Štev. 99 trst, v nedeljo S aprila csil Tečaj XXX^! IZHAJA VSAK DAN trn* eb nedelje* (■ prtzmlklh eb 5-, »h ponedeljki* rt •• >J«tra|. PMinllse iter. m prodaj»io po S nv6. (6 atei) ▼mnogih tobak arnah t Trata in okolici, Gorici. Knaju, 9t. Patra, Postojni, Sežani, Nabrati ni, St. Luciji, Tolmina, Ajdov-Mini, Dornbergn itd. Zastarele Mer. po S n*i. (1* etoi.). OSLA8I 8E RAČUNAJO HA MILIMETRI ▼ iirokeeti 1 amdaljna vrata £ 2. Mali oglmm po * atot. boseda, maj-»tuj pa 40 atol Oglase sprejema Inseratni oddelek nprare »Edinosti". — Plačnja s* izkljnčno 1» upravi „Edinosti". — Plačljivo In utoJIjivo • Trstu. GPIN05T Glasilo političnoga drultvt „Edinost" za Primorske« NAROČNINA ZNAŠA na esio loto 34 K, pol leta 11 K, 9 mesece O K; na na »eibo braz dopoolano naročnino, ao oprava ne ozira, ■kntetu mm m«4«ljate tataaja „DtmomTV1 atana: u aalo Hrta Kraa M«, a* »•! lata Kres a-IO. donaei nai se poiilj aj o na nradniAt-ro lista. Nafranka-ee m tpreje«Je la refcepM ae m rrsfisjs Hnaaitatao, ylane In rolrlaiao^eje potikati na vpraro lista. UHEMOflTVO i ofloa Marila 6alattl I« (Narodal 4mm) fedijateti 1» odgovorni urednik ITJKFAK GODDT A. Lastnik koaaorog Hat« „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" ▼pisana sadraga z omejenim porofrrom ▼ Trsta, alion • " €Horgio Galatti iter. 18. ^ PoStsa-hranllnl&ri rataa it S41C52. TELEFON H 1V57. Tržaško Slovenstvo, nlesa vodstvo In niesa delo. XVI. Še enega očitanja, ki je — recimo tako — najklasičneje, naj omenimo tu. Vodstvu našega političnega društva očitajo kritiki: da na zborih nikdar noče dajati zahtevanih pojasnil; to vodstvo da hoče vse sano vedeti in znati, a ljudstvo da sme le ploskati in kričati „živio !", da ni še nikdar stopilo pred ljudstvo in vprašalo za mnenje, kaj in kako naj stori v tej ali osi stvari, da marveč sklicuje javne shode še le potem, ko je stvar že gotova in to le ▼ slučaju, ako se je dobro obnesla!! O ljudeh, ki tako govore aH pišejo, si moremo domnevati le dvojno: ali niso prav nič zasledovali slovenskega političnega življenja na tržaškem ozemlju, niti niso bili aikdar na kakem shodu, a si vendar prisvajajo vlogo tožiteljev in sodnikov — ali pa moma govore in pišejo... neresnico. V prvem slučaju involvira njihovo postopanje najhujo predrznost; v drugem slučaju pa največo zlobo. V enem in drugem slučaju pa brezčutnost do velikih narodnih, političnih in trgovsko-gospodarskih interesov skupnega naroda, ki jih ob najtežavnejih okolnostih braniti in očuvati na tej prevažni poziciji. Anali delovanja političnega društva „Idinost" govore, da so gornja očitanja v direktnem nasprotstvu z resnico. Ni ga bilo v vsej tej dobi na dnevnem redu vprašanja, ako se je dotikalo bodi materijalnega, bodi idealnega interesa našega naroda, da ne bi bik) naše politično društvo s pisano in govorjeno besedo skrbelo za primerno obve-Šženje javnosti o bitstvu in pomenu dotič-■ega vprašanja. Naj navedemo iz množice le nekoliko izgledov. Ob vsakih volitvah sklicuje vodstvo zaupnike v centralo, a potem roma od vasi do vasi po okolici, da zašli-šoje ljudstvo o njega željah in zahtevah. E seveda, v slučajih, ko se mnenja in želje ljudstva iz posamičnih krajev križajo tako, da je očitno, da bi ljudje sami ne prišli do sporazuma, potem poseza vmes vodstvo s svojo posredovalno roko, kar se mu navadno tudi posreča. A to je menda le dokazom avtoritete, ki si jo je znalo pridobiti. Gorje, da ni temu tako 1! Ko se je pred leti na vodstvu pojavila ideja ustanovitve okrajnega glavarstva za Trst in okolico, je vodstvo priredilo nad 30 shodov po okolici, da je informiralo ljudstvo o namenu in pomenu namerovane akcije. — Ko je bila vsa pozornost politične javnosti obrnjena vprašanju državnozborske volilne reforme, in ko so se vršila v Trstu pogajanja za našo tržaško komunalno volilno reformo, so govorniki na neŠtevilnih shodih po mestu in okolici razlagali ljudstvu ti vprašanji...! Kritiki očitajo, da naše politično društvo stopa pred javnost še le potem, ko je stvar gotova! Kakov nesmisel, kakov atentat na resnico ! Mari so se kedaj vršila na tržaškem ozemlju pogajanja radi kandidatur — po izvršenih volifvah ? ! Mari je bil tedaj, ko smo začeli s propagiranjem ideje ustanovitve okrajnega glavarstva, vspeh te akcije že gotova stvar ? 1 Mari so tedaj, ko so razpravljali na javnih shodih o državnozbor-ski in občinski volilni reformi, naši voditelji že vedeli, kakova bo rešitev teh važnih vprašanj ?! PODLISTEK. Udovica. Povest U 18. stoletja, — Napisal I. E. Tomlć. Poslov. Štefan Klavs. S svečanim mirom na obličju je vstopila Gita v sobo, ter je, ozrŠi se na zdrav-Rika, vprašala: „Kako jej je?M „Enako, madame!" je odgovoril zdravnik. „S tako boleznijo je vedno dolga borba, a vspeh negotov." „Bog pomore!" je rekla Gita mirno. „To se ve, da brez Boga ni nič, ali radi tega ni treba zanemarjati mojih zdravil," je rekel doktor, malo užaljen v svojem samoljubju. „Gospica naj jemlje zdravila, kakor jih je včeraj." Ko je zdravnik odšel, je pripovedovala CBta sodnikovi, kako jej je lahko pri duši m da trdno upa, da Jelena ozdravi. Ali bolezen se ni dala tako hitro pregnati. Jelena je shujšala, da je bila sama kost in koža. Ko sta nekoč sedeli mati in Magdalena pri bolničini postelji, je spregovorila Magda- Ne, popred, — v stadiju reševanja — so razpravljali ljudstvu, ker so vsikdar smatrali za svojo najnujnejo nalogo, da bodi ljudstvo informirano o vsakem važnem vprašanju, ker so imeli vedno pred očmi dejstvo, da je politično orijentirano, torej politično zrelo ljudstvo v najboljo zaslombo vodstva v borbi za koristi ljudstva. Da je bilo temu res tako, za to so priče tisoči in tisoči naroda, ki so se udeleževali našega; narodno-političnega gibanja v zadnjih dvefr desetletjih. V zadnjih dveh desetletjih nagla-\ šamo, kajti smešno je oporekanje od strani; kritikov, češ: saj ta ali oni je še-le toliko * časa v Trstu! Ne gre tu za osebe, ker za-; kon narave je, da eni odhajajo, drugi pri-j hajajo. Sicer bi moral vsaki takozvani vodi- { telj napraviti pogodbo z ljubim Bogom, da nikdar ne nastanejo razmere, ki bi ga odtegnile od vodstva, ali pa celo, da bo — večno živel! Ne gre tu za posamične osebe, ampak za zisfem v tržaški slovenski politiki v zadnjih dveh desetletjih. Ta je ostal nespremenjen in zato trdimo s polnim pravom, da je vodstvo tesno spojeno z lepim razvojem tržaškega Slovanstva v zadnjih dveh desetletjih — razvoj, ki si ga kritiki ne upajo tajiti. Roganje o četrtstoletnih frazah, s katerimi da javljajo voditelji od leta do letaj svoje nevspehe ob našem ljudsko šolskem j vprašanju — to pa ovaja jednostavno ne-j verjeten cinizem, ki se brezčutno igra z najvišimi interesi. Sleherni naš delavec pozna In umeje! velikanske ovire in nasprotstva, ki so se stavljale na pot ugodni rešitvi našega šolskega vprašanja. Notorična stvar je, koliko se je naše vodstvo trudilo in koliko delaj za rešitev tega vprašanja in da sta se mu ) postavljali nasproti dve neprekoračljivi bari-; kadi: naše narodne politične razmere in zistem tradicijonelne politike v naših primor-1 skih pokrajinah. A vso zlohotnost kritikov dokazuje dejstvo, da jednostavno potajujejo to, kar se je vendar doseglo in kar nas je vendar nekoliko primaknilo h konečni rešitvi tega vprašanja: podržavljenje vrste učiteljev na naših družbinih zavodih! Ne smešno, ampak jednostavno neslano je oporekanje, da bi moralo vodstvo vprašati ljudstvo, kaj in kako naj postopa ob kakem vprašanju. Neverjetno je, kake absurdnosti si upajo pisati ti ljudje v svoji zlohotnosti. Stvarno naj ljudstvo govori in izraža svoje zahteve in vodstvo naj bo iz-vrševatelj narodove volje. Ako bi pa vodstvo na javnem kdaj razpravljalo z ljudstvom, kako in s kakimi sredstvi naj se izvede kaka akcija — to bi bilo jednostavno atentat na najprimitivnejše pojme pametne taktike! To bi pomenjalo razkrivati svoje karte pred nasprotnikom in ga obveščati, kje naj nas počaka in — zadavi. Kje na božjem svetu, kjer imajo ljudje le nekoliko pojma o principih, po katerih se imajo voditi politični boji, zahtevajo kaj tacega. Taktična stran politične borbe je in mora ostati stvar zaupanja do vodstva. Kdor izpodkopuje^ v ljudstvu to zaupanje, ta jednostavno — želi nevspehov. Socijalna demokracija n. pr. ima svoje vspehe v prvi vrsti zahvaliti principu suverenosti vodstva in železni disciplini — pokoravanju vsega pripadništva od vodstva izdanim parolam. Kako si vendar naši kritiki predstavljajo nalogo vodstva !! Puščalo naj bi se voditi, mesto da ono vodi! Da, da: vodstvu je naravnost v dolžnost, da prihaja na shode z „gotovimi stvarmi" — to je, naj obrazloži svoje stališče nasproti vprašanju, ki je je stavilo na dnevni red! Sicer je konfuzija neizogibna. Saj vidimo na občnih zborih tudi našega najskromnejega društva: če ne daja odbor nekake direktive, se križa toliko mnenj, kolikor je glav, da slednjič v nav-stali zmešnjavi ne obvelja — nobeno mnenje! Menimo, da smo tudi s te strani izpod-bili očitanja kritikov. * * * lena: „Tako bo izgledala Jelena, kadar bo stara babica." In v resnici ni bilo nobene sledi na bolnici, da je mlada deklica. Kdor je ne bi poznal, bi gotovo mislil, da leži v postelji kaka starka. Nekega dne je zdravnik obvestil Gito, da nastopa kriza, odločilen Čas, kjer prehaja bolnik v smrt, ali se pa vrača k zdravju. Gita je ves dan premolila v cerkvi, dajala za maše, da bi Jelena ozdravela. Sporočila je tudi patru, proseč ga, da se v svojih molitvah spomni Jelene. Zgodaj zjutraj je imel priti Rochelle in povedati, kako se je zasukialo bolničino stanje. Gita ga je pričakovala z največjo nestrpnostjo. Postala je tako nemirna, da je poslala ponj. Francoz je takoj prišel. ,Ah, povejte, excellenca!" je rekla Gita zdravniku ter ga prijela za obe roki. „Morala sem poslati po vas___vi ne veste, kako me muči ta žalostna negotovost.- „Počakajte še malo šasa, madame!" je miril zdravnik Gito, gledajoč postrani Je-leno, ki je uprla nem pogled v njega. „Takoj bodemo videli." Rochelle je pristopil k bolnici, jej poti-pal Žilo ter jo pazno gledal... Kakor da še ni na čistem, je pričel šteti udarce žile, govoreč polglasno un, deux, trois (ena, dva, Zaključujemo, ker z očitanji aa adreso našega lista hočemo posebej obračunati. Sledi naj še odkrita beseda na adreso kritikov, na adreso tržaških Slovencev in na adreso vse slovenske javnosti. Povdarjamo pa, da piše to uredništvo in da nosi samo vso odgovornost. Ker gledamo delo našega vodstva od blizu, občutimo tem intenzivneje vso krivico, ki jo delajo kritiki možem, ki jih na vsakem koraku vodi narodno poštenje, ljubezen do stvari naroda. Ta ljubezen jedina jih je silila, da so vzlic vsem napadom vstrajali na eksponiranem mestu narodne dolžnosti. Ali veruje naj se nam, da ti voditelji niso nikaki — Nemec ima izborno označenje za to — kleberji! Tudi se ne smatrajo nenadomestljivimi. Ali tega naj se ne zahteva od njih, da bi narodno zgradbo v Trstu, zgrajeno tolikim trudom in tolikimi žrtvami od strani naroda, da bi to ogromno svoto dela pol stoletja, prepustili... komur-sibodi, slučaju kakega občnega zbora. — V imenu ljubezni do narodne stvari, v imenu zvestobe do naroda v imenu velikih slovenskih interesov, ki so tu angažirani, in tudi v skrbi — tega samoljubja ne more našemu vodstvu nikdo šteti v zlo — za svoje lastno delo smejo sedanji voditelji zahtevati od vsakogar, ki aspirira na kako bolj eksponirano mesto na gradnji bodočnosti tržaškega Slovenstva, da se svojimi osebnimi kvalifikacijami — uma in srca — nudi jamstva, da stvar, ustvarjena tolikim trudom in tolikimi žrtvami, ne bo trpela škode, marveč da se bo razvijala tudi nadalje. Taki možje naj se le zglasijo in videH bodo, da se z našim sedanjim vodstvom daja prav lepo govoriti. Vprašanje električne železnice Tret-Prosek-Tržlž. Dne 26. m. m. je bilo sklicalo Gospodarsko društvo na Prosek javen shod, na katerem je govoril g. Dragotin Starec o gori označenem predmetu. Uvodoma je na-glašal, da se je že začetkoma zanimal za stvar in mu je zato tudi precej znana. Isto-tako se je zanimal za cesto, ki jo hoče tržaška kamora zgraditi ob morju. Slednjič se je zanimal tudi za vprašanje vodovoda, ki so ga pred meseci merili med Dompierijevo (čez Prosek) in kamorino črto. Spomladi 1. 1907 sta dr. Dompieri in dr. Maglich prosila ministerstvo za predkon-cesijo za gradnjo električne železnice Trst-Tržič. To predkoncesijo sta dobila že tekom treh tednov, kar bi kazalo, da bi bilo ministerstvo za to gradnjo, dočim je kamora uložila prošnjo za predkoncesijo za gori omenjeno cesto ob morju. Dobila jo je dva dni kasneje nego Dompieri-Maglich. Ta dva sta v enem letu dovršila načrt in ga spomladi I. 1908 predložila ministerstvu, proseč tri) itd. To vse je trajalo samo nekaj hipov in Giti je bilo, da zbesni od nestrpnosti. Naenkrat se je obrnil zdravnik proti Giti ter rekel s svečanim izrazom na obrazu: „Bog, Rochelle in mladost..." „Kaj ? govorite!" je vprašala Gita tre-petaje. „So premagali bolezen... Kriza je srečno premagana,- je odgovoril Rochelle zmagonosno. „Ah, hvala ti Bog!" je zaklicala glasno Gita, dvignivši sklenjeni roki proti nebu. „In vam tudi doktor 1" Tako je bila vzra-doščena vsled zdravnikove izjave, da mu je poljubila preje roke, predno je to mogel zabraniti olikani Francoz. „Ali, madame!" je dejal zdravnik ter umaknil roko, pa pričel dalje govoriti o Je- 1 en ini bolezni. „Tako je, kakor sem rekel. Kriza je srečno premagana, ali sedaj je tudi skrbeti za bolnico .. . Skrbeti se mora, da ne postane iz te bolezni kaka druga ... Prva nevarnost je odstranjena, ali bitka ni še dobljena na vseh črtah. Gospica je zelo oslabljena... Gledati moramo, da se jej j moči povrnejo čim preje... Ko si toliko ! opomore, da bo mogla zapustiti posteljo, se j odpeljete z njo na deželo ... Tam je boljši 'zrak, tam dobi teka do jedi, gorski zrak ob jednem za odreditev cestnega ogleda projektovane električne železnice in postaje. Ta ogled se je vršil dne 7., 8., in 9. avgusta 1908. Kmalo potem je vložila kamora ministerstvu svoj načrt za tramvaj ob morju. Ministerstvo pa je dovolilo cesto, ne pa železnice ali tramvaja. To je bilo gospodi prijavljeno z dekretom od 14/11 1908 štev. 52753/3. Istega dne sta prejela gg. Dompieri in Maglich dekret št. 49.772/3, s katerim je ministerstvo odobrilo njiju projekt. Vlada je odklonila gradnjo železnice ali tramvaja ob morju na zahtevo vojnega ministersva. — Dovoljenje, podeljeno Dompieriju in Maglichu pa vsebuje zahtevo, naj gre električna železnica, čez Prosek, od koder naj se nova železnica zveze z Opči-nami. Dne 11. 12. 1908 je dobila družba Dompieri-Maglich nov ministerijalni dekret Št. 57.448/3, s katerim je bila podeljena koncesija brez druzih načrtov. Takoj na to sta Dompieri in Maglic predložila izkaz strojev električne centrale in fizičnih del, kar je ministerstvo odobrilo. Iz tega je razvidno, da si je ta družba že vse zagotovila in jej manjka le še važen faktor — denar. Denarja ni, a dobiti ga je danes silno težavno. Država bi morala dati podporo, a tudi ne more, ker tudi njej primanjkuje denarja. — Kamora pa ne more graditi tramvaja ob morju, ker nima dovoljenja za to, marveč ima — kakor že povedano — le koncesijo za gradnjo ceste. A tudi te bržkone ne bi mogla graditi — da-si jej je vlada obljubila podporo — ia ne bo mogla iz sledečih razlogov: 1.) Tržaška občina nima toliko denarja na razpolago, ker mora poskrbeti za vse polno druzih nujnih potreb: preskrbljevanje vode, pokritje javnih trgov, kanalizacija, asana-cija, regulacija itd.; 2.) Del one ceste bi Šel preko zemlje, ki ni tržaška, to je preko ozemlja Goriško - Gradiščanskega. Tržaška občina pa ne sme trošiti denarja v tuje občine. Sicer je deželni zbor goriški ponudil tržaški občini pomoč v znesku 80.000 K, ki bi se izplačal v 10 letnih obrokih po 8000 K. Ali ta znesek je tako malenkosten, da ne bi zadostoval niti za gramoz. Vrhu tega pa velja ta ponudba le za dobo 2 let. Če ne bi v tej pričeli zgradbo je ponudba razveljavljena. Tržaška občina je mislila s cesto ob morju približati Trst — Italiji, ne da bi se pri tem mnogo dotikala slovenskih občin, kar je „Indipendente" svoječasno odkrito priznal. Ker pa denarja ni, in je poleg tega biser naše tržaške okolice ob morju, naš lepi Grijan, mej tem prešel v slovenske roke, so „Indipendente" in njegovi varvanci kar utihnili. Zato so napravili drug načrt. Hoteli so napraviti vodovod in potem tramvaj po njem. Vodo bi napeljali iz reke Timave, a tudi ta načrt je padel, ker se je pokazalo, da bi napeljava vode od povsod drugod manje stala, nego iz Timave. Črta Dompieri-Maglich bi bila lahko že dovršena, ako bi jima bila tržaška občina šla na roko, kakor je Šla kam ori. Nu, vzlic temu načrt Dompieri-Maglich ni pokopan, kajti le sedanja velika denarna kriza ovira izvršenje tega načrta in vse nade je, da se vendar izvrši prej ali slej. Ne treba torej obupati in utegnemo v nedolgem času vendar doživeti, da bo železnica oživljala našo lepo slovensko okolico. okrepi njene živce... Upam, da jo pripeljete v Zagreb zopet polno in rudečo kakor jabolko..." Gita je bila presrečna, da je minula smrtna nevarnost za njeno dete. Zahvaljevala se je Bogu v molitvi, dala darovati maše, delila obilo miloščine, postila se in opravljala druga pobožna dela, samo da bi čim bolj pokazala svojo hvaležnost napram Bogu, ki je rešil njeno hčer od smrti, a njo od težkih, neznosnih duševnih muk. Vkljub svoji mladosti Jelena ni hitro okrevala. Zelo počasi se jej je vračalo zdravje. Šele Čez dva tedna se je moglo opaziti, da jej je že mnogo boljše. Občutila je tek za jed, oko jej je postalo bistrejše, in na obiičje se je vračal izraz mladosti. Enkrat je zaželela Jelena, da se pogleda v zrcalo, a ga jej mati ni hotela dati, boječ se, da bi se deklica mogla vznemiriti in tako škodovati zdravju. „Boljše je, da se ne vidiš, drago dete!" je rekla Gita. „Kadar boš boljše izgledala, ti dam zrcalo." „Kaj, tako slabo izgledam?" je vprašala Jelena. „Slabo izgledaš, drago dete ... Razža-lostila bi se, če bi se videla v zrcalu. Bolezen je bila dolga, nevarna . . - Boga zahvali, da si ostala še živa." (Pride še.) Stran II „EDINOST" StoT. 93 V Trstu, dne 9. aprila 1911 Govornik je hvaležno omenjal prizadevanje bivšega drž. posl. dr. Rybdra za Dompieri-Maglichev načrt ter je predlagal resolucijo, s katero se rečenerau gospodu izreka zahvala za njegov trud in priporočanja pri ministerstvu, ter se ga prosi še na-daljne pomoči. Ob enem mu resolucija — ki je bila enoglasno vsprejeta — izreka popolno zaupanje in udanost. Druga resolucija prosi gg. Dompierja in Maglicha, naj tudi v bodoče storita vse možno, da se njiju načrt uresniči. Tudi ta resolucija je bila enoglasno vsprejeta. Slovenci I Slovenska javnost gotovo ni poučena, kako se godi revnim slovenskim visokošol-cera v Pragi, saj drugače skoraj ni možna, razlagati si, kako da je toliko prošenj, ki jih je letos poslalo „Slovensko podporno društvo v Pragi" v našo domovino, ostalo neuslišanih. Premnogo jih je, ki menijo, da slovenski visokošolec v slovanski Pragi ne more trpeti pomanjkanja. To pa je veHka zmota, ki jo moramo slov. javnosti enkrat pojasniti. Naša javnost se je navadila presojati slovensko dijaštvo po onih redkih izjemah slovenskih študentov, ki so v srečnem položaju, da jim ni treba skrbeti samim za vsakdanji kruh. Po teh navadno sodi ves stan, a ne vidi onih, ki sede doma pri knjigah, ki pa ne morejo kljub trdni volji napredovati v svojih študijah, ker jih morita glad in skrb za eksistenco. Te naše mlade inteligente naj ima slovenska javnost vedno pred očmi, naj jim s svojo znano radodarnostjo olajša trdo živi jen je in naj pokaže, da je človekoljubja med slov. ljudstvom. Slovenskemu študentu je pražko podporno društvo edino zavetišče, kajti od drugod ni dobiti nikjer podpore. Čehi imajo sami mnogo svojih revnih dijakov, katere so predvsem dolžni podpirati, zakaj vsak narod je dolžan skrbeti najprej za svojo mladino. Na Dunaju in v Gradcu je poleg podpornih slovenskih društev še več dobro založenih podpornih fondov in društev, kjer slovenski študent le dobiva včasih kako skromno podporo. Na Dunaju in v Gradcu je več ustanov za slovenske visokošolce, v Pragi na nobene. Tako ima slovenski visokošolec v Pragi res težko gmotno stališče, in vendar je nujno želeti, da bi vsak slovenski dijak študiral na slovanskih visokih šolah v Pragi. Ne sme se nas napačno razumeti. Nismo hoteli s tem reči, da naj slovenska javnost podpira samo Pražko podporno društvo, ampak smo hoteli samo s par primerami predočiti obupen položaj revnega slovenskega dijaka v Pragi; o ostalem pa smo mnenja, da se vse premalo podpirajo naša podporna društva, zlasti premalo pa Pražko podporno društvo. Rodoljubi slovenski, vzemite letna poročila v roke in prepričate se, koliko je še prostora tam za one, ki bi skoro lažje dali kako malo podporo, nego pa oni zvesti ljubitelji naše pridne mladine, ki so zaznamovani v imeniku. Koliko lepih in zdravih idej je prineslo že slovensko dijaštvo iz Prage v domovino! Smotreno narodno delo, ljudske knjižnice itd. so njeno delo. In vedno ji kličete: mladina delaj, pomagaj, domovina ji v nevarnosti ! Slovenski dijak si je prav v zadnji dobi dobro svest svojih dolžnosti do svoje domovine tudi v tujini, ali ravno tako imajo Slovenci v domovini dolžnost do svoje mladine, četudi niso nikjer zapisane. Najmanj, kar mora slovenski dijak zahtevati od domovine, pa je, da ga ne pušča umirati od gladu tam, kjer naj zbira duševnih moči, Dva oprost Ina pravoreka Tržaški porotniki so v sedanjem porotnem zasedanju rešili obtožbe dve ženski, ki sta umorili svoja ljubimca, ker sta ju zapustila. To ni navsezadnje nič posebnega. Skoro v vsakem porotnem zasedanju izrekajo porotniki kak oprostilni pravorek. Osobito pa se to rado dogaja v Trstu. Tržaški porotniki so na glasu zbog svojega liberalizma in zato oprostilni pravoreki te porote niti ne vzbujajo več začudenja. Dve oprostitvi v enem in istem porotnem zasedanju radi sličnih zločinov, ki sta poleg tega, toliko pa priznanju, kolikor po pričah, nedvomno dokazana, pa je vendar tudi za tržaško občinstvo „dobrega preveč . Umevno je torej, da je potem, ko to občinstvo Še ni pozabilo, da je bila oproščena ženska, ki je umorila ljubimca, ki jo je zapustil, pravorek, s katerim so porotniki oprostili drugo Žensko, ki je bila obdolžena sličnega čina, dal povoda za mnogoštevilne in najraznovrst-neje komentarje. Ker je pa že navadno, da se, kakor drugje v klubih in salonih, pri nas vse društveno življenje osredotočuje po kavarnah, kjer se razpravlja o raznih važnih in nevažnih dnevnih dogodkih, prerešetava politična vprašanja in — mimogrede omenjeno — mlati tudi prazno slamo, je samo- da bo kdaj mogel uspešno in z veseljem delati za svoj narod. — Slovensko dijaštvo dela in hoče vedno delati za svoje ljudstvo. Domovina l Stori tudi ti odslej več za svoje visokošolsko dijaštvo, nego si to storila do zdaj! Darove vsprejema: dr K. Sebesta, Praga U. Spolena ul. 9. Za klub slovenskih tehnikov v Pragi Jože Zelenec tč. predsed. Za slov. akad. društvo „Ilirija" v Pragi Vane Radej tč. tajnik. Volilno gibanje. Začetki volilnega gibanja na Goriškem. x — Med slovenskimi strankami ni Še opažati posebnih predpriprav za državno-zborske volitve. Gregorčičeva stranka je samo objavila znani oglas S L. S. „Soča* je objavila suho uradno naredbo o volitvah, „Primorec" pa priporoča agitacijo najprej v odborih po občinah. Živahnejši znaki volilnega gibanja se opažajo med Lahi. Laška ljudska stranka je na shodu v Gradišču že proglasila kandidata, in sicer prošta dr. Faidutti-ja za gradiščansko-korminski okraj, in dr.a Bugatto za červinjansko-tržiški okraj. Laška liberalna stranka že pridno agitira po Furlaniji. S posebno silo se vrže takrat na červinjansko-tržiški okraj, kjer je že pri zadnji volitvi imela ugodne Šanse. Na shodu v Gradišču je bilo tudi sklenjeno, da postavi laška ljudska stranka števnega kandidata za mandat goriškega mesta. Sirenski glasovi. Glasilo bana Tomašića piše: „Nujna zapoved lastnih narodnih interesov zahteva od Hrvatov in Jugoslovanov v državnem zboru, da se odpovedo onemu krivemu tolmačenju slovanske solidarnosti, ki je v nasprotju s politiko monarhije in dinastije in da prenehajo zavzemati se za vseslovanske tendence posl. Masaryka in Kramara. Zdrav in normalen razvoj avstrijskega Slovanstva zahteva, da se, ne le Hrvatje, temveč tudi Srbi, Slovenci, Čehi in Malorusi odpovedo slovanski smeri, ki ni v soglasju s temelji habsburške monarhije. Bilo bi le pravično in pametno, ko bi se Hrvatje odločili, da bi naklonjenost, ki jo kaže ministerski predsednik Bienerth napram njihovim narodnim stremljenjem, honorirali s tem, da bi spremenili svoje stališče. Baron Bienerth je bil, ki je v Dalmaciji pripomogel hrvaščini v šoli in uradih do njene pravice in ki je z energično roko rešil vprašanje, katerega se ni upala dotakniti nobena vlada pred njim. To je priznanja vredno tembolj, ker je imel Bienerth v Nemcih najmočnejšo parlamen-tariško oporo. Tudi za gospodarsko po-vzdigo Dalmacije in Istre se je pod njegovo vlado začelo zistematično delo in akcija bo le pospeševana, ako Hrvatje stopijo na stran vlade". Ni treba posebne modrosti, da pogodimo, od kje prihajajo ti sirenski glasovi. Po petju se spoznava ptiča. V tej izjavi hrvatske vlade se ponavlja lopovščino, da se vsemu avstrijskemu Slovanstvu (iz-vzemši Poljake) očita veleizdajstvo. Že samo to bo (torej brez ozira na laž, češ da je Bienerth naklonjen Hrvatom) menda zadoščalo, da vsak pošten Hrvat na tako vabilo in v taki obliki odgovori z odločnim — ne! Sporazum v Istri dosežen. DUNAJ 8. Pri konferenci, ki se je vršila danes tu v zadevi narodnega sporazuma v Istri, je bilo doseženo v vseh vprašanjih popolno sporazumljenje. Dogovor se predloži te dni obema narodnima kluboma v istrskem deželnem zboru r odobrenje. ob sebi umevno, da se je tudi o liberalizmu tržaških porotnikov te dni precej debatiralo po naših kavarnah. In kolikor sem imel prilike opazovati, razpoloženje napram porotnikom — med moškimi namreč — ni bilo ravno prijazno. Bilo je minulo sredo, dne 5. aprila pop. Sedela nas je trojica znancev pri mizi (seveda v kavarni). Par korakov od nas je stala skupina, v kateri so živahno debatirali o novici, ki se je ravnokar raznesla po mestu, da je bila namreč Marija Rossi oproščena. Jeden iz omenjene skupine se je obrnil proti naši mizi, rekši: — Vi ste vsi trije samci? — In potem? — Ima kateri od vas dekle? — Kaj vam to mari ?! — Pazite! Odslej ima vsaka punica pravico, da ubije ljubčeka, ki jo je zapustil; porotniki jo gotovo oproste! S tega stališča smo torej možki presojali ta oprostilni pravorek. Bilo je Čuti glasov, da morajo taki pravoreki vplivati de-moralizujoče. V tem smislu je bila izrečena seveda marsikaka pikra na račun porotnikov, če hočete — tržaških porotnikov. in vendar so tržaški porotniki s svojim pravorekom le sledili nagonu nekega plemenitega kavaiirstva ter dokazali s tem, da pravo vitežtvo vendar Še ni popolnoma izumrlo. Osobito v slednjem slučaju ni šlo za slučajno oprostitev, ko se 7 porotnikov iz- Ljudsko štetje. Drzna falzifikacija. Pred seboj imamo naznanilnico, pravilno izpolnjeno v hrvatskem jeziku. Gospodar je zapisal za-se in za svojo rodbino hrvatski občevalni jezik, a za služkinjo nemški, ker je Nemira. Pred 4 dnevi pa so pozvali gospodarja in služkinjo na sekcijo. Najprej je šla služkinja. To so prisilili, da je na naznanilnicl podpisala svoje ime. Do-spevša domov je služkinja obvestila gospodarja o tem, ki je šel takoj v sekcijo, kjer je z vso ojstrostjo zahteval, naj mu pokažejo, kaj je služkinja podpisala. S prvega so se gospodje odločno branili. Ko jim je pa gospodar zagrozil, da takoj uloži kazensko ovadbo, so postali mehki in so mu pokazali naznanilnico. Tako je videl, da je služkinja« Nemka podpisala laško izjavo: Dichlaro che la mia lingua usuale i Vitaliana! (da je nje občevalni jezik italijanski). Sedaj so ga začeli gospodje v neznanskem strahu prositi, naj za božjo voljo napravi novo naznanilnico. On je privolii v to, ali le pod pogojem, da mu izroče prvo naznanilnico, da bo imel v rokah dokumentaričen dokaz o storjeni drzni falzifikaciji. In morali so se udati. To je res drznost že na višku. Pomislimo le: da se ni mož tako energično uprl, ne le da bi bili napravili iz Nemke Italijanko, marveš bi bili morda še gospodarja ovadili radi krive napovedbe. Kdo pozna število takih in sličnih falsifikacij, ki so se jim tudi — posrečile ! ? _ Dnevne novice. Nova vojaška zaslužna svetinja. — Cesar je izdal ukaz, da se osnuje novo vojaško srebrno zaslužno svetinjo. To svetinjo dobe vse one osebe armade, ki so si v vojni ali miru pridobili posebnih zaslug. Grofica Tolstoj pod obtožbo. Proti grofici Tolstoj je uvedeno kazensko postopanje, ker je objavila razne prepovedane članke in pisma svojega soproga. Grofica Tolstoj se je izrazila nekemu obiskovalcu, da jej v slučaju, ako bo spoznana! za krivo, prisodijo najmanj eno leto zapora. Mednarodni filozofski kongres so otvoriti v Bologni v navzočnosti vojvode Abruškega in zastopnikov oblasti. Prisotnih je bilo 400 udeležencev. Domače vesti. Odbor političnega društva »Edinost« bo imel jutri popoludne ob 3. uri sejo v Slovanski čitalnici. Povabljeni so odborniki, njih namestniki in deželni poslanci. Sestanek zaupnikov političnega društva „Edinost" za okolico se vrši danes ob 9. uri predpoludne v „Sokolovi" dvorani. Sestanek zaupnikov političnega društva „Edinost" za mesto za bližnje volitve v poslansko zbornico se je vršil sinoči v „Sokolovi" dvorani ob obilni udeležbi. Položili so se temelji volilni organizaciji po vzgledu prejšnjih let, tako, da bo deloval na vsakega od štirih mestnih volilnih okrajev poseben pododbor, v katerem bo osredotočeno vse delo za reklamacije in za agitacijo. Na zaupnikih, ki so ob pojedinih odborih, je sedaj, da po prejetih direktivah se poučijo o točkah, glede katerih se bo definitivno sklepalo na prihodnjih sestankih. Ti sestanki se skliče jo v najkrajšem času za vsaki okraj posebej. Novi ravnatelj javnih skladišč. Včeraj je novi ravnatelj javnih skladišč dvorni svetnik dr. Mateusche nastopil svoje mesto. Odhajajoči ravnatelj dvorni svetnik Minas je predstavil novemu ravnatelju podravnatelja in oddelne predstojnike. Novi ravnatelj svetnik dr. Mateusche je imel nagovor na uradnike, katere je pozdravil, ter potem prevzel urad odhajajočega ravnatelja, dvornega svetnika Minasa. Mi smo že povedali svoje mnenje o tej premembi in želimo samo, da bi novi ravnatelj napravil v svojem novem uradu nujno potreben — red! Temeljito znanje. Te dni sem bil na nekem tukajšnjem višem uradu in sem potrpežljivo čakal v predsobi. Tam so čakali tudi neki mladi elegantni uradniki dotičnega urada in so se med seboj pogovarjali — seveda v blaženi nemščini. Na mizi je ležal časopis, ki ga je eden gospodov pogledal. Drugi ga je vprašal, ali razume, na kar je prvi odgovoril, da razume le malo, ker je hrvaški pisano; slovenski da bolje razume ker je tudi nekaj časa služil v slovenskem kraju. Pri teh besedah se je malo odmaknil od mize, tako da sem videl, da ima pred seboj — „Edinost". Ubogi tisti Slovenci, s katerimi je imel opraviti ta temeljiti poznavatelj slovenščine I — ZaS ustanovitev „Olepševalnega društva" za Prosek-Kontovelj. Na shodu na Prošeku, o katerem govori članek na drugem mestu, je predlagal g. Starec, naj bi na Prošeku ustanovili olepševalno društvo. Razložil je, kake koristi bi imeli od tacega društva. Naglašal pa je ob enem, da bi se pridružili tudi Kontoveljci in bi delali z združenimi močmi za napredek obeh vasi. Izposlovati bi utegnili tramvajsko zvezo s Trstom, posebno sedaj, ko ima vlada vprašanje lokalnih železnic v svojem programu. Zborovalci so temu pritrdili in je bil izvoljen pripravljalni odbor. Italijansko-liberalna stranka sklicuje za danes v gledališču „Eden" shod, na katerem si gospodje izvole volilni odbor za državnozborske volitve. „Piccolo" vabi na ta shod vse one, ki jim je mar za italijan-stvo Trsta in ki se hočejo bojevati proti tuji infiltraciji. Jih je že strah! Občni zbor trž. podružnice „Slov. plan. društva". Jako srečna je bila misel, katere se je oprijel podružnični odbor, da je namreč letošnji občni zbor priredil izven Trsta in to v jednem okraju svojega delokroga — v Branici. Dasi je v nedeljo vreme pretilo, da nas vsak hip zagrne z nalivom, vendar se je zbralo v prijazni Branici veliko vrlih planincev in planink, ki jih nismo za-mogli pozdraviti še na nobenem podružničnem občnem zboru v mestu. Del izletnikov je prihitel že zjutraj črez vrh Štjaka v Bra-nico, a večina je prispela popoludne. Ob 4. uri pop. je podr. načelnik dr. Matej Pretner otvoril zborovanje ter prisrčno pozdravil mnogoštevilne člane, ki so navzlic pretečemu slabemu vremenu prihiteli na izlet in zborovanje, ki se vrši letos prvič v naročju divne prirode. Nato je prečital tajnik Miroslav Pretner letno poročilo. Iz istega posnemljemo, da je podružnica tudi v minolem upravnem letu vstrajno delovala. Zaznamovanje potov in stez se je nadaljevalo zlasti po okolici, kjer so se postavile tudi razne kažipotne table in napisi. Žal pa, da zlobna in nevedna roka ne prizanaša niti tem napravam, temveč so bila zamazana razna zaznamovanja reka za krivdo in 5 za nekrivdo. 11 porotnikov je izreklo : Ni kriva ! Tri dni se je razgrinjala pred porotniki slika bednega življenja te ženske. Tri dni so imeli porotniki prilike čuti, kako je imela ta ženska takoj od svojega rojstva v delež le bedo, muke in trpljenje. In ko so na zaključku treh dni imeli razgrnjeno pred seboj vso to sliko, so porotniki videli, da je ta ženska sicer grešila, a oni so ob enem spoznali, da, če je grešila, to ni njena krivda, temveč krivda razmer, v katerih je izrastla, krivda okolice, v kateri je bila vzgojena. Zato niso mogli izreči: Kriva sit Niso se ravnali po svetopisemskem reku: „Zob za zob, oko za oko", ^temveč po onem, ki pravi: »Pojdi v miru in ne greši več!" Slika, ki smo jo dobili v porotni dvorani o Mariji Rossi, ni ravno slika uzorne ženske. Imela je ljubimca, ki je služil pri vojakih in ki jej je obljubil, da jo poroči, ko se vrne. A ona ni mogla čakati, temveč si je izbrala medtem drugega ljubimca. To je pa ni oviralo, da ne bi bila šla v Pulo, da bi obiskala svojega prvega ljubimca. In ko jo je drugi ljubimec zapustil, ga je zabodla z nožem. Ženska, Id zapušča ljubčeka in si izbira druzega, katerega potem goljufa s prvim, in ženska, ki se ne straši niti pred morilnim orožjem, taka ženska je pač vse drugo prej, nego uzor. A če so porotniki kljubu temu izrekli svoj: „Ni kriva I", so morali biti zato pač zelo tehtni razlogi. iimiiiiiraiiitiiiii-nniinriii i i i rn'* > rrrunfl'rJ gg gg gj Bgjjgjjj USTREDNi BANKA ČESKVCH OnnOiTri CM PODRUŽNICA v 1E£T orutil 11L tri :: piizzA del foiter gsso 3. . Vlop na Knjižice 4 v/o Premijera iloie 43/4°/0 Fiksne vloge pod najugodnejšimi pogoji. UBIJE is KA7CIJE • • - MENJALNICA- -■ Uradne ureod 8. zjutraj do 7. zvečer Če se pa kljubu temu najdejo možki, ki kritikujejo omenjeni pravorek, ki zadobiva svoj pravi pomen še le po tem, da je to že drugi sličen slučaj v istem zasedanju, narekuje te kritike le prosti egoizem. Ne gre tu toliko za slučaj Marije Rossi, kolikor za načelo, ki smo si je v tem oziru ustvarili možki in ki odgovarja popolnoma njih dekadentni morali. To načelo pa je, da ima možki, kadar se je naveličal ženske, katero je zapeljal, pravico vreči jo na stran, tako, kakor se meče na stran izstisnjeno limono. Ženska pa mora vse to mirno prenašati, trpeti in molčati. Ni vsaka ženska kakor Marija Rossi, da bi si medtem, ko je njen prvi ljubček odsoten, poiskala drugega ljubčeka, a istotako nima vsaka ženska poguma, da bi napadla z nožem ljubčeka, ki jo je zapustil. Vendar pa je mnogo žensk, ki bi z večjo opravičenostjo mogle zgrabiti za nož nego ona. In ker je mnogo možkih, ki se boje opravičenega m^š-evanja, prihajajo oni, ki so sami brez morale, na dan z deklamacijami o — morali. Poznati je tem deklamacijam, da jih narekuje strah pred posledicami lastnih grehov. Ce je bila Marija Rossi oproščena, je radi tega druge ženske ne bodo posnemale, temveč bodo tu "i bodoče jokale v samoti ih sobicah, ker !..-majo poguma, da bi posnemale Rossljevo in dale javnosti prilike, da v sodni dvorani šteje njihove solze in gleda njihov obup. Niko Ninič. wf)i ' ir>ietl dobro obleko In po ceni? SfiAffs; Armando Levi, V Trstu, dne 2. aprila. 3trab ni S. P. D., poškodovane razne kažipotne table s kamenjem in streli, a nekatere so celo odnesli. Vsled tega je morala podružnica pričeti z novim delom ter upa, da bo naše si. občinstvo skrbno čuvalo te naprave, ki so vsikdar v občo korist ne le izletnikom brez razlike stanu in narodnosti, temuč tudi našim krajem. Vseh zaznamovanih potov šteje podružnica do sedaj 23. V kratkem izide pa tudi nov slovenski zemljevid tržaške okolice, bližnjega Krasa in Istre, ki bo obsegal tudi vsa ta pota. Poročilo nas vodi nadalje v divne podzemske jame, omenja jamski odsek, ki je preiskal že neštevilne jame po Krasu in Istri ter dve najlepši jami „Divaško vilenico" in orjaško jamo „Dimnice", kjer so se izdelala razna pota in steze, a se je moralo delo radi tužnih razmer, ki vladajo v Istri, začasno zaustaviti. Podružnica je storila tudi vse potrebne korake radi razglednega stolpa in ima sedaj v lasti že potreben svet ter stopi v kratkem pred javnost ne le z načrtom, temuč tudi z delom. Svojim članom je priredita podružnica razne večje in manjše izlete. Izleti so so se vršili v Branico, sv. Križ, Veliko Gradišče, Erzelj, Trstelj, Čaven, Kucelj, Tinjan, Artviže, Porezen, Rodico, Črno prst, Golico itd. A čvrsti in neustrašeni naši planinci so se povspeli tudi na snežne julijske alpe, Karavanke in celo na Dolomite. Podružnica je štela leta 1910 213 članov ter imela 21 društvenih sej. Ob zaključku omenja poro-ročilo hvaležno tudi svojih dobrotnikov in to „Trž. posojilnico in hranilnico" ter „Jadransko banko. Posebno zahvalo izreka slov. časopisju za vsikdar izkazano naklonjenost. Z iskrenim pozivom se obrača na zaključku do članov, da bi jih tudi v bodoče združevala ljubav do naše slovenske zemlje po pisanih lokah ter snežnih gorskih vrhovih. Saj je ni dežele, ki bi se na tako malem prostoru mogla ponašati tolikim številom veličastnih prirodnih lepot, kakor se mora naša slov. zemlja. Kdor je utrujen od dnevnega truda ter išče tolažbe, ta naj je ne išče v hrupu, temuč pohiti naj v prirodo ter uživa pod milim nebom lepe dni. Priroda je oni kraj, kjer je tolažbe vsaki rani, ako ima človek oko za krasna prirodna dela, srce in čut za prirodno lepoto. Poročilo tajnika je bilo z odobravanjem sprejeto, nakar je poročal blagajnik Josip Zwitter o denarnem stanju. Dohodkov je bilo leta 1910 K 2252 92, a stroškov 1680 67, prebitka torej K 57225. Premožensko stanje je znašalo K 7790*90, od katerih se pa je založilo za jamska dela v „Div. vilenici" K 1318 22 in za dela v Dimnicah K 5410*23. Čista imovina znaša K 7190 70, katerih večina je pa že založena v jamskih delih kakor preje omenjeno. Tudi to poročilo je bilo vsprejeto enoglasno in pohvalno. O oskrbovanju „Divaške vilenice" je poročal odb. Ivan Bandel. V jami so se napravili razni novi napisi in popravila tudi nekatera pota. Priredili sti se dve javni razsvetljavi, a skupni obisk leta 1910 je bil ■ad 1000 oseb, med temi največ Slovencev, Čehov, Nemcev, potem Angležev in tudi Francozov. Poročilo izreka posebno zahvalo g. V. Magajni v Divači, ki kakor poverje-aik podr. marljivo deluje pri jam. oskrbni-štvu. Radi odsotnosti odb. Jos. Hočevarja, ki je bil nujno zadržan, je poročal o »Dimnicah" načelnik, omenivši, da je bila za izvršitev del v jami dovoljena državna podpora, ki pa se izplača le pod pogojem, ako tudi istrski deželni odbor dovoli, katerokoli bodi podporo. Nedelavnost istr. dež. zbora je pa preprečila to, vendar upa odbor, da se stvar vsejedno ugodno reši, in je storil tudi za to že potrebne korake, da se podpora izplača in prične z nadaljnim delom. Ko so bili sprejeti še nekateri predlogi, je načelnik zaključil zborovanje, zahvaljujoč člane za njih res častno udeležbo z željo, da bi tudi v bodoče ohranili podružnici to zanimanje in ljubav, ki so jo pokazali na tem občnem zboru. Po zborovanju se je razvila ona neprisiljena zabava, ki združuje povsod planince, dokler ni večerni rosni mrak pozval na odhod. Tudi mi se pridružujemo želji, da bi priljubljena „Trž. podr. Slov. plan. društva" tudi nadalje procvitala v prospeh naših lepih prirodnih krasot ter naše lepe slovenske zemlje. Kmetijska družba za Trst in okolico ima 500 korenov krimskega gabeža (symphytum superimum). Gabež daja zeleno krmo za prašiče. Družba ga odda brezplačno za poskus onemu članu družbe, kateri jamči, da ga bo sadil pravilno in ž njim pital prašiče ter svoječasno izkaže vrednost gabeža naši družbi. Obenem vabi podpisani vse gg. odbornike na odborovo sejo, ki bo na veliki torek dne 11. aprila ob 4. uri popol. v društvenih prostorih. Predsednik. Čitalnica pri sv. Jakobu v Trstu priredi na velikonočni ponedeljek v Narodnem domu pri sv. Ivanu slavnosten večer v proslavo slovenskih bratov-skladateljev Benjamina in Gustava Ipavca. Na vsporedu bodo izključno le skladbe Ipavčeve in sicer moški in mešani zbori, solospevi, dalje odlomek iz opere „Teharski plemič" in opereta „Tičnik". Ker bo večer ne le zabaven, temveč tudi koristen za spoznavanje prve prave slovenske glazbe, opozarjamo občinstvo že sedaj na ta večer. Ostalo bo razvidno iz prihodnjih vesti in vsporeda. Tržaška mala kronika. Samomor. Marija Miklavec, 21-letna dekla pri neki rodbini v ul. Vincenzo Belini Št. 9, je predsinočnjim ižpila večjo količino karbolne kisline. Včeraj zjutraj so jo našli mrtvo v njeni postelji. Zdi se, da je samomor pripisati nesrečni ljubezni. Tihi sveder zopet na delu. Pred-sinočnjem, ko je redar šel po ul. Tiziano Vecellio, je zapazil, da je bilo okence v pritličju ležeče Werkove. tiskarne odprto in da je bilo notri svetlo. Ali redar ni zapazil več ko toliko in nadaljeval je mirno svojo pot. Pač pa so „delavci" tam notri zapazili polumesec in svitlo pikelhaubo in so jo hitro popihnili. Ko so zjutraj odprli tiskarno, so pa zagledali prejasne sledi po ulomu. Tatovi so bili udrli iz veže. V pisarni so se potem spravili na vrtanje blagajne. Da so zbežali z vso naglico, dokazuje najbolj dejstvo, da so prevrtali le gornjo ploščo, do spodnje niso niti prišli. Na licu mesta so pustili celo tihi sveder in še drug sveder. V blagajni je bilo 520 K. Drugih stvari se niso nesrečni tatovi niti dotaknili. Loterijske številke, izžrebane dne 8. aprila 1911 : Trst 12 70 89 65 22 Line 21 59 25 62 42 Koledar in vreme. — Danes : Šesta postna (cvetna nedelja). — Jutri: Veliki ponedeljek. Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -f- 5.5° Cels. — Vreme včeraj: oblačno, burja. — Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno, spremenljivo. Padavine. Hladno. Burja. _ Porotno sodišče. Zavraten umor. V petek in včeraj se je vršila kazenska razprva proti Mateju in Antoniji Slavić, Mateju Slaviču st. in Marku Šegota, iz Pobrov pri Kastavščini radi zavratnega umora, izvršenega na kmetu Josipu Kučiću. Matej Slavić ml. je rekel, da je zvedel o umoru še le drugi dan zjutraj po izvršenem hudodelstvu. Ne more vedeti, je li sin ubitega vedel o vsebini oporoke, toda njemu je znano, kako je mladi Kučić žugal svojemu očetu in njegovi (Slavića) ženi. — Matej Slavić st. je rekel, da je bil vso noč doma. Tudi njemu je umorjeni pripovedoval o žuganjih svojega sina. O oporoki njegovi snahi v prilog ne ve ničesar. — Tudi Marko Šegota je izjavil, da je nedolžen. Ubitega niti ni poznal in spoznal se je z obtoženci še le v zaporu v Voloski. V kritični noči ni Šel iz hiše. Prva priča na petkovi popoludanski razpravi, Martin Lolič, star 40 let, iz Hrvatske, prosjak, ki je bil že obsojen radi tatvine, goljufije vlačugarstva, itd. je znan pijanec, je hrom na nogah. Lolić je izjavil, da mu je Kučić zvečer pred umorom, pripovedoval v neki krčmi, da sta mu njegov sin in Matej Slavić ml. žugala s smrtjo. On, priča, je po noči okolu 1 in pol šel iz Pobrov proti Voloski in vidil tri obtožence sedeče na nekem zidu. Stari Slavić mu je ponudil smodko. Na vprašanje, kaj delajo tamkaj, mu je eden izmed trojice odgovoril: Kaj te to briga? — Nato je šel naprej ali kmalu potem je čul klice na pomoč. Vrnil se je nazaj, se skril za neki grm, in videl, kako so trije obdolženci nesli človeško truplo, je položili na cesto in potem izginili. Njega je premagal zaspanec, vlegel se jena tla in tam zaspal. Zbudil se je še le drugo jutro. Priča je trdil, da so mrtvega Kučića tja prinesli, dočim so zdravniki prepričani, da je bil Kučić tam ubit, kjer so ga našli. Na poziv predsednika, naj priča pojasni to različnost mnenj, se je priča zaplel v mnoga protuslovja s svojimi izjavami, ki jih je podal pred preiskovalnim sodnikom. Na vprašanje branitelja dr. Robbe je Lolić rekel, da je omenjenega večera izpil 2 in pol litra vina; da se opijani, mora izpiti vsaj 10 litrov. — Rojen je hrom in ima bolji spomin nego vsi navzoči v sodni dvorani. ZasliŠavanje Lolića je trajalo tri ure. Vsi trije obtoženci so na te izpovedbe Lolića izjavili, da so bili v oni kritični noči doma in da se niso maknili iz hiše. To so trdili tudi potem, ko je bil vsak posamičnik konfrotiran z Loli-ćem. Sodni dvor si je pridržal, da zapri-seže Lolića po zaslišanju vseh prič. Sodni delegat in občinski svetnik kastavski Alojz Simčić je opisal Lolića kakor pijanca in vlačugaija, katerem ne gre nobena vera. Od vseh obtožencev pozna priča le Slavića st. Niti njemu, niti drugim osebam je Lolić pripovedoval o tem, kar je videl v kritični noči. — Bilo je potem zaslišanih Še več prič, ki so vse izjavile, da je Loliću malo verjeti. Predsednik deželnega sodišča dr.Perišic je vprašal Lolića, da je drugi dan po umoru neki Jurij Jure iz Hrvatske prenočil pri Ma- SVOJI K SVOJIM! SVOJI K SVOJIM! nova trgovina moškega blaga JOSIP SPEHAR - TRST ulica Santa Caierina stav. 9 - Piazza Huova je bogato založena z najlepšim in najnovejšim moškim blagom za pomlad in poletje po zmernih cenah. SPECIJAL1TE7A ANGLEŠKEGA BLAGA. lilllllUMHIISlIi' Veliko skladišče klobuka t dežnikov, bele in pisane srajce, izSadsk. platna žepnih robcev, moških nogovic itd. itd. K. PVFMKF8 Trst, Corso Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna, Narodna trgovina. 2066 Narodna trgovina -JEVA za otroke ^■^^^^moka; Popolna hrama u dojoaftko. otrok* in bolnike na ielodeu. Vsebuj« pravo planinsko mlak®- £katlja K. 18© v vnaki lekarni in drogeriji. fllfr. Franke! (Delniška dražba) Crst, Corso štev. 27. Podružn Ica: ulica Cavana št. 11 Podružnice: v Ljubljani in v Zagrebu. Nobena razprodaja in nobe na i množina: blaga ne more konkurirati z NIZKIMI CENAMI z ozirom na trpežnost našega blaga izdelanega v lastni tvornici. 109 filijalk. — 1200 delavcev. PRIMER: Moški čevlji . od K 7 — do 18 ionski čevlji . od K 6 50 do 18 Nizki ženski . od K 3, 3 80, 5, 7-50, 10,13 Otroški čevlji. od K 2 — dalje. Galoše iz gum. od K 4*— do 8'— Na debelo bi se dovolile razprodaje Se v nekaterih mestih Istre, Goriške in Dalmacije. Črevlji Grodiear (Delt Arturo fflodricky Prodajalnloa manufakturnoga b'aga In drntinfh predmetov, Trat, u!loa Bel veder? 32 Novi dohodi za sezono, perkali, piquet, satiri, balist, zefir in panama, kakor tudi bombaž -nato in volneno blago. Odeje bombažnate in Tolnene vseh vrst in cen. Trliž, žima in volna za žimnice in bombaž za odeje. Perilo iz zčane tovarne Mattousch - Sohn Ovratniki, zapestnice, kravate. Dežniki, moderci in drobnarije v veliki izberi. Fratelli Hauber Trst, ulica Carduccl 14 (prej Torrante). ———— Zaloga ustrojenih kož. - Velika izbe rs potrebščin za čevljarje. — Specijaliteta potrebščin za sedlarj®. STRUCHEL & JERITSCH manufakturna trgovina Trst, vogal ul. Nuova-S. Caierina NOV PRIHOD volnenega blaga za moške in gospe, svila, svilen zefir, batist za bluze, čipke, vezenine, okraski in drobnarije. Preproge, zavese, srajce in modernice po konkurenčnih cenah. Dr. Al. Namneiu Cesare Cosciancich koncesijonirani zobo-tehnik »5 ordinira od 9.—1. in od 3.-6. Trst, Barriera vecchia 33 II. nad. Telefon 1708. Prodajo se po zmernih Oonah z'atl srebn,l predmeti novi Ucllall in rabijonl, kupljeni na javni dražbi. — Projema se tudi v zanano snbninVTrst, Via Bam vecchia 8,1. nad., levo. j Svoji k svojim! Pomlad I Velikanoč! Največja edina slovenska tvrdka KrižmančK & Breščak ulica Nuova 37 - TRST - priporoča slavnemu občinstvu Huova 37 0 svojo osromno zolo$o monufoMurn. Haga n Najzmemeje cene. Prevzame se delo Najzmemeje ------ Točna postrežba. po naročbi. Stvari, ki ne ugajajo se zamenjajo takoj. — Angleško volneno blago za ženske obleke, alpagas in različne štefe za bluze in vsakovrstne druge štofe volnene v naiie$em izboru. Perkali, zefirji, panama, satio, oksfordi in naj-različneie bombažasto blago. Vsakovrstao telesno, namizno in posteljno perilo Blago za moške obleke: volneno in bombžasto. — Odeje Šivane in ojacu Milini Trst, Pimzza PonterosBo ^at. Vu. ITI U J tJ J §t g Trgovi«a jestrin in kolonija!. Zaloga btbČ, mila in ČiRtila v prid družbe sv. Ciri a in želoda. Priporoča «e Iran Bidovec Franjo Makbvec £»2 občinstvu svojo pekarno in aljtdfičičarno, v kateri ae dobi večkrat na dan svež kruh in gladUice. Zaloga moke in likerov v steklenicah. Sprejemajo se peciva \suk3 vrste. P -strežba tudi na ćo». 889 $*>ciT* Ta^/i^p lrBt> ulica 0arP'«»» 8t. s6, iUbi^ la¥ual Pekama ia Blaš&čsraa spo-drežui' o v ulici Molin grande fit. 9. Popolnoma na novo urejena. Svež kruh večkiat aa daa. Postrežb ločr.a na dom._677 7 s fikranfola ° kratev 4-C. Uftirptlld itd. obrnite s« u njarno £ TJ GUST Cr £» I L' R 0901.0, v nllel Blborgo 1 la ulica "&ioaat>m 20, ki Ima v zalogi viakovi-at^H vlaa, ilkeje, bombone la al&MUb t./\-a vrat«, posojajo v te namene preti povračila v«» potreb »a namizni aervloe za v«ako število povabljencev. — Refoik lz Ižole buteljka K 1 90. Aldanija in Albanci. SEKsi!« vin. Albansko vprašanje je zopet na dnovm«M reda ia dežela v revoluciji. Kogar torej saaima ta gadna dežela, naj trupi gori omenjene zanimivo broenrico, ki se dobi v vseh slov. knjigarnah. 717 Novo krojočnica!! Trat, ulica Belvedere žj, I. Izdeluje vsakovrstne moške obleke po najnovejših krojih in po nizkih oeiah. Za obilen obisk se priporoča adaai «« FRAN MLLI3. t Ojfcti BUjUtf. manufaktur. trgovina v Rojanu H štev. 2 (hiša TuzzO • -.f® preskrbljena z največjo izbero srajc brez ovrataika, gladkik s svileaimi prsi,| z ovratniko« iz zefira in satena v vseh barvah ia oblikah I. vrste. Nadalje| M kravate, ovratniki, zapestnice, malje, robci, delavske obleke, dežniki itd..'- ■ vsake barve in oblike. - Najbogatejši izbor perkala ia satena itd. - Nadalje perilo, feriiž, preproge, zavese in izgotov. predmeti. - V ti i k izbor. Csns zaarne. Prva primorska tvornica za lesne izdelke z vodno silo A. Tosoratti Via Matcanton St. 4 Prodaja po cenah brez konkurence. Zaloga posteljnega perila, izdelanega. Volnene odeje iz bombćževine, zarobljene v lastni tovarni, peresa lz Chile, Lavtntennis iz bombaža, fuštanji barvani, perkaii, zefir za srajce in •bleke. Volneno Wago za Žensk* obleke, maje k volne, bombaže ta v ne za vJrasle in otroke lzkor droiJ.arii, im*. za z^iolcs, ravose itd. S, tvrdke A. KRIZNIČ :: ob kolodvoru Podmelec SPREJEMA V IZVRŠITEV: vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče izdelke za HIŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA. PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu itd. Proračuni in načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce in cene. DelKl/n+na 4-\/nm!r»Q opremljena z najnov. "ctirvc; LI let IVUrniLa Stroji nudi parketne de- idice iz hrast, in bukovesa lesa. Postrežba takojšnja za vsako množino I laiprsB tMtl m mistnjarSfl stnti motite iztelb. - JAMSTVO! Vsa dela so solidno in strokovnjaike izvedena. — Obisk strokovnjaka hl_ _Interesentom brezplačen. — 329 Svpeptična »r«»ž8c» Stalda MARCO F MARTINOLICH, Mali Loiinj Ta tekočina je bila od vseh takozvanih toaičnih tekočin, povspešu-jočih prebavljahje, od zdravnikov pripoznaaa za najboljo. — Ne glede na to. da je zelo prijetna za okus radi pravilne proporcije alko hola hi aromatičnih saovij, ima tudi lastnost, da ne vpliva dražilno, kakor drugi slični izdtlki. Je izboren pripomoček v vseh adiaamičaSi bolezafli ia snamto. Proći vsaki falaififcsaijl »e stro;o post«p*lo aa podlagi pravice. Ta bal**m j® najbolji« Edravllo ploćulas ia prsnim kolernim, ksSlju, kripavostl, tečkomn đikanja, ploe-n«a kat»TTi la osobito proti inflaenci, slabi prebavi, želodčnem* krča, uaetjm j«?t«r In obišli, proti o«lab»lodtl, pre-hlajenj* zo'nobila ia n«t«lm goleinlai, pr«ei trganja, opeklinam, kožnim, boleenim itd. ali aH velika Btek. K 5 Lekarnarja A. Thierry-ja Stoperes po mazilo odiao pristno ra«Mlivo leć.l-no za rane, o- — tekline, ođetrasjuje .b tei sa »BO Ikođljive snovi in večinoma ri»-meat&ja mnCne operacija. Sfiin-knje tndi proti starim ran*« Dve dozi stanejo samo 3 krone 60 stotink. Dobiva «e : Lekarna pri Angeljti varanu, Adoil THIERRT, Pregrada pri Rogate*. Prodaja se v v»eb važnejših lekarnak. s>f Na iebeio se dobiva t medic, prodajalnah drož HCM D1EK SS s us Scheidler = zoboteliiiik = Dr. Ferdinanda Tanzer 1»irši : prri zobotehnik Sprejema od 9—1 In od 3—6. Trst, Piazza C. Goldonl st. 5, II. ZDRAVILNO PIVO đuojnega koasa založna marka ,Svoti Stefan" VAA.UA.VV Zdravniki-profesoiji Cervelli, Garalli, Cassini, Piora in Mancini iz Rima, zdravnik Iizza k ifeapolja ter še več drngih ao izjavili, da je to pivo ne samo izvrstnega okusa, ampak tmdi korisno sa nervozu« In anemična la vrhu tega sa kon-valenoente in matere, kl dojijo. ZALOGA: u Trstu, OlO Ufllđlrlut) 32. Telefon St 2001. m ZOBOZDRAVNIK uirrr. med. Dr. m Burni f&M v Trstn, ulica Acquedottn 23. Mehi}« aeđelavje i ea^Ien, puStotau mbrm tn riatva. biil«]« potamceae iaetie kakor 1S7 ta41 eele Eohi^e, •KUlHIRi ed S.—12. predp.. S.—S. pepol. V Trsta, dne 9. aprila 1911 »EDINOST«, gt. 99 Stran V. Pomladanski vandalizem. (Dopis). Komaj je začelo spomladansko solnce nekoliko ogrevati zemljo in so se začele prebujati nežne cvetlice, ki nam naznanjajo pomlad, že išče meščan, izlasti mestna mladina, enega in drugega spola, ob solnčnih krajih naše okolice nežnih cvetlic, ki jih neusmiljeno trga in puli. In naj si bo ta cvetlica še tako navadna ali pa bolj redka, nobena ne nahaja milosti. In če mladina ne dobiva druzega, pa sega tudi po zelenju raznovrstnih rastlin in čestokrat še bršljanu ne prizanaša. — Vse, kar je vzniknilo iz zemlje in kar mimoidočega opazovalca razveseljuje, mora občutiti kruto roko meščana in izlasti mestne mladine. — Vse kote obletavajo in vse tržejo, kar le kaže, da ozeleni in bo vsaj v doglednem času cvetelo, ali pa rujejo še celo korenine, da le zadoščajo svojemu vandalizmu. In, žal, opazovati se more, da je med temi vandali čestokrat tudi šolska mladina. Tudi po navodilih kakega učitelja ta mladina čestokrat ni prizanašala nobeni rastlini. Marsikateri že misli, da postane takoj velik učenjak, glasovit botanik, da je le imel zbirko rastlin, jih je-li poznal ali ne, to je bila postranska stvar. Zadoščalo je učitelju, da je kak učenec v šolo prinesel cele šope rastlin in cvetlic katerih se pa večkrat v šoli niti ni pogledalo, in so jih drugi dan zagnali preč, češ, da so prestare. In ta vandalizem se ni omejeval samo na pomladanske cvetlice, ampak je trajal vse poletje. Temu brezpotrebnemu in brezvestnemu uničevanju in kvarjenju rastlin je, hvala Bogu, namestništvo prišlo okom z odlokom, ki ga je izdalo na vse šolske zavode. Pozvalo je učitelje, naj vplivajo na šolsko mladino, da ne bo brezpotrebno v naši okolici ropalo trate in gojzdiče njihovega pomladanskega krasa. In ta korak namest-ništva je bil potreben, kaj ta vandalizem šolske mladine je že zavzel take dimenzije, da ni bila naša spodnja in tudi zgornja okolica nikjer več varna pred takimi škodljivci. Sicer nimamo Bog ve česa pričakovati od tega namestništvenega odloka, ali vendar se utegne vsled tega število teh „prirodo-slovcev" precej zmanjšati. Ostane pa še vedno takih, ki jih ne doseže ne šolska oblast in tudi ne učiteljeva beseda. Med te se zamore prištevati meščanstvo sploh in tudi naše italijanske planince, ki obletavajo našo bližnjo in daljno okolico. Ti imajo pa ravno tako malo smisla za naravo in njene krasote, kajti ob nedeljah in praznikih se ti na svojih izletih posebno odlikujejo z uničevanjem in pustošenjem. Le redki obiskovalci naše okolice vedo spoštovati tuje imetje in znajo razločevati, kaj se sme in kaj se ne sme. Tudi si ti mestni obiskovalci prisvajajo čudni privilegij, da jo na svojih izleiih udarjajo kar čez travnike in njive našega kmeta in da mu tu provzročajo veliko škodo, bodi, da iskaje cvetlic teptajo travo, žito in druge sadeže, bodi, da mu kvarijo in lomijo sadna drevesa, izlasti ko ista cvetejo. Naš kmet je tozadevno pač več nego potrpežljiv! In proti takemu postopauju mestnih ljudi ni nobenih predpisov in odlokov namestništva; mestni magistrat pa se, kakor znano, silno malo briga za našo okolico, izlasti pa tedaj, ko bi treba ščititi interese našega okoliškega kmetovalca. Ali utegnil bi kdo odvrniti: Saj so zato poklicani poljski čuvaji, katerih dolžnost bi morala biti, da pazijo na vsak prestopek ali poškodovanje tujega blaga. Ako bi ti res storili svojo dolžnost, bi kmalu bilo konec takemu vandalizmu. Vsakdo lahko opaža ob nedeljah in praznikih, da se nedeljski izletniki vračajo v mesto s polnimi rokami cvetja in zelenja, katerega so si napulili in natrgali. Utegnilo bi se misliti, da je to zanimanje do narave, občudovanje nežnih cvetlic! Kaj še! To je tista nečuvena poželjivost za trenotek, in ko so tej poželjivosti zadovoljili, mečejo cvetlice in cvetje proč, k večemu jih potem čez noč postavijo v kako posodo z vodo, da jih drugi dan mečejo v smeti. Tak človek pa ne pomisli, kaj je vse brez potrebe uničil v naravi, kjer je ena stvarca odvisna od druge. Samo en izgled naj vam pojasni to razposajenost. Bilo je neke nedelje m. m., ko se je italijansko planinsko društvo vračalo z nekega izleta. Med temi se je posebno odlikovala neka gospica. Imela je spleten nahrbtnik na mrežo in v temu je bilo natlačeno vse polno mnogovrstnega pomladanskega cvetja, v rokah je pa še imela mandeljnovo -vejico. Tudi druge so imele polne roke tega cvetja in drugih rastlin. Ali nI to pomladanski vandalizem? Dospeli smo z vlakom do BorŠta. In glej, tudi tukaj je bilo mnogo teh „devic" z mandeljnovimi vejcami v rokah! Ubogi kmet! S kakim trudom si vzgojil mlado drevesce in pričakuješ sadu; a glej, v malo trenotkih je tvoj up uničen! Ali ni to pravo ropanje? Ni-li to dejanje vredno stroge kazni ? Ali ne bi bila dolžnost tudi drugih oblastnij, da bi strogo postopale proti takemu brezvestnemu počenjanju ? Kje je bil v enem ali drugem navedenih slučajev poljski čuvaj ? in tudi če bi bil čuvaj ravno navzoč pri takih vandalizmih, bi ne imel poguma postopati po njegovih navodilih že iz sa-! mega obzira, da bi se ne zameril tržaški i gospodi, in morda, da je ta ali ona gospica, i ta ali oni gospodek hči ali sin kakega vi-'šega magistratnega uradnika. Če bi se Ie-ta i pritožila ali pritožil, da se je predrznil kak (slovenski čuvaj jo ali ga nadlegovati na njenem ali njegovem izletu, gotovo bi ubogi trpin to občutil britko. Opazovalcu teh slučajev se je pripetilo1 sledeče: Bil sem v nekem javnem nasadu.; JNa neki gredici je rastlo mnogovrstnih cvetlic. Prišla sta dva otroka in takoj sta pričela neusmiljeno trgati in puliti cvetke.! Mati, ki ju je vodila, se Še zmenila ni za to, kaj počenjata otroka. Opozoril sem na to vrtnarja, ki mi je pa odvrnil: „To sta j otroka nekega magistratnega uradnika in Če j bi jaz postopal po navodilih proti njima! oziroma proti materi, bi morda celo izgubil I službo.44 — In delal se je, kakor da ni nI-1 česar videl in slišal. Potemtakem ni čuda, j da ta gospoda nastopa tudi zunaj mesta s tako prepotenco. Proti takim obiskovalcem naše okolice morajo posamične občine in v to poklicani činitelji postopati resno in strogo, da se napravi konec temu nepotrebnemu uničevanju in kvarenju drevja, rastlin in cvetlic. Tudi učiteljstvo v okolici naj bi opozarjalo in primerno poučevalo zlasti šolsko mladino, da bi ne uničevala brez potrebe brezštevila rastlin in cvetlic, da ž njimi na-troša pot ali pa nadleguje mimoidoče in prodaja za male vinarje. Vsled tega vandalizma so postale nekatere cvetlice, ki so bile krasota in posebnost naše okolice in našega Krasa, že tako redke, da jih je dobiti le še v kakem samotnem, nepristopnem kraju. Tu mi je pa omeniti še drug vandalizem, kateremu je „Edinost" posvetila že marsikateri članek oziroma notico. Naš Kras je bogat na podzemskih jamah in votlinah ali vilenicah. Nekatere so tudi pristopne obiskovalcem in tukaj se tudi pazi, da si obiskovalci ne morejo prisvajati okapnin. Veliko jih je pa Še skritih in do njih se prihaja po velikem naporu. Nekatere teh jam so silno bogate na krasnib kapnikih. Bogata na kapnikih je bila vilenica v Trnovici in akoravno je dohod v spodnje prostore nekoliko težaven, je vendar bila ta jama v kratkem času popolnoma oropana vseh kapnikov, katerih so se zamogli vandali polastiti; le dva velikanska stebra sta ostala, ki ju niso mogli razbiti. Po teh kapnikih segajo raznovrstni podjetniki, ki jih potem prodajajo na tuje. Taka zaloga se nahaja pod orjaško jamo na Opčinah, katero je odprlo društvo „Hades", in neiri gospod S., sam rad sega po takih naravnih lepotah, da jih potem razpečava. Celo iz Postojne sta dva moža, ki sta v službi nekega g. P. V imenu tega poslednjega preiskujeta kraške jame, in kar je dobrega za kupčijo, prodajata temu gospodu, ki zopet potem pred vhodom v postojnsko jamo prodaja te okapnine tujcem. Kraševci! V svojem lastnem interesu pazite na te raziskovalce vaših podzemskih jam. Če že hočete izrabiti svoje posestvo, da s predmeti, najdenimi na vašem zemljišču, tujec trguje, naj vam pa da tudi primerno odškodnino za to ! Kajti, kdor je gospodar na površju, ta je gospodar tudi pod površjem zemlje. Tudi bi bilo potrebno, da bi si društva, ki so si nadela nalogo, da raziskujejo jame, preskrbela tozadevno dovoljenje od občin. Občinski predstojniki pa naj bi pooblastili kakega moža, ki bi to raziskovanje nadzoroval, za kar bi ga moralo društvo primerno odškodovati. Koliko lepih predmetov se je že dobilo v kraških jamah in se jih prodalo v tuje dežele! Koliko predzgodovinskih ostankov naše domovine krasi stene bogatih Tržača-nov ali pa polni omare »inozemskih muzejev; in ti predmeti so v mnogih slučajih neprecenljive vrednosti. V varstvo podzemskih jam naj bi se torej od sedaj naprej vsako raziskovanje objavilo dotični občini, ali posamičnemu posestniku, katere ali katerega pravica naj bi bila, da raziskovanje dovoli ali pa prepove. In dovoljuje naj se le takim osebam in društvom, ki se izrecno izkažejo, da se bavijo z raziskovanjem v znanstvene svrhe. Odločno naj se pa brani vstop takim osebam, katerih namen je samo razdevanje in uničevanje podzemskih krasot in ki pri tem špekulirajo samo na dobro kupčijo. Strojevodja zblaznil za časa vožnje. Z Dunaja poročajo: Strojevodja brzovlaka Franjo Likan je v torek zblaznil na odprti progi. Ustavil je vlak, skočil z lokomotive, hodil okolu iste in iskal — bombo. Njegovi pomočniki so spoznali, da je zblaznel in so ga odvedli v opazovalnico. r Delniška glavnica : K 60 milijonov. Reservni in varnostni ni zaklad : K 16 milijonov. Centrala i Pragi Ustanovljena 1. 1868. PODRUŽNICE: Brnu Budjevicah Iglavi Krakovu Lvovu Moravski Ostravi Olomucu Pardubicah Plznju Prostjejovu Taboru Dunaju, Herreng. 12 Filialka ZIVNOSTENSKE BANKE Bančni prostori: VIA __ S. NJCOL6 Štev. 30. V 1 T Stil Menjalnica: VIA NUOVA Stev. 29 ** TELEFON štev. 21-57. h :: Izvršuje vse bančne posie. Obrestuje vloge na VLOŽNI KNJIŽICI P° na tekočem računu po dogovoru. Kupuje in prodaja vrednostne papirje, devize in valute. Daje PREDUJEM na vrednostne papiije in blago. Dovoljuje STAVBENE in CARINSKE KREDITE. Daje promese za vsa žrebanja. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Oskrbuje in kaso na vseh tu-zemskih in inozemskih trgih.-^ Sprejema BORZNA NAROČILA Brzojavni naslov : Živnostenska — Trst. : Na obroke! Jakob Dubinsku : Na obroke! Trst, ulica dell'Olmo štev. 1, II. nadst., Trst relii izta Mili olt za gospode manufakturnega blaga ter možke in ženske suknje. Ugodni pogoji za plačila na obroke. Cene brez vsake konkurence, — Solidna postrežba. Zeleznato Kina-fii i^mi za bolekne im rekonvalescente Provzroča volja do jedi, utrjuje želodec in ojačuja tudi organizem Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni ojačiti. Odlikovano z 22 kolajnam! na raznih razstavah in z nad 6000 zdravniškimi -spričevali. Izboru! o kad. zborni okas Lekarna SerraVallo - Trst >:■*• V • __ Visjti; 'iSfrffc'^ 1 ^"J^n&fcli Velika Izbero močnih lila t, sralc Itd, za delavce.» H' Artisiano WD TRST, ul. Arcata št, 9 vogal ul. Sapcne Moderne železne ograje 284 za vile (dvorce), vrte. tovarne, dvorišča, prostore za temo itd. II ust. katal. St. I » 104 brezplačno fe^^^^l Alp?llM DralMnstrie Feit JsuM't Sifone - Hag nlDit . Štalu Mod. 7 Trstu. - 7 Gradcu fil Iof. isBBSSBgmmaemBBtEat&msB Delikt dohodi za pomladansko in letno sezono! Ulica Nuova štev. 36 vogal ul. S. Lazzaro Velika zaloga manufakturnega blaga — PODRUŽNICA — v ulici S. Lazzaro 5. - H. BITE, Trst - V obeh prodajalnicah dobiva se razno blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tudi velikanski izbor platnenega in bombažnega blaga, prtov in prtičev, ter vsake vrste perila tudi od bombaža ali platna. Veliki izbor vsakovrstnih odej, kakor tudi koItTrlTiaf^a§T V^rhr Pletenike, svilenine, raznovrstni okraski za šivilje in kitni čarke. — VELIK AJNbKI Ubuk SNOVIJ za narodne in cesarske zastave in narodnih trakov za društvene anaM. Blago, katero ne ugaja, se zamenja ali pa se vrne denar, brez zadržka. CENE NIZKE IN" BREZ KONKURENCE POSKUŠATI IN SE PREPRIČATI. PđfMeraCigarettes Odlikovana krojačnica Avgust Stular TRST - Via delle Poste štev. 12, i. nad. - TRST izvršuje pomladanske in = letne obleke = - Delo solidno. Cene zmerne. M o Stran VI. „EDINOST" št; 99. V Trstu] dne 3. aprila 1911 HBIIBliailBIIBIMIIBIIIIBIgl Kislo • • zelje Veliko skladišče izgotov. oblek za moške in dečke AHa Fiducia ulica Scorzeria št. 4 (vogal ul. Aroata) repa s Kranjske__ --▼ vseh letnih dobah v zalogi-- Josipa Dolčlč, Trst nlica Sorgente 7. - Zthf. 1465. Nova prodajalna zlatarja - nrarja ^Hessandro Zmm, Zn\ Corso štev. 23 BOGATA IZBiiRA prstanov, uhanov 2 demanti ali l rilanti in brez istih. Verižice, priveski, apeatnice, zlate In sre brne ure, ste-c&ke ure itd, itd. Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje tudi vsakovrstn rezbarije. Cene zmerne Cene sne ne. Velik Izbor euknenih oblek za moške, modernih pisanih od kron 18 dalje. Moške Eg obleke Iz sukna in volne, moderno pisane in po modernem kroju od K 24 dalje H obleke za dečke razno pisane in raznih barv od K 13 dalje. Suknene obleke za E3 otroke v raznih oblikah od K 5 dalje. K3 h Hlače za moške iz pisan, sakna od K 5 dalje BuiSiiSi ® TRST Milili — ■ — ■-iimuhimiimMMIIMI : Ifinazio Potocnlg: Ulica ROioreo 28, ropi ni. Becciierie. VELIKA IZBERA i«rj izgotovljenih moških oblrk za odrasle in za dečke; specijaliteta: volneni in platneni kostnmi, jopica iz alpagasa. Velika izbera blaga za moške. Izdelujejo se obleke po meri. — Cene, da se ni bati konkurence. G G pokusite pivo češke delniške pivovarne V ČEŠKIH BUDEJEVICiH, Je izborno, na plzenski ZALOGE: LJUBLJANI: V. H. Rohrman; POSTOJNA : Emil stotnik Garzaroli; TRNOVO : Rudolf Yaleneič. način narejeno. zaloge: TRS F : Sehmidt & Pelosi. PULI: Lacko Križ. REKA.—SLŠAK : Ante SaUIeh. irannEnrmranmronrairai ANTON ZAVADLAL Trst, ul. Istria 12 (pri sv Jakobu) Priporoča svojo FESASSO in SLAŠČIČAKVO Vtfikrat Da dan sveč kruh lii elaSčice. Zaloga moke vsake Trate U prvih mlinov. Likerji in vino v steklenicah. Postrežba na doin. — Priporoča tudi svojo staro in dobroznano pekarno v ulici Marco Pollo št. 6 (vogal Concordia) katero rodi gospo lar sam. 173? HermangiSd Trocoa Barriera vccchiu štev. 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmeto? VENCI •d porcelana in biserov vezanih z me deno žico, od umetnih cvetic s tra< kovi in napisi. Stike bi porcelanastih ploščah za spomenike Najnižjo konkurenčne om. M. German cvetličar, Trst, Yia Ponterosso 3 VSE VRSTE K- sen en, čebule, sadik, ovet!ic kakor tadf gnojil. ■--I •• Antonio Spanghero " 1 W DEKORATIVNI SLIKAR Naslednik tvrdke DELALNiCA : DOMENICO DELISE. Vit Hadonnlna 7. Telefon 160 Trst Teleroii 160 VELIKA ZALOGA. - Papir za tapeciranje najboljših tsvarn. Prevzame vsakovrstna stavbeia del« l.i dekoracije za sobe. — SFZCiJALlTr.TA: Imitacije lesa In marmorja i/ložne table Varstvena znamka: .SIDRO". Liniment Copslcl Co. nadomestek ra SIDROP^IN-EX?ELLS?2 je ie staro skuieno domače zdravilo, ki ae ie mnogo let uporablja uspešno drgnenje proti trganja, reumatizma in zmrziin'. ^Varil (I Zaradi manjvrednih posne w¥Ol I lil. manj naj se pazi pri nakupu iu ismije le originalne steklenice v zavojih z varstveno znamko „SIDRO" in ime :::: 111 (liter. Cena po 80 vin., K I 40 in K 2. Dobi se v mnogih lekarnah. Glav. ta oga Joief To rok, lekarnah v Bu- .impeSti. Dr. Blchterja lekarna SeSESS zaElibethstrasse No. 5 neu. %%%%%% NOV GRAFIČNI ZAVOD #i>i«f« Marino Mattulich - Trst nlica delie poste 10,!. n. (zraven fotografa 3erkics) --. TELEFON itsv, 15-28. ----- - Lastna tovarna pečatov sz gumija in klišejev. Tablice iz železa, utiskane iz cinka in ulitega brona. Črke iz stekla. Aparati za reprodukcijo trakov in blazinice za pisalne stroje vsakega zistema. Cene, da se ni bati konkurence. Mehanična delavnica kh p opra-vijanje in čiščenje pisal n. strojev. irgoUa- obrtna zadrusa u Trstu tu gpr 4 vla S. Francesco d' Assisi 2, t. st. kjer je bfla prej „Trž. posojil. !n hranilnica". Poštno-hranllnlCnl račun 74679. TELEFON 16-04 Sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi Če ni član., ic jih obrestaje Vlo Sprejema tudi vloge po 1 K na teden, tako, da se po 260 tednih dobi Kron 300.— Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov in jih realizuje ne da bi ee obrestovanje pretrgalo. Daje posojila na razne obroke in proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsakih K 100, tako, da se posojilo odplača v petih. - Deleži m po K 20 In pa S 2 Ff »daljna pojasnila ae dajejo t a rada med uradnim! mami, ki ao : bo delavniki«* od 9. do IS. d op. Id od 3. do 5. pop. TRGOVSKO-OBRTNA ZADRUGA SS'S Aless. Giordani Specijalist za zdravje nje kurjih o8e*t diplomiran rauocelnlk i Ambulat. Corso 23, I. Ozdravi takoj navadna in zastarana kuria oč-jsa ter jih izdere na najnavednejSi način ::: brez vsake bolečine Garantira ozdravljenje v n--eao rastočih nohtov. Režf nohte vsaKe debelosti K a zahtevo pride tudi na do« Bogomil Fino igli bivSl nrar t Sežani iDnZM1! : ima svojo novo iruitVi« _ prodajalno UR t TKSTU nI. Tine. Beillni .. Stev. 13 .. nasproti cerk. ev. Ant. nov. VERIŽICE po tov, cenah AamaIua iihaIvmviii plinarn in vodovodov POPOine UPelJOVe Lst^lacija acetilena. Razstava modernih svetiinikov in potrebščin za plin in vodo o ORSO 22. Telefon št. 1696. — Via Massimo d'Azeglo 5t. 3. — Telefon št. 1696. Najboljše in najcenej, gorivo Jriqucttes m,9Klara' Izključna zaloga SILVI0 MAL0SSI Trst, ulica Gelsi štev. 3 TELEFON 18-89. 6eoa: 4 $tot. Kilogram % dostavljen jem franko. CIRIL SUC TRST ul. Concordia št. 4 TRST Prijoroča »lavnemu občinstvu svojo trgovino Js-atv q in kolonijalnoga blaga. Testenine ,,IV-KATKTl", domače in napolitaiiske, trevir.inske (Trti.iao) ter Ijs tovarne bratje ZATiA. — Vino v •takianioah. pošilja se tudi na dom ter po I oiii. Paketi od 5 kilogramov naprej. ^Cene brez konkurence i- Sinilo Redderjen -i TRST, ulica Glosue Carduccl itev 23 s n TELEFON St»v. 8x3 ;: 11 rnrflCno orodje, ortopedlSni aparati, 3a >ierei, umetne roke ia noge, berf ljc, klini pasi, elastični pasi in nofoviee, eleitroterapevtlčne priprave, aparati sa »sai&s&GsssssKSK*; Inhalacijo. /sekta SKLASUdE potrabiSln xa klrnrglSna sdrav-IJanJ«, ?otrobl51n« Is gami'* is ne^rodirnegA :::::::: blag«, t: : : ; : : : UMETNI ZOBJE Plombiranje sobo? Izdiranje zobov brez vsake bolečine V. Tuscher konusi], zobni IduU Dr.J.Čermžk : zobozdravnik : - TRST - ali o a della Oaaarma It. 13, n, d. ODLIKOVANA tržaSkn prodajaln, obuval ULICA GlOSUE CARDUCCI ŠT. 21 Raznn različnih izberov najfinejših moSkih in ženskih obuval po najnižjih oenah se prodajajo tudi po izrednih cenah : Usnje Boxcalf 8 trakovi . . . . po K 10-— Usnje Boxcalf z elastiko . . . . po K 10 — Usnje Boxcalf oblika Derby . . po K 10 50 Usnje Boxcalfz zaponaml Triumph po K 10 50 Enaki za dečke 1 K manj. - Veakov. blago I. vrate. Oblike moderne. — Delo zelo trpežno. Dr. Fran Korsano Specijalist za slfilitične In kožne bolezni ima svoj »48 AMBULATORIJ v TRSTU, v ulici San Nicolft Stev. 9 (nad Jadransko banko). Sprejema od 12. do f. In 5.i/s do 6.V1 pop 39 Restauracija FIN0IN8 Trst| Via Cologna II Vsako nedeljo in praznik Vstop 50 stotink, po 8. uri 30 stotlnk. K PLESU SVIRA MESTNAGODBA. ALOJZIJ - PIMTER pekarua za kruh in slad:čice s prodajalno tu- In inozem. likerjev in vin Via Cererla stev. 10 Najboljti kruh vsake vrste s franko dostavljanjem na .lom. Specijaliteta: RŽen kruh. Najboljšega češkega izvora CENE : GOSJEGA :: PERESA : : ZA POSTELJE. 1 kg ntjarlh dobrih s£e«anih 8 kg K 2-40, bolj lih K 2-30, be-T■ lih 4 K, V>elih « puhom K. 5-10, ^ 1 kg belih najfin-Jiih « om dolge, 116 cm Široke, IS K 80, 14 K 80. Polil.,a se po povse tja od IX kron dalje franko. — Premena dovoljena, za nepripravno denar nazaj. Natančni ceniki gratis ln franko. iS. BEMISCH t Deschenitz žt. 765 Strniša to?, Hotel Balkan 70 sob, električna razsvetljava, lift, kopelji. CENE ZMERNE. wwjuuuwuwu»ww J. K5gl. Hotel Balkan ♦ v Trata, S aprila 1911 »EDINOST« it. 9% Sir 4 d vm . Dvokolesa, šivalni in kmetijski stroji gramofoni aa dobivajo po čudo vit* nizki eeai pri Batjelu v Gorici « Stolna ulica štev. 3-4. Mahnil delavnica. Prodaja tudi aa otroke. Ceefki frnk*. OPOMBA. Kdor mi drokolo, granaofoa U širstni stroj preda, 4obi za sagrade ene nore d reko! o • Avtorlzovana dunajska šola. ob — — aataaevljena — — rezanja oblek, izdelovanja oblek in perila ANA JlOVflK ~ TRST qI1oa lu Ltsure 16, IU F l Dr. Kari Ernst nttlv. med. zobozdravnik Trst, Plazza C. <3oldonl Št. 5, H. nadstropje. Sprejema od in od 3—6. pop. Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem prevzel : Cesky Hosfmec: Irattoria mAUa Mendionalc* Trst - Campo Belvedere 3 - Trst Z odi. spoštovaajem Jan Ric^iep. £ a fUKnO inhlatevlno za mofeka obleke : dobite » R. Stermeeki v Ce lju ■ M Vzorci zastonj. ::::: Vzorci zastonj. V dobroznani žganjarni Ferdinand Pečenko - Trst ulica Miramar St. 1 «T dobijo se vedno pristne pijače prve vrste kakor n. pr. žganje, slivovec m brinjevec, kakor tudi mrzle pijać? frambois, tamarindo in šemade. f ©odpustno je, da trpinčimo sebe in druge z brezpomembnimi tožbami o reumatičnih in Hevralgičnih bolečinah, mesto da bi to zlo odstranili z zdravniško izkušenim sredstvom Co utrheaman (Besedni ziak za mnholo saflaytlr*a azkrakt t«staa]ev) vedno nspešao in zanesljivo sredstvo. ij^T" 1 oevka 1 krone "VB Icdelnje se is glavna zaloga .. 3. Fragneijeva iek&raa .. c. k. dvorni zalagate^' prm IIL, No. 203. Praga lil., Hs. 803. Pri naprej posl. zneska K 1*50 z 1 cevkof Pri „ . » 5-— ■ * cevk 1 Pri n . „ » 9— u 10 cevk ( Pazite ra Ine preparata In izdeievataija. Zaloge v lekarnah. Pozor! Pozor! Pozor! Slovenci v mestu in na deželi, ki rabite čevlje, obrnite se na mojo SE SI TEQO¥IMO ■ 29 Mer jih imam dovolj n vsake vrste. Trst, rfica Arcata št. 19. — Cena od 2—30 K. Za obilea obisk se priporoča MATIJA PAHOR. ^jllllMF Podpisani si asoia b rman iti slar. občirrstvn, aa j s preveel na svoje ima Kopališče ^Oesterreleher4 v ulici Lazzaretto vec. iS uhod tidi iz engate S. Bnfemia 4»v. 1 nadaljevanje ulice SS Martin ter da be akufcal pri prav.ti vse potrebne izkol.lave da ustreže s st. oočimtvu Kopaliifie je odprto vaaJc dan ob 7. zj de 7. pop. (Jena enkratne kopeM ▼ vaiki, ▼ sladki vodi, gorki ali mrzli K — Abonnma za pii vntne ia dnitrt pn ni-žaoik M kaaaor. Oddelek en j a; .Uredniške tagnoali* odkrivajo iaei-ejegeva smrt" je napeljan aepar rasliČM Čipke Valonoiennoa Pomladna sezona Vatikanski dohodi angleških in francoskih zefirovg barva nega« belega in vezanega batista, perkalov, panama, fotaarda f^J novost, svilena sota«, Lflster a moire, žepnih rut, nogavic itd. Specijaliteta iegotovljenega perla sa ženitovai^fke oprave v novi trgovini Mđmonđo Falutan, Trst uiica Ponterosss 3 (vogal S. NiaoM 17) TELEFON itov. »19©. TELETOi 9109 Sprejme se -KORESPONDENT- popolnoma zmožen nemškega, hrvatskega ia eventudno slovenskega jezika, stenograf, absolvent srednjfc 4ol. Reflektira se le na boljše moči. Ppaadbe na „PAROMLIN, ZAGREB". Trst Corso 2. Telef. 1917. Lecpold tions Pristni Gdoleuni.......K 2*50 m1 Podotgaste preproge 67 on . „1*00 met. Preproge V vseh velikostih z varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K T 5S 200/300 K 15*— itd. Gospodarski predpasniki ti voščenega platna............K 2 59 namizni pcfl 85/M5 cm....... 2 80 8 „ 65/»30 „....... i'80 PovrSolkl Iz Ma cd K 22 dalje. Pedrjahe...... ... po 70 stot. Ovratniki a. kavčuka...... 51 . ManScS iz kavčuka.....„ 60 „ — Pošilja ss tudi na dežela. —i3S Vile, zemljišča, hišice, hiše, posestva itd* no profiti ceno in psd ugodnimi pogoji. Slovani imajo prednsst. Dober zaslužek vaakemn kupeu. VeŽ pove Ant. Krajncr kavarna „Oriente", nasproti bolnišnice od 11.—1. nre vsak dan. Zaloga belega in črnega Car I o iiasem manufakturna trgovina vogal via Conti TRST vogal via Cfonti Tia Se^tc Pontai?e itev. 42. Specialiteta : perilo za moSke la ženske, konfekcije za gospe in otroke. - PerkaP, panama, batist, saten, piquets, trliž, platno, Čipke, vezenine, ob-robki, svil. .predmeti In razne. KrSa, predpasniki, nes^avice, aaalje. angee, onakaiki, »ml aicc, drobmarijg itd, itd. JOSIP PERTOT Barko vije - Trst. 225 Zobotehniški :: atelje Konigf Ma obroke! 00 koncesio&ovani zobni tehnik, aiplomovan dentist na deatističai akademiji v Parizu. Trst, ul. Farneto 86, II. u. U4 Velika zaloga izdelanih, oblek Velika izbera letnih oblek ca gospode In de?kev sukenj, povrSnikcv vseh kakovosti, — Specijaliteta v veznji. Velika izbera volnenega blaga. Sajzmeriiejše eene. Adolf Kostoris - Trst Uliea S. Giovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven „Buffet Automatico". Telefon št. 251, Rim. II. IOBBSK pekarna in MaCCari & PrOSS sladčičaraa Trst, via Mslcanton it o Trst, ulica Istria št. 8 opravljena po saj- praške in graške gnjati : Alpinsko maslo: vse po najnižji ceni samo -- pri - (van Su ban, v Trstu via Caserma št. 13. modernejšem sistemu. — Prodajam »vež kruh 3 krat na dan, ter razne sladčice, - biškote in likeije.--- Ea akuk M priporočam kanoinvolnenoblago U bOrUdmiCl SS za moške v velikem izbora ' se izvršuje čiščenje in likanje zaves z najmo- _ po zelo uaodnih cenah, 'demejšim zistemom Barvajo in čistijo se t * „ ■--H „ t ^ . moSke in ženske obleke. Cene, da se m Josip Jr abjan. i Ma zahteve ee da^eja azeroi gratia la fraafco. batf konkureace. — Največja natančnost. 6»s T imm ia Mtum vogal ul. G&ega ia trga vojftSmicc (bltm Nar. Doma ia kaTar. Fabria Bogat izbor najboljih vim im likerjev prvih tovora nase države. — Izvrstne slaščice. — CENE ZMERNE. = Miliica §mw Preflonzeni i g Vaip nc maniHa Aati Spuznante, T^efošk sa^rsbikl Ps- Unkovao ia Sokol Posebne vrste: po najzmernejših cenah. S«. Marija Magdalena zgornja 557 bolaišaiee Sv. Kar. Magdalena. Bogata zaloga Žvepla, bakrenega aalfata, min. vod, eošCealh tve€, birv, CopICev, steklenih Bp, eiazila ta vetove, gallikega petroleja Itd Itd. vse pe najugodaeJSth ceiah PnSaknaoi od alarnega občinstra aagdo-" M bel " % " keokotaejde podpore sleži udani • rssoOasAin J*) Domin IM Milanić las^vk odlikovane pekarne ia ala^ftiSarne ▼ mSci d ©Da Shtardia it. 24 je odpri novo pekarno la dadiHimi * nI. Intonlo tanora it 1 (vogel ulioa Pfeta). Prodna ae krak L vrste ie fcifliie^fcaa, aaoderne iadeUa pe eeoafc bree konkurence, -rj Posshnsst: flss slavist, tsrto la tiiksM. UksrJI Iz I. tavsrsa, dtma^h is M>. »Prestaje ae vaakovrstaa peciva, kakor : tsrts, krejtssti Itd. Postrežb* nm dom. Id WBST POSEBNOST i plnsa In pr—r>lod. __J kadar trpite ca kripavoati, katarja ni- česar dracsga za Vaia ocdraTljeaje kot zuane od ladraTBiker priporočate Thymome3 Scillae ki paaairi kajelj ia aabfaai oboljeaje. a ea ■■ 1 ee n n ■■ i IadiioT*ieij ia glavaa ealoga : B. FRAGNER-jeva Lekarna : a. kr."!dvorai selagAtelj PRAGA Ul., No. 203 CrosLnae y»vpteiajH avojega zdravtfMlka «tekixiiea S SO K Pe pol« franko. Ako Be poSije aapmj S 90. 3 abekleniee X 7. ako ae polije aapiej, 10 atekL &SS. ako ee pošlje nspr. Padta aa tea preparata ia Lzriafevateija, kaker tedl zmaiks varstva Zslose v lekorn&li „EDINOST" St. 99 T Tratil, 9. aprili 1911. teju Slaviću st. in čul, kako je ta svojega sina vprašal, če mu je stari kaj daroval, in ko je ta pritrdil, rekel: Potem ga moreš ubiti, jaz ti pomagam. Priča Lolić je potrdil to okolščino. Predsednik je omenil, da ni možno omenjenega Jureta najti. Obtoženec Slavić star. je rekel, da je to, kar je povedal Lolić izmišljeno, kajti on da ni nikdar prenočil kakega tujca. — Priča Ivan Saftič, ki ne pozna nobenega obtožencev, in ki je bil s Kučićem zvečer pred hudodelstvom v krčmi, je izjavil, da ni možno, da bi bii priča Lolić, ki rad laže in se Širokonsti, šel v pozni uri po noči — izlasti, ker je bil pijan iz Pobrov proti Voloski — kakor trdi, kjer da je srečal tri obtožence, oba Slavića in Šegota. Predsednik se je obrnil na porotnike s prošnjo, da bi bilo želeti, ako bi hoteli v tem zanimivem procesu sami staviti vprašanja. Porotnik Faber je vprašal Saftića, če mu je Lolić pripovedoval, da je čul klice na pomaganje. — Priča je vprašanje zanikal. Priča Marija Gabrielić po domače „Strolega", ki ima na hrani in stanovanju delavce in ki pozna Šegoto že 11 mesecev kakor poštenega človeka, je potrdila, da ni v oni kritični noči šel iz hiše. To je trdila tudi potem, ko je bila na predlog državnega pravdnika zaprišežena. — Na to je bile zaslišana 26-letna hči obtoženca Mateja Slavić star., Katarina Slavić. Priča je pod prisego potrdila, da je njen oče v oni kritični noči zaprl vrata hiše in da ni več izšel. Predsednik se je obrnil na glavno pričo, kateri je predočit izpovedbe zadnjih treh prič in ga je nujno opominjal, naj govori resnico in naj pomisli na zakonite posledice, ki se jim izpostavlja, pozval ga je, naj eventuelno še menja svoje izpovedbe in je rekel proti njemu v strogem tonu: Ali lažete Vi, ali pa lažejo priče. Lolić je vstrajal pri tem, da je govoril resnico. * * * Vsi štirje obtoženci oproščeni. Včerajšnja popoludanska razprava je končala ob 9. uri zvečer. Na temelju pra-▼oreka porotnikov je sodišče oprostilo vse štiri obtožence in jih takoj pustilo na svobodo. Društvene vesti. Podružnica družbe sv. Cir. in Met. ■a Vrdelci priredi danes v nedeljo dne 9. aprila v prostorih „Gospodarskega društva" „Požigalčevo hčer", žaloigro v petih dejanjih. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina 50 stot., sedeži 30 stotink. Tržaško podporno in bralno društvo vabi na redni občni zbor, ki bo danes v nedeljo ob 3. uri popoludne v društvenih prostorih. Kolesarsko društvo „Balkan" priredi na velikonočni ponedeljek izlet v Štandrež. Telovadno društvo Sokol v Trstu. 1 Vaditeljski zbor telovadnega društva „Sokol" v Trstu naznanja, da se vrši danes telovadba trgovsko-l\ obrtnega naraščaja od 4. do 6. ure f popoludne. Nadalje poživljamo brate telovadce, naj sedaj redno zahajajo k vajam, ker župni izlet je pred durmi. — S poukom prostih vaje za ta izlet se je že pričelo. Na zdar 1 Pevski zbor „Glasbene Matice" v Trstu. Jutri v ponedeljek zvečer točno ob 7.30 vaja za moški zbor, ob 8. uri pa vaja za mešani zbor. Prosim točne in polnošte-vilne udeležbe. Pevovodja. Magdalenska CM podružnica ima da-■es ob 4. uri pop. svoj prvi letni občni zbor v prostorih „Gospodarskega društva" (pri Tirolcu") pri sv. M. Magdaleni zgornji. Magdalenčani, udje in prijatelji, pridite v velikem številu na to za nas tako važno zborovanje! Delavsko podporno društvo. Redna v odborova seja bo v sredo dne 12. t. m. in to radi Velikonočnih praznikov. — Člani so vabljeni tem potom v stvari sestave novega odbora na sestanek, ki bo dne 17. t. m. ob 10. predpoludne v društvenih prostorih. Lonjerska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda ima danes v nedeljo, ob 2. uri pop. občni zbor. Lonjerci, udeležite se ga polnoštevilno! Nar. del. organizacija vabi na izredni občni zbor ki ga sklicuje danes v nedeljo, 9. aprila t. L •b 10. uri predp. v društvenih prostorih (nlica Lavatoio št. 1) s sledečim Dnevnim redom: 1. Definitivna ureditev podpornega fonda .Narodne delavske organizacije". 2. Denarna organizacija našega delavstva. Ozirom na veliki pomen preuredbe podpornih fondov, je dolžnost vsakega člana, da se udeleži tega izrednega občnega zbora. TRST, meseca marca 1911. ODBOR. Slovensko ženstvo! „Nar. delavska organizacija" sklicuje za danes v nedeljo ob 5. uri popoludne v prostorih NDO ulica Lavatoio štev. 1. društven sestanek. Uljudno je naproŠeno slov. ženstvo, da se tega sestanka ozirom na njih pravice polnoštevilno vdeležl. __ Naše gledališče. Danes zvečer ob 8. uri uprizori naše gledališče reprizo prekrasne Planquettove komične opere „KORNEVILSKI ZVONOVI" ki je pri svoji premijeri dosegla velik umetniški vspeh. — Godba krasna, divno solo-petje, zbori, terceti in kvinteti, katerih je polna ta opera. * ♦ * „ KORNEVILSKI ZVONOVI* so najboljše delo Parižana Robert Planquette (1848—1903). Nastalo je v njegovi mlade-niški dobi pod očividnim utisom Offenba-chovih in Lecocqovih klasičnih del na polju lahke glazbe. („Orfei v peklu", „Lepa Helena", „La fille de Madamme Angot" itd.) Delo je pisano vseskoz v lahko umlji-vem slogu, sicer brez posebnega poglob-Ijenja in velikih pretenzij, vendar pa se mestoma povspenja do precejšnjih dramatičnih akcentov (n. pr. II. finale) ter sledi srečno razvoju dejanja. Mestoma se razvija v vspele muzika-Iične prizore, kar opravičuje ime „opera co-micque", kakor jo je nazval Planquette. Po naših nazorih bi ji pravzaprav najbolj pristojala označba „ljudska opera", kar bi, razun milieu-a, v katerem se vrši dejanje, opravičevala vloga, ki jo ima pri tem ljudstvo (v muziki zbori). ln res so najvspelejše točke ravno zborovi nastopi. Naj omenim takoj začetek. Opozarjam obenem, s kako enostavnimi sredstvi doseza skladatelj efekt kreganja v godbi I Interesanten je tudi drugi del I. dejanja : semenj. Najprej nastop posameznih glasov: basov, tenorjev, ženskega zbora. Na koncu pa se zlijejo vse tri arije v eno celoto. V drugem dejanju naj omenim začetek (možki zbor staccato) in pa himno. Najbolj vspela točka pa je vsekakor II. finale. Začenja ga solo Gasparda, kateremu se pozneje pridruži Greniše. Ta duet pretrgajo zvonovi, spremljani v orkestru od njih lastnega motiva, ki ga slišimo že v ouverturi in v I. dejanju. Zopet slišimo himno, kateri se pridruži še zbor duhov. V tem zboru je kulminacija finala: Gaspard znori I Vse to pa pretrga Žermenina prošnja za svojega strica. Kontrast je podan prav dobro in mora vplivati na poslušalca. Hanri odpušča. Zvonovi se zopet oglase ter zbude Gasparda — toda on je nor. Tretje dejanje začenja ples. Veselica je. Pri tej seveda ne sme ipanjkati vaški norec — Gaspard, ki poje zbranemu ljudstvu svojo pesem. Da ima v tem dejanju zbor veliko nalogo, je samo ob sebi umevno. Preostaja mi še da spregovorim nekaj o solo-točkah in pa o orkestralnih komadih. Morda najvspelejša izmed prvih je Greniše-jeva „mornarska", in to radi nje melodioznosti. Ravnotako je tudi Hanri-jev valcer-rondo na koncu prve slike lep in občeznan. Ali kakor že omenjeno ima v I. dejanju glavno ulogo zbor. Interesantnejše solo-točke dobimo šele v 11. dejanju. Naj omenim od teh komplicirani tercet (Serpoleta, Greniše, sodnik), v katerem je strah teh treh komičnih figur prav dobro zadet. Dalje solo Žermene („Ne govorite...") invpa, nekoliko kratki, a vendar lepi kvintet (Žermena, Serpoleta, Greniše, Hanri, sodnik), s katerim bi se lahko tudi kako boljše delo ponašalo. V tretjem dejanju naj omenim Serpole-tino pesem o jabolku in pa Grenišejev valcer* rondo. Orkester ima samo dve solo-točki in sicer ouverturo ter medigro med I. in II. sliko prvega dejanja. Ouvertura je po tedanji navadi izdelana bolj nego potpourri najlepših in za delo karakterističnih komadov. Zato dobimo v ouverturi Grenišejevo mornarsko, motiv zvonov in pa za konec Han-rijev valcer-rondo. Sicer pa je čedno izdelana ter je efektna, kar je menda njen glavni smoter. Čisto drugačna pa je medigra: „Stara pesem" kakor jo imenuje skladatelj. Z dejanjem nima nikake direktne zveze. Smatrati jo moramo za nekako uložko. Skladba odgovarja popolnoma svojemu naslovu radi glavne, karakteristične melodije, ki jo vzdržujeta klarineta v nizkih legah. Ravnotako spominja srednji stavek v godalih na stare skladbe: skoraj se nam zdi, da slišimo odlomek iz kake Haydnove sonate. Kakor 2e zgoraj omenjeno, je vsa opera pisana brez posebnih pretenzij in zaradi tega se ne da meriti s tem ali onim merilom. Moramo jo sprejeti kot. predukt, morda tudi kot vspel produkt svojega časa, nič več in nič manj. Da se je vzdržala do sedanjega časa, je gotovo dober znak, ter jo to dejstvo more le priporočati. Upajmo, da se tudi pri nas vzdrži, ter da nam sedaj, ko smo poskusili svoje moči, otvori pot k novim, višjim ciljem. * * Vstopnice se »Nar. doma". dobivajo pri vratarici PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne banke Trst, della Borsa 10 Gentraia v Ijobljani. Podružnice v 6orici. Celovcu, Sarijmm ln Spljeto Delniška glavnica K 5,000.000. Rezervni zaklad K 610 000, obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod jako po voljnimi pogoji devize in u;e vrste denarja. - Vloge no Knližice obrestuje za sedaj s čistimi j Z 2290 Prodaja srečke na majhne mesečne obrok®. Velika noč ! : 1911: Velika noč! Vsakdo naj si ogleda zalogo in cene tvrdke 5 2 BOGATA IN LEPA IZBERA FINEGA IN NAVADNEGA POHIŠTVA TAPETARU # 88 ^ |S-g DELO SOLIDNO_ln vsakovrstnih atoli e._CENE ZMERNE, g 013. Manufakturna trgovina z zalogo perila Bzosch & Iiaurenčič - ? Trstu via Nuova št 40 - (vogal via S. Giovannl) - via Nuova št. 40. iflf" Vsak dan veliki dohodi za sezono. Žensko blago modernih barv, panama enotnih barv in pisanih, voile z in brez bordure, satin, perkal, batist itd. — Velik izbor zefirja in oksforda za srajce. Izbor zaves s čipk, vitrages, preproge itd. Izdelane moške srajce vseh vrst. Obleke in blago iz bombaža za delavce. MODERCI REFORM. Yse blago iz prvin toTaren ia do zmerni c il YELI£A IZBERA DROBNARIJ. Kdor odpotuje naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTEIN „Ali'Alpinista" v Via Sebastiano štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, športnih potrebščin itd. MLUVI ČESKY I MLUV1 ČEŠKI! ^^si. □□DDD: Dobroznana trgovina TI Ber toli S Sbuelz Trst, Trg Barriera vecchia I in 2 zniža cene vsega blaga v svoji zalogi. Moško srajce bele K 2, 2 40, 2 60, bar m a te K 2*50. Moške in ženske maje ia fu š tanj a K 1, 1-10, 120, 1 30. Spodnje hlače K 1, 1-10, 1-20. Velik iabor nogavic za moške in ženske, orratnikoT in ovratnic. FUŠTANJi Tellour meter od 48 stot. daljo. ŽENSKO BLAGO, angleško in domače od K 1*20 dalje. Bogat izbor šarp, volnenih in svilenih od K 1*40 dalje. Zaloga perila, platna ln bombaža. Velik izbor žime in volne za žimnice. Poseben oddelek za okraske, mod. stvari in drobnarije _ F==)= -n==i=====i=jP V Trstu, dne 9 aprila 1911 »EDINOST« St. 99 ritren IX. TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. VERDI. Sinoči so ponovili zadnji večer" iz Tetralogije, kakor častni večer tenorja Co;nm. Borgatti. Umetniku, ki je pevsko in dramatično nudil v tej sezoni toliko vzvišenega umetniškega užitka, so bile prirejene navdušene ovacije ; dobil je raznih darov. Danes se ponovi Wagnerjevo opero „Mrak Bogov*. POLITEAMA ROSSETTI. Danes dve predstavi: popoludne satirična muzikalna revija „Turlupineide*; zvečer repriza Lehar-jeve operete „Ciganska ljubezen". EDEN. Danes dve varijetetu! predstavi: popoludne in zvečer._ DAROVI. — Za ples „šentjakobske mladine" so nadalje darovali sledeči p. n. gg: Sila Anton 5 K, Suban J. 3 K, Mirt F. 5 K, Rože Josip 3 K, Vatovec Anton 3 K, Žagar & Šutej 10 K, Gorup Alojz Prosek 5 K, Sirk Celestin 2 K, Škapin F. 1 K, Zgur 6 Popatnik 2 K, Žgur Leopold 2 K, Kjuder A. 1 K, Kravos Kristjan 2 K, Povh A. 2 K, Vičič F. 1 K, Blažič Štefan 5 K, Dobau-schek 2 K, Furlan J. 1 K, Stanič Josip 2 K, Birsa Fran 5 K. Segulin T. 1 K, Bratuz Peter 5 K, vdova Gašperčič 5 K, Kobal 1 K, Legat Ivan 2 K 50 v., Volk Fr. 5 K. dr. Ferfolja 2 K, dr. Kisovec Ivan 2 K, dr. Sav-n>k Janko 3 K, Antić Marko 5 K, dr. Sosič Andrej 2 K, Šinigoj 2 K, Gombač 2 K, Terzo Vekoslav 2 K, Vouk Anton 5 K, Pod-bršček A. 2 K, Kosmerlj Jakob 5 K, Kos-merlj N. 2 K, Zega 2 K, Godnič 2 K, Bambič J. 2 K, Stanzer J. 1 K, Hvastja J. 1 K, Granduč Andr. 2 K, Ban Martin 2 K, Sajna Josip 2 K, tobakarna Lavrenčlč 5 K, Kodela Anton 2 K, stavb, podjetje Marte-lanc 5 K, Mikeluc Ivan 5 K, Lah josto 1 K, Prime Jakob 3 K, Kralj Just 2 K, Zcga Justina 2 K, slav. „Jadranska bar!: r 10 K, Premru M. 1 K, slav. „Slovanska Čitalnica-5 K, Babič J. 1 K, Udovič 2 K, Dobrila E. 10 K, Hreščak Karol 2 K, Gospodar, društvo sv. M. M. zgornja 5 K, Mimica Stipe 5 Kr. Cesar Iv. 1 K, vitez Gorup Kornelij 5 K, Kuret los. 2 K, Arhar Just 3 K, Godina Bernard 2 K, Sancin Kotalj 5 K, San-cin Ant. 2 K, Lah Rado 2 K, Matejčič 5 K, Amf Mici — Sežana 5 K, Cink Slavka, Velenje 2 K, Negode Jos. 2 K, Žiberna Ant. 2 K, g.ca Goli 2 K in Gržinič Vekoslav 3 K. Nadaljne darove sprejema „Trgovsko-obrtna zadruga" v Trstu, ul. sv. Frančiška štev. 2, L _ Književnost in umetnost Damir Feigel : Pol litra vipavca. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayr & F. Bamberg v Ljubljani. Str. 133. Cena? — Dobili smo zopet zbirko humorističnih spisov iz peresa doslej neznanega pisatelja. Ocena pride. „Ljubljanski Zvon" ima v svoji apri-lovi številki sledečo vsebino : 1. Radivoj Peteri in-Petruška : Težka minuta. 2. Anton Debeljak: Dvanajst gavranov. 3. Rado Mur-nik: Hči grofa Blagaja. Roman. 4. Anton Debeljak: Ob jezeru. 5. C.Golar: Pastirjeva nevesta. 6. Pastuškin: Križev pot Petra Kupljenika (Dalje prihodnjič). 7. Janko Gla-ser: Sebi. 8. Oton Župančič: KMilčinskega Pravljicam. 9. F. Milčinski: Nova žival. 10. Josip Hrastar : iz življenja Tomaža Križaja (Dalje prihodnjič). 11. Književna poročila. 12. Glasba. 13. Razni zapiski. Povodni mož. Balada. Zložil France Prešeren. Za soli, zbor in orkester uglas-bil in slavnemu pevskemu zboru Glasbene Matice poklonil Viktor Parma. Priredba za klavir. Cena: 4 K. Založila Ig. pl. Kleinmayr 4 Fed. Bamberg v Ljubljani. — Naš znani komponist Viktor Parma je pod tem iia^Io-vom izdal obširno delo (30 stivn"), ' K-te-rem prinesemo kritiko iz pere .a na ^ga glasbenega referenta. Za sedaj kompozicijo toplo priporočamo. Vesti iz Goriške. V Bovcu so osnovali „Slovensko pevsko društvo Rombon". Z velikim veseljem in navdušenjem pozdravljamo to novo ognjišče narodne prosvete. Društvo šteje že sedaj ne malo število izvrstnih pevk in pevcev. Kako izborno znajo peti, pokazali so ■a vseh dosedanjih veselicah v zadnjih desetih letih in na ustanovnem zboru. Bilo je pravi užitek poslušati jih, ko so izvajali nekaj umetnih in narodnih pesmi. Zasluga ia tem lepem napredku gre nedvomno marljivemu pevovodji gosp. Iv. Miheliču mL, ki se že nekaj let neumorno trudi. Privel |e pevski zbor do take popolnosti, da lahko nastopa na večjih odrih. Ta zavest in prepričanje, da je položil kamen za nadaljni duševni razvoj našega ljudstva in našega družabnega življenja, bodi nam v ponos in vspodbujaj ga k nadaljnemu napornemu delu. Na osnovalnem občnem zboru se je nabralo precej kronic za družbo sv. Cirila in Metoda. x Nagla smrt. Včeraj je prišel domu k kosilu major tuk. pešpolka št. 47 Ernest Seitle pl. Seltai ter sel k mizi. Naenkrat ga je prijela slabost in se je zgrudil onesveščen ■a tla. prihiteli so soproga in otroci in so takoj poklicali zdravnika, ki pa ni nit jrel storiti druzega, nego ugotovil' strv*. Majorja fe zadela kap v možganih '1 *oma| 47 let in Je izgledal jako v s Veeti iz letre. Podružnic« družbe sv. C. In M. za Istro. Iz Dekani: Dne 2. aprila t. 1. je imela naša podružnica družbe sv. Cirila In Metoda v Dekanih svoj redni občni zbor. Iz poročila blagajnika izhaja, da je imela podružnica s koncem leta 1910 dohodka K 399.88. Občni zbor, ki je bil od domačinov jako slabo obiskan, je sklenil, da se polovico goriomenjenega zneska vpo-Šlje ravnateljstvu družbe, druga polovica pa se plodonosno naloži v namen ustanovitve slor. šole pri Hrovatinih v Miljskih hribah. Soglasno je bil potrjen tudi za tekoče leto stari odbor z nekimi spremembami pri namestnikih. Radostno pozdravljamo misel, da se ustanoviti še dve podružnici v našem okraju in sicer pri sv. Antonu in na Lazaretu. Krepka in izdatna pomoč družbi sv. Cirila in Metoda nam bo vedno porok, da naš teptani, na polju šolstva toli zanemarjeni narod, ne podleže nikoli nasprotnikovi na kani. Poživljamo tem potom vse res zavedne in narodno čuteče rodoljube, zlasti v dekanski občini, da svojih močeh podpirajo podružnico družbe sv. Cirila in Metoda. Onim osebam pa, ki nimajo drugega dela, nego da razdirajo vsako, četudi najbolj plemenito in koristno delo — kličemo: roko proč, ker osebni egoizem ne spada v narodna društva! Narodno sporazumljenje v Istri. — Vozil sem se po „istrskem mlinčku" uradno nazivanem „lokalna železnica Trst—Poreč". Na neki postajici sem se sestal z inteligentnim znancem italijanske narodnosti z visokošolsko izobrazbo. Vstopila sva v vlak in nadaljevala razgovor o tedaj aktualnem i~ potrebnem narodnem sporazumijenju v i.-.ii deželi. Prišedši v Koper, katera postaja nima nikakorŠnega napisa, ker raje nego bi imeli dvojezičnega, so odklonili vsaki napis, mi je rekel znanec: Kako ste vendar malenkostni ! Zavoljo dveh napisov na taki železnici „Kopar—Mile* so se imela razbiti pogajanja? Jaz: „Kako vendar, ko je že tekla železnica prej! Ta boj se je vršil pač na Dunaju in vodil ga je Vaš Benatti!" Znanec: „Da, res! Na njegovem mestu bi jaz glasoval za napisa * Coppar—Mille (Koper—Mile). Ubili naj bi jih tisoč in danes ne bi bilo treba niti sej za sporazumljenje, ako bi se bil izvršil oni sklep*. Kdo je ta mille, menda čitatelji sami umejo* Italijani so menili nekoč, da bi bilo konec hrvatstva, če bi jih ubili tisoč. Ali danes ne bi zadostovalo to Število. Je že več in več tisoč budilcev in tudi čuječe-budnih, ki se ne dado kar tako pod sekiro. Ako cvet italijanski tako govori, kaj naj pričakujemo od vejic, ki iz tega debla zajemajo življenje ?! E3 MALI OGLASI Ei iu ► MALI OGLASI se računajo po « stot. besedo. Mastno tiskaat besede se računajo enkrat Teč. Naj. maaja pristojbina zoaia 40 stol Plača h takoj Inaer. oddelka. Izgubil ae je mlad pes, ki sliši na ime Cari. _ Ima kratko odsekan rep in temno rujavo barvo. Pod telesom in na parkljih je bel. Lovske vrate na pol jerebičar. Kdor mi ve o tem lug naznaniti, dobi dobro nagrado. Z gabil se je v okolici Divače, odda naj se na kolodvorski restavraciji. 628 i ll Č H z dobro idočo pekarno v cvetočem pro-"Ibd vinegalnem mestu je na prodaj. Natančnejše pri ina. oddelkn Edinosti. 627 pQ(|i družinskih razmer se nalll Commerciale 415 (Škor lega lepa. Oddaljena četrt ure Več pove lastnik Ignac Gec. roda hiša v ulici Gena ugodna, južne železnice. 630 prod rkfca). od ju Danila qa kiša v Kolonji. - Obdelano zem-rlUUd OD in gozd 1000 sežige v. Kron 8000. Žiberna, ul. Kolin a vento 70. 640 Listnica uredništva. Jupe-Culotte v Žminju. Dali smo besedo obem stranem. Sedaj bodi te pravde konec ! Pošiljatve, komisije in zastopstva :: Giov. di G. Kanobel Trst ul. Belvedere 9, Telefon St. 23-87. Sprejema plačila carice za vsakovrstno blago, prejema in oddaja na dom, pošiljatve po morju in železnici. Prejem kovčegov kakor tudi prevažanje pohištva v mestu in na vse kraje. t Potrtim srcem javljam v svojem in v imenu svojih otrok, da je moja ljubljena hčerka Ana Dekleva dne j. t. m. ob 6 30 uri zjutraj po dolgi in mučni bolezni v starosti 16 let mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se bo vršil danes, dne 9. t. m. ob 8. uri predpoludne iz hiše žalosti v ulici Istria št. 4 na pokopališče k sv. Ani. TRST, dne 8. aprila 19x1. Uršula vd. Dekleva. SVOJI K SVOJIM! Naznanjam si. občinstvu, da sem otvorila čisto na novo urejeno gostilno „MU TREH ROŽICAH" « Triglav ulica Geppa 8t. 10. Točila bodem vedno in samo pristna vipav- j ' ska, istrska ter budjeviško pivo prve vrste. • Domača kuhinja vedno z gorkim i in mrzlimi jedili na razpolago. Hinko Schmidt Vrdela, Trst, pošilja na dom od 5 kg naprej pravo domačo mast po K 1*16 kg, domačo slanino išpeh) po K 2— kg, domaČo trebušnico po K 216._638 Acetilen-aparat ran tiran za 12 do°15 luči, se proda takoj. Anton Gomzj, OpČina. 626 Štev. 257. Razglas. Dne 17. aprila t. 1. ob 1. uri pop. se bode oddalo na javni dražbi delo za zgradnjo novega občinskega vodnjaka v Lokvi. Zidarska, kamnarska in kleparska dela so proračun jena ca 8415 kron in 35 vin. Zahteva se takoj pri dražbi 5#/s varščine in 8 % varščine se obračuna pri I. obroku izplačanega dela. Tozadevni načrt je na razpolaga pri podpisanemu. ŽUPANSTVO V LOKVI župan: Anton Periiavec. rinhrn i^oča trgovina z gostilno se da pod uuuru ngodn mi pogoji v najem. Beflektnje se na malo kavcijo. Pogoji se zvedo pri Jožefu Pirjevec v Sežani h. št 60. 522 M fotograf le Anton Jerkli, Trst, Via delle Poste 10. — GOBICA, gosposka ulica 7. Izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno k njemu. 315 Pekarna in sladčičarna ulica Madonnina 12 vogel Molino a V s pore ponuja si. klienteli in občinstvu domaČe pince in goriške prednice, kakor tudi sladčice in kruh I. vrste v velikem izboru Udani UMBEKT0 B1D0LI. Ddffllro n vil i Šivalni stroji nabavljeni nt; U K a |i|||| na dražbi po izjemnih cenah, Singer za družino 62 kron, zelo fin, moderni in uporabljiv za vsa o delo kakor tudi za vezenine, s šestimi predalčki, ugibljiva miza kron 160. draga vrsta bolj enostavna tudi za vezenine kron 100. Jamčgo se za tri leta. Via S. Caierina št, 7 na dvorišču. 593 Dvllfnl zastopniki se iščejo proti visoki proviri lUllK ziji. Eksport ur Weiner, Dunaj XIX. Boschstr. 2 616 m se osem 's-s^ssa hrano, postrežbo in plačo po dogovoru. Prednost imajo penzionisti ali udovci. Haslov: Barkovlje št. 47. 615 Mlulrfmvfl v mesta s prodajo piva, fll HlUrilll vina, kave itd., 8 kron dnevnega zaslužka zajamčenih. Delo pripravno za gospe. Stroški nqmanjši. Ugodna cena Obrniti se na Collarsich, Caffe Corso 9—11, 3-6. 618 Irfrn furlanska P° K 6 60, štajerska po K 5 20 JU J tU sto komadov. Trst, ulica Giosui Carducci 40, v dvorišču, Nazarij Cok_598 Veliko množino otesanega in okroglega v vsaki velikosti prodajem. Josip Puhalj, Lanišče (Istra). 596 Županstvo v Prvačini r^aS^ bivajoče najmanj 10 let v Trstu, ki želiio brezplačno doseči domovinsko pravico tižbfiko, da se oglasijo vsako popoludne od 6.—7. nre pri A. Laneve, kazenskemu zagovorniku v Trstu, Scala al Belvedere St. 4, I. -380 POZOR! ::: 50*000 parov čevljev I 4 pari čevljev za samo K 7 50 Badi tega, ker ni moglo veliko velikih tvrdk plačevati svojih računov, se je meni naročilo veliko množino čevljev zelo pod ceno spraviti na trg in v denar. Jaz prodajam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na zaveso, iz rujavega ali črnega usnja, galoSiranih, sprćd s kapicami, z močno nabitimi usnjenimi podplati, zelo elegantnih, naj-noveja fasona. Velikost po Številki. Vsi 4 pari stanejo le kron 7 50. "Vi Pošilja se po poštnem povzetju. H. SPMGARN, SCHUH - EXP0RT — KRAKOVO štev. 240 — Dovoljeno je menjati in tudi denar nazaj. VIA G H EGA št. 8 — se je odprl — BUFFET kjer cenjeno občinstvo dobi vrste suhega mesa, kuhanega, sirovega in suhega* salama, sira, sardin itd. Izvrstno vino in Dreherjevo pivo Raznovrstne hiše in posestva v mestu in _ _ _ okolici so na prodaj pod ugodnimi pogoji. Zglasiti se je pri g. Grebencu. hišnemu upravitelju v Narodnem domu. 487 Resnična razprodaja ¥seg^ blaga koncesionirana od c. kr. namestništvenega svetovalca. Stekleno blago, porcelan, svetilke, galanterije in service za darove. — Service za mašo s krožnikom pozlačen K 2*50. fi. palme, ul ponterosso 9 Vir za zdravje tvorijo alkohola proste Sumeče limo- ttnrfA pripravljene s pomočjo Maišnerjevih IluUtf šumečih limonadnih bombonov. — (Okus po borovnicah, citroni, smukvicah, čr&snjah in jagodah) v pastiljah po 2 in 4 vin , v patentovanih vrečicah po 2 in 5 vin. • S d ■ - * v LJ&rr "Tv * V " 'r^'VM ■dini Jeloralec : Prva čeiki akoljska družba orijani $l*d£ičar*kih In čokoladnih tovarn, KRALJEVI VII08RADI, - pr«j A. BARŠMER. - ZastflDni: Al. PMS&r, Trst. nI. Gaetaio Doaiietti 5. r E« obilen obisk se uljudno priporoča ANTONIJA KUČAS. J. Galperti - 7rst ulica Barriera vecchia 13. V Zaloga domačega in inozemskega rakna za moške obleke. POPOLNA IZBERA perila, volnenega blaga, mali j, srajc, ovratnikov, zapestnic, kravat, perkala, batista, zefirja, bombaža ter vsakovrstnih nogavic in žepnih rnt. Posebnosti za krojače. Sprejemajo se naročila po meri. Strae X. JEDINOST" it. 99 V Trst«, 9. aprila 1911. JUMN3SA BASIBil STOTOJ« IN PRODAJA: VBDK6 STKE PAPIRJE, MEN TE. ©BLI«A gftZVKa. VSMMA, FaiJOKITKTE, DELNIC«, TALUTB IN DEVIZE. PREDUJMI >4 VBBt>HO®TX* PAPLKJI J* BLAG« JAVNIH SKLADIŠČIM. -DEPOSITS. — PROMESE. BRZOJAVI: JAPMAM8MA.__ ' MENJALNICA. fM TUST, VIA CASSA Dl RiSPABMIO ST. 5 (LASTNO POSLOPJE). VLOGE NA KNJIŽICE ia. I*P' OD DNEVA VLOGE % DO DNEVA VZD16A UKINI DA TEK PLA^CJB BAJKA 12 »V« JE« A. NA TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOGOVORU. ŽTVAHKTA ZVEZA Z AMERIKO. - AKREDITIVI. URADNE URE: 9—12, 21/*—5Va. BSKOMTUJ*: msB«c, METU« M mazsmss. ZAVAROVANJ* TRnKtnra papimjet p ko* kitmmi uotbl RBTIZI/A ŽREBANJA SttEĆK IX®. BEE3PtAfS». KfAVBNI KREDITI. REMBGURS-KRHDrtl. IK>m PBOTI DOKUMENTOM DKBCA3UA. BORZNA NAROČILA. - INKASO. _TELEFONI: 14«, 17*.__ FIL5JALKA V OPATIJI. 227 v g 3E RESTAVRACIJA AURORfl Jrst, al. CarSncci št. 13. DrugI Krat u Trsta. Damski s dunajski :: orkester ■ TOSCfl - ki obstoja iz 7 dam in 2 gospodov, nov in izbran program godbenih. in pevskih toček, ped spretnim vodstvom vodje gosp. :—: LUDVIKA FLORIJAN. :—: s Vsak uečer od 1 do 12. KONCERT -- PROST UHOD. —- :: Vsako nedeljo in praznik :: MATTINEE. Za ranogobrojen obisk se priporoča JOSIP DOMUES. S- ---11 Pozor Slovenci! Nov veliki dohod moških, deških in otroških oblek za poletje. Velikanski izbor blaga za obleke po meri po cenah brez koakarence v dobroznani trgovini „ALLA CITTA' Dl TRIESTE" Trst, ilica Giosae Carteei St- 40 (prsj Torreite) Obleke za moške iz blaga od K 13—48 Obleke „ „ „ platna „ „ 4—18 Obleke za dečke iz blaga od K 10—28 Obleke „ „ „ platua „ „ 6—12 Velik izbor oblek za otroke od K 2-14—14. Zaloga hlač, srajc, delavskih srajc itd. itd. ALLA CITTA' Dl TfflESTE i Trst, Hlica Giosne Cartei SteT. 40 (pj Torreate) Tvrdka vstenovljer.a leta IS/T. Schnabl & C° Suce. - (Inženir G. Franc & J, Kraaz) Wrad: nlioa Mioclo MasM^t®!^, Skladišča? ulica Gioachino Rossini. Točne ure prodaj /JfS- Smilio pi & ^BjOSff laB^JfUitj myJBifi» daiaialea a* ▼ TR33 .Naslov sa bnsojavke : .L^vei-sam* — Trst, Telefona: urad: št. 14-09. — Skladih - St. 6i m Prodajajo po zmeraiii conah s Sesaijke za vina In vodo na transisisijo In na rake. Cevi vsak** za aapeijavo H vode« plina In pare. Pipe, guaralcije in tehnični prednasii vsake vrsta. Motorji, sfrojl in kotil na paro. — Priporočajo svoj tehnični urad Z£i izdelovanje In oskrisljenje vsakovrstna stroleo m o5r! ---Osmimi sastonj.--- V novem kinematografu le- ^^HKfcJB!?^ Žrst, via piazza piccola (za magistralno palačo), Crst* Od sobote 8. do pondeljka lO. aprila: Tri novosti: 1) Trident, svetovni posnetek. — 2) Stratonika ali žalostna ljubezen, komični prizori. : MIKUS : aaznanja slavnemu občinstvu, da je odprl poleg svoje pekarne in sladči-čarne na trgu S. Franceseo 7 tudi PRODAJALNICO SLANINE v kateri se dobijo razni salami, sir, mast, praške in graške gnjati ter gorke dun. in kranjske klobase. Priporoča se za obilen obisk. 2014 h Aleks. Zaloga moke prvo vrste* S"2 i 0 s m 1 N RipicK & C.8 - trst ulica Squero Nuovo št 11 Zastopstvo In slavno zaloga nalflneKlh vrst pšenične moke m krmnih izdelkov poznanega valjčnega mlina VINKO tf*UbIČ-a v Kranju. dajaialea m« ▼ TRSTU vla Pestsreese, ogel Nir*v» tp velikTmbeba verižic, zlatih in ' nth ur, kakor tucš? \ stenskih ur vaake vr®« i vmms m situjiist m. jfilek. JCukež koncesijonirani zobotehnik Trst, Via Jfuova 13 crdin Kje cd 9.—12. 2.-5. 28 Brzojavi: JUeksrnpnlck — trst VAŽNO ZA VSAKE&A I POZOR ! ! (jtistavojftarco&C. Trst, ulica Coroneo 45, Trst TELEFON štev. 1930 Velika zaloga navadnega stekla, oat&gle-nega ln za urez. Veliki izbor predate to t za lekarne in mirodilnice. Porcela-Kasia in zemljena loatevlna, ocakllnc, steklenloe itd. Velike množine predmetov k steklenine in porcelana. Lastni zavod za barvanje in okrašeiije porcelana. Cene, da se ni bati konkurence. - Na zahtevo se pošlje cenik zastonj. - Dopisovanje t ilo-▼enskem jezika. OMENJENA tvrdka, edina te troke v Trstu, priporoča se vsem slo-= vanskim trgovcem. ?5V?'rJV. ^V''-r ''.^A"''-'i'1' % r-.r r.r» r r,.? f^ J* f- I— Vhod po glavnih vratih Tržaška posojilnica in hranilnica Piazza della Caserma št. 2. — Telefon 952. ima na razpolago jekleno varnostno celico ki je varna proti vlomn in pciaru, v kateri »o SHRAMB ICE, ki ae oddajejo ■trankam v najem in sicer za ceio leto kron 30, za četrt leta kron 12 za pol leta „ 20, za en mesec „ 6 Shrambice bo 24 cm visoke, 24 cm Široke, 48 cm globoke. Shrambic ne more drogi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo svoje stvari, kojih ni treba prijaviti. «rar Oddaja hranilne pužiće '=SSt katere priporoča posebno starišera, da na ta najnovejši in najvepefineji način j navajajo štediti svojo deco. Nadaljna pejaaalla daje zaved tb aradalb arah. Norberto Nachtigali Trst, ulica Nuova 41, Trst (PALAČA • SALEM) Zaloga in zastopstvo zelo ogledne Sviearsket ovame Vsakovrstne ure, žepne ure od 5 kron dalje. Budiiniki od K 2-40 dalje. Zlatnina se prodaja po ugodnih cenah. IVAN KRZE Trst - Piazza S. (Hov&nni St. kuhinjskih in kletarskih potrebščin &dl od leaa in pletenin, ikafov, brent fiebrov in kad, BodCekov, lopat, rešet, ait ia vsako • vrstnih košev, jerbasev in metal ter mnogo drugih v to stroko spadajo- O ■ rt rt m avojotrgo, čih predmetov. — « I !}JV/I vv« yiQ0 a ka-ainjsko posodo vsake vrste bodi od porcelana, zemije emaila, kositerja ali cinka, nadalje pasamanterje-kletke itd. — Za gostilničarje pipe, kroglje, zemljeno in stekleno posodo zavino. JKfiroDilnica }Cmo ferlin Trst, Sv. Marija M. zgornja 2 (Bivio) PODRUŽNICA: Sv. Marija M. zgornja 38€ biviki Rud. Skerl. Velika izbera krameuij, barv, šip, žebljev, petroleja i. t d; Redilni prašek za pitanje svinj, krav, konj, itd. itd. lekarnarja dr. TRNKOCZY-ja v Ljublj * Prodaja na drobno in debelo. ana. Prodajalnica ur Rojmund Bizjak Jrst, Campo S. Jiacomo 5. (slovenska hifia). - Velik izbor ur na sidro in za gospe. - Izbor verižic vpake vrste. - Budiiniki K 2-30. Regulatorji Kron 20. Poprave po najzmernejih cenah. 51 _ Cigaretni papir in cigaretne ovojke ^ „Ottoman" hvali se sam ob sebi brez nikake reklame