Natisov 15.000. c" izhaja vsaki Odigran z dnevom oje nedelje. laina velja za Av-1 za celo leto on, za Ogrsko i 50 vin. za celo '; za Nemčijo stane lelo 7 kron; jinozemstvo se 1 i naročnino z ožilja visokost pošt-) Naročnino je pla-naprej. Posamezne 'prodajajo po 12 v. 3ho in uprav-.. se nahajata v «ledaliSko po-b Bev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80'— za '/1 strani K 40 — za '/» strani K 20—' za '/„ strani K 10 — za Vu strani K 5— za Vs« strani K 250 za Vm strani K L— Pri večkratnem oznanila se cena primerno zniža. lijanski ropar naskakuje. [Uradna vojna poročila nam pripovedujejo, »je pričela najgigantnejša eduajsta ita-\ka ofenziva. Bitka doslej Se ni dokon-Ali dosedanja poročila kažejo krasne, cke uspehe naših jeklenih vojakov. Za-!.se trudi brigantovski Italijan, da bi po 3navadi kalabreških roparjev zadri Av- 1 bodalo v hrbet in ji izrezal iz njenega kos najlepših dežel. Naše armade stoje la, brez strahu pred smrtjo, v ne- ni zvestobi do ljubljene domovine. Ka-log hoče, — ali trdno in verno je naše ličanje, da bodemo i to ofenzivo zmago-jdokončali, da bodemo roparske nakane lanskega Efijalta zadušili v potokih krvi, bodemo prelepo domovino obdržali ne- jSano in nerazdrobljeno . .. \Trdno kot skala je to naše prepričanje, jii A v s t r i j c i smo ! Avstrijci smo — beseda je naravnost vzpodbuda za nav-Jo junaštvo, ta beseda je železo, je skala 3o.Avstrijci smo inAvstrijci So ostati! V tej grozoviti vojni in zlasti tbi proti zverinskemu laškemu izdajalcu, 'hotel liki krvoločnemu vampirju iz na-Jrlicev kri izsesati, smo dokazali avstrij-je. Vzplamtelo je kakor baklja nebu ... jstrijci smo! In ravno v tej ednajsti Si se kaže Avstrijanstvo v najlepši luči. . generalnega štaba o prvih dveh dneh 1 bitke so za to trditev naravnost kla- "jdokaz. V njih čitamo, da so se borili 'Italijanu kot levi nemški junaki iz Eger- kranjskih gorskih strelcev, ki so Jgvojo očetnjavo, nemški črnovojniki iz [ter Zgornje Avstrije poleg slovenskih *ov,— vsi z ednakim pogumom, vsi zedna- d.isenostjo za pošteno avstrijsko stvar. jjska vojaška suknja je odvzela hipoma prednostne razlike, brat in brat se borita Mi najpodlejšemu naših sovražnikov. T o 'ravo avstrijsko srce! Gre se tu za slovensko in hrvatsko I ki jo hoče grabežljivi Italijan spra- klobuk svojega besedo!onmega kralja "^avca. Ali ta slovenska zemlja je ij s k a in skupno z drugimi prelivajo i nemški vojaki svojo srčno kri. _vs;rijska in zgornjeavstrijska ter eger- » zemlja ni ogrožena od Italijanov ; ali itemu izpostavljaj o vojaki iz teh dežel svo- *a ravno tako kakor Slovenci, sovražnim letom in krogljam. Tako kakor so slo- "" vojaki brez vsacega vprašanja v Kar- j Čuvali ogrsko, v Galiciji poljsko zemljo. I m o vsi Avstrijci... [To skupno prelivanje slovenske in nem-' pa nam naj bode tudi v zaledju zna-in vodilo. Taki, kakor naši v 0-.moramo biti tudi mi! Edino nas mora prešiniti, — misel na •:'\ skupno, nepremagljivo in nerazrušljivo Svetovna Vojska. Nemci vjeli nad 3500 Rusov in Rumunov. Avstrijsko uradno poročilo od č e t r t k a. K.-B. Dunaj, 1(5. avgusta. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojiš če. Armada pl. M a-c k e n s e n. Vzhodno od Marasesti vrgli so n e m š k i regimenti sovražnika čez S e r e t; vjeli so nad 3500 mož, zaplenili pa 16 topov ter nad 50 strojnih pušk. Pri Straoni izjalovili so se težki, z znatnimi ojačenji pričeti sovražni napadi. — Armada nadvojvode J 0-žefa. Ob Zgornji S usi ti umaknil se je nasprotnik na visočine zapadno od R a c o a s e in vzhodno od S o veje. Hon vedski regimenti iztrgali so mu Mt. Resboinsul. Šef generalštaba. Nove bitke na zapadu. Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. B e r 1 i n, 16. avgusta (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča : Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. VFlandriji se je vnela druga velika bitka. Artiljerijski boj postal je včeraj ob obrežju in med Y s e r o m ter D e u 1 e skrajno ljut, se je čez noč nezmanjšano nadaljeval in se je danes zjutraj do bobenskega ognja povečal. Za močnim ognjenim valovjem nastopila je potem angleška infanterija med BixschoteinWyt-schoote v 18 kilometrov široki fronti k napadu. V Artoisu napadli so Angleži med Hulluchom in Lensom že včeraj zjutraj s 4 kanadskimi divizijami. Vdrli so po najmočnejšem ognjenem učinku v naše naj-sprednejše postojanke in so skušali s svežimi silami mesto vloma pri L o o s u vglobiti. Njih cilj je bila 4 kilometre za našo fronto ležeča vas Veldin-le-Vieil. V čez dan trajajočih ljutih bojih potisnile so naše čete s protinapadom sovražnika do čez tretjo črto naše prve postojanke. Dobiček Angležev je neznaten. V novih napadih, ki so se 11-krat ponovili, poskusil je nasprotnik zvečer še enkrat svojo srečo- Pred našo bojno črto se je sovražno valovje razbilo. Južno od H u 11 u c h a in zapadno od Lensa bil je napadalec, ki je imel na vseh krajih bojne fronte najtežje izgube, zavrnjen. Pri St. Quentinu razvili so Francozi živahno ognjeno delovanje. Posrečilo se jim je s 3000 streli "župnišče zažgati. Od tam je prešel ogenj na katedralo, ki stoji v plamenih. — Armada nemškega prestolonaslednika. V srednjem delu C h e-min des Damesa živahno delo artiljerij. Ko se je že zjutraj en sunek izjalovil, zapri-čeli so proti večeru močni francoski napadi med C e r n y in Hurtebise v 5 km širo-kosti. Napadi so se ponovili; boj je trajal celo noč. Ostali smo popolnoma v lasti naših postojank. Brezuspešni napadi stali so sov- • ražnika mnogo krvi. Na severni fronti V e r-j d u n a zavzel je artiljerijski boj dopoldne zopet veliko ljutost. Vzhodno bojišče. Fronta nadvojvode Jožefa. V zasledovalnih bojih razbile so nemške in avstro-ogrske čete večkrat odpor sovražnih čet v gorovju južno doline Trotusula. — Armada Mackensen. Severno od S t r a o a n i in P a n c i n a zavrnili so nemški regimenti uspešno mnogoštevilne napade Rumunov in nanovo pripeljanih ruskih sil. Ob S e r e t u bil je še na zapad-nem bregu se nahajajoči sovražnik v krepkem napadu naših čet čez reko vržen. 54 oficirjev, med njimi tudi francoskih, 3500 mož, 16 topov in nad 50 Strojnih pušk ostalo je v naši roki. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Sovražnik pri Grosesci vržen. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 17. avgusta. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Na R u m u n -s k e m nobena izprememba. Skupni plen od začetka bojev severno od Focsani znaša: 200 vjetih oficirjev, nad 11.000 mož, 118 strojnih pušk in 35 topov. Južno od Grosesci vrgle so honvedske čete in c. in kr. kavalje-rija k nogam sovražnika v krepkem napadu nazaj. Pri temu se je vjelo 45 oficirjev, 1600 mož, 18 strojnih pušk in 1 kanono. 8. kompanija trenesinskega honvedskega regimenta št. 15 pripeljala je sama 600 vjetih. Na visočini severno od Ho Ida ob Bistrici spravili so oddelki szegedskega honvedskega regimenta št. 30 neki napadajoči ruski bataljon v beg, pri čemur je ostalo mnogo vojnega orožja v naši roki. Šef generalštaba. Zmagoviti drugi dan bitke v Flandriji. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 17. avgusta (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Zopetni drugi veliki bojni dan flandrijske bitke odločil se je v naš prid, to pa hvala hrabrosti vsega orožja, hvala napadalne moči naše brezprimerne nemške infanterije. Po enournem bobenskem ognju pričel je v jutru 16. avgusta cvet angleške armade, na severnem krilu spremljan od francoskih sil, v globokih vrstah z napadom. Na 30 km fronte, od Y s e r e do L y s a, divjala je čez dan bitka. Pri Dri egracfate n u naprej potisnjena straža bila je presenečena ; sovražnik priboril si je tudi severno in vzhodno v Bixschoote od naših varstev korakoma opuščeno prednje polje bojne postojanke na Martye-Vaartu. Angleži predrli so pri L a n g e m a r k u našo — 2 — STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjaveg|li»a.iri1llitl ZGlGIlisiiV^ naJbolJ U9Pešnin korenin. STRASCHILLova grenčica iz zeleiji je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših ■«■■' WwMMIH MVIVUJWW vs\ed tega priznano najboljši ŽClOdCC OKKPČtljOČi prebavni liker. (ekstrakt) najfinejši! čito in so, pošiljajoči nova ojačenja, prodirali pri Poelcapellu. Tu jih je zadel proti- j napad naših bojnih rezerv. V nezadržljivem navalu bili so prednji deli sovražni- j ka poraženi, zadnji pa nazaj vrženi. Zvečer j je bil po močni borbi tudi Langemark in j naša izgubljena postojanka v naši roki. Tudi pri St. Julienu in na mnogoštevilnih krajih bolj južno od Warnetona vdrl je nasprotnik, katerega premagani napadalni va- j lovi so bili vedno zopot z novimi silami na- ] domoščeni, v našo bojno cono. Infanterija je ; ogromni sunek povsod zadržala in je vrgla j sovražnika s pomočjo artiljerije in letalcev i povsod zopet nazaj. Na od Roulersa in j Menina na Ypem vodečih cestah vdrla je preko naših starih postojank v uspešnem ' napadu. V vseh drugih oddelkih širnega bojišča se je angleški napad pred našimi obram- t bami razbil. Vkljub najtežjim žrtvam niso An- | gleži ničesar dosegli. Dosegli smo v odporu j popolno zmago. Neomajena, v ponosu stoji naša fronta, pripravljena na nove boje. — Vir-t o i s u napadli so Angleži proti večeru zo- ; pet pri L o o s u ; krajevni vlomi so se po- ; pravili s krepkim protisunkom. St. Q u e n - i tin ležal je nadalje pod francoskim ognjem. Streha katedrale se je podrla, notranje zgodovinske stavbe je pogorelo. — Armada nemškega prestolonaslednika. Ob A i s n e I izjalovili so se delni napadi Francozov vzhodno od C e r n y a. Pri V e r d u n u razvija se artiljerijska bitka zopet do najvišje sile. Sovražnik doslej ni napadel. Na vzhodnem bregu M a a s e vdrli so nemški regimenti v gozd Caurieres, uničili sovražna napadalna dela in se vrnili z več kot 600 vjetimi od 3 francoskih divizij. — Sestrelili smo 16 sovražnih letal. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Oživljajoče se artiljerijsko delovanje. — Fronta nadvojvode Jožefa. Severno od K o 1 d e ob Britini in južno doline Tr o b uš a za nas ugodni delni boji. — Armada M a-c k e n s e n. Rumunsko-ruski sunki severno od Focsani in na spodnjem Seretu so se-izgubenosno razbili. Prvi generalk var tir mojster Ludendorff. Težki topovski boji ob Soči. A vs tr i j sk o ur adno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 18. avgusta. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Nobeni posebni dogodki. Od 19. julija, dneva zmage pri Zbo-rowu, so zavezniki na vzhodni fronti vjeli 665 oficirjev in 41.300 mož. Plen znaša 257 kanonov, 546 strojnih pušk, 191 minskih metalcev, 50.000 pušk, bogate množine streliva, 25.000 plinskih krink, 40 pancerskih automobilov, 15 tovornih automobilov, 2 pancerska vlaka, 6 naloženih vlakov, 26 lokomotiv, 218 železniških vozov, več letal in znatne množine živil. Italijansko bojišče. Včeraj opoldne so se ob S o č i n i fronti razvili artiljerijski boji, ki se od danes zjutraj na ves prostor med Mrzlimvrhom inmorjem raztegujejo. Ogenj italijanskih množic topov in minskih metalcev sega daleč črez naše strelske črte. Naše baterije odgovarjajo in učinkujejo proti zbiranju čet za italijansko fronto. — Na Ko- gubljen. Ležimo okoli vasi. V Artoisu je naš uničevalni ogenj preprečil angleške napade. Ponočni slabejši napadi bili so zavrnjeni. — Armada nemškega prestolonaslednika. Na Chemiu des Da mesu živahno artiljerijsko delovanje, istotako v za-padni Champagni. Na severni fronti od Ver dun a zapričel je ognjeni boj opoldne zopet s polno silo in trajal povišano do pozno v noč. Po naših letalcih in z odpornim ognjem smo sestrelili 26 sovražnih letal in 4 balone. Vzhodno bojišče. Na fronti nadvojvode Jožefa vodil je 16. t. m. napad avstro-ogrskih regimentov južno od C r e z e-s c z a do polnega uspeha. Sovražnik bil je iz utrjenih postojank v naskoku vržen in je izgubil razen velikih krvavih žrtev nad 160O vjetih, 1 kanono in 18 strojnih pušk. — Od začetka operacij na vzhodu dne 19. julija je v izhodni Galiciji, Bukovini in Moldavi v roke zaveznikov padlo : 655 oficirjev, 41.300 mož, 257 topov, 545 strojnih pušk, 191 minskih metalcev, 50.000 pušk, 25.000 plinskih krink, 14 pancerskih, 15 tovornih automobilov, 2 pancer-ska vlaka, 6 naloženih železniških vlakov, 26 lokomotiv, 218 železniških vozov, več letal, velike množine streliva, vozov in živil. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Novi bitka ob Soči. Avstrijsko uradno poročilo od n ed elj e. K.-B. Dunaj, 19. avgusta. Uradno se danes razglaša: Italijansko bojišče. Italijan zapričel je ob Soči zopet z napadom proti že dolga stoletja k Avstriji spadajočim primorskim deželam. Po l1/« dnevni najmočnejši artiljerijski pripravi'^kateri jo včeraj popoldne nekaj poizvedovalnih sunkov sledilo, nastopila je danes zjutraj med Mrzlim vrhom in morj era italijanska infanterija k bitki. Boj divja z največjo ljutostjo skoraj v vseh oddelkih 60 kilometrov široke fronte: pri To 1-m i n u, severno - vzhodno od C a n a 1 e, med DescloinMontom San Gabriel e, južno od G o r i c e in na kraški visoki planoti. Doslej došla poročila se glasijo vsa ugodno. Šef generalštaba. Veliki boji na zapadu. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 19. avgusta (W.-B.) Iz ; velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada pre-! stolonaslednika Rupprechta. VFlan-< driji hudi boji; nasprotnik je bil povsod i nazaj vržen. V Artoisu visoko ognjeno de-i lovanje. Pri Havrincourtu in zapadno , od Le Cateletta napadli so Francozi po '< izdatni ognjeni pripravi z močnimi poizvedo-i valnimi oddelki; bili so v bližinskem boju ; zavrnjeni. — Armada nemškega presto-i lonaslednika. Ob Chemin des Damesu vdrle so naše napadalne čete vzhodno pose-i sti R o y e r e v sovražne jarke in so uničile ! le iz črnih Francozov obstoječo posadko. Na roškem in ob tirolski meji nobeni posebni i Brimontu poteklo je neko lastno podjetje dogodki. šef generalštaba. V enem mesecu skoraj 42.000 sovražnikov vjetih. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 18. avgusta (W.-B.). Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. V Flandriji artiljerijski boj zopet skrajno ljut. Pri močnem, presenetljivem delnem napadu sovražnika bil je Langemark po ljuti borbi iz- uspešno. Pripeljalo se je več vjetih. V za-padni Champagni prišlo je do živahnih ognjenih bojev. Artiljerijska bitka pri Ver-dunu traja naprej. Tudi ponoči je močni uničevalni ogenj med gozdom Avricourt inArnesom le malo ponehal. En napad francoskih letalcev proti našim balonom potekel je brezuspešno. Naši badski oddelki prizadeli so nanovo sovražniku v gozdu Caurieres izgube in so se vrnili z mnogoštevilnimi vjetimi. Včeraj smo 19 sovražnih letal in 1 balon v zračnih bojih sestrelili. Od rit-mojstra barona v. Richthofen peljano letalno brodovje je s tem sestrelilo svojega 200. nasprotnika in je zaplenilo tudi 12 tal ter 196 strojnih pušk. Prvi generalkvaitirmojsl Ludendorff. Naš zmagoviti odpor ob Soči. — Nad 300J Italijanov vjetih. Avstrijsko uradno p o r o č i 1 o : najvišje cene za kupčijo v klalne nam< ! določila, in sicer za 1 kilogram žive i ter za zaklane svinje: 1. Za žive svinje ■ teži nad 100 kil 6 kron, od 81 do 100 ; 5-90 kron, od 61 do 80 kil 5-30 kron, od ■: do 60 kil 470 kron, za odvajene pri i in take za krmljenje 5 kron za eno kilo \ teže. — 2. Za zaklane svinje od 1. ok' i do 28. februarja : nad 100 kil 810 kron I 81 do 100kil 8 kron, od 61 do 80 kil, 6908 j od 40 do 60 kil 6'10 kron ; od 1. marca | 30. septembra: nad 100 kil 7-SO kron, J ! 81 do 100 kil 7-70 kron, od 61 do 80 6*60 kron, od 40 do 60 kil 5-80 kron. Jabolka. Kakor znano, izdala je c. kr.a j mestnija po naročilu c. kr. urada za ljo ; prehrano prepoved izvažanja sadja v vt j množinah. Ker je v naših krajih letos pr ! sadja, so vsled te prepovedi cene vsaj za I kaj padle. To seveda domačim sadjerejcenJ i ni po volji, kajti vsakdo dobi za svoj prii j lek raje višjo nego manjšo ceno. Do sem i vse naravno. Ali zdaj pride nekaj nenan i nega. Komaj je ta prepoved prišla, ko so (Kt j samezniki že pričeli hujskati proti ptujski! I meščanom in seveda v prvi vrsti proti ptqj skemu županu in okrajnemu načelniku, s da je ta kriv te odredbe. Hujskarija je sevi j popolnoma izmišljena in zlagana, ali nem S nih ljudi se še vedno dovolj najde, ki tal take gorostasnosti verujejo in razširjajo ■ meten človek bo seveda premislil, da dotični i prepoved g. Ornigu, ki ima vendar sam vtj lika posestva in prav mnogo sadjereje, isi tako škoduje, kakor vsem dragim kmeto cem. Pameten človek bode tudi premislil pridejo take odredbe vedno od c. kr. oblasti, ne pa od občine ali mesta ali okrajnega zastopa. Pameten človek bo vse to premislil; ali hujskarija bode seveda svojo grdo delo S zanaprej izvrševala. Dvojni roparski umor. Dne 19. avgusti bila sta kočarica Alojzija P o 1 a n č i č is njeni vnuk, 5-letni Johan Strauss v Rani pri Pesnici umorjena najdena. Kot moj" sta prišla v poštev infanterista 47. inf. Ferdinand Pleteršek in Johan Fuch FeUerjeve tek vzbudljive, lagodno odvajalne rabarbarske krogljice z zn. j ELSA KROGLJICE prinesejo olajšavo. Predvojne cene: 6 škatljic frank o 5 K 57 h.[ Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg 241 (Hrvatsko). Čez 100.000 zahvalnih pisem, yd če 1LFTER STUNDE Najboljša in najugodnejša m za vse sloje prebivalstva, za kapitaliste najboljše naloženje kapitala ! od K 500— do K 4000-— brez zdravniške preiskave, nad K 4000-— Z zdravniško preiskavo. Pojasnila daje: Zavarovalni oddelek za Štajersko c. kr. avstr. vojaškega vdovskega in sirotinskega sklada, Gradec Franzsnsplatz 11 nadstr. bila pobegnila iz garnizijskega zapora Mariboru. Zločin se je • izvršil okoli [ure zjutraj. Starka je bila večkrat v hrbet bodena, to pa z nožem, ki se ga na deželi napenjeni živini rabi. Deček je bil v ziočina bržkone na stranišču, ker so njegove hlačice našli. Vsled vpitja stare [atere je deček bržkone v hišo prihitel, kjer morilca potem tudi usmrtila. Tekom poldneva prišel je neki vojno-vjeti Rus v igo. da bi si nekaj izposodil; tam je našel rpredhišju oba mrliča ležati. Bržkone sta ;la žena in otrok še do predhišja priti, |w sta se potem zgrudila in izdihnila. Mo- [ca sta pustila hranilnične knjižice in vred- |tne papirje nedotaknjene., Oropala sta le kron denarja in nekaj obleke. Orožniki I prišli s policijskim psom, ki je sledove sjel in do gozda zasledoval, kjer jih je pa 1 močvirnate zemlje izgubil. Neka deklina ari, da je v dotičnem času videla dva civi- _ 6 _ lista v gozdu. Upati je, da se morilca kmalu zasluženi kazni izročita. Grozoviti roparski umor pri Hočah. Dne 14. avgusta dogodil se je v občini Pohorje krvavi čin. Pri žagi na poti v Hočah srečal je iz tabora v Lebringu na kmetijsko delo došli infanterist Jožef P r i s 1 a n inf. reg. št. 7 iz Sv. Ruperta pri Celovcu istotako iz tabora v Lebringu došlega infanterista reg. 87 Košaka iz Celja. Prislan zahteval je od Košaka, ki je imel 120 kron pri sebi, da mu naj ta denar izroči! Ko Košak tega ni hotel storiti, udaril ga je Prislan s polenom tako močno po glavi, da se je Košak takoj na tla zgrudil. Prislan je zbijal potem tako dolgo po glavi nesrečnega Košaka, dokler ni bila popolnoma razbita in Košak mrtev. Potem ga je oropal in se je oddaljil. Cel zločin opazoval je neki 12-letni deček, ki je za žago živino pasel. Deček je stvar naznanil. Pondeljek dopoldne so morilca v Mariboru prijeli in okrožni sodniji izročili. Morilec svojega strašnega čina ne taji. Vojaško prebiranje letnikov 1897, 1898 in 1899 na Koroškem. Ta prebiranja se vršijo na Koroškem od 3. pa do 22. septembra in sicer : za politične okraje Sv. Mohor v Šmo-horju dne 3., Beljak v Beljaku dne 6. in 6., Spittal v Spittalu dne 8. in 9., sodnijski okraj Feldkirchen v Feldkirchenu dne 11., politični okraj St. Veit v St. Veitu dne 13. in v Frie-sachu dne 14., za celovško okolico v Celovcu dne 16. in 17., za mesto Celovec dne 18., za politični okraj Velikovec v Velikovcudne 19. in Wolfsberg v Wolfsbergu dne 21. in 2'2. septembra. Zastrupljenje z gobami. Na ,,S a u a 1 p e" na Koroškem sta dva vojaka zbolela, ker sta zavžila strupene gobe. Prvi vojak Valentin Sega t ti je umrl, druzega pa upajo v bolnišnici rešiti. „ _ Gozdni požar. Iz V i k t r i n g a se poroča : Včeraj nastal je zopet na ..Schrottkoglu" gozdni požar, ki je okoli tri orala gozda in precej podrtega lesa vpepelil. Prav čudno je, da je ravno na tem kraju v bližini Viktringa v kratkem času že osmi gozdni požar nastal, to pa vedno ob isti popoldanski uri. Treba bi bilo ta kraj strogo nadzorovati. Šest svinj zastrupljenih. Iz Sv. Tomaža a. Z. se poroča: Neka pri posestnici Jeri Katolnig v Beli uslužbena pastaricanašla je na dvorišču svoje gospodinje eno mrtvo svinjo. V hlevu so našli potem še pet svinj poginjenih. Še živeče svinje pa so imele močno drisko. Zivinozdravnik je dognal zastrupljenje z arzenikom ali strihninom. Posestnica Katolnig ima škode za 1000 kron. Zločina sumijo neko vžitkarico Emerencijo Kristan, ki je Katolnigovi sovražna. Tri smrtne žrtve vsled kopanja. Iz Beljaka se poroča: V nekem kopeljnem zavoda v TJnter s e e kopali so se 17-letni Jožef S1 a t i n g e r, 18-letni Maks H e r n 1 e r in 16-letni Kristijan Lanker. Fantje so si upali predaleč v jezero. Našli so jih pozneje mrtve na dnu jezera. Cesarjev rojstni dan se je 17. avgusta prvič po vsej monarhiji praznoval. Ljubljeni naš cesar je izrazil željo, da naj se ne napravi viharnih in hrupnih veselic, marveč naj se raje ta dan praznuje z darili za žrtve vojne. Ljubezen in navdušena vdanost, ki se je pa na tem dnevu cesarja Karla pojavila, je tako razveseljiva, da bode pač sleherni človek izpoznal: pot od cesarja do ljudstva je odprta, vez med cesarjem in ljudstvom je ne-raztrgljiva! „Jugoslovanstvo". Nekaj je treba iz novega pribiti! Gotovo prvaško časopisje dela tako, kakor da bi se porodila misel združenja slovenskih, hrvatskih in srbskih dežel v ljudstvu samem, kakor da bi bila to res naj-iskrenejša želja ljudstva. To je seveda zvijača in laž. Naše slovensko ljudstvo hoče ostati na Štajerskem, v Avstriji ne mara no- benih državnopravnih sprememb, si ne želi druzega nego skorajšnji zmagoviti mir, ki mu bode omogočil dobri gospodarski razvitek. Za „jugoslovanstvo" bi se med priprostim ljudstvom ne bi nobena mačka zmenila, ko bi izvestni hujskači pod toleranco dostikrat res precej zaspane oblasti ne delali vedno iz novega krčevite poskuse za vprizarjanje nevolje. Seveda, ljudje, ki se upajo na Dunaju z revolucijo groziti, so vsega zmožni . . . ,.Jugo-slovanstvo" ni v ljudstvu in med ljudstvom nastalo. Pa tudi nobena kulturelna ali gospodarska potreba ni. To si želijo le tisti, ki so s pomočjo vseh mogočih fraz izsesavali kri kranjskemu in hrvatskemu ljudstvu in ki si iščejo zdaj nove žrtve svoje požrešnosti. Zato so iznašli besedo, da morajo pasti meje habsburških kronovin in da se morajo združiti vsi Slovenci. Ja, to bi bilo „z druženje" pod klobukom panslavi.stičnega fars t v a, ki se danes igra z vero in patri-jotizmom. Pravijo, da so Slovenci v 4 ali 5 kronovinah razcepljeni. Dobro! In Nemci? Nemce imamo na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, v Trstu, na Primorskem, Tirolskem, Zgornjem in Spodnjem Avstrijskem, na Češkem, sploh z eno besedo : v, vseh avstrijskih kronovinah in v velikem delu južne Ogrske. Kako pa Nemce združiti, kajti kar je meni prav, mora biti tebi milo ... Pa k;ij bi o tem govorili, ko je vendar jasno in očitno, da se pri ,.jugoslovanstvu" ne gre za politične, kulturne in gospodarske zahteve, marveč le za hujskarijo. Ta hujskanja pa stoji v službi naših sovražnikov. To, kar zahtevajo naši „Jugoslovani" doma, to je šele zadnjič zahteval širokoustno srbski minister Pasič, eden glavnih povzročiteljev te krvave vojne. To je zahteval Francoz R i b o t, to je zahteval angleški minister George, to zahtevajo veleizdajalci M a s s a r y k in G r e g o r i n ter vsi drugi agenti naših sovražnikov. Jugoslovansko gibanje se je torej vsekakor porodilo v sovražnem inozemstvu, tam se še zdaj podpihuje in redi. ,.Jugoslo-vanstvo" je kakor plevel, ki ti jo je sovražni sosed na tvoje polje zasejal... Tega se ne sme nikdar pozabiti! Prevzemne cene za žito leta 1917 določa min. naredba z dne 31. julija 1917 drž. zak. štev. 327 za sledeče vrste: Za pšenico in rž K 40-— ječmen K 37-— oves K 38-— za 100 kg. Da se oddaja krušnega žita pospeši, prejmejo kmetovalci, ki oddajo pšenico ali do 15. novembra, premijo v znesku K 2- — tako da se bo plačevala pšenica in rž do 15. novembra 1917 po K 42-—. Cene se razumejo j za zdravo in suho blago, ki ne vsebuje za 2% tujih primesi (grašice, ljulike, stoklase, itd.); za blago, ki ne odgovarja tem zahtevam, se napravi primeren odbitek na ceni. Blago mora biti postavljeno na bližnjo železniško postajo, oziroma, če žitni zavod tako določi, v bližnji kontraktni mlin ali komisionarjevo skledišče. Prevzemne cene za semensko žito. Ministrska naredba z dne 5. julija 1917 drž. zak. štev. 286, določa prevzemne cene za semensko žito. Za izvirno semensko žito prejme vzgoje-valecK20- — nad prevzemno ceno. Za naše kmetovalce bi prišlo morda pri oddaji v poštev priznano semensko blago, v glavnem pa le navadno semensko blago. Za priznano semensko blago. Za priznano semensko blago je treba certifikata od zato določene pripoznavalne komisije, kateri posel vrši na Štajerskem c. kr. kmetijska družba. Kmetovalec, ki hoCe, da se mu žito ali fižol pripozna kot dobro semensko blago, ga mora prijaviiti c. kr. kmetijski družbi še, dokler žito raste na njivi, da ga tam pripoznavalna komisija pregleda. Seveda mora po mlatvi poslati kmetovalec kmetijski družbi tudi vzorec, na kar je mogoče napraviti certifikat. Ker je sedaj žito večinoma že požeto, se morajo kmetovalci potegovati za certifikat le še za ajdo, proso in fižol. Cene za priznani semenski fižol pa določi pripoznavalna komisija in sme dodatek zna- 54 Sati največ 25% od določene prevzemne cene za fižol. Važno za našekmetovalceje, da prejmejo za dobro očiščeno navadno semesko blago K 5-— nad prevzemno ceno, torej n. pr. za pšenico ali rž do 15. novembra K 47-—. V izjemnih slučajih more prevzeti žito ali fižol kot navadno semensko blago po ravnokar navedeni ceni že žitni komisijonar sam, praviloma, zlasti pii večjih partijah pa je treba, da kmetovalec pr'eje pošlje vzorec žitnemu zavodu, ki ga da v presojo strokovnjagu. Dotičui kmetovalec mora tudi jamčiti za žito, zlasti da izjavi, če je ozimno ali jaro. Vsi kmetovalci, ki imajo večjo množino lepega žita naj se torej poslužijo te ugodnosti in naj nemudoma pošljejo žitnemu zavodu vzorec z navedbo množine, ki bi jo mogli oddati. Drago, dražje in najdražje. Pod tem naslovom prinaša neki dunajski list seznam, iz katerega je razvidno, za koliko procentov se je cena važnih predmetov med vojno povišala. Posnemamo temu seznamu sledeče: Sladkor za 30%, pivo in puter za 200, jajca za 260, čevlji in obleka za 300, klobase, jabolka in vino za 400, meso, svinjska mast in salami za 500, suhe klobase za 600, jabolč-nica za 700, dobro zimsko blago za 800, konjska mast za 1500, paradižniki za 1600, sveže zelje in fižol za 1900 in suhe fige za 2500 procentov. To so številke, da se mora naj-miinejši patrijot pričeti pridušati, ako ni sam vojni oderuh! Žrtve nezrelega sadja. Iz Salzburga se poroča : Trije mali otroci stotnikove vdove Gaisriegler so • po vživanju nezrelega sadja težko zboleli. 5-letni sinček in 4-letna hčerka sta že umrla. Ljudje naj pomislijo, da se vsako leto taki nesrečni slučaji dogajajo. Gotovo je zavživanje sadja človeškemu zdravju koristno ; ali nezrelo sadje ali v preobili množini zavžito sadje je nevarno in škodljivo. Ravno letos se zaradi tega prav nevarne bolezni pojavljajo. Kdor ima že dovolj sadja, naj ga raje vkuha ali posuši, kar mu bode pozimi gotovo koristilo. Krompirjevemu tatu. G. B. Tomsche v Autalu objavlja v časopisu sledeči oklic: „Krompirjev tat, ki je dne 16. t. moje posestvo s svojim obiskom počastil, se uljudno prosi, da ta obisk ne ponovi, marveč da pusti nezreli sad dozoreti. Zato zamore pri krompirjevi žetvi priti po 20 kil tega tako dragocenega sada in to brezplačno. Naznanilo se ga ne bode." — Radovedni smo, če se bode tat temu povabilu odzval. Največja škoda pri tatvini krompirja leži ravno v tem, da se tudi nedozorele plodove iztrga. Umrl je načelnik nemške kmetske stranke poslanec dr. Hans D a m m. Bil je zvesti Avstrijec in zagovornik kmetskih pravic. Nesramnost. Cenjeni čitatelji naj nam oprostijo, da govorimo o tonu, ki se ga drugače čita le v prvaškem časopisju; ali druzega izraza res ne najdemo. Dokazali srn« v zadnji številki „štajerca", da je „Slov. Gospodar" branil češke veleizdajalce in d e-zerterje, ki se v ruski službi borijo proti avstrijskim vojakom. Dokazali smo to na podlagi uradnega govora avstrijskega c. kr. deželnobrarabenega ministra Georgija. Namesto da bi branitelj veleizdajalcev „Slov. Gospodar" skesano naprsa potrkal, pusti se od še nesramnejše „Straže" prati. Pri temu nečednemu poslu si upa „Straža" objaviti nesramno laž, da je bil c. kr. minister Georgi od cesarja zaradi njegovih govorov odpuščen. „Straža" ostaja pri svoji trditvi in postavlja s tem zaupnika cesarja, c. kr. ministra kot lažnika. To je nesramnost, gorostasna, nebo-vpijoča nesramnost. . . „Straža" čivka potem, da mi hujskamo v vojno, kakor na Nemškem gotovi hujskači. To pravi „Straža" v času, ko preliva tisočero nemških vojakov svojo kri, da ne bi prišle slovenske dežele v italijansko roko. To je istotako nebovpijoča nesramnost. . . „Straža" in „Slov. Gospodar" postala sta torej ne samo prijatelja srbofilskih, iz ječe po cesarjevi milosti izpuščenih ljudi, marveč naravnost zagovornika tistih čeških veleizdajalcev in dezer-terjev, ki so s svojimi morilskimi krogljami streljali na avstrij- — 6 — ske vojake ne samo nemške marveč tudi slovenske narodnosti. Ako leži v takem zagovarjanju ,.jugoslovan-stvo", potem pač ni čudno, da pošteno slovensko ljudstvo noče ničesar o njem slišati. Fej čez zagovornike veleizdajalcev! Izpred sodišča. Tožba proti veleizdajalcem. Budimpešta, 11. avgusta. Na Dunaju se javnost spominja pred vojno izvršene sodnijske razprave, ki jo je naperil srbsko-hr-vatski politik in poslanec S u p i 1 o proti učenjaku in zgodovinarju dr. F r i e d j u n g u. Ta je" namreč Supilu očital veleizdajalske, srbofilske nazore. To Supilovo mnenje se pred sodnijo v zmislu paragrafov seveda ni moglo dokazati in tako je končal proces z „zmago" Supila. Po izbruhu vojne pa je postal položaj takoj jasen : S u p i 1 o, nadalje poslanec dr. Hinkovič in drugi ednaki veleizdajalci so šli k sovražniku in s tem so izdali svojo domovino! Dne 11. t. m. vršila se je v Pesti pred posebno sodnijo razprava od po ogrskem erarju zoper Frana S u p i 1 o, dra. Hinko-v i 6 a in Mija P u p i n a vloženo premoženjsko pravno tožbo. V tožbo se je pritegnilo tudi dra. Ivana Sup i 1 o, J. Podolšaka in Reško tiskarno a. dr. Poslanec dr. H i n-kovic se nahaja v Parizu, kjer zasleduje svoje jugoslovanske nazore ; Fran S u p i 1 o bil je pri izbruhu vojne v Italiji, kjer je ostal in zapričel proti Avstro-Ogrski sovražno agitacijo. Sodnija je izrekla, da zapopade vse premoženje teh dveh jugoslovanskih poštenjakov v prid državi. V vtemeljitvi razsodbe se pravi: Tekom razprave se je dokumenta-rično dokazalo, da so Supilo, Hinkovič in Pupin agitirali proti ogrski državi in delovali na to, odtrgati del pokrajine od avatro-ogrske monarhije. Pridružili so ae sovražniku in so vsled tega veleizda-jalstva krivi. Vsled tega je bilo odrediti zaplembo njih premoženja. To jo konec nekaterih jugoslovanskih voditeljev! Tatvine na polju. Ptuj, 22. avgusta. Pred tukajšnjo sodnijo jo bila obtožena posestnica Margareta P e r n e k iz Gruška-gore, ker je dne 2. avgusta v Stanašini 4 kile krompirja in 2 kili fižola iz neke njive ukradla. Obsojena je hila na 24 u r strogega zapora z enim trdim le-j žiščenr — Istotako je bila obtožena posestnica I Julijana Krambergeriz Zgornje Hajdine, ker je dne 31. julija iz neke njive krompir kradla. Tudi ta je bila kaznovana na 24 u r zapora z enim trdim ležiščem. — Poljske tatvine se sedaj grozovito širijo, tako da res že prav nič ni varno pred gotovimi dolgo-prsteži. Razumljivo, čeprav ne dopustljivo j«, ako človek, ki si ne more drugače pomagati, iz laKote kaj zmakne. Ali nekatere osebe pa kradejo, da potem ukradeno blago drago na sejem prodajajo. In poleg tega še na polju pri tatvini hudo škodo delajo. Predrago repino seme. Ptuj, 22. avgusta. Pred tukajšnjo okrajno sodnijo se je imela zagovarjati posestnica Alojzija Wajda iz Stojnic. Dne 7. julija je namreč v Ptuju za 'U litra repi-nega semena zahtevala 4 krone. Zaradi te nezmerne cene bila je obsojena na 3 dni zapora in 50 kron denarne globe. Navijanje cen. Ptuj, 16. avgusta. Marija K a c, posestnica v Loki, zahtevala je v juniju 1. 1917 60 vin. za en liter mleka, to pa na domu. Obsojena je bila na 100 kron denarne kazni. — Posestnikova hčerka Neža C e b e iz Loke je zahtevala za mleko isto ceno. Obsojena je bila na 3 dni zapora in 50 kron denarne globe. Loterijske številke. Gradec, 14. avgusta 1917: 90, 8, 55, 83, 38. Trst, 22. avgusta 1917: 30, 39, 23, 59, 71. Zadnji telegrami. Zmagoviti odpor ob Soči. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 22. avgusta. Uradno 8e da nes razglaša: Italijansko bojišče. 21. avgostj postal je v zgodovini Sočine armade eden naj-! vročejših bojnih dni. Vzhodno od C anale moralo se je sovražniku vas V r h pre] Vsi napori Italijanov, podaljšati sunek čez vi1 sočine tega kraja, ostali so brezuspešni. Istoj tako so se izjalovili južno od D e s c 1 e močmi napadi, pri čemur se je moravski črnovo reg. 25 posebno odlikoval. Zmagovito or žali so vzhodno od Gorice in pri B igli hrabri branitelji svoje sprednje jarke p~^ navalom. Težke izg\ibe in popolno opešanj prisililo je tukaj sovražnika, da pusti n piti bojevni odmor. Najhujše se je borilo kraški visoki planoti. Podpirani od n močnejšega artilerijskega ognja, metal ; sovražnik od jutra do večera divizijo za vizijo proti našim postojankam. Uspeh dn odgovarjal je krasnemu zadržanju čet in n) vodje: Uspeh je ostal neoporekljivo na n Strani. Danes od začetka dneva valijo se i lijanske množice proti našim kraškim pos jankam. — Pri armadi v. Conrad pov ni boji. V dolini S u g a n a smo vjeli 70 in pri A r s i e r u 2 oficirja, 150 mož in 3 stroj puške. Zapadno G ar d a-jezera prema smo neko sovražno oporo. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 22. avgusta (W.-B.) Iz likega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Pri Verdu so Francozi svoje napade nadaljevali. Lj boji so povsod za nemški odpor u g o d končali. Italijanski naval ponesrečen. (Najnovejše poročilo). Budimpešta, 23. avgusta. Opold ski listi poročajo od Sočine fronte. Po 3 di zamore se velikanski naval Italijanov kot p nesrečen smatrati. Le še pri S e 1 u di grozoviti bližinski boj v nekem malem delku, v katerega so Italijani vdrli. Gospodarske. Pomanjkanje krme. Pomanjkanje krme, ki je nastalo vsled ler suše, je dovedlo do naredb, katerih polrebo sicer" lovalci priznajo, ki pa zelo škodujejo proizvajanju in mleka. To so namreč za vzdržavanje goveje določeni obroki sena in slame, ki so v mnogih staj gospodarstvih edina krma. Ako posestniki ne s. pokladali več ko predpisani obrok, ne sme se ra' ne z mlekom niti z mesom in mlada živina se ne razvijati, ampak mora shirati. Da se tem nevarnosti, okom pride, priporoča se sledeče: 1. Po občinah se naj takoj vsakemu posest živine predpiše na podlagi odredbe pripadajoča mn\ sena in slame po razmerju sedajnega Sievila živine. 2. Vsak posestnik živine sme takoj prijavili ljubno Število živali za oddajo, da zamore ostalo zadostno in z dobičkom prehraniti. Kajti če eno redimo obilno, dala bo več mleka nego dve kravj dobavljata samo predpisano krmo. 3. Jemlje se naj živina v prvi vrsti na prostovoljnega prijavljanja. Občinski žetveni kom. naj poučijo kmetovalce, da oddajo kolikor ror' hitro živino, da ne zmanjka za ostalo živino krme. Na ta način bi se sicer število živine sk toda ostanek bi vsaj odvrgel večji dobiček, doči' vzdrževanju vse živine s pičlo krmo s koristjo naraščajem živine sploh ni računiti. 500 kron Vam plačam. ako moj iz-trebnik korenin Ria-bal* sam Vaša kurja očesa, brada zioe 111 t-do kežo ne odpravi v 3 dneh brez bolečin. Cena ene posodice z garanciskim pismom K 1/6, S posodice K 460, 6 posodic K 7-50. Stotero zahvalnih pisem. Ksmeny. Kaschau (Kassa) 1. poStni predal 12/34i (Ogrsko) Iščem sluz naj si bo šafar oskrbnik na por ali za majarja; mem vinogradno in poljsko ; gov nemški in slo jezik; Ponudnik se oglasi na U ništvo tega lista, 7 — UP"- Delavna žena *^MI m pomagati na 8 dni pri sadni žetvi, da bi nekaj sadja za otroke. Vprašanja na ija Modrinjak, Anastasiusgriinstrasse št. 14 Št. 23413/678. v Ptuju (Scheibeljeve hiše). 293 Ces. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru dne 14. avgusta 1917. Viničar ^pi" Razglas. t, priden, delaven, z večjo družino, poseb- ' zastopen za vinograd in v živinoreji, se prejme pod dobrimi pogoji za vinograd berg pri Ptuju. Ponudbe sprejme Leopold vitSCh, trgovec in posestnik vinograda Maiberg v Ptuju. 397 ladni jesih (Obstessig) upi trgovina brata Slawitsch, Ptuj. Ponudbe prosimo v trgovino. 396 liničar^M z ve&imi delavskimi močmi se pod dobrimi pogoji sprejme. Ferd, Ernst v Ptuju gostilna „Judennatzl". 382 |£dor ima dobre „Freischurfe", rudniške kraje |rode in premoga itd., ali kdor kaj o takih [ve in hoče dobro zaslužiti, pošlje naj natanč-1a pojasnila in poskušnje na g. Leo Staudinger, tbratnega asistenta, cementna fabrika, Zida-nimost, Štajersko. 337 I! ■ : Svarilo! Podpisana svarim vsakogar, naj ne kupi ničesar od mojega malolet-nega sina Franca Katz iz Loke v občini Sv. Janž na Dravskem polju, ker bi sicer postopala najstrožje zoper dotičnika. V Loki, dne 21. avgusta 1917. ;■ Alojzija Katz :■ Št. U VI 471/17 385 Iva cesaria! C. kr. okrajna sodnija v Ptuju je danes v navzočnosti državnopravdniškega lunkcijonarja Potočnika, ob-toženke Terezije B u t o 1 e n o obtožbi razpravljala, ki jo je javni obtožitelj proti Tereziji B u t o 1 e n, rojeni v Mihovcih dne 28. septembra 1895, pristojni v Cirkovce, katoliški, samski posestnikovi hčerki v Mihovcih št. 73 nekaznovani, zaradi prestopka po § 20 ces. naredbe dvigr.il in glede od obtožitelja stavljenega predloga na kaznovanje kot pravo izpoznala: Obtoženka Terezija B u t o I e n je kriva, da je dne 7. julija 1917 v Mihovcih v izrabi vsled vojnega stanja povzročenih izrednih razmer za krompir očitno čezmerno ceno 80 vin. za kilogram krompirja zahtevala in se zaradi s tem vtemeljenega prestopka po § 20 ces. nar. z dne 24. marca 1917, št. 131 d. p. 1. po istem mestu ;po*tave na 14 (štirnajst) dni zapora ter po § 389 k. p. r. na povračilo troškov obsodi. Po § 45. imenovane cesarske naredbe se razsodba na troške obtoženke v >Tagesposti«, »Štajercu< in •Slovenskem gospodarju« objavi ter v občini Cirkovce javno nabije. C. kr. okrajna sodnija v Ptuju Franz ScMnlieb Gewehr fabrlkant und : Besitzer, Ferlach, Karnten. 294 Letošnja sadna žetev na Tržaški državni cesti (Triester Reichsstrasse) se bode na sledeči način razprodala: v sredo, dne 29. avgusta 1917 ob 10. uri dopoldne pri hiši cestarja v Slov. Bistrici za kraj od 80 km do 94 km ; ob Vs2. uri v gostilni Herrmann v Zgornji Pulskavi od km 80 do 86; ob 3. uri popoldne pri hiši cestarja v Radiselu za km 73 do 80. Oddaja sadne žetve se vrši po naprošbi tudi po kilometrih. Izkupiček 8 kolkovnimi pristojbinami po skali III je takoj vplačati. Cestnim mojstrom in cestarjem z ozirom na namestniški odlok št. 14 5-f 1908 obdrža-na in vsled tega od razprodaje izključena sadna drevesa označena so z apnenim krogom v širokosti 10 cm, Natančni pogoji se bodejo pred začetkom razprodaje naznanili. Za c. kr. namestniškega svetnika: Fritzberg 1. r. 383 c. kr. stavbeni okrajni vodja. Ces. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru dne 14. avgusta 1917. Št. 513. Razglas. Letošnja sadna žetev na cesti ob državnem mostu Dravskega gozda (Drauwalder Reichsbriickenstrass(!)_ pride na sledeči način do razprodaje : v petek dne 31. avgusta 1917 Ob 12. Uri opoldne pri mitninski hiši mostu na Muti (Hohenmauthen) za oddaljenost km 40 do 55 ; ob 2. uri popoldne v gostilni Lukas v Marenbergu za km 31 do 43. Oddaja sadne žetve se zgodi na prošnjo tudi po kilometrih. Kupnina s kolkovno pristojbino po skali III je takoj plačati. Cestnim mojstrom in cestarjem z ozirom na namestniški odlok št. 14 -j- 1908 obdrža-na in vsled tega od razprodaje izključena sadna drevesa označena so z apnenim krogom v širokosti 10 cm. Natančni pogoji se bodejo pred začetkom razprodaje naznanili. Za c. kr. namestništvenega svetnika: Fritzberg 1. r. 389 c. kr. stavbeni okrajni vodja. Direktni nakupni vir za ro< -d*?»•»), >■* ■wielji* la | praniki* oi 11 ie II o« 'Itnwiiw kopali t »radio; irmkoa, hitro in diskretno prodati, naj se obrne na Handelsverkehrszeitung „HAVEG", Wien, I. Gise-lastrasse 5, telefon interurban 8275, 159 in naj zahteva v svrho ogleda ter informacije brezplačni obisk našega strokovnega uradnika. Viničarska družina sprejme se do 1. novembra. Poleg dobrega plačila stojijo tudi njive na razpolago. Vprašanja na g. Josef Goriupp, Ptuj. 371 Vinski kamen (Weinstein) kupi po najvišji ceni velika trgovina Ed. Suppanz; Frist ova, Štajersko. . 36; Weinbaugenossenschaft in Pettau kauft Bemusterte Offerte an die Genossenscbaft zu Handen dos Herrn Obmannes Innaz RoAmann. Za dve viničariji v mojih goricah v Stadtbergu sprejmeta se 2 viničarski družini Vprašanja na F. C. Schwab v Ptuju, trgovina Hauptplatz. 373 Vinogradniška zadruga v Ptuju kupuje vina "M Ponudbe z vzorci na zadrugo v roko g. načelnika Ignaca Rofimann. 369 Vsak svoj lastni reparater! Moje Lumax ročno-Šivalno Šilo Sije štep-Šlihe kakor z mašino. Največja iznajdba, da zamoreš usnje, raztrgane Čevlje, opreme, kožuhe, pieproge, vozne odeje, Štofe za Šotore, lile, kolesne mantelje, vreče, platno in vse drugo močno blago sam sešiti. Neobhodno potrebno za vsakogar. Izborno za rokodelce, kmete in vojake. Biser za Športne ljudi. Trdna konstrukcija. Izredno lahka raba. Uarancija za rabljivost. Prekosi vse konkurenčne izdelke. Mnogo pohvalnih pisem. Cena kompletnega Šivalnega Šila 7. I klopčičem cvirna, 4 različnimi šivankami in navodilom K 3'90. 2 kosa K 7 "50. 3 kosi K 11-, 5 kosov K 18"—. Se razpošilja poštnine prosto, ako se denar na-pret pošlje; pri povzetju poštnina ekstra, na bojišče le proti naprej-plačilu po josef Pelz, Troppau. Ql strasse 10. Išče se naprej-prodajalce. mtltzer-376 Avtomatični lovilec za podgane K 5-50, za miši K 4*—, vlovi brez nadzorstva do 40 kom. v eni noči, ne zapusti duha in se postavi sam. Past za Ščurke „R a p i d", tisoče ščurkov in Rusov v eni noči, po K 5'70. Lovilec muh „Nova" K 2'SO en kos. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnih pisem. Razpošiljatev po povzetju, poštnina 80 vin. Exporthaus Tintner, Wien, III., Neulinggasse Nr. 26,'P. 38 Armadue ure na napestnik. natančno regulirane in repasirane. — Nike1 ali jeklo K 25,— 30— ali 35—. Z radium svetilom K 30'—*, 35*—, 40'—. Srebrne urt: na napcslnik (Zugarmbanduhren) K 50, 60 3 leta pisemske garancije. Razpošiljatev po povzetju. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Prva fabrlka ur HANNS KONRAD, c. In kr. dvorni liferant Briix Nr. 1503 (Češko). Glavni katalog zastonj in poštnine prosto. 387 Deklica za vse katera zna dobro kuhati in je marljiva ter samostojna, se sprejme takoj proti dobri plači pri 374 F. Stern, Zagreb llica štev. 17. z večimi delavskimi močmi se sprejme takoj ali pozneje. Dobra dnevna plača in polje do 3 oralov. Graščinsko oskrbništvo Pilzhof, postaja in pošta Pesnica pri Mariboru. 37s Razglas. Zaradi premalega od kazanj a. Špirita in zaradi pomanjkanja snovi za žganje se bodej žganje le še v malih množinah oddajalo in ostau glavna trgovina na Bregu pri Ptuju tudi rj pondeljkih ter sobotah zaprta. Maks Straschill žgalniea, tabiika žganja in likerja na Br pri Ptuju. Najlepši kinč ženske so krasna velika trdna prša. Ženske, ki se v leni oziru ne čutijo popolne, naj pišejo zaupljivo na Ida Krause, ki podeli popolnoma brezplačno na podlagi svoje priznane metode diskr. nasvet za dosego idealnih polnih oblik. Ida Krause, PreBburg (Ogrsko), Schanz-straBe 2, Abt. 109. 275 Ming- and DienstTermlttloiij službe« učence, stanovanja in posestva izvršuje vse vrste posredovanja najhitreje. Vprašanja in pojasnila v mestni stražnici (totovž). Glo K 2290 usnjati čevlji. Derby-čevlji na Snore iz dobrega! boxcall-zgornjega usnja s črnini lesenim podplatom. Najb. fabrikat I Trajno, elegantno, komodno: I Za ženske Za gospode| 35—40 vel. 41—45 K 2870 K 32-30 Glasom post. predpisa je cena v vsakem paru vidno vtisnjena.I Na razpolago v vseh velikostih. Pri naročilu je navesti natanko! velikostno število ali pa dolgosl noge. Izmenjava dovoljena.! Razpošiljatev po ..Gloria" Schuh-Niederlage Jak. Kfinig.I Wien, 111,251, Bltltengasse. 268| Brezplačno dobi vsakdo na željo | moj glavni katalog ur, zlatem, srebrnem, godbenem blagu. Violine po K 14, 25 in višje. Dobre harmonike po K 16, 25, 35, 50 in višje, dvovrstne harmonike K 70, 80, 100, 120, trivrstne K 180, 200, * 240, 280. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Razpošiljatev po povzetju ali naprej-plačilu po razpošiljalni hiši nans Konrad, c in kr. dvorni liferant BrOx št. 1740 (Češko). 100 litrov zdrave domače pijače osvežujoče, dobre in žejo gaseče, si lahko vsak sam priredi z malimi stroški. V zalogi so snovi za: ananas, jabolčnlk, grenadine, mall-novec, poprova meta, muškatelec, po-merančnlk, dišeča perla, višnjevec, skazili se ne more. Ta domača pijača se lahko pije poleti hladna, pozimi tudi vroča, namesto ruma in žganja. Snovi z natančnim navodilom stanejo K 12-— franko po povzetju. Jan Groiich, drožerija pri angelu, jjnjjj |j; 500 kron v zlatu če ne odslrani krema Groiich z zraven spadajočim milom vse solnčne pege, maroge, solnčne opekline, ogrce, obrazno rdečico itd. in ne ohrani kožo mladoslno svežo in nežno. Cena K 5-75 s poštnino vred. 3 porcije stanejo K 16-—. 6 por-cij K 30-70. Vse orez kakih nadaljnih stroškov Naslov za naročila: 434 Jan Groiich, drožerija pri angelu, BlflO 6! Diamanti za rezanje stekla Od steklarskih diamantov zamorem sedaj le štev. 4 po K 11-70 in Štev. 5'/, po K 16— pošiljati, ker je dovoz diamantov podvezah in dobava surovega blaga jako težka ter le po visokih cenah mogoča. Troški za povzetje stanejo 55 vin. Jan Groiich, drožerija pri angelu' Pf.«] tfTvrlrkl ic sredstvo za pomlajenje las, I laillJUUl ki ,deiet sve,ic in sive |a8 in brade za trajno temno pobarva, 1 steklenica s poštnino vred K 2-70. Dvrlvnl je rožnata voda. KjUyOl ki živo p0rdi;ci bleda lica. Učinek je čudovit. - 1 steklenica s pošlnino vred . . . Po povzetju 55 h več. Naslov za naročila: I Jan Groiich, drožerija pri angelu, BmO, 6 K 2-45. izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tisk : W. Blanke t Ptuju. 095 4456 89