišču Ilirije ob 14. uri olimpijski petoboj za prvenstvo Slovenije: za moške tek '200 in 1500 m, skok v daljavo, met kopja in diska, za ženske tek 60 in 200 m, skok v daljavo, kopje, disk.
Ilirija : Rapid (Maribor). Danes ob 16. se odigra na športnem prostoru Ilirije med mariborskim Itnpidom in Ilirijo najvažnejša tekma nogometne prvenstvene sezone. Rapid velja namreč trenotno za najnevarnejšega tekmeca dosedanjemu prvaku Iliriji in izid današnje tekme je lahko odločilnega pomena za jesensko prvenstveno sezono. Zadnji trije rezultati tekem med Ilirijo in Rapidom so 3 : 3, 3 : 0, 2 : 2. Rapid razpolaga točasno z jako dobrim, izravnanim moštvom, v katerem je na glasu posebno obrambni trio Pelko—Barlovič
—Kurzman. Ilirija nastopi kompletna. Na levem krilu igra po daljšem presledku zopet Vidmajer, v centru Milan. — SK Ilirija objavlja, da običajne proste karte članstva za prvenstvene tekme ne veljajo. Blagajne se otvorijo ob 15.30.
Klub ljubiteljev športnih psov priredi v soboto dne 11. oktobra t. 1. popoldne na velesejmskem prostoru smotro psov, v prvi vrsti športnih, pripuščeni k smotri pa so tudi psi v obče. Namen te smotre je, da pokažemo javnosti, koliko smo glede kakovosti in števila napredovali od zadnje pasje razstave ter da zopet enkrat zberemo prave ljubitelje psov. Smotra pa jo velikega pomena tudi za lastnike psov same. Mnogo izmed njih ima lepe pse, ki se iz kateregakoli vzroka morejo vpisati v rodovno knjigo; ker «e
pa lahko popravi, če so psi pri smotri ocenjeni in dobe pri tej oceni vsaj »dobro«. Ocenjevalna komisija bo obstojala iz priznanih veščakov — tujih sodnikov. Prijave je poslati najkasneje do 5. oktobra 1924 na Klub ljubiteljev športnih psov Selo, pošta Moste pri Ljubljani. Iz iste naj bo razvidno ime in bivališče lastnika, ime psa, pasma, starost, spol in barva, če in kje je vpisan v rodovno knjigo in pod katero številko. Pri-javnina znaša za člane 5 Din, za nečlane pa 10 Din. Da se cela prireditev izvrši čim lepše, vabi odbor Kluba ljubiteljev športnih psov vse svoje člane, kakor tudi druge ljubitelje psov in razstavljavce na zadnji pasji razstavi v sredo dne 24. t. m. ob 8. uri zvečer na sestanek v restavraciji hotela Štrukelj. — Odbor kluba ljubiteljev športnih psov.
V tem-le oddelku

velja vsaka drobna vrstica Din 1*50 ali vsaka beseda 50 por. Najmanjši oglas stane S> JDšn. Oglasi nnd devet vrstic se računajo
više.
Hdor pride u Mnrto, Kupimo
naj ne zamudi obiskati mojo trgovino z najboljšo emajli-rano - pločevinasto POSODO, kakor tudi porcelanasto in stekleno robo. - Cene zelo ugodne — prepričajte se!
A. VICEL — Maribor,
Glavni trg št. 5.
Tvornica šešira
muisuM
Valjevo
išče enega PREDDELAVCA in eno PREDDELAVKO za trda dela. Plača dobra in stalno mesto. — Natančnejše podatke daje FRAN DEUENDA, Ljubljana, Emcnska cesta 8.
KUPI SE dobro vpeliana
GOSTILNA
s koncesijo in malim pose-
vsako množino bukovih DRV, bukovega OGLJA,
tesanega in rezanega LESA ter plačamo najvišje dnevne cene. — Ponudbe na:
PROMETNA, D. D. Ljubljana, Krekov trg 10
ŠIVILJA
gre šivat na dem k boljšim ljudem. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 5761.
Gradbeno
TOK
ing.
DuHič in i\%
Bohoričeva ul. 42.
lahko, skoraj novo, dve prestavi, dobra oprema, se ceno proda. - Naslov pove anončni in reklamni zaved APOLLO. Ljubljana, Stari trg štev. 19.
Kupim dobro ohranjen HAR-dobro ohranjena, in razno j MONIJ. Ponudbe ua upravo drugo pohištvo naprodaj. — j lista pod »Harmonij«. 5730 Naslov pri upravi pod 5732.
SPECIALIST za
gorske čevlje in jahalne škornje
lepa, polkriia KOČIJA, ZAPRAVI. j IVČEK in drugo tovorno vozoje s 4 letnim KONJEM, vprego ter moderna, skoro nova špecer. oprava. -Poizve se v hotelu STRGULC na Bledu.	5767
šivom, ali tudi brez. Ponudbe KLAVIR (Stutzfliige!)
„ natančnimi nnriattri in r-ene .	od sve{ovno znane f0.
z natančnimi podatki in cene je poslali na Iv. MAR i INC, Laverca št. 18, pri Ljubljani.
. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
NAJBOLJŠI - NAJCENEJŠI
šivalni stroji
»I


za rodbinsko, čevljarsko in krojaško obrt. (10 letno jamstvo. V slučaju poprave pridem na d o m.) — Oglejte si zalogo pri "3SC
U. R. PSevea
v Preski pri Medvodah.
»<>»»♦»♦♦<» ♦«».»«♦♦♦ <.«»<>»*«-♦»«
varne Erard-Paris, en Eupho-nian samoigralni muzikaličen instrument z več ploščami ter | en olepševalni divan po jako i nizki ceni naprodaj. Naslov j pri upravi lista pod št. 5708.
Štobišča!
V nedeljo, 28. sept. ob 3 pop.
se bodo' prodajale na prostovoljni javni dražbi stavbene PARCELE pri nekdanji Ko-šičkovi hiši v Kandiji-Novo mesto. Natančne podatke pri Drago Hadl v Kandiji.
Ljubljana, Sv. Petra c. 7
IŠČE se za družino 3 odraslih oseb v Ljubljani boljša,
poštena SLUŽKINJA
za vse, ki zna tudi kuhati. — Mesečna plača 1500 I<. Nastop službe 15. oktobra 1924. Predstaviti se je osebno od 13. okt. naprej, event. pismeni, ponudbi priložiti zanesljiva spričevala. Naslov pri upravi »Slovenca« pod štev. 570'?.

gerija m trgovina
z mešanim blagom (dve trgovini), z zalogo, vključno 2 poslopja s prostim stanovanjem in lepim vrtom, v lepem obmejnem mestu avstrijske Koroške, SE PRODA za 45.000 avstr. zlatih kron. — Natančnejši podatki se dobe iz prijaznosti pri g. RAUCH v Laj-tersbergu pri Mariboru.
BHBreEaflBBEBBBHEEBH
IŠČEM MESTA
ali vratarja. Nastopim lahko v Sloveniji ali na Hrvaškem. — Ponudbe na upravo lista pod šifro: »MIRNI PAR«.
POGREŠA SE od oktobra 1914 Fr. šega, 6. Feldkomp., 17. pešpolk v Galiciji. Kdor bi kaj vedel o njem, naj blagovoli sporočiti ženi imenovanega proti nagradi. - Neža Šega, p. Loški potok, Šegora-vas štev. 16, Dolenjsko.
Elektrotehnično podjetje
ALOJZ ARHAR >n drug
Sp. Šiška, Sv. Jerneja c. 47
prevzema vsa elektrotehnična dela, gradnje manjših elektrotehničnih daljnovodov in instalacij po najnižjih cenah. Točna postrežba!	5695
»POSEST«
Realitetna pisarna, d. z.
o. z. v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 24 PRODA:
Krasno graščinsko POSESTVO ua Štajerskem, vsega 20 oralov, lepa moderna graščina, enonadstropna, 16 raznih stanovanjskih prostorov, povsod elektr.. narketi, okoli graščine 3 orali parka, 300 sadnih dreves, ostalo njive, travniki in gozd, mnogobro-jen živ in mrtev inventar, moderna gospod, poslopja, vse samo 20 minut od mesta in postaje, za 650.0C0. Din.
Kmečko POSESTVO, 21 oralov, pri Konjicah, hiša, gospodarska poslopja, njive, travniki, zaraščen gozd, za 200.000 Din.
Prvovrstne
premoge
po na.ulgodne|511i cenah ln plačilnih pogojih dobavlja Dom. Čebtn trgovina s premogom Ljubljana, Wolfova HII.
Dvonadstropna HIŠA
na periferiji mesta s trgovskimi lokali, stanovanjem, velikim dvoriščem, vrtom, hlebom in skladiščem se za izredno nizko ceno in j^od izjemno ugodnimi pogoji proda. V hiši je elektr. razsvet- j ljava in telefon. Ponudbe na j Jugoslovanski kreditni zavod i v Ljubljani.
PRODAJALKA
obenem blagajničarka, išče službo. - Gre tudi izven Ljubljane. Govori več jezikov. — Ponudbe pod »Dobra moč« št. 5700 na upravo lista.
Kot PRAKTIKANT
v pisarno, trgovino ali kako industrijsko podjelje želim VSTOPITI. Vajen knjigovodstva, bilance, slov. korespondence in strojepisja. — Ponudbe na upravo »Sloviira« pod .PRAKTIKANT« 5737.
Franc Erjavec
„pri zlati lopati"
trgovina z železnino
Ljubljana, Valvazorjev trg 7
(prej Hammerschmldt)
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstna železnlne ter tudi prvovrstni dalmatinski ,,Fortland cement" po nizki ceni.
Kupim suhe gobe
5744 j po najvišji ceni in vsako množino. - Ponudbe z navedbo cene in vzorcem na IVAN SEVER — VELENJE. 5648
SPREJME SE
NEKAJ DELAVK
zmožnih nekoliko šivanja, in j Dve manjši kmečki POSESTVI nekaj tovarn, delavcev.
Ljubljana, Karlovska cesta 4.
NAZNANILO!
Večja množina raznih otroških in igračnih VOZIČKOV (ostankov posameznih vzorcev) tovarne »Tribuna«, se po znatno znižani ceni proda Ljubljana, Karlovska cesta 4.
POZOR!
Mladenič 30 let, mirnega značaja, želi znanje z gospodično ali vdovo brez otrok, ki bi imela posestvo, obrt ali drugo premoženje. — Ponudbe s sliko je poslati na upravo lista pod šifro »TREZNOST«
Starejša gospodična,
dobra kuharica in perf. šivilja, išče službo gospodinje, event. opora gospodinje ali tudi k otrokom v boljšo hišo. Naslov pri upravi pod 5734.
Javna zahvala.
e zahvaljujem BNIČU,
Podpisani g. dr. JANKO DROBNI
zdravniku za pljučne in notranje bolezni na Miklošičevi cesti v »Vzajemni posojilnici-« v Ljubljani. — 9 let sem hudo trpel na revmatizmu. Njegovi zaslugi in spretnosti se imam zahvaliti, da me je rešil strašnih bolečin. Zato ga vsakomur iskreno priporočam, ter mu ostanem vedno hvaležni
A. BURKELJC.
Ljubljana, 20. sept. 1924.
ER AN J ARIJO
na deželi prevzamem. — Ponudbe pod PROMETNOST Stev. 5733 na upravo.
(samski), z dovršeno kmetij, šolo (z odliko), ter večletno prakso, želi mesta na veie-posestvu kot oskrbnik. Gre tudi za podoskrbnika. Vstop službe lahko takoj. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod šifro »Ekonom« štev. 5735.
Dobijo se predpisane telovadne triko-hlače, kratke in dolge (temno modre) ter telovadni ČEVLJI.
Dalmatinova ulica, GOSPODIČNA
z dežele, z dobrimi spričevali, išče službe v manufakturni ali špecerijski trgovini. Naslov pri upravi pod 5739.
POSESTVO
30 oralov zemlje, hrastov gozd, vinograd, hiša, skedenj, kašča, hlevi, lastna voda, z vsemi pridelki, živim in mrtvim inventarjem, radi izselitve takoj poceni naprodaj. — ANTON RUS, Svržaki št. 8. Vsa poslopja so v dobrem stanju in krita z opeko. Posestvo je oddaljeno 10 minut od Metlike ob glavni cesti.
PREKLIC!
Lov občine Dobrunje je bil na javni dražbi s 1. julijem t. 1. oddan meni v zakup. Ker zahajajo nekateri lovci še vedno v to lovišče, z od prejšnjega zakupnika izdanimi dovoljenji, opozarjam, da so ta dovoljenja danes neveljavna, ter prepovedujem vsakomur lovljenje v navedenem lovišču.
ANTON KORBAR, zakupnik lova obč. Dobrunje.
Prostovoljna
JAVNA DRAŽBA
Proda se: pohištvo za kompl. sobo, kuhinjo, več ženskih oblek, zlatnine in kmečkega orodja 2 .oktobra od 9 naprej pri gosp. Neža Rozman, Zelena jama 141, srednja ulica.
MLINAR
vešč dela v vseh strokah mli-narskega posla, v večjih umetnih in malih vodnih mlinih, samostojen, išče trajne službe Ponudbe upravi pod 5763.
VELETRGOVEC
in industrijalec, še ne 30 let star, želi vsled pomanjkanja znanja spoznati gospodično sebi primernega stanu, resnega značaja, naobraženo, 18 do 22 tet staro, neomadeževa-ne preteklosti, iz kršč. hiše, ki bi bila pripravljena v najkrajšem času se poročiti. — Prosi se le resne ponudbe, če mogoče s sliko, ki se vrne, na upravo »Slovenca« pod šifro »Takojšnja ženitev«. Tajnost zajamčena.	5768
pri Poljčanah, eno pri postaji, drugo 10 min. od postaje, vsako "po 5 oralov, s hišo. gospodar, poslopji, krasni vrtovi, prvo za 75.000 Din, drugo za 125.000 Din. Visokopritlično trgov. HIŠO v Novem mestu, na prometnem kraiu, z lepim lokalom, takoj prostim stanovanjem, vrtom, za 175.000 Din. GOSTILNO - RESTAVRACIJO, na prom. cesti ljubljanskega predmestja, z gospod, poslopji, krasnim senčnatim gostilniškim vrtom, za 400 tisoč dinarjev.
VILO, enonsdstr., pod Rožnikom, z velikim vrtom, komfortno stanovanje 5 sob kupcu prosto, za 275.000 Din Kmečko POSESTVO pri Mokronogu, 16 oralov, z novo-zidano hišo, gospodar, poslopji, 8 oralov dobro zaraščenega hrastovega in bukovega gozda, vse arondirano, 20 minut od postaje, za 375 tisoč dinarjev.
GOSTILNO in TRGOVINO,
z 2 hišama v MARIBORU, na promet, cesti, stanovanje 3 sob in gostilna, v kateri je mesečnega prometa 70 do 80 tisoč kron. kupcu na razpo lago, za 300.000 Din. Krasno vinogradsko POSESTVO pri Ljutomeru, 20 minut od postaje, 15 oralov, od tega 7 oralov prvovrstnega trsa, same žlahtnine, 500 sad. dreves, gosposka hiša, posoda, mobilije, živina, številen inventar, za 625.000 Din. POSESTVO z GOSTILNO pri Vel. Laščah, 60 oralov, cnonadstr. hiša, velika gospodarska poslopja, vse po: sestvo arondirano, ugodni plačilni pogoji, 500.000 Din.
Mehanično UMETNO VEZENJE
perila, zaslorov, toilet, obši-vanje vložkov, motivov in čipk, predtiskanje najmodernejših
vzorcev za ročna dela MATEK & SCHEIN, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj.
KNJIGOVODJA
mlad, neoženjen, s prakso, zmožen samost. vodstva pisarne, organizator ter godbenik, želi oremeniti mesto. Najraje na deželo. — Naslov pri »Slovencu« pod š!ev. 5718.
IŠČE SE proti dobri plači
ing. Rudolf Treo
stavbenik
vhod samo, Gospasvetska c. 12.
Pouk:
za tovarno sira Sčtiss & Szasz SiTa Moravica — Bačka.
Kupim sulie
od 7 cm debeline naprej. -Ponudbe na Mili. HRIBAR, Ifcan št. 44, pošta Domžale.
kemično čiščeno, za pernice in blazine, kg Din 60.— Belo gosje perje, skubljeno, kg Din 200.—, prima beli puh, kg Din 400.—, razpošilja po povzetju
ABSOLVENT
zadružne šole s trgov, prakso išče službe pri kakem trgov, podjetju, posojilnici ali zadrugi. Zmožen vseh pisarn, det. — Ponudbe pod »Absolvent« štev. 5736 na upravo lista.
ZAGREB, Boškovičeva ulica ^ j Št 18. Lastna tvornica perja
! oŠ ŠtB » HHBSaEfflHKUH '
Za veliko industrijsko podjetje v BOSNI se išče izkušen in samostalen obrtnik
Risalna orodja teVniic«
Velika Izbira Itd, Zmerne ceni.
Fr. P. Zajec
optik, Liubljsna, Stari trg 9,
akademik, bivši knjigovodja, ser-viran v teoretični in praktični strani knjigovodstva, bi-lancist — nudi poučevanje tega predmeta trgov, dijaštvu »na dom«. Uspeh zasiguran. Na željo se obrača pri po-,,.v	. učevanju posebna pozornost
Hise, posestva
šifro »UGODNA PRILIKA«.
Ceno sc proda popolnoma nova SALONSKA OBLEKA, ZIMSKA SUKNJA in Singer ŠIVALNI STROJ. - Poljan, ska cesta št. 21/1, levo. 5721
PRI GRADNJI CESTE
se sprejme več izučenih
trgovine itd. naprodaj!
MALE in VEČJE HISE v Zagrebu, sredi mesta, dalje vile, nove zgradbe z vrtom itd.
POSESTVA v Sloveniji, blizu Celja, Maribora, Ptuja itd. Manjša POSESTVA blizu Bro-da, Belovara, Novske, Zagreba, Kutine, Andrijevci, s TRGOVINO, blizu Gradi-ške s trafiko in točilnico itd. Post. St. P 352, P 363, P 438, P 464, P 445, P 344, P 453.
Krasno VEJjEPOSESTVO pri Sisku, pol ure od postaje, enonadstr. hiša z gosp. poslopji, hlevi itd. - Velika zemijišča, livade, njive, gozdi, skupno 150 oralov. Celoten živi in mrtvi inventar, mod. gosp. stroji, bencin motor itd. Sijajna prilika za sposobn. gospodarja in ekonoma. P. 385. Na BLEDU so naprodaj krasne zgradbe ob jezeru, tik kraljeve vile. P. 397. GOSTILNE in VINOTOCI v Sloveniji, Zagrebu, Križev-eih in drugih mestih. TRGOVINE v raznih mestih Slovenijo in Hrvatske. HOTEL in RESTAVRACIJA blizu Broda, 11 mod. urejenih sob, vel. plesna dvorana, razni drugi prostori, sobe za služabništvo. P. 444. RESTAVRACIJA v Zagrebu blizu Zrinjevca z vsem inventarjem. N. 437. Krasno VILE ▼ Zagrebu v | Tuškancu, Peščenici in drugih mestnih delih. Veliko število drugih objektov. Zahtevajte brezplačne ponudbe od centr. agent ure.
3Rf>- za sledeča dela:
Tlakovanje ceste s kamnom, delo se bo oddalo po m* za nkordno ceno, za zemeljska dela v izkopih in nasipih in za delo pri polaganju železniškega tira. Posamezni delavci naj pošljejo svoje ponudbe na STAVBNO DRUŽBO, D. D.. Ljubljana, Levstikova ul. 19, ali se naj pa zglase istotam.
Lepo VINOGRADSKO
POSESTVO
blizu Maribora, krasna lega, velik sadonosnik, 5 njiv, veliki travniki, redi se lahko 12 glav živine, se ugodno
Er o d a. — Pojasnila daje ONENVALD — Maribor. Grajski trg 2.	5628
zidana ali amerikanska, da | led v resnici drži, Vam napravi načrte ter isto izvršuje — specialna tvrdka
Franc Pust
tes. mojster, Ljubljana,
kakor tudi ostrešja do 40 m v svetlobi brez podpor. — Zahtevajte načrte! 4869
(Kup"erschmied). Ponudbe z navedbo pogojev naj sc pošljejo na upravništvo »Slovenca« pod številko 5746.
■■mBaaaMBiiDtaBBBna
ZAGREB — ILICA broj 17.
kokošje, račje, gosje in gosji puli, oddaja vsako množino po zmerni ceni tvrdka
E. Vajda, čakovec Enonadstr HIŠA
z vrtom in zemljiščem se po jako ugodni ceni takoj proda. - Poizve se v Ljubljani, Opekarska ccsta 10. 4182
a
&
vflvamn v melodllnl in ubrani sestavi v teži 140 - 6000 kg. Dobavljamo po ?.sljl posamezne zvonove, v dvo, trozvoku 1.1, d. Zvonovi so mnogo cenejši in enakovredno nadomestilo za bronaste zvonove. Številna priznanja.
Kratki dobavni rok.
»KRANJSKA INDUSTRIJSKA DRUŽBA"
JESENICE - FUŽINE ® SLOVENIJA.
Popolnoma varno naložit« denar v
j ubli—'------!!
iiuiimiiiiNiiiiiiiiMiuiittuiMaHDimiiniu.
r. z. z o. z.
:: ki posluje r novopreurejenih prostorih
!! v Ljubljani, Mastni trg 6, telef.9.
:: Vlogo na hranil, knjiž. in tek. rafiun obrestuje
ter jih izplačuje takoj brez odpovedi-
Večj e vloge z odpovednim roltom ♦ obrestuje po dogovoru.	t
Izvonljubljanskim vlagateljem so na rarpola^o
poštne položnico, dn nimajo s pošiljanjem denarja nikakih stroškov.
Mof s-8
krasne hiše: trgovina z mešanim blagom in pekarija, v prometnem kraju v zeleni Štajerski, se sprejme onega, ki bi vložil 200—300.000 dinarjev. Fuzija se napravi vsled pomanjkanja kapitala ter je hiša vredna 800.000 dinarjev, torej izvrstna rentabilitela in varno naložen kapital. Lepa priložnost za vsakega, tudi za netrgovca. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod številko 5749.
9	e s
Pro«
pomatra hitro,brezpogojno zanesljivo in brez vsake nevarnosti
le irza okoli 18 let mllljonkrat preizkušeni pontofek Kopel sa noge Burgit proti potenju in oželjenju nog. D obira se po vseh lekarnah, droserijaii in zadevnih trgovinah.
Družba BURGIT, Frellassing (Bayern) 6eneralno zastonstvo Ivan Svetec, Novo tntsfo, (Slo«nlj»). piimuiniHiiiiiimtiiiiiiiiiititiiiiuuuiiuniuutuiniiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuniisu
i novo isferslco i
ima v zalogi	|
1. Knez, LfubBfana, I
Cšosposvets&a 3.	i
fRitmmimnmnninnntmiimiintnininiHfmiiiiinnmniinnmTmminmniniinnuiii
i
i	. i
;	opozariamo.dasozopetdo- 5
:	speli najboljši šivalni stroji !
\	in kolesa
:
„6RITZIER"
v VSEH 0PKEKAH
] za rodbinsko in obrtno J rabo. Istotam vseh vrst ] čevljarski stroji ..Alller" = : kakor: cilinder, levoročni : :	in krojaški.	5
: Pouk v vezenin ter ! = ftmnnfu perila in i
■	(štolanje) brez- =
; plačno edino le pri: j
i los. Peteline, Ljubljana i
: blizu Prešernovega spomeni- ! : ka ob vodi. Popravila sprejemamo. :
tmmi
H. PET^ič
LJUBLJANA
GOSPOSVETSKA CESTA 16
Otomane,
Priporočamo tvrdko
žimnice, posteljne vzmeti in razno blazinasto POHIŠTVO ima v zalogi po najnižji ceni RUDOLF RADOVAN, ta-petnik, Krekov trg 7. Popravila točno in solidno!
Pravi angleški
mm
za industrijo in kovinske obrS,
KOMPANJONA
za dobro vpeljano agenturno trgovino iščem. Pogoj je vloga 100.000—200.000 Din in dejansko sodelovanje. Več v upravi »Slovenca« pod šifro Z. E. 72 štev 5552.«
Inserati v »Slovencu« imajo po-poln uspeh. - fnserirajte v njem!
Opr. štev. Nc L 582/24—4.	5750
Prostovoljno faia iispraiMii.
Na predlog Marjete Scharner, posestnioe in Šivilje v Soltan^u št. 7, sc prodajo na javni dražbi spodaj zapisane , nepremičnine — z navedenimi pri ti kli nami vred — za pri-stavljeno izklicno ceno dne 4. oktobra 1924 predp. ob 10. uri kbt celota. Dražba se vrši pri podpisanem sodišču t sobi štev. 3.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejemajo. Zastavne pravice na zemljišču zavarovanih upnikov ostanejo nedotaknjene. Od kupnine se plača samo tisti del v gotovini, ki ostane od cele vsote po odračunanju prevzetih bremen. Za potrditev prodaje ima Marjeta Scharner 8 dni premisleka.
Izkupilo prodaje je položiti pri sodišču oziroma v roke Marjeti Scharner.
Ostali pogoji prodaje in plačevanja se smejo vpcgle-idati pri soaišču v sobi štev. 3.
Nepremičnina vlož. štev. 660, kat obč. Šoštanj: 1. obstoječe iz parcel štev. 539/9, travnik, 273 m'; 2. parcela štev. 640, vrt, 180 m®; 3. ter novozidana in še ne iz-gotovljena hiša, obstoječa iz 3 sob, 1 kuhinje, 1 shrambe, kakor tudi prostorne veže in podstrešja. Izklicna cena za vse skupaj znaša 33.500 Din.
Pritikline: približno 1400 novih zidnih opek in 30 desk. Izklicna cena za to je 1500 Din.
O&rafsfio sodišče v Š0Šta*3§H,
dne 16. septembra 1924
Prav lepa enonad?troptw
STANOVANJ. HIŠA
s stransko hišo in vrtom v CELJU ceno naprodaj. — Vprašanja pod šifro »Z. E. 72 št 5551« na upravo lista
Kovine BSb{g*
ROTGUSS, mehki SVINEC, ODPADKE kupujemo po najvišjih cenah. Po robo pošljemo. - »BUTONIA«, Zagreb, Horvačanska cesta 29, telefon 2261.	5208
JEŽICE, zdrave
3SST- kupuje tvrdka -3BC
PETER ŠETINA
Radeče pri Zidanem mostu. - Ponudba naj bo opremljena z vzorcem.	5665
NAPRODAJ JE
par
z opremo, KRAVE in gosp. STROJI in drugi gospodarski predmeti. - STUDENEC-IG, župnišče.	5710
in vse l/nva divjačin druge ilU&C KUPUJE
v vsaki množini "53BL
D. ZDRAVIČ,
trgov, usnja, LJUBLJANA, Florijanslca ulica 9. 5522
in mu
v vsaki množini dobavlja
Mm. Mm cesta 3.
PRODA SE
in tudi ZAMENJA za vsakovrsten les, drva, premog ali deželne pridelke, prvovrsten 5-tonski AVTO z dobrim gu-mijem in priklopnikom. M. OBRAN, Maribor, LOŠKA ULICA štev. 15.	5534
ljubljena, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Najcenejši nefrup
nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega in rujavega platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebSCIn za šivilje, krojača, Soiingen in za obrezovanje trt.
HA VELIKO !H MALO.
BBBBgjiHaBBBBBBBiiSBBB
inseriraite s, M
BBraUTOKKi-BmflSf^aninJurcH BUKOVO OGLJE
suho, vilano, kupujem stalno franko vagon nakladalne postaje. Plačam takoj pri pre-vzetju. Redol! ZORE, Ljubljana, Gledališka ulica 7/II.
V KOtl U
Enkrat kuhati; in
Tovarna Viljem Srauns Celje,
trgovine.
sprejema izdelovalnica moškega in ženskega perila GOSTIC, Krakovski nasip 4, II. nadstr. — Istotam se izdelujejo vsakovrstni zastori.
Učni tečaji
ia izdelov. dam. klobukov.
Sprejema dame in gospodične
v praktičen pouk v svrho pri-učenja za lastno rabo samostojno izvrševati vsakovrstne KLOBUKE. - Nadaljnja pojasnila od 10. do 1. popoldne. Mod. salon za damske klobuke
Alojzija Vivod - MOZETIČ, Ljubljana, Pred Škofijo 21/11.
za pekovsko obrt, zdrav, 15—16 let star, k dobremu go-bremu gospodarju, se takoj sprejme. — Pekarna JOSIP VARGA, Trbovlje. 5715
Podpisani preklicujem očitke, izgovorjene proti g. Josipu Oblaku, kot popolnoma neosno-vane in obžalujem obenem izgovorjene psovke in se mu zahvaljujem, da je tožbo umakniL
Ljubljana, dne 20. septembra 1924.
Ocbavlja najboljSe bronaste Ivanove, po kakovosti nndkriljujejo ona U predvojne dobe, listi harmonični glasovi, 4tedenslfi dobavni rok, ležleino jamstvo. — Sdiikovsna tvrcika z zlato koEajno. Cene najnižje v .rucjos5*;yJf8
Naznanjam, da sem v hiši Jadranske-podunavske bank* Miklošičeva cesta št. 31
otvorila trgovino s špecerijskim in kolonija!, blagom ter deiikatesami
Postregla bom vedno z dobrim svežim blagom po na^ nižjih dnevnih cenah.
Priporočam sc za obilen obisk
LJUDMILA KREBELJ,
v prometnem kraju radi bolezni naprodaj, v hiši je tudi pekarija, katera se event. posebej proda. Naslov v upravi «Slovenca« pod številko 5748.
K
K

x ,n
m
Trgoi?sRa banko i d. Ljubljana
naznanja, da je otvorila dne 1. sept, t 1. svojo podružnico
v tsišl gosp. Aniona Slatn&ria nn (Slavnem trga
ter sc priporoča za vse v bančno stroko
spadajoče posle.
X
X K X
X X K X K X K X
iz likvidacije veletrgovine F. DOLENC v Kranju različni predmeti, kakor: KOČIJE, SANI, razni drugi VOZOVI, navadne in najfinejše KONJSKE OPREME z vsemi priti-klinami, SEDLA, PLOHI za tovorne vozove, vozne VERIGE, ELEKTROMOTOR 5'A PS, SLAMOREZNICA, velike in male TEHTNICE, KOTEL za olje, PULTI, kakor razna druga oprava za trgovino, BLAGAJNE, REG. BLAGAJNE, RAC. STROJ, PISAL MIZE, OMARE in drugi najrazličnejši predmeti za domačo in trgovsko uporabo.
Ogleda in kupuje se od 22. do 30. septembra v skladišču (dvorišče) trgovine F. DOLENC v Kranju.
>&t> Js£% 'SfcaS' X3 cšiii i
VSEH VRST NA IZBIRO PRI
krznarstvo — LJUBLJANA — j Gradišče štev. 7.	5646
STROJENJE, BARVANJE in IZDELAVA KOŽUHOVINE
Charles Pettit:
o grfearai fp
(Dalje.)
matim s
>Imate čisto prav, spoštovani učitelj, Imate čisto prav,« je ponavljal na slepo srečo; in potegnil si je preko čela z robcem pomočenim v gorko vodo, ki je bila v dragoceni skodelici pred njim.
Chen-Ki-Ping, ki je bil zares ves raz-vnet, je tudi storil tako, in v ozadju dvorane ga je posnemal ves priprosti narod.
Med tem pa, ko je odlični imenitnik močil svoji izmučeni senci, ga je nosljajoči glas za njim spravil popolnoma iz ravnotežja.
>Kako se mi smili vase blagorodje!.. Koliko nepotrebnih naporov!... Koliko hrupa za prazen nič!«:
Instiktivno je Cheng-Ki-Ping okrenil t glavo, in zapazil za svojim stolom, kakor da je vzrastel iz tal, maiega starca, ki ga je toliko nadlegoval med odmorom.
»Kako, gospod,< je zaklical jezno, »vi re niste obesili?«
Grbavcu je šinil preko obraza ljubek nasmeh, ki je razkril njegove brezzobe čeljusti:
»Je že tako!« je pristavil.
»Nemožato je od vas,« je povzel Chcmg-Ki-Ping, »da ste snedli svojo besedo.«
»Saj jo nisem.«
»Vi se norčujete Iz mene ...'«
»Nikakor ne,'Vaše blagorodje, jaz sem se obesil in to lahko prisežem pri krsti svojega očeta!«
Clieng-Ki-Ping je skomizgnil z rameni. Čisto gotovo je grbavec blazen. Ne zasluži drugega kakor usmiljenje.
Tedaj pa se je mali starec začel vljudno smejati:
»Pozabil sein povedati, da se je vrv utrgala. Slučaj, ki se vedno lahko pripeti.«
»Poskusite tedaj iznova,« je nergavo pripomnil Cheng-Ki-Ping.
»Oprosti, tudi jas misiim tako,« je izjavil grbavec. »Ko sem visel šest čevljev nad zemljo mi je šinila ideja v glavo. Dejal sera si: Nikdar več se ne odločim umreti, če ne stavim njegovemu blagorodju, Cheng-Ki-Pjng-u, edinemu človeku z dobrim okusom, kar sem jih kdaj srečal v življenju, novega vprašanja. Bil sem ves iz sebe, ko sem bil tako neumno obešen za vrat na koncu vrvi. K sreči pa se je vrv pretrgala, kakor sem bil že pripomnil in evo me!...«
»Gospod,« ga je prekini! Cheng-Ki-Ping, »prepovedujem vam, zapomnite si, prepovedujem vara odločno, da bi mi stavili kakršnokoli vprašanje.«
In z lepo dostojanstveno gesto mi je pokazal vrata:
»Pojdite in se obesite, gospod,« toda vzemite to pot dobro vrv!«
S spoštljivimi pokloni se je hrbtoma oddaljil starec ne da bi izgubil iz oči Cheng-Ki Pinga. Njegov droben pogled je ves gorel od zlobe, in njegova dolga kita se je kot kača zvijala po grbi, ki je se je stresala od krčevitega notranjega posmeha. Ko je prišel do vrat, je še enkrat dvignil obe roki do obraza in zakrilil z njima v znamenje globokega spoštovanja.
»Izginite, gospod k. je ukazal Cheng-Ki-Ping, in nejevoljno je zamahnil s pahljačo, na kateri so se zablesketali filozofski izreki napisani z zlatimi črkami.
In vsa dvorana je pozorno motrila plemenito in energično zadržanje svečenika, ki je izgnal skrunilce iz templja književnosti.
Ko je grbavec izginil in se je nemir polegel, je igralec zopet začel:
»Ž devetim letom sem videl črnega vrana, ki je letel nad sedmim nadstropjem rdeče pagode; z desetim ...«
Toda Cheng-Ki-Ping ga ni več poslušal.
Misli so se mu motale le okoli malega grbavca, prvega vsiljivca, ki se je drznil motiti sveti mir njegovih dni.
Tretje poglavje.
Slavna drama iz časov Yeuen je bila končana šele z zoro prihodnjega dne, po nepretrganih osemnajstih urah. Večina književnikov se je imela tako zelo v oblasti, da so vzdržali prav do konca in vsi so si bili edini v tem, da se spomin na to igro ne da zabrisati.
Dvestodeset oseb je nastopilo v dvain-šestdesetih prizorih; celo doba antike je zadihala iz odra, čeprav je bilo vse precej megleno; i nčednost je zmagala, kar koncem koncev pomeni zelo mnogo.
Ves utrujen se je Cheng-Ki-Ping preril mukoma iz gledališke dvorane. Sedaj jc zadremal v svoji nosilnici. Močni kuliji so z brzimi koraki prenesli proti gospodarjevi vili tega ubogega moža, čigar glava je ni- i hala semintja, kakor se je pač zazibala no- J
silnica. V kakšnem stanju so je pa tudi nahajal. Po njegovih možganih je brodilo dvestodeset mož, ki so izgovarjali gol nesmisel.
Zaman si je Cheng-Ki-Ping skušal pregnati moro. Pač ne more nihče nekaznovan prisostvovati antični igri. Treba je bilo dolgih ur, da se je zopet obvladal.
Na obeh straneh nosilnice so stopali mandarinovi služabniki; oni so nosili hele-barde, drugi pa svetilnice in so branili in razsvetljevali nočni pohod; nekoliko korakov pred njimi pa je glasnik klical na ves glas: »Prostor njegovemu blagorodju!« čeprav so bile ulice popolnoma prazne; toda ta pravica je bila ena najbolj zavidanja vrednih privilegijev visokega gospoda.
Ko je končno Cheng-Ki-Ping prispel v svojo vilo Yamen, so že prvi solnčni žarki natočili krvi v zenice kamenitih levov, ki so stražili pred vhodom. Njegovo blagorodje se jo komaj spravilo iz nosilnice.
Dva skopljenca, ki sta bila določena v njegovo osebno službo, sta ga z največjim trudom prenesla v sobo njegove zakonske žene; nič so mu ni namreč hotelo, da bi so kaj dosti rogovilil.
Gospa Cheng-Ki-Ping bi bila lahko za-branila svojemu plemenitemu soprogu, da bi se zleknil v njeno posteljo; toda učili so jo, da je najbolje, če ne ugovarja in prespi še del svojih sanj na pručki poleg postelje.
Cheng-Ki-Ping se je prav sijajno počutil: pernice so bile še gorke, in tudi postelja je bila fino umetniško delo; vseokoli so bili fini akvareli na svili, ki so predstavljali ptiče, cvetlice in metulje.
(Handstrickmaschinen)
Ročni pietilni stroji
nemški fabrikat;
stroji za okroglo pletenje (Rundstrick-
masehinen) avtomatični, ameriški iabrikat;
sukala (Spulmaschinen);
stroji za sirovo pletenje (Rauhmasch.);
IGLE vseh sistemov, so stalno v zalogi pri Aliredu Kozina, Osijek I., Županijska ulica 42. Glavno zastopstvo tvrdke Felix Lederer, Wien.	3743
liamnosešha industrija
ALOJZIJ
LJUBLJAMA
Sialna zaloga preko 500 nagrobnih spomenikov vseh vrst, po vseh cenah. Marmorne plošče za pohištvo, kopalnice, trgovine, mesnice iid.
CERKVENA in STAVBNA DELA!
v SLOVENSKI BISTRICI, s 665 m3 vrta, na prometnem kraju, ob kolodvoru, pripravna za vsako obri. Cela hiša takoj prosta — Ponudbe na
RUDOLF KAUFKE v Slovenski Bistrici.
STROJI TOVARNE iN L1VME i d. V LjUUlpi
ustanovljena leta 1767., dobavlja priznano prvovrstne bronaste ZVONOVE čistih glasov po
konkurenčnih cenah v kratkih rokih.
zonisvajie cenik!
Stroški pei vporabi bencina.
Adaptiraš svoj a«?o-?raktor aH stabilni motor s patent.
HAG-generatorjem.
ICuri 2 Prespite In reference daje
ogljem! gugo
? Ljubljana : Telefon 560
■iin»n«	Bohoričeva alica 24.
Eg|0»» Stroški pri vporabi oglja.
Prodam lepo arondirano
POSESTVO
z lepim sadnim vrtom, v lepem kraju pri železnici, blizu mesta. Posestvo je lepo obdelano in se lahko redi več pre-šičev ter 6 glav živine. - Ponudbe na upravo lista pod »Lepo posestvo« štev. 5726.
jg !!||IIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIllllllllllillllllillllilllililIll;llll!llllllllll!l(l!limlUIIIIIIIIIIII|
I Trgovci MANUFAKTURNEGA blaga
I	na vetsi/gjevino ma«uf«viia: ne^a blaga	|
[	VSLIM PECK	1
1	podružnica MARIBOR, Aleksandrova 26,	|
|	središnica Zagreb, Duga ul. 6. - Telei. 334.	|
1	kjer se morete osebno prepričati o najnižjih cenah	S
š	in vrlo solidni postrežbi.	S
I	NA DEBELO! NA DEBELO 1	|
Grobni spomeniki, mramomate plošče za pohištvo in vsa druga kamnoseška dela, kakor tudi izdelke od umetnega kamna priporoča
! ■

cesta 30.
Irbovellshl
drva premos
hohs
anaieSftl premoa slezijshe brlKete
dobavlja ILIRIJA tu Kralja Petra trg 8. Tel. 220 Plafillo tudi na obrok«.
Banke in tvrdke,
POZORI
Uradnik, ki potuje stalno med Ljubljano in Beogradom — sprejema vsakovrstna naročila proti malenkostni nagradi. Sporočite pod »POTNIK« na upravo »Slovenca«. 5738
Popolnoma varno naBoiite svoj denar pri
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, r, z. z o. z.
ki se le PRESEUin Iz hiše UrSulinskegi samotna na Kongiesnem trcu poleg nunske cerkve v lastno palačo na MI!:loSlčevi cesti poleg hotela „UNI0N". Hranilne vloge se obrestulejo
najboljše
z ozirom na višino zneska In odpovedni Jas. Varnost za hranilne vloge ,e zelo dobra, ker poseduje Vzalemna posojilnica veČino delnic stavbne delniSke družbe hotela „Unlon" v Liubliani. — Vrhutega ie njens last nova lepa palača ob Miklošičevi testi, uež mestnih hiš, stavbiSč in zemliišE v iu in inozemstvu. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
/ Svoji k svojim S \
ov	\
£	Ako želite nakupiti dobrega in solidnega, raznovrstnega manu-	^
fakturnega blaga, zglasite se le in oglejte si bogato zalogo v trgovini manufakture, katero vsem toplo priporočamo I
Muqo Scftmlcft9 CaEJo
Ceno ugodne!
P. n. bminSm ia¥odoin
ter industrijskim podjetjem dobavljamo poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v priznano fini izdelavi v najkrajšem času.
Efaligovemtea K. T. D. v LJUBLJANI
Kopitarjeva uSšea 6/21.
m klobukeu m kl&kn£giis JFlfis)
o matlsiEsaa sa.raKU
PredelaDange ;n Točna postrežba!
Priznano solidne
CIE. GI.E. TRAMSATiLAWTIQlIE
Najhitrejša vožnja v Sev. Ameriko, samo © dni čez morje
a In leksiko
Gl. zastopstvo za Jugoslavijo Slavensua banka d. d. v Zagrsbu.
Vozne listke in tozadevna pojasnila daje
H
zastopnik v Ljubljani, Kolodvorska ulica 41
Ceneno Češka pweS
1 kg sivega omiljenega perja 70 Din, napol belo 90 Din, belo 100 Din, boljše 120 Din in 150 Din, mehko jak puh 200 in 225 Din, boljša vrsta 275 Din. Pošiljat ve carine prosto, proti povzetju, od 300 Din naprej poštnine prosto. - Vzore« zastoni. Blago se tudi zamenja in nevšeče vzame nazaj. Naročila samo na DENEDIKT SACHSEL, Lobez št 159 kod Plzna, češkoslovaška. — Poštne pošiljke gredo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo okrog 14 dni.
NOVOl
NOVO 1
NafvcCie zanlm-antc
vlada za zgradbo atanovanjsklh h'š v sistemu
WSEIDELW
ker je zidanje v tem sistemu tehnično in ekonomsko dovršeno, najhitrejše in najcenejše. Splošno pozornost vzbujajo
nosnih! sSsienra ..SOMI"
kateri nadomeščajo lesene stropnike, že'ezobe'on-ake prehlade itd.. Natančne še podatke dobite pri stavbnem podjetju JAKOB ACCETiO, sin Ing. Viktor Accrtto in drug, Ljubljana, Tabor štev. 3.
Stopnjice - SEIDEL - ograje.
E t I T - S T A M
K. £ T
S
STRNOVRI1JA
MUDIs
T A
Bi"
3_4 — 5 sob in trgovske lokale v irseh delih mesta.
ZftGREB, Bakačeva ul. 4. Telefon 11—27. Informacije brezplačno I

®64
dnevniku.
Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda bolj razširjenem veliki ali pa tudi v
priprosti ______
uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti,
ali pa misli kaj kupiti, je »Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najbolj
je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren list za uspešno reklamo.
v tem med našim ljudstvom po deželi naj-Vsak oglas, pa bodisi v majhni obliki (najmanjši prostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov

NOV IZUM!
NOV IZUM '
mizarji!
železninarjl!
na patentno posteljno okovje
katero ima naslednje prednosti: 1. ne potrebuje nobenega lesnega vijaka, 2. okuje se z njim vsaj 5 krat hitreje kot z dosedanjim, 3. posteljne stranice ostanejo vedno ravne, 4. je čez potrebo močno in trpežno, 5. je ceneje kot dosedanje. — SI. občinstvo se opozarja, naj zahteva le postelje, ki so okovane s tem patentnim okovjem, katero je najmočneje in nima prostora, kamor bi se skrival nadležni mrčes. — Vsakdo naj poizkusi in vedno bo uporabljal le to zares praktično in trpežno kovanje. — Izdeluje
iMDRE] GUFER, Jesenice Bor. (Slon.)
ZASTOPNIKI SE IŠČEJO!
kamgarn In ševjot za možke in ženske obleke, belo, pijano In rjavo platno, cefir, hlačevino, tlskanino in razno manufakturo, kupite najcenele in v velikanski Izbiri v nova urejeni in prezidani veletrgovini
R. SlermeckI, Celje št. 330. Ilustrovanl cenik za čevlje, klobuke, obleke, perilo odele, laso-strižnike, britve in tisoče drugih predmetov se pošlje vsakemu zastonj! — Vzorce proti odškodnini I — Trgovci ensros cene I
BBBBBBaBZiBBBBSfBBBBaBBlBSBBBBB
PRI0M1KOMMCA
DAMSKIH IN MOŠKIH KLOBUKOV
MPB0RIC--ZMBŠAN
LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠT. 7
PREOBLIKUJE PO NAJNOVEJŠIH MODELIH VELIKA IZBIRA DAMSKIH KLOBUKOV iN NAKITA BBBBBaBBBfflBBBBBBBBBBBBaQ3BBBS
Pristne kranjske klobase
izdeluje in razpošilja v vsaki množini stara, renomirana tvrdka
Slomškova ulica 13
(poleg Mestne elektrarne.)
MeMr Oose Malt, Hitir.
Oddelek L
CENITVE
tehničnih naprav industrijskih podjetij ln poslopij vseh vrst in za vse uaraene.
Oddelek II.
ST&OKOVM MNENJA
in interesno zastopstvo vseh vrst, za vse namene, zaupne izjavo in ustanovitve.
Oddelek III.
Sodelovamem naših oddelkov T. in II. najboljše zveze! Za'o dobave vseh strojev in naprav. — Prezidave. — Načrti. — Stav-bouo vodstvo.
Radebeul-Dresden (Ceutschlsnd).