V obratu na Rakovniku imajo pletilnico, krojilnico in kreatorski oddelek. Krilo, jo-pico, kostim ali drugo volneno oblačilo sešijejo v njihovem obratu v Kobaridu.
MLADEVf PLETILJAM IN KROJILJAM ODPRTA VRATA
Angora: Časi za »pošlihtat«
Nasiov lahko koga ceio prepiaši. DO Tekstil TOZD Angora ima sedež sicer v občini LjuMjana-Center, proizvodni obrat pa na Rakovniku. Izziv, ki smo ga uporabi-li za naslov, smo izluščili iz pogovora z izmenovodkinjo pletilnice in čianico de-lavskega sveta Pepco POGAČAR, kroji-Ijo in predsednico samoupravne delavske kontrole Marijo STANOJEVIČ, kontro-lorko in predsednico komisije za MDR Zalko PISEK, pletiljo Ano STRGAR in električarjem - predsednikom OO ZSMS Francem GOLLBIČEM.
Ker smo zapisali, da je bil to pogovor, ga tako tudi objavljamo. Skupno.
Q čem se trenutno delavci Angore naj-večkrat pogovarjate?
»O zadostni dobavi surovin, izpolnitvi naročil za tuje naročnike, pomanjkanju deviz in izkoriščanju zmogljivosti.«
Steče beseda tudi o varčevanju z ener-gijo?
»Seveda! Prešli smo od besed k deja-njem. Pred tremi meseci smo delno spre-menili delovni čas in se odločili, da bo pletilnica še naprej delala v dveh izmenah,
krojilnica pa le v eni.«
Ste imeli prostor?
»Našli smo ga. Garderobe smo prestavili in na njihovo mesto postavili delovne mi-ze. Sprememba je zajela okrog 12 de-lavk.«
In, kaj so menile o tem?
»Prevoz in varstvo otrok sta bolje orga-nizirana dopoldan. Tako smo jih rešili mnogih družinskih skrbi.«
Kako ravnate ob večjih naročilih ali kratkih dobavnih rokih?
»To se najpogosteje dogaja pri tujih naročnikih. Delo podaljšamo preko redne-ga delovnega časa in po potrebi delamo tudi ob sobotah in nedeljah. Nadur ne obračunavamo. Izkoristimo jih, ko ni mo-goče pravočasno dobiti dovolj surovin.«
Domačih ali tujih?
»Predvsem domačih. Kljub naporom nabavnih referentov, da bi imeli surovine saj za sproti, jim žal vedno ne uspe. Tudi njihova kakovost je vse slabša. To nam povecuje izmet in stroške izdelave. Zaradi slabih surovin in kvarov na strojih imajo več dela tudi vzdrževalci.«
Okrog 270 delavk in delavcev Angore je doseglo lani 345 milijonov prihodka. 89,7 milijona dinarjev ga je prispeval izvoz. V primerjavi z letom 1981 je prihodek nara-sel za 23 odstotkov, prihodek s tujega trga pa za 63 odstotkov. Dosegli ste tudi toi-kratno povečanje akumulacije. Je to vpli-valo na vaš osebni dohodek?
»Naš povprečni izplačani osebni doho-dek za leto 1982 je 12.991,15 dinarjev ali 25 odstotkov več kot lani. Pri povečevanju osebnega dohodka smo previdni.«
V kolektivu je precej starejših delavk.
»V večini so. Žato smo se odločili, da bomo odprli vrata dekletom, ki iščejo prvo zaposlitev in bi se rade priučile za pletilje in krojilke. Škoda je le to, da so kljub vsemu ta dekleta premalo strokovno, po-klicno usposobljene.«
Je mladinska organizacija delovna?
»Mladinke in mladinci smo se vključili v vse dogajanje v tozdu. Uvedli smo modno revijo za kolektiv ob 1. maju in 29. no-vembru. Sodelovali smo tudi pri prosto-voljni delovni akciji ob čiščenju obnovlje-ne fasade našega obrata in urejanju okoli-ce obrata. V oiepšani zgradbi in njeni mi-kavnejši okolici se vsi veliko bolje poču-timo.«
Težave!
Reklamacija tujega naročnika nas je še bolj streznila. Samoupravni organi in druž-beno-politične organizacije so stopile v ak-cijo, ki naj bi zagotovila še kakovostnejšo, gospodarnejšo in pravočasno izdelavo ple-tenin. Lahko bi rekli, da smo se odločili za čas, ko bomo »pošlihtali« še nekatere neu-rejenosti.«
STANE JESENOVEC