PRIMORSKI DNEVNIK zaCd izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. pnmorski M. dnevnu vs C D' 5 V Ti 2 S B -2C z š.91 c % 5 U linije) -j 71 Q r-i ?_ H Cena 650 lir - Leto XLII. št. 146 (12.471) Trst, nedelja, 22. junija 19 (A to O o S Sicilije razsodba za Rim SANDOR TENCE Sinoči v Bazovici ob prisotnosti številnih ugledni S Osrednja proslava po Primožu T runar ju očetu slovenske knjige in naše kulture Današnje deželne volitve na Siciliji bodo odločale o usodi socialističnega predsedstva vlade in morda celo tudi o usodi vladne koalicije. V državi, ki šteje več desetin milijonov volivcev, bo torej danes štirimilijonska manjšina odločala o rimskih političnih razmerjih, medtem ko logika in nenazadnje tudi zdrava pamet narekujeta, da bi morale deželne volitve vplivati in odločati predvsem o krajevni stvarnosti. Volitve so sicer v vsakem primeru merilo političnega razpoloženja v državi, to, kar se je dogajalo med volilno kampanjo na Siciliji, pa je preseglo meje normalne politične dialektike ter preraslo v boj za oblast, v obračunavanje, ki bo ne glede na volilne izide privedlo skoraj gotovo do vladne krize in morda tudi do predčasnih parlamentarnih volitev. Sicilijanci so nad tem upravičeno razočarani in nezadovoljni, ostali Italijani pa zbegani, tudi zato, ker v tej zmedi dejansko ne utegnejo več razumeti, kdo pije in kdo plača. Vladne krize niso vedno negativne in večkrat so dobrodošle in razčišče-valne, biti pa morajo jasne, tako da vsakdo lahko presoja, kje pravzaprav tiči predmet spora in nesoglasij. Po ugrabitvi ladje Achille Lauro je afe-ra, ki je temu sledila, sprožila skorajšnjo vladno krizo, ki jo je z dvomljivim proceduralnim posegom formalno preprečil le predsednik republike, Javno mnenje se je lahko strinjalo s Craxijem ali s stališči Spado-linija, bilo pa si je na jasnem, da je treba vzroke za krizo iskati v različnih ocenah državne zunanjepolitične usmeritve. Spori so bili otipljivi in so neposredno zadevali enega ključnih sektorjev političnega življenja, čeprav se je nato, kot znano, vsa zadeva končala s klavrnim kompromisom. Sedaj pa je popolnoma drugače. V Rimu se že nekaj mesecev bije ostra bitka, a ne okrog vladnih programov, ampak o tem, komu naj pripada predsedstvo vlade, ali še dalje socialistom ali demokristjanom. Da smo priča skoraj izključno boju za oblast, dokazuje dejstvo, da so se ministrski sveti v zadnjem letu (razen nekaterih izjem) vedno odvijali brez večjih sporov in nesoglasij. Problemi so se pojavljali v parlamentu, a ne toliko zaradi programskih nesoglasij med poslanci in senatorji večine, ampak vedno zaradi trenj, ki so izvirala iz polemik okrog vprašanja predsedstva vlade. Demokristjani so s pomočjo prostih strelcev izrabljali vsako priložnost, da bi v parlamentu ponižali ali celo osramotili Craxija, socialisti pa so jim vračali milo za drago Sicilske volitve so tako postale odlična priložnost za novo, morda odločilno obračunavanje. Crasi in De Mita sta ob jalovi nemoči republikan- NADALJEVANJE NA 2. STRANI BAZOVICA — »Zbrali smo se v imenu Primoža Trubarja, našega in vašega rojakla, ob njegovem jubileju, kakor smo se zbrali že nekajkrat in se bomo zbirali še naprej, pa ne samo ob jubilejih.« Tako je prof. Janko Moder pričel svoj slavnostni govor na sinočnji osrednji proslavi v Bazovici ob 400-letnici smrti Primoža Trubarja in pribil: »Primož Tru- bar je namreč ime našemu obstoju, naši kulturi, našemu jeziku, našemu narodu, kakor je Bazovica ime našemu boju, naši zvestobi, našim žrtvam.« Proslavo je na dvorišču domače o-snovne šole, ki so jo leta 1974 poimenovali po »očetu slovenske knjige in vsestranskem začetniku slovenske kulture« — kot je Primoža Trubarja o- značil Janko Moder — priredil poseben koordinacijski odbor. V njem so sodelovali učno osebje in odbor staršev bazovske osnovne šole, domače kulturno društvo lipa ter ostale vaške organizacije. Številnim zbranim v pozdrav so sinoči najprej zapeli učenci osnovne šole Primož Trubar in sicer pesem o velikem slovenskem kulturniku. Ob-čistvu, med katerim so bili številni ugledni gostje in sicer konzul SFRJ v Trstu Vlasta Valenčič, senatorka Jelka Gerbec, odbornik za šolstvo na tržaški občini Lucio Vattovani, Boris Race in Dušan Udovič za SKGZ, didaktična ravnateljica Lučka Barej -Križman, namestnik ravnateljice De-nicolò, Milena Markič z Zavoda za šolstvo v Ljubljani, Sergij Vošnjak, predstavnik odbora za Trubarjeve proslave iz Ljubljane, predsednik SZDL Matjaž Kmecl, Marko Kravos za Zvezo slovenskih kulturnih društev, Silvo Fatur, pedagoški svetnik za Trst, dolinski župan Švab ter Jurij Vodopivec za miljsko občino, deželni svetovalec Drago Štoka, Lojze Križmančič za Kmečko zvezo, je Trubarjev lik in delo orisal prof. Janko Moder. Med drugim je naglasil vpliv Trsta, takratnega stičišča raznih jezikov in zultur, mesta v katerem je mladi Primož v presledkih prebival, na razvoj Trubarjeve osebnosti. Po splošni kritični oceni današnjega časa, pa je prof. Moder pozval, naj Slovenci ne samo praznujemo, temveč tudi pravilno vrednotimo Trubarjev doprinos, kajti veliko je storil za svoj čas, še več pa je storil za naš čas. O Primožu Trubarju je spregovoril tudi predsednik Slavističnega društva za Trst in Gorico, prof. Boris Pangerc. V kulturnem programu pa so sodelovali domači mešani pevski zbor Lipa, otroški zbor Slomšek, prav tako iz Bazovice, ženska pevska skupina Stu ledi, učenci 3., 4. in 5. razreda bazovske osnovne šole z recitalom »Otroška leta«, to je odlomek iz knjige Rodoljub ilirski. Sledil je krajši nastop Tržaškega okteta, program, ki ga je povezovala Savina Remec, pa so zaključili učenci domače osnovne šole. Njihov delež in pa seveda učnega osebja pa je bil in še bo na ogled v šolskih prostorih, kjer so pripravili zaključno razstavo seveda na temo Primoža Trubarja in pa še posebno razstavo namenjeno Skladu Mitja Čuk. (Bip) Izredno stanje ni strlo odpora V Južni Afriki val aretacij in stavk JOHANNESBURG — Optimističnih trditev južnoafriškega rasističnega režima, da je proglasitev izrednega stanja v državi dosegla svoj učinek, ne more nihče preveriti. Skope vesti, ki posredno prihajajo iz države, pa dajejo vtis, da se položaj nevarno zaostruje. S tega vidika ocenjujejo tudi odobritev posebnega zakona, ki bi tudi po preklicu izrednega stanja omogočil višjim policijskim častnikom, da lahko podaljšajo pripor osumljencev tudi do 180 dni, ne da bi za to obvestili sodstva. Južnoafriški rasisti so se torej že sprijaznili, da bodo živeli v skoraj permanentnem izrednem stanju, da bodo v kali zadušili vsako nepokorščino. Seznam aretiranih aktivistov boja proti rasni diskriminaciji se iz dneva v dan daljša, številk in imen pa ne objavljajo v Južni Afriki, vse vesti prihajajo posredno iz tujine. Včeraj se je tako izvedelo, da je režim v Johannesburgu aretiral pastorja južnoafriške prezbiterijanske evange- ličanske Cerkve Jeana Francoisa Billa, ki je po rodu Švicar. Razne južnoafriške filialke zahodnih družb so medtem svojim centralam sporočile, da Južno Afriko pretresa val spontanih in neorganiziranih stavk, s katerimi skušajo temnopolti delavci izsiliti osvoboditev priprtih sindikalnih voditeljev. Režim ni do sedaj uslišal zahtev poslovnežev, naj te voditelje osvobodijo in tako preprečijo padec produktivnosti Medtem pa je poveljnik vojaškega krila Afriškega nacionalnega kongresa Joe Modise po radiu pozval vse južnoafriške črnce, naj začnejo osvobodilni boj proti rasističnemu režimu na vsem južnoafriškem ozemlju s stavkami, s sabotažami v podjetjih, ki krepijo režim, in na komunikacijah. Južna Afrika torej neizbežno drvi v objem državljanske vojne, v kateri bi se izničili dobički vseh tistih družb, ki danes preprečujejo sprejetje uspešnih gospodarskih sankcij proti Pretorii. Prireditev prerasla krajevni okvir Otvoritvena proslava sedmih Koprskih srečanj MIRJAM MUŽENIČ KOPER — Kar težko pričakovana Koprska srečanja so se začela. Veliko pred napovedano slovesnostjo so Titov trg napolnili zvesti o-biskovalci te tradicvmalne manifestacije, ki je doslej že šestkrat prijetno obogatila kulturno dogajanje obalnega središča. Otvoritveno proslavo sedmih Koprskih srečanj so začeli domači godbeniki, zatem pa je prevzel besedo Giovanni Miglio-ranza, predsednik organizacijskega odbora, ki je med drugim podčrtal pomen koprskega srečanja narodov in narodnosti v mednarodnem letu miru. Potrdil je tudi vse do začetka prireditve negotov, toda izredno pomemben prispevek v program tokratne manifestacije. To je razstavo Organizacije združenih narodov, ki so jo pred meseci postavili v New Yorku Obiskovalcem sedmih Koprskih srečanj in vsem nastopajočim je dobrodošlico zaželel Janko Kosmi-na, predsednik občinske skupščine. V priložnostnem govoru se je tudi zahvalil vztrajnim organizatorjem v Italijanski skupnosti, brez katerih bi ne bilo te uveljavljene prireditve, ki jo poznajo in cenijo ne le v domačem prostoru, temveč tudi daleč prek državnih meja. Sinočnji program so oblikovali koprski godbeniki, pevci iz Divače, akrobatski plesalci iz Pirana ter folklorni skupini Arlecchino iz italijanskega Bergama in češka beseda iz Daruvarja, in če se po jutru dan pozna, tudi sedma Koprska srečanja ne bodo razočarala. Danes volitve v Španiji Nova zmaga za socialiste? MADRID — Približno 30 milijonov Špancev bo danes odločalo, ali jim bodo tudi v prihodnjih štirih letih z absolutno večino vladali socialisti Fe-lipeja Gonzaleza, ali pa bodo okrnili njihovo oblast in prisilili PSOE, da poišče koalicijskega partnerja. Nihče pa ne dvomi, da bo večina 350 poslancev in 208 senatorjev pripadala prav stranki španskega premiera Gonzaleza. PSOE je edina španska stranka, ki je v desetletnem obdobju demokracije uspela ohraniti svojo enotnost in kohezijo, da je iz leta v leto številčno napredovala kljub ideološkim preokretom in izneverjanju načelom, ki so bili nekoč značilni za španske socialiste. Z agresivno politiko je socialistom uspelo prestrukturirati gospodarstvo države, da je lahko vstopila v EGS, ni pa jim uspelo rešiti socialnih vprašanj. Namesto obljubljenih 800 tisoč novih delovnih mest, se je v Španiji še povečala brezposelnost, povečali pa so se seveda tudi dobički kapitala in poslovnežev, saj se država po socialistični zaslugi dviga iz zaostalosti. Gonzaleza bi moral torej še vedno podpreti srednji sloj in dobršen del zaposlenega delavstva. Glasovi nezadovoljnežev bi se morali porazgubiti med celo kopico strank in grupacij. Kljub takim za socialiste pozitivnim obetom, ki jih potrjujejo razne ankete, pa bi lahko prišlo do presenečenj po zaslugi povsem prenovljenih grupacij od Iglesiasove Enotne levice (Izquierda Unida) pa do Demokratičnega in socialnega centra nekdanjega premiera Suareza in desničarske Coalicion Popular Manuela Frage. Francoz Michel Platini je sinoči tako dosegel izenačujoči zadetek v regularnem času Francozi v polfinalu CIUDAD DE MEXICO — Francija - Brazilija (5:4 po enajstmetrovkah) je bila tekma, ki je daleč presegla vse dosedanje igre mundiala, saj je slehernega gledalca prisilila na dokaj visok emotivni tonus. Tekmovalni sistem letošnjega mundiala je bržkone največji »krivec« za predčasni povratek ' brazilskih nogometašev, ki bi si po prikazani igri prav gotovo zaslužili kaj več. Da so igralci dali vse od sebe, je bilo jasno že mnogo pred streljanjem enajstmetrovk, ki so kljub totalni fizični izčrpanosti še tekali za žogo in se skušali dokopali do gola. Niti ni res, da je tokrat zmagala hladnokrvnost, saj sta prav »ledena« Socrates in Platini zastreljala enajstmetrovki. Ob tem gre priznati, da je bil Bats včeraj med najboljšimi na igrišču. Brazilci gredo domov, v očeh pa imamo še podobo svojih jokajočih navijačev. Danes bo v mehiški prestolnici spet privlačno: Argentina - Anglija je tekma, ki presega športne okvire. V drugi tekmi pa bosta igrali Španija in Belgija. Atentati v perujski prestolnici Kongres socialistov v trušču eksplozij • S Sicilije NADALJEVANJE S 1. STRANI cev, socialdemokratov in liberalcev ter ob negotovem, skoraj nemem zadržanju komunistov, stopila na boksarski ring, se dobro pretepla in sedaj čakata na neke vrste razsodbo, ki naj bi prišla z daljne Sicilije. Še pred nekaj meseci bi bil ta spopad nemogoč, zeleno luč za De Mitovo politično ofenzivo je prižgal nedavni de-mokristjanski kongres, ki ni samo močno okrepil sekretarja, ampak je predvsem vlil KD zavest, da mora stranka relativne večine čimprej zopet postati vodilna sila v državi. Cra-xiju, ki je samo začasni najemnik palače Chigi, je zapadla pogodba, pravi KD, predsedstvo vlade se mora zato spet vrniti v roke zakonitega lastnika: Andreottija, Piccoli ja ali celo samega De Mite, Izidi sicilskih volitev bodo zato odločali predvsem o tem. Tudi če bo na otoku ostalo vse pri starem ali pa bodo volilni premiki minimalni, bomo imeli letos zelo vroče politično poletje. Volilna kampanja je močno skalila odnose med vladnimi zavezniki, čeprav konec koncev ne smemo nikoli pozabiti, da je Italija tudi država neverjetnih političnih kompromisov in da je (nerazumljiva) beseda preverjanje dobra za vsako rabo. Tudi za uskladitev na videz nepremostljivih sporov. SANDOR TENCE LIMA — Sedemnajsti kongres socialistične internacionale, ki se je prvič v zgodovini zbral v Latinski A-meriki prav zaradi krčev za vzpostavljanje demokracije in pravičnejših družbenih odnosov, ki pretresajo Zeleni kontinent, se odvija v perujski prestolnici prav v trenutku najhujše napetosti, ki je v zadnjih dneh zajela to državo. Delegati socialističnih strank in gibanj z vsega sveta zasedajo v trušču eksplozij v neposredni bližini Centra za konvencije v Limi, ki jih povzročajo gverilci mačističnega gibanja »Sendero luminoso«. Včeraj so jih zabeležili kar pet v kratkem zaporedju in v razdalji le nekaj stotin metrov od sedeža kongresa. Štirje peklenski stroji so eksplodirali v mestnem rajonu, kjer je v teku kongres, a niso povzročili nobene smrtne žrtve. Najbolj 'dramatične posledice je terjal peti atentat, ko je eksplozija obrtniško izdelanega mino-metalca raztrgala mlado teroristko, ki jo je nato vrglo z okna zgradbe, od koder je nameravala streljati na komaj 200 metrov oddaljeni Center za konvencije. Vse atentate pripisujejo omenjeni skrajno levičarski skupini, kot odgovor na pokole, ki so jih predvčerajšnjim izvršile sile javnega reda in vojske nad političnimi jetniki, ki so se bili uprli v zaporih v Luri-ganchu, El Frontonu in Santa Barbari. S tem v zvezi je kongres socialistične internacionale imenoval preiskovalno komisijo, ki naj mu poroča, da bo sprejel ustrezno resolucijo. Že včeraj so vsekakor predsednik Willy Brandt (ki bo verjetno že petič potrjen), venezuelski bivši predsednik Perez in Italijan Spini (Craxi se je spričo dogodkov odpovedal prisotnosti) naglasili pred mladim perujskim socialističnim predsednikom Garcio, da se ccmokracija ne more braniti z nedemokratičnimi metodami, čeprav se po drugi strani tudi ne sme vdati nasilju. Jugoslovanska javnost nasprotuje gradnji novih jedrskih elektrarn BEOGRAD — Sodeč po številu in vsebini pripomb, ki jih prejemajo najvišji organi federacije, je jugoslovanska javnost odločno proti izgradnji nukleark v Jugoslaviji. Od pomladi so predsedstvo SFRJ, skupščina Jugoslavije in ZIS prejeli več kot 30 pripomb z nekaj tisoč podpisi, v katerih je bilo zahtevano, da preprečijo graditev novih jedrskih elektrarn. Vse več je tudi zahtev, da bi se morali delovni ljudje in občani na referendumu izreči o tem vprašanju. Komisija skupščine SFRJ za pripombe in predloge je ugotovila, da so pozive proti nuklearkam prejemali že tudi pred nesrečo v Černobilu. Največ pripomb imajo mladi, ki v svojih pismih čustveno poudarjajo, da si ne želijo nove Hirošime, da je preveč nezaposlenosti in da svoje mladosti ne želijo uničiti z razmišljanji, kako bodo vrnili dolgove. Pripombe prihajajo tudi z drugih strani. Pišejo jih ljudje, ki se razumejo na jedrsko tehnologijo. Tako imenovane preproste, ljudi moti, da ponekod njihovih pozivov sploh ne upoštevajo in jim odgovarjajo, da lahko o jedrskih centralah razpravljajo samo strokovnjaki. Podpisniki pripomb pa praviloma dobronamerno in natančno opozarjajo na vse težave, ki bi jih izzvala gradnja nukleark — od ekonomskih do ekoloških in zdravstvenih. Opozarjajo tudi, da bi se z nakupom jedrskih elektrarn država še bolj zadolžila, da nimajo prostora za jedrske odpadke in da bi lahko z večjim varčevanjem in boljšim izkoriščanjem razpoložljivih zmogljivosti zagotovih potrebno energijo za prihodnost. Člani skupščinske komisije so menih, da bi morah odločanje o jedrskih elektrarnah v največji možni meri demokratizirati, podprli pa so tudi stahšče, da se mora Jugoslavija v največji možni meri preusmeriti na izkoriščanje drugih energetskih virov, (dd) Vzroki skokovitega nihanja na borzah Po skoraj nenehnem porastu v prvih petih mesecih tega leta je italijanska borza v prejšnjih dveh tednih doživela dokaj čuden pojav: na prvih straneh vseh časopisov smo namreč brali o nenadnih padcih in prav tako sunkovitih vzponih borznega indeksa — t. j. pokazatelja, ki nam pove, če so v povprečju vrednosti efektov, ki so kotirani na borzi, narastle ali padle. Taka nihanja so povsem normalna, ko gre za manjše odstotne razlike: prejšnje dni pa je bilo zabeležiti celo nihanja od minus devet na plus sedem odstotkov. To je seveda povzročilo nekoliko zmede pri tistih varčevalcih, ki so del svojih prihrankov investirali v efekte ali pa v deleže skupnih investicijskih skla-kov in ki so doslej z zadovoljstvom lahko iz dneva v dan opazovali, kako njihov kapital pridobiva na vrednosti. Kaj se je torej dogajalo na borzi? Preden odgovorimo na to vprašanje moramo ugotoviti, zakaj se vrednost efektov spreminja. Kot za katerokoli blago je tudi za delnice kupoprodajna cena stičišče med ponudbo in povpraševanjem: če je povpraševanje visoko, se tudi cena dviga. Povpraševanje pa je toliko višje, če varčevalci pričakujejo, da bodo dividende tistega efekta visoke oz. da bo cena še narastla. Prav iz tega razloga je borza zelo občutljiva na katerokoli pozitivno ali negativno novico, ki prihaja iz gospodarskih ali političnih krogov; izjave finančnega ministra, da bodo mogoče uvedli nov davek na borznih zaslužkih poveča ponudbo in zmanjšuje povpraševanje; posledica vsega tega je znižanje cene efektcv in torej padec borznega indeksa. Nasprotno, objava podatkov o rasti italijanskega gospodarstva pa vlije varčevalcem upanje na visoke dividende, povpraševanje naraste in cena se dvigne. Primerov bi lahko navedli še in še: včasih zadostuje le kak namig politične osebnosti, ali pa celo govorica, da se cena nenadno dvigne ali pa pade. Pred nekaj meseci je kotacija vseh efektov nenadno padla, ker je nekdo raznesel govorico, da je bil predsednik vlade Craxi žrtev atentata. Govorica je bila seveda neosnovana, je pa zgovoren primer, kako je borza občutljiva na katerikoli zunanji vpliv. In prav podobne govorice — v zvezi predvsem z obdavčevanjem borznih zaslužkov — so povzročile padec vrednosti efektov, ki so jih predvsem podeželski (torej manj zaupljivi) varčevalci kar na debelo pričeli prodajati. Zaradi nižje cene so nekateri — predvsem skupni investicijski skladi — pričeli efekte nakupovati, kar je ponovno dvignilo ceno. Ko je cena spet narastla tudi ti niso več kupovali, tako da je cena naslednji dan spet padla. Po nekaj dneh razburjenja pa je nihanje spet doseglo normalne razsežnosti. Kaj pa izgledi za dobočnost? Če pomislimo, da se je v manj kot petih mesecih povprečna vrednost delnic skoraj podvojila, potem je takšna -»pomiritev« še zelo dobrodošla. Če je po eni strani res, da je v zadnjih mesecih borza pridobila vse to, kar je izgubila v prejšnjih letih, pa je prav tako res, da bi bilo nebrzdano višanje cen prav tako nevarno kot močan padec. Za prihodnje mesece lahko torej pričakujemo zmeren porast borznega indeksa, ki naj bi odražal zaupanje v rast italijanskega gospodarstva. Nekoliko pa naj bi se polegla špekulantska mrzlica — t. j. zaupanje v dejstvo, da bodo cene efektov še naprej močno rustie. Pričakujemo si lahko zaslužek, ki je odstotno višji npr. od obrestne mere državnih vrednostnih papirjev (BOT, CCT) ali pa od bančnih obresti, zavedati pa se moramo, da je investiranje v delnice vedno rizična operacija, ki lahko prinese velike zaslužke, a tudi velike izgube. MARKO OBLAK Kakorkoli že obrnete: turizem smo ljudje Občanka: Vam povem, gospa, če je to od ene uradnice ravnanje, potem sem jaz... ne bom rekla, kaj sem. Mi pride gotova oseba povedat - ne bom rekla, katera - da nečak od neke njene znanke pozna nekoga, ki prodaja parcelo. Vzamem torbo in letim na občino: mislite, da sem kaj opravila? Je rekla uradnica, to pa ne gre tako hitro. Za prepis boste najprej prošnjo napisali, potem greste tja, pa gor, pa spet dol, pa čez cesto, ko pridete nazaj, pustite tu prošnjo in se oglasite čez kak mesec pogledat, če je že kaj! •SB3 * fM huji fe§ ;b[izojzbj osa iseood moq HIBA ‘SUBAOf OffBJfBJOJ 'ipUHJfOS IUO a osa jiABjdo pBj ;q iAjd oz :bS to[S ‘oouoyo mojdpo 'Mpeiqo oz opoq OS ‘oqoj ofOAS UOA UIlABjds ‘ojupord moidpo isbooj 'fvifBJ uiifsnd qif uj ‘iiiiAiz ouoosa sd ‘nyo[q a ofuBAOUBjs ouqfBui omes ipnj uiemt zef itepiz IflfS of SBA opyj /I/BSOJfS OUOUI BU ofsoq os fspz b - ‘uiusiui p,d ig 'ouoaiz osa ’uioouoqo pord bjsja bjoo oz of ‘mofids ou OAB)f os fBJjnfz •opABjds qojS a ououi opoq oquBifs o± :BOiupBJ{j Slovenija 1—; Moja dežela. [sm delo\ Spremljali so jih mladi igralci k Nabrežine, ki so nastopili v Modestovem domu Predstavniki MS SSk obiskali koroške rojake CELOVEC — Tudi mladi koroški in primorski Slovenci čutijo potrebo po večjem medsebojnem sodelovanju, saj so razmere, v katerih eni in drugi živijo, podobne, poleg tega pa imajo tudi celo vrsto priložnosti za skupno nastopanje na mednarodni ravni. Da bi te možnosti sodelovanja preverili, so preteklo nedeljo predstavniki Mladinske sekcije Slovenske skupnosti obiskali Koroško dijaško zvezo in druge mladinske organizacije, ki delujejo pod okriljem Narodnega sveta koroških Slovencev. Z njimi so bili tudi člani Mladinske dramske skupine SKD Igo Gruden iz Nabrežine, ki so naslednjega dne nastopili v Modestovem domu v Celovcu. Mladinsko odposlanstvo iz Furlanije-Julijske krajine je vodil deželni tajnik MS SSk Damjan Terpin, sprejela pa sta ga odgovorni za mladino pri NSKS Pavle Zablatnik in predsednica KDZ Romana Kancijan. Po sprejemu v Celovcu so mladi šli na izlet v Bilčovš in dalje na ogled Vrbskega jezera, popoldne pa je bilo na sporedu uradno srečanje med predstavniki slovenskih mladinskih organizacij iz Avstrije in Italije. Korošci so podrobno orisali sedanji politični trenutek Slovencev na Avstrijskem. Posebno so se zaustavili pri vprašanju dvojezičnega šolstva, ki je že dalj časa tarča hude nemške nacionalistične gonje. Orisali so prizadevanja Koroške enotne liste v posameznih občinah ter na deželni in vsedržavni ravni. Ugotovili so, da bi slovenska mladina na Koroškem potrebovala svojo politično organizacijo, in v tem smislu izrazili posebno zanimanje za strukturo in delovanje MS SSk. O tem so kajpak podrobno govorili gostje iz Italije, ki so prikazali tudi prizadevanja celotne SSk in razmere, v katerih ta politična stranka deluje. Udeleženci srečanja so se dogovorili za obnovitev tradicije Taborov zamejske mladine, ki je bila zadnja leta prekinjena. Kot uvodoma rečeno, so z delegacijo MS SSk obiskali Koroško člani Mladinske dramske skupine SKD Igo Gruden. V ponedeljek zvečer so uprizorili v Modestovem domu v Celovcu Ogrinčevo veseloigro "Kje je meja ?". Delo je v nabrežinskem narečju priredil vodja skupine Boris Devetak, ki ga je pred ponedeljkovim nastopom spet vzel v roke, da bi ga jezikovno nekoliko približal koroškemu občinstvu. Njegove skrbi pa so bile v dobršni meri odveč: mladi gledalci, med katerimi so bili številni gojenci Modesto-vega doma, so dogajanju na odru z lahkoto sledili, igralce ter režiserja Igorja Malalana pa so nagradili z večkratnim ploskanjem. Mladi Nabrežinci so tako z Ogrinčevo veseloigro že dvanajstič uspešno nastopili in prav gotovo bodo še kdaj. S Koroške pa so se vrnili z lepimi vtisi. Pohvalili so občinstvo pa tudi organizatorje, zlasti NSKS in KDZ, ki so jim priredili res prisrčen sprejem. Obisk Sveta republike Slovenije GORICA — Jutri bo Svet republike, to je najvišje telo bivših uglednih politikov iz Slovenije, obiskal Goriško. Ugledni gostje si bodo najprej ogledali Kulturni dom, kjer jih bo sprejel predsednik TO SKGZ za Goriško Mirko Primožič. šem kjer jih bo sprejel župan, nato pa si bodo ogledali tovarno Hobles. S predstavniki Beneških Slovencev se bodo srečali na sedežu društva 'Ivan Trinko ". V torek bodo člani Sveta republike odpotovali v Rezijo, kjer se bodo srečali z županom Beltramejem, nato pa bodo obiskali še Kanalsko dolino. Nagrada »A. Ristori« Lucii Fonda Pred dnevi so v Rimu podelili nagrado »Adelaide Ristori«. Med dobitnicami je tudi novinarka Radia Koper Lucia Fonda-Bonetti. Gre za nagrado, ki jo vsako leto podelujejo zaslužnim italijanskim, pa tudi ženskam drugih držav za delo na področju kulture, znanosti ali na drugih področjih. Lucia Fonda-Bonetti je prejela priznanje, ki nosi ime po znani italijanski gledališki igralki, po rodu iz Čedada, kjer je tudi začela gledališko kariero, za svoje turistične oddaje v italijanščini, ki jih redno vodi od leta 1972 in v katerih seznanja poslušalce o jugoslovanski turistični ponudbi, namenjeni predvsem turistom iz Italije. Med tistimi, ki so to visoko priznanje prejele v preteklosti so še bivša indijska predsednica Indirà Gandhi, predsednica angleške vlade Thatcherjeva, italijanska politična delavka in bivša članica italijanske vlade Tina Anseimi, sedanja ministrica za šolstvo Falcuccijeva ter igralke Alida Valli, Franca Valeri in Giulietta Masina. Sledil bo sprejem pri predsedniku Goriške pokrajine Cumpetti. Po tem kraj-obisku na Goriškem bodo ugledni gostje iz Slovenije odpotovali v Špeter, »POLETJE 86« sezonske linije na obmorska I età 11 SCa in poslovne centre Jugoslavije iz LJUBLJANE: iz PORTOROŽA: DUBROVNIK BEOGRAD PULJ DUBROVNIK SPLIT MOSTAR TIVAT SARAJEVO ^— ZADAR SKOPJE SPLIT Prodaja kart in informacije: TRST, ufficio Centrale Viaggi — Trg Unità 6 in vse turistične agencije v Sloveniji adria airways SfiŽSSSSS nporocamo vam i BAZOVICA - Ul. I. Gruden 53 - Tel. 226-129 . GOSTILNA »Veto« Nada Debenjak in Ervin Fabrizi OPČINE - Proseška ulica 35 - Tel. 211-629 Rezervacije za priložnostna kosila — postregli vas bomo z domačo kuhinjo in izbranim vinom na vrtu v hladni senci GOSTILNA Tettirosso BORŠT 60 - Tel. 228-151 Tradicionalna kuhinja — kakovostna vina Parkirišče — vrt PONEDELJEK - TOREK ZAPRTO nekaj nasvetov za vaš dom DNEVNE SOBE KNJIŽNE OMARE SEDEŽNE -GARNITURE TISOČ IDEJ ZA OPREMO TVOJEGA STANOVANJA SVETILA MEDENINASTE POSTELJE DEKORATIVNI PREDMETI SPALNICE OTROŠKE SPALNICE KUHINJE TRST — UL. CARDUCCI 10 — TEL. (040) 732677 VSEDRŽEVANJE IN ČIŠČENJE ČISTILNIH NAPRAV DANEV OPČINE — Ul. dei Cardi 3/1 — Tel. 211-336 - 213-592 v Devinu posluje izpostava bančnega zavoda Cassa di Risparmio di Trieste v Ul. Trieste (telefon: 208283) CASSA DI RISPARMIO DI TRIESTE DROGERIJA PARFUMERIJA IVAN ŠKABAR vam nudi bogato izbiro lakov in barv za stanovanja in avtomobile, najrazličnejše kozmetične preparate, plastične predmete, termična stekla TERMOPAN, šipe po meri, pralne praške oT OPČINE - Proseška ul. 22 Tel.: 040/211552 (pri cerkvi) Fdilcem. PRIPRAVLJEN BETON PESEK GRAMOZ GRADBENI IN IZOLACIJSKI MATERIAL TRST - Bazoviška 92 PRIPRAVLJEN ASFALT Tel. 55-443 - 54-680 privatna naročila ŽELEZNINA UNUSSl vse za dom kristal, poročna darila, vsakovrstno orodje OPČINE — Proseška ulica 13 — Tel. 213596 i^jspiLTnosirsar* IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA TRST — Ul. Rismondo 9 Telefon 761884 - 761819 Ul. Cereria 8 - Trst - Tel. 301075 (2. ul. levo od Ul. S. Michele) • protialergične — ortopedske vzmetnice VABI NA PREDSTAVITEV ZDRAVILIŠKEGA TURIZMA RADENSKE • mreže • prevleke za mreže in vzmetnice, blazine v četrtek, 26. junija, ob 17.30 v kongresni dvorani na velesejmu. Diapozitivi o turistični ponudbi, strokovni medicinski prikaz zdravilnega učinka toplic. BARVE — LAKI — MOQUETTE — STENSKE TAPETE — KARNISE FURLAN* MILIČ OPČINE — Narodna ulica 160 — Telefon 212168 SESTAVLJIVO POHIŠTVO ZA KOPALNICE SANITARIJE - BOJLERJI POPRAVILA KOPALNIC IN KUHINJ UL. MADONNINA 43 Tel. 768767 Na predsinočnji seji devimko-nabrežinskega občinskega sveta Proračunska razprava priložnosi za preverjanje dela nove uprave S petkove seje dolinskega občinskega sveta t Prihodnji torek pred tovarno GM manifestacija proti oboroževanju Devinsko-nabrežinski občinski svet je na petkovi seji nadaljeval z razpravo o proračunu, o katerem bo glasoval prihodnji teden. Proračunska razprava je bila obenem priložnost za preverjanje dela nove uprave, ki je bila umeščena pred 8 meseci, obenem pa za analizo njenega nadalnjega programa, ki je zaobjet v triletnem planu del. Za predstavnike večinske koalicije je sedanja uprava dokazala treznost, smoternost in učinkovitost, obenem pa tudi politično uravnovešenost v spodbujanju sožitja med obema narodnostnima skupnostima, ki živita v občini. Proračun in program dela so predstavniki večinskih strank: Burger (PSI), Gardossi (KD) in Brecelj (SSk) ocenili pozitivno, saj je dosegla znatne rezultate in hodi po realističnih smernicah, obenem pa je predstavila zelo smotern proračun, kljub težavam, ki izhajajo iz dejstva, da parlament še ni odobril zakona o krajevni financi in se torej vse krajevne uprave znajdejo v težavah za smoterno upravlja- nje. Prav na osnovi tega presojanja po učinkih je bila ocena opravljenega dela in proračuna pozitivna. Predstavnik KPI Depangher pa je razvil drugačen vidik. Ob ugotovitvi, da se program sedanje uprave ne razlikuje bistveno od programa prejšnjih, je zahteval vrsto pojasnil glede proračunskih poglavij, ki so vezana na deželne zakone. Če je dežela dejansko priznala ta sredstva upravi, je po njegovem mnenju to plačilo za dejstvo, da nova uprava po politični sestavi odraža deželno večino. Če pa sredstva niso zagotovljena, je to odraz demagogije večinske uprave. Depangher je tudi predložil svetu v odobritev resolucijo, s katero naj bi obsodil zamudo vlade in parlamenta glede norm krajevne finance. Pred tem je občinski svet z veliko večino odobril resolucijo, s katero je obvezal župana in odbor, da ukreneta vse kar je potrebno, da bi avtobusna linija Trst — Tržič, ki jo sedaj upravlja podjetje SAITA, prešlo pod upravo ACT. Dolina - edina denuklearizirana občina, poleg Pordenona, v naši deželi - bo primerno proslavila svetovni dan denukleariziranih občin, ki ga je za 1. julij sklicala Organizacija združenih narodov v okviru Mednarodnega leta miru. Občina bo na ta dan organizirala ljudsko manifestacijo, ki bo ob 20.30 pred Tovarno velikih motorjev. Pobudo so podprle vse svetovalske skupine v občinskem svetu, prav tako so k pobudi pristopila krajevna kulturna društva, kot tudi pokrajinsko vodstvo AGLI. Župan Švab je na petkovi seji občinskega sveta dejal, da mora manifestacija zavzeti širši pomen ter pomeniti vzpodbudo vsem miroljubnim ljudem tudi izven dolinske občine. Glavna točka petkove seje je bila predstavitev občinskega proračuna za leto 1986, o čemer bomo zaradi pomanjkanja prostora še poročali. Prav tako so v petek zvečer soglasno odobrili obračun za preteklo finančno leto. V svojih sporočilih na začetku seje je župan Švab med drugim nakazal nekatere teme, ki jih bo moral občinski svet v prihodnje obravnavati: tako na primer vprašanje lokacije sinhrotrona pri Bazovici in delikaten problem narave in ciljev Antifašističnega odbora, katerega član je tudi dolinska občina. Glede akcije proti gradnji premogovne centrale je Švab povedal, da so že zbrali več kot 700 podpisov, da pa se bo akcija nadaljevala. Zanimiva je tudi vest, da je dežela odobrila prispevka občini za park v Glinščici, točneje 180 milijonov za ureditev sprejemnega centra in 63 milijonov za napeljavo telefona v Botač. Na petkovi seji so tudi zamenjali predstavnika občine v Konzorcialnem podjetju za prevoze. Po desetih letih je podžupan Pečenik odstopil, na njegovo mesto so v glavni svet KPP-ACT imenovali Klavdija Kofola. Končno so imenovali tudi člane posvetovalne komisije za zazidalne površine: poleg župana jo bodo sestavljali še Svara (KPI), Crevatin (PSI), Tul (SSk) in Drozina (KD). Modna revija YU-BOUTIQUE na tržaškem velesejmu Uspeh za mladostne in modne kolekcije Tisto, kar smo si bili lahko v petek zvečer ogledali v kongresni dvorani tržaškega velesejma, lahko mirno označimo za uspel poskus predstavitve drobca iz jugoslovanske oblačilne konfekcije v našem modno zelo razvajenem mestu. Pod zaščitnim znakom "YU-BOUTIQUE" in v organizaciji celjskega Razvojnega centra se je z najbolj uspelimi modeli svojih letošnjih kolekcij predstavilo osem proizvajalcev: Svilanit iz Kamnika, Modni salon iz Titovega Velenja, Umbert Gorjan iz Novigrada, celjski Toper, Beti iz Metlike, zagrebški Likum, kamniški Utok in Konus iz Slovenskih Konjic. Zanesljiv uvod v modno revijo je pripadel celjskemu proizvajalcu športnih oblačil Toper, ki je svoj sloves upravičil tudi s tistim, kar smo videli v Trstu: mladostne modele trenirk, smučarskih in športnih oblačil nasploh v letos modernih pastelnih barvah. Posebno so navdušili smučarski kombinezoni, s katerimi je Topel končal svoj prikaz: gibčni manekeni in manekenke mariborske skupine MOS so nas kar na sceni iz zime prepeljali v vroče poletje, saj so pod njimi skrivali lepe in zelo modne Svilanitove kopalke, med katerimi so še posebno ugajale enodelne, posute z bleščicami. V aktualnih pastelnih barvah so bile tudi brisače in kopalni plašči tega kamniškega proizvajalca, za katerim se je s prelepimi srajcami iz svilenega brokata, hlačami in krili iz lahkega česanega bombaža in s sivo-črno kolekcijo kompletov, predstavil velenjski Modni salon. Zagrebški Likum je pokazal nekaj ekskluzivnih modelov aktualno ukrojenih enobarvnih oblek, Humbert Gorjan iz Novigrada pa pisano kolekcijo pletenin. Največ aplavza sta vsekakor požela slovenska proizvajalca usnjene konfekcije Konus in Utok. Prvi je predstavil lepe turkizne komplete, drugi pa vijolične in kakavno-rjave komplete vrhunske izdelave, ki bi jim pisec teh vrstic brez dvoma prisodil odlično oceno. Žal ne moremo opisati vsega, kar smo v petek zvečer videli, objektivnosti na ljubo pa moramo dodati, da je bilo nekaj — sicer redkih — modelov brez "duše" in da je čudovit vtis, ki so nam ga zapustili modeli usnjene konfekcije, ob katerih ne smemo pozabiti na dva ekskluzivna primerka umetnice Bibijane Klinec, zbledel ob zadnji predstavljeni kolekciji krznenih oblačil, ki so bila za italijanskega gledalca preskromna in preveč klasično ukrojena, (vb) Utrinek s petkove modne revije YU-BOUTIQUE Politična razprava se bo preselila v izvoljeni skupščini Jutri pokrajinski, v četrtek pa občinski svet Jutri se bo sestal pokrajinski svet; na dnevnem redu ima le eno točko in sicer sprejetje na znanje odstop vseh pokrajinskih odbornikov z izjemo predsednika pokrajine, ki še ni podal ostavke. Na tak način se bo v te namene pristojnem izvoljenem telesu začela razprava o sedanjem političnem položaju in o perspektivah nadaljnjega upravljanja tržaških krajevnih ustanov, ki se je doslej odvijala le na osnovi tiskovnih poročil strank ali pa na javnih manifestacijah. V četrtek pa se bo sestal občinski svet, vendar pa še ni znano o čem bo razpravljal. Komunistična skupina je pred dnevi zahtevala sklicanje skupščine, da bi se na njej razpravljalo o odstopu odbornikov vključno z županom Ric-hettijem in o perspektivah za premostitev sedanjega stanja. Zahtevo po sklicanju občinske skupščine je pred dnevi iznesla tudi Lista za Trst, vendar pa s. to razliko v primerjavi s KPI, da bi se na seji moralo razpravljati o termoelektrarni na premog, o možnosti gradnje katere je v zadnjih dneh na vrat na nos spremenila svoje stališče in se izrekla proti temu nameravanemu objektu. Občinska seje je bila sicer sklicana, vendar pa je pri tem zanimivo, da se prav Krščanska demokracija noče izreči o tem vprašanju, zaradi česar je težko predvideti kako se bo sploh razvilo četrtkovo zasedanje skupščine. Sicer pa je predstavnik Tržaškega gibanja Parovel že napovedal, da bo na četrtkovi seji na osnovi pravilnika zahteval, da bi se občinski svet, predno bo sprejel na znanje odstop župana in odbornikov, izrekel o posvetovalnem referendumu o možnosti gradnje termoelektrarne na premog, kot je sam predlagal z resolucijo na predzadnji občinski seji, o kateri pa se ob tisti priložnosti ni glasovalo. Te svoje namere je svetovalec Parovel že posredoval vsem pokrajinskim tajništvom strank, ki imajo svoje zastopnike v občinskem svetu. V tiskovnem poročilu, ki ga je Tržaško gibanje izdalo ob tej priložnosti se tudi ugotavlja, da je tržaška še edina občina v pokrajini, ki še ni izrazila svojega mnenja o možnosti gradnje termoelektrarne v Osapski dolini. Tržaško gibanje tudi ugotavlja, da obstaja nevarnost, da bi se sploh ne izrekla, saj ima pred seboj vrsto obveznosti, ki gredo od izvolitve novega župana in odbora pa do glasovanja o proračunu. Zato Tržaško gibanje poziva vse ostale politične sile v občinskem svetu, naj podprejo njegovo pobudo. Novo vodstvo pokrajinske UIL Vodstvo pokrajinske delavske zbornice UIL je na svoji zadnji seji obravnavalo občutljiv gospodarski položaj Trsta s posebnim ozirom na pomemben sporazum o rafineriji Aguila, ki odpira nove konkretne perspektive za dokončno proizvodno in zaposlitveno rešitev tega problema. Na dnevnem redu je bila tudi vrsta notranjih organizacijskih vprašanj, ob katerih se je izkazalo, da dosedanji pokrajinski tajnik Vilevich ne uživa potrebnega zaupanja. Razlogi sicer niso znani, pač pa je UIL s tiskovnim sporočilom posredovala odločitev o spremembi sestave pokrajinskega tajništva, v katerem ni več Vilevicha, in ki bo delovalo kolektivno, v koordinaciji deželnega tajnika Trebbija. • Deželni svet F-JK se bo ponovno sestal v torek; na dnevnem redu ima več točk, tako da se bo po vsej verjetnosti sestal tudi v sredo in v četrtek. Kot prva točka dnevnega reda torkove seje bodo odgovori predstavnikov deželnega odbora na vprašanja in interpelacije. OQ VISUAL ^9 optika vaša optika za vaše oči NAJBOLJŠA IZBIRA PO NAJUGODNEJŠI CENI TRST UL. DELLE TORRI 1/c (Z (za cerkvijo sv. Antona) TELEFON 65804 Obisk pri mladih letoviščarjih V zelenih Tatrah je kar se da imenitno Službena pot v brkinske Tatre me je nehote spomnila na zajčjo pokoro v detelji - ko bi le vse reportažne poti bile tako mikavne, kot je bila petkova v mehke obline brkinskega hribovja! Porekli so mi, naj grem malce pogledat, kako se kaj imajo mladi letoviščarji v koloniji, ki jo pod pokroviteljstvom SKGZ vodi uprava Dijaškega doma v Trstu. Do Tater ni daleč, a se cesta kar nekam vleče med tihimi, bujno razraslimi livadami in obdelanimi brežinami, med rastlinjem, ki postaja vse bolj alpsko, kako tudi ne, saj ležijo Tatre okroglo 750 metrov nad morjem. Prispel sem sredi dopoldneva in zmotil blaženi mir odmaknjene vasice. Pred poslopjem, kjer so nastanjeni mali počitnikarji, je bilo vse tiho: ve- del sem, da sem prišel ob nepravem času. Od osebja sem izvedel, da so otroci šli na ogled Škocjanske jame in da jih pred poldnevom ne bo. Tako se je tudi zgodilo. Proti 13. uri je v vas prihrumel linijski avtobus, v njem pa triinpetdeset nasmejanih otroških glavic. Sto drobnih nožič je zacepetalo po asfaltnem dvorišču pa brž k bližnjemu umivalniku, k vodi. Za to armado navihancev skrbi pet vzgojiteljic, to so Marija, Tanja, Srečka, Nadja in spremljevalka nekaj prizadetih otrok, Tanja, ter vzgojitelj Drago - blagor mu v tako pisani druščini. Nanagloma je bilo treba sklicati otroke za skupinsko fotografijo, kajti čudoviti sončni dan se je že sprevračal v popoldansko nevihto, nato pa vsi urnih nog spet v dom in h kosilu. Gostje - na obisk je prišel tudi ravnatelj Dijaškega doma Edvin Švab s spremljevalcema - smo bili postreženi, da se nam je kar milo storilo, in dejansko se gospodinje Bruna, Jelka in Vojka nadvse trudijo, da priložnostnim gostom kot seveda tudi otrokom ničesar ne manjka. Vzgojiteljica Marija, ki je sedla ob meni, pravi, da so se otroci brž vživeli v novo okolje in da jim je vsaka novost v veliko zabavo. Pokukali so že v vsak vaški kotiček, nekdo med njimi je celo ugotovil, da »tu pa diši kot pri moji noni«, radovedno si ogledujejo domače živali in vaščani so jih veseli. Med razgovorom se je jedilnica izpraznila. Vse je drlo na prosto, nekateri na dvorišče, drugi v bližnje vojaške šotore, kjer je menda še posebno imenitno, in dajejo duška svojemu navdušenju s pristno tržaškimi izrazi. Kajpada tod ni vselej taka anarhija, nam zagotavlja sobesednica. Dopoldnevi so namenjeni načrtovanim izletom, tako so npr. že bili v tovarni igrač v Materiji, kjer so vsakemu otroku podarili ljubko miško. Blatni gležnji so govorili o izletu v Škocjansko jamo, včeraj so se peljali s traktorjem, danes pa jih bodo obiskali starši. Jutri bodo šli na obisk v osnovno šolo v Pregarje, pojutrišnjem, v torek, pa jim bodo osnovnošolci obisk vrnili. V sredo bodo šli v Kozjane na ogled starih mlinov in muzeja NOB, v četrtek pa nič manj kot v Lipico. Bogat program, ni kaj, ob popoldnevih pa gredo otroci na sprehode v bližnjo okolico, ki ji po njeni lepoti najbrž daleč ni enake. O preostalem dnevnem redu še to, da otroci vstajajo nekje proti osmi uri, kosijo ob enih, spat pa gredo okrog devetih, ko jim teža dneva in novih doživljajev pripre trudne veke. V spalnicah pa se kimajoče glavice menda kar naglo spet prebude in do pol enajstih je tamkaj zelo vznemirljivo in bojevito. Vse to in še marsikaj smo izvedeli, a zdi se mi, da bo za napotnico staršem, ki se danes pripravljajo v zelene Tatre, kar dovolj: vse drugo si bodo lahko ogledali na mestu samem. Ob lepem vremenu bo to nepozabna nedelja. JB Ul. Battisti 14 TRST Tel. 772494 • žensko in moško perilo 9 kopalke 9 spalne srajce 9 pižame 9 halje 9 kombineže TIC TRŽAŠKA KNJIGARNA Ul. sv. Frančiška 20 - TRST - Tel. 732487 obvešča da sprejema naročila za vse učbenike nižjih in višjih slovenskih šol v Italiji za šolsko leto 1986/87 S. A. C. A. T. IMPORT - EXPORT nadomestni deli za FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA in za tuje znamke avtomobilov UL. SV. FRANČIŠKA 38 - TRST - TEL. 768667 - 772002 Predsinočnjim so se zbrali na občnem zboru Vroče in polemično vzdušje med lastniki stanovanj Združenje tržaških lastnikov stanovanj ho po vsej verjetnosti pomagalo občinska upravi pri reševanju stanovanjske krize, toda rekli bi, da v duhu meščanske gospode, ki si poteši vest s tem, da revežu prezirljivo odstopi drobtine. Ta vtis smo imeli predsinočnjim, ko smo prisostvovali občnemu zboru združenja v nabito polni dvorani kongresnega središča na Pomorski postaji, katerega so je udeležil tudi župan Richetti. Uvodno poročilo je podal predsednik združenja Fast, ki je odgovornost v zvezi s sodnimi izgoni in pomanjkanjem stanovanj po dosegljivih cenah prevalil na zakon o pravičnih stanarinah. Našteval je vse težave!, ki jih imajo lastniki, v prvi vrsti zaradi davkov, raznih stroškov in nenazadnje zaradi negotovosti, kdaj bo najemnik zapustil stanovanje. Nato je razvil teorijo, češ da si vsi domišljajo, da je stanovanje socialna dobrina, v prepričanju, da zanjo ni treba ničesar žrtvovati. Po njegovih besedah je res težko razumeti, kako da še živijo ljudje, ki nimajo lastne strehe nad glavo. Kakor da bi za štiričlansko delavsko družino, v kateri je zaposlena samo ena oseba (če ni v dopolnilni blagajni), bilo mačji kašelj dajati pol plače za stanovanje... Fast je žel histerično odobravanje, ko je omenil, da bi vsakdo rad imel najemniško stanovanje po nizki ceni, pod njim pa parkiram mercedes, prikolico in morebiti še vikend. Ko smo nekaj ur prej na Trgu Unità sledili manifestaciji stanovalcev, ki jim grozi sodni izgon nismo imeli vtisa, da je bilo med njimi toliko dobro situiranih Tržačanov in da se jim godi tako dobro. Proti takemu meščanskemu gledanju je sicer v orokovičenem slogu spregovoril nato župan Richetti. Poudaril je, da bo stanovanjska kriza rešena v prvem semestru prihodnjega leta in da gre sedaj le za prehodne težave, ki jih občina lahko takoj reši, če bi člani združenja bili pripravljeni dati v najem vsaj delček svoje neprtmičninske imovine. Fast je njegov poziv sprejel in pozval lastnike, naj imajo nekoliko potrpljenja s tistimi družinami, ki jim v naslednjih dveh mesecih grozi izgon. Zelo arogantno je spregovoril nato državni predsednik združenja Viziano, ki je v križarskem stilu branil interese lastnikov — edinih žrtev italijanskega gospodarskega, političnega in zakonskega sistema. Saj ne mislimo napadati tistih, ki so s prihranki, oh svojem poštenem delu, kupili eno ali dve stanovanji. V mislih imamo velelastnike, ki se v boju za zaščito svojih špekulantskih namenov prikazujejo kot sirote, ki jim hudobni ljudje vlečejo kruh iz ust. »Saj nismo neumneži, da bi v teh pogojih dajali v najem svoja stanovanja,« je zavpil Viziano. »Nei, ampak egoisti,« ga je polemično dopolnil Richetti, ki je nato brez besed zapustil dvorano. Očitno je tudi njemu bilo dovolj tako visoko doneče in prazne retorike. Krstni nastop pomlajenega kriškega moškega pevskega zbora Vesna Pomlajeni kriški moški pevski zbor Vesna je imel v petek zvečer v Križu krstni nastop pred domačim občinstvom. Pevci, ki jih vodi mladi dirigent Ivo Lešnik, so pokazali ubrano in sveže petje, kar daje upati, da se bo zbor kmalu razvil v dobro pevsko skupino. Na koncertu je nastopil tudi dekliški zbor Vesna pod vodstvom Bogdana Kralja, pred tem pa so v fo-yerju Sirkovega doma odprli slikarsko razstavo domačina Marija Bogatca. O kriški prireditvi bomo še poročali. Kresovanja po slovenskih vaseh Jutri bo dan kresovanj. V številnih krajih na Tržaškem bodo na pobudo vaških kulturnih organizacij obnovili starodavno navado ter sugestivne obrede prižiganja kresov popestrili ponekod Uidi s kulturnimi sporedi in družabnostjo. Nekolkb bolj organizirana in kulturno obrobljena kresovanja bodo zlasti na vzhodnem Krasu. Na Padričah so praznik kresovanja začeli že včeraj z odprtjem zanimive) razstave starega kmečkega in obrtniškega orodja ter starih hišnih predmetov, jutri pa bodo Za kalom, kot običajno, prižgali kres. Podobno bo v Gropadi, na Opčinah, pri Ferlugih, pri Banih in raznih drugih krajih. Prižiganje kresov bo v glavnem spremljalo petje. Pri Banih, in sicer na Dulenjem borjaču v bližini zadružne hiše, bo na primer zapel mešani pevski zbor Primorec - Tabor pod vodstvom Matjaža Ščeka, nakar bodo prižgali kres v Stajah. Tudi v Štramarju bodo obnovili tradicijo praznovanja sv. Ivana. V cerkvici, ki je posvečena temu svetniku, bo jutri s pričetkom ob, 20. uri verska slovesnost, med katero bo pel Otroški šopek iz Mačkolj. Sagra mandrijerjev v Podlonjerju Slovenski kulturni društvi Union iz Podlonjerja in S. Škamperle od Sv. Ivana prirejata danes, 22. junija, 7. šagro mandrijerjev. Praznik bo v Ljudskem domu v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24). Kot piše v vabilu nameravajo prireditelji s tem praznikom utrditi slovensko narodno zavest pri Sv. Ivanu in v Podlonjerju, obuditi stare krajevne običaje, seznaniti in obogatiti krajane in zlasti mladino s kulturnim bogastvom njihovih dedov in poudariti zahtevo po vrnitvi Narodnega doma pri Sv. Ivanu Slovencem. Prireditelji vabijo, naj se praznika udeleži čim več ljudi v narodnih nošah. Spored predvideva nastop godbe iz Ricmanj in ples. Delovali bodo kioski z vinom domačih vinogradnikov in s pristno hrano. • »Dunaj in opereta — resnična zgodba neke iluzije?« je tema, o kateri bo govor jutri z začetkom ob 11.15 v prostorih Novinarskega krožka (Korzo št. 12). Pobuda, katere prireditelj je Tržaška letoviščarska in turistična ustanova, je nekakšen preduvod letošnjega festivala operete. Predaval bo avstrij-skd glasbeni pedagog Marcel Prawy. razna obvestila 9. bienale likovnikov amaterjev - Likovni tabor. V okviru Tabora mladih bo septembra meseca potekal 3-dnevni informativni tečaj o možnostih likovnega izražanja, ki bo obsegal teorijo o risbi, barvno teorijo, teorijo o kompoziciji in sociologijo kulture. Teorija bo povezana s prakso, kateri bo sledila razstava udeležencev Likovnega tabora. Prijave sprejema SKD Tabor - Opčine do 30. t. m. Za informacije tel. na št. 213945 in 220680. Kriški mladinski krožek in KD Vesna prirejata 11-dnevni poletni center za osnovnošolsko mladino od 30. 6. do 10. 7. (razen nedelje)' od 8. do 13. ure v prostorih A. Sirk v Križu. Za prevoz in malico poskrbljeno. Za informacije tel. na št. 040/220346 v popoldanskih urah. Glasbena matica sklicuje v ponedeljek, 30. junija, v mali dvorani v Ul. R. Manna 29 ob 18.30 v prvem sklicanju in ob 19. uri v drugem sklicanju OBČNI ZBOR. Dnevni red: otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva, poročila, razprave, razrešitev starega odbora, volitve, razno. Upravni odbor Glasbene matice. Vaška skupnost Ferlugi vabi jutri, 23. t. m., ob priliki kresovanja na KONCERT OTROŠKEGA PEVSKEGA ZBORA VESELA POMLAD, ki bo ob 20. uri v vaški cerkvici. Po koncertu prižiganje svetoi-vanskega kresa. Vabljeni! VPISOVANJE V OTROŠKI VRTEC V občinskih otroških vrtcih v Zgoniku in Gabrovcu se bo' pouk zaključil 27. t. m. Vpisovanje malčkov za prihodnje šolsko leto, ki se bo začelo 1. septembra, pa bo potekalo od 23. do 27. t. m. od 8. do 14. ure. Za vpis sta potrebna rojstni list in potrdilo o cepljenju. (B. S.) Pihalni godbi »Viktor Parma« iz Trebč se obeta kakovostni skok Pihalni godbi »Viktor Parma« v Trebčah se obeta kakovostni skok, ki se ga na naši razmeroma vase zaprti ljudski glasbeni sceni najbrž nihče ni nadejal. Pred dnevi so se v trebenskem Ljudskem domu sestali godbeniki, z njimi pa še številni za vedre zvoke navdušeni novinci in njihovi starši ter se sporazumno dogovorili, da mora v ohlapna jadra vaške godbe zapihati jačji veter. Godbeniki so to željo že dalj časa nosili v srcu, nazadnje pa so se odločili in sklenili napraviti drzen korak: obrnili so se na kapelnika postojnske pihalne godbe prof. Leandra Pegana in ga zaprosili, naj jih vzame tako rekoč v uk in varstvo. Prof. Pegan je vabilo sprejel, kako tudi ne, saj je s svojo zvonko druščino že kar reden gost na vzhodnokraških slavnostnih prireditvah in preko prijateljskih vezi je vsa zadeva stekla kot je bilo želeti. Rečeno, storjeno: prof. Pegan ima za seboj že dolgoletne izkušnje v vodenju pihalnih godb, svoje varovance pa je lani pripeljal celo do zlatega odličja. Brez trdega dela pa tudi v Trebčah ne bo šlo, zato so si tu zamislili pravo godbeniško šolo, s tako strokovno pripravo, kot jo predvidevajo republiški učni načrti v SR Sloveniji. Takale glasbena šola pa ne želi biti le sama sebi namen — naposled si le priznajmo, da koračnice in operetni odlomki pri nas niso kdove kako čislano blago — vendar pa bi trebenska godba s kakovostnim nastopom lahko segla tudi preko kraške planote in se uveljavila v glasbenem svetu večinskega naroda. Kanček samozavesti več bi morda utegnil omajati kak predsodek, ki megli poglede — tudi pohtične — naših sosedov. Delovna vnema kar razganja prof. Pegana in če se bodo njegovega navdušenja nalezli tudi njegovi gojenci, uspeh ne bo izostal. Godbeniška šola v Trebčah pod mentorstvom postojnske glasbene šole, to pomeni občasno izmenjavo godcev, ki bodo v igranju z vrstniki nabirali dragocene izkušnje, pomeni dalje tudi možnost vsaj delne zaposlitve presežka glasbenih pedagoških mo či na Postojnskem ter krepitev prijateljskih in kulturnih stikov, če naj obvelja tista o enotnem slovenskem kultur nem prostoru. Sedaj so na potezi naše krovne glasbene in kulturne organizacije kajti tvorne moči bo < reb--i združiti tudS tem glasbenem področju. Vzhodnokraško godbeno društvo s sedežem v Trebčah bo ohranilo staro .me, . njegovemu prenovljenju pa so poklicani vsi, ki na tra dicijo in njeno kakovostno rast še nekaj dajo. Godba »Viktor Parma« pa že sedaj vabi na koncert v nedeljo, 13. julija, ko bo v vasi slovesnost ob 20-letnici športnega društva »Primorec«, združena s praznikom komunističnega tiska. Zbor Primorec-Tabor bo imel prvi samostojni celovečerni koncert Po tridnevni stavki Pogrebni uslužbenci spet na delu Mešani pevski zbor Primorec-Tabor iz Trebč in z Opčin se pripravlja na svoj prvi samostojni celovečerni koncert. Nastop je napovedan za torek zvečer v Ljudskem domu v Trebčah, ponovitev pa bo v petek v Prosvetnem domu na Opčinah. Po mnenju mnogih poznavalcev zborovskega Petja in glasbenih strokovnjakov je zbor v razmeroma kratkem času dosegel zavidljivo kakovostno raven. Nastal je namreč pred poldrugim letom, ko so si mladi iz obeh vasi zavihali rokave in se pod vodstvom Vilme Padovan lotili dela. Ko je Pa-dovanova proti koncu lanskega leta iz zdravstvenih razlogov prekinila pe-vovodsko dejavnost, je njeno delo prevzel Matjaž Šček. Ena od pomembnih značilnosti zbo-Ta je, da je njegova srednja starost zelo nizka, saj znaša okrog dvajset let, še vidnejša značilnost pa je veliko navdušenje, ki od samega začetka spremlja mlade pevke in pevce. Vaje in nato nastopi jim niso neka italožena dolžnost, temveč pravcata zabava in to je dobro jamstvo tako za kontinuiteto kot uspeh. Prava preizkušnja bosta omenjena celovečerna koncerta, ki bosta tudi po repertoarju dokaj privlačna. V prvem delu bo zbor izvajal umetne skladbe, v drugem pa bo črpal iz ljudske zakladnice slovenskega pa tudi drugih narodov in ljudstev, vključno s črn skimi spiritualsi. Obeta se torej prijetno kulturno doživetje, • Včeraj so se na pomolu Fratelli Bandiera v Trstu s krajšo slovesnostjo spomnili 212-letnice ustanovitve finančne straže. Na slovesnosti je poveljnik tržaškega področja gen. Francesco Izzo v imenu predsednika republike podelil bronasto kolajno za civilne zasluge pomorski eskadrilji iz Gradeža, ki je lanskega 22. junija rešila na morju 25 oseb. _________koncerti___________ Glasbena matica - Boljunec. V četrtek, 26. t. m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren HARMONIKA PRIPOVEDUJE — zaključni koncert ansambla GM Syn-thesis 4 pod vodstvom Klavdija Furlana in s sodelovanjem Mita Trefalta. Vabljeni! V tržaški občini bodo v ponedeljek in torek redno opravljali pogrebe. Občinski pogrebni prevozniki, ki so včlanjeni v avtonomni sindikat FIA DEL - CISAL, bodo namreč prekinili stavko, ki so jo pričeli v četrtek. Stavka je povzročila dokaj hude težave, saj je sinoči čakalo na pokop okrog 40 trupel. Kljub poizvedovanju na vseh pristojnih mestih nismo mogli ugotoviti, kako je prišlo do prekinitve stavke. Govorilo se je namreč, da je tržaški prefekt prisilno vpoklical v službo stavkajoče prevoznike, vendar te vesti nismo mogli preveriti. Neidentificirana ženska tvegala utopitev Nenadna slabost bi lahko bila usodna za še neidentificirano, okrog 70 let staro žensko, ki se je včeraj popoldne kopala v morju pred kopališčem Čedas. Nekdo od kopalcev je opazil, da se je začela potapljati in ji je takoj priskočil na pomoč. V solidarnostno akcijo so se nato vključili še drugi, tako da so žensko pra- vočasno rešili pred zadušitvijo. Z rešilnem RK so jo nato prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so jo, kot rečeno, sprejeli s pridržano prognozo. Še pozno sinoči zdravniki niso poznali njenega imena, imeli pa so dobre upe, da ji bodo rešili življenje. Pri sebi je na kopanju imela očala za vid, lesene cokle, pisano poletno haljo in ovratno ruto s konjskimi motivi. Kdor bi imel informacije, naj se javi na policiji. Stavka pri Piccola se nadaljuje Il Piccolo tudi v prihodnjih dneh ne bo v kioskih. Tako je sklenila včeraj dopoldne skupščina novinarjev, ki je negativno ocenila predloge uprave glede poravnave spora o odpustu e-nega urednika. Spor pa vsekakor presega meje posameznega primera, saj v bistvu zadeva odnos med uredništvom, odgovornim urednikom in upravnim ravnateljem ter pristojnosti vsakega od teh. Novinarji se bodo zbrali spet na skupščini v ponedeljek, razne prireditve Osnovna šola P. Trubar v Bazovici vabi danes, 22. t. m„ ob 10., 17. in 19. uri v šolske prostore na ogled DOKUMENTARNEGA FILMA O BAZOVICI, ki so ga posneli učenci in učiteljice med šolskim letom. Gojenci Glasbene šole Iz Ricmanj vabijo na ZAKLJUČNO PRIREDITEV, ki bo v petek, 27. t. m„ ob 21. uri v dvorani kulturnega doma v Ricmanjih. izleti SPDT prireja tradicionalni tridnevni izleti za srednješolsko mladino 27., 28. in 29. junija v GORSKI KOTAR, v Narodni park nad REKO. Informacije in vpisovanje na sedežu ZSŠDI (tel. 767304), na sedežu SPDT in pri odbornikih Ervinu Gombaču (tel. 754742), Silviju Birsi (tel. 571657) in Zvezdanu Babiču (tel. 762228). Združenje Union Sv.Ivan-Podlonjer priredi dva enodnevna izleta: 28. t. m. v Ljubljano na ogled Kmečke ohceti (samo vožnja 15.000 lir) in 6. julija v Baško na otoku Krku. Vabimo vas na ribe. Vpisovanje vsak dan od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30, tel. 040/61011, razen ob sobotah. • Po dolgi bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi mož, * oče, nono, brat, svak in stric Repi Germani Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 23. t.m., ob 11. uri iz mrtvašnice tržiške bolnišnice v cerkev v Mavhi-njah. Žalostno vest sporočajo: žena Ernesta, sinova Branko z ženo Vesno in Mario, sestri Lojzka in Sabina, Stanko in Marčela in drugo sorodstvo. Sesljan, Kontovel, 22. junija 1986 •J* V starosti 83 let nas je za- I pustila naša draga mati Amalija Mavec vd. Ljubič Pogreb bo jutri, 23. t.m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnice v hazov-sko cerkev. Iskreno se zahvaljujemo prof. Toi-gu ter osebju patološkega oddelka bolnice na Katinari. Žalujoči: sin Roman, žena Ada, vnukinja Mira z možem in drugo sorodstvo. Bazovica, 22. junija 1986 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Benjamina Cunje se toplo zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin, bodisi s prisotnostjo kot z darovanjem cvetja in v dobrodelne namene. SVOJCI Trst, 22. junija 1986 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Antona Ote se iskreno zahvaljujemo vsem za izraženo sočustvovanje ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Boljunec, 22. junija 1986 ZAHVALA Ganjeni ob, tolikih izrazih sočutja ob izgubi našega dragega Oskarja se iskreno zahvaljujemo g. župnikom, pevcem, nosilcem cvetja in krste, darovalcem cvetja ter vsem, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. SVOJCI Dolina, 22. junija 1986 22. 6. 1984 22. 6. 1986 Ob drugi obletnici smrti dragega Vladimira Berginca se ga z žalostjo spominja žena Lidia. KULTURNO DRUŠTVO SLOVAN prireja 22. in 23. junija RAZSTAVO STARIH PREDMETOV IN ORODJA v Kraljevem skednju na Padričah ter tradicionalno KRESOVANJE jutri, 23. t. m.: ob 20.30 zbirališče na vaškem trgu. Nastop godbe na pihala iz Ricmanj in mešanega pevskega zbora Slavec iz Ricmanj ter otrok osnovne šole K. D. Kajuh. Nato prižig kresa »za kalom«. Vabljeni! 22. in 23. junija Sagra na Gorici v Boljuncu Danes, 22. junija: ob 16. uri odprtje kioskov, ob 18. uri KULTURNI PROGRAM, ob 20.30 do 0.30 PLES. Jutri, 23. junija: ob 18. uri odprtje kioskov, od 20.30 do 0.30 PLES. Igral bo ansambel TAIMS. Za jedačo in pijačo poskrbljeno. Vabljeni! VAŠKA SKUPNOST PRAPROT prireja 22. in 23. junija 12. VAŠKO ŠAGRO in RAZSTAVO VIN Danes, 22. t. m.: v jutranjih urah tek čez drn in strn po 12 km dolgi progi. Začetek vpisovanja ob 8. uri, start ob 9. uri; ob 15. uri otroške zabavne igre, ob 17. uri tekmovanje v košnji, ob 18. uri nastop plesne skupine Club Olimpia iz Terza d'Aquileia, od 21. ure dalje ples z znanim ansamblom Toneta Kmetca. Jutri, 23. t. m.: ob 17. uri odprtje kioskov, zvečer pa bo za zabavo poskrbel ansambel L. Furlana. Zagotovljene specialitete na žaru in pristna domača kapljica. PD KOLONKOVEC Ženjan 46 prireja danes 22. junija 3. RAZSTAVO KRAJEVNIH VIN SPORED: ob 17. uri otvoritev kioskov, ob 21. uri NAGRAJEVANJE najboljših vin in PLES z ansamblom ZVEZDE. SKD UNION - Podlonjer in SKD S. ŠKAMPERLE - Sv. Ivan vabita na Sagro mandrijerjev v Ljudskem domu v Podlonjerju danes, 22. junija, od 16. ure dalje. Ob 18. uri koncert ricmanjske godbe, nato prosta zabava. Pristne jedi in domače vino. GLASBENA MATICA BOLJUNEC V četrtek, 26. t. m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren Harmonika pripoveduje. . . zaključni koncert ansambla GM Synthesis 4 pod vodstvom Klavdija Furlana in s sodelovanjem Mita Trefalta. ODBOR GODBENEGA DRUŠTVA »NABREŽINA« se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k uspehu letošnjega PRAZNIKA GODBE ML ifB Prosvetni dom - Opčine TABOR MLADIH »A PROGRAM TO USE IT« danes, 22. 6. ob 18. uri animacija v glasbi, gibu in besedi... ob 20. uri glasbeno tekmovanje z lonci ob 21. uri MACI & MAX ONE WAY Vzpostavili boste medsebojne stike in spoznali sami sebe... [ak»rija Amaterski oder J. ŠTOKA vabi na premiero ljudske igre RADA PREGARCA kino Ul. sv. Frančiška 20 - TRST vas vabi v četrtek, 26. t. m., ob 18. uri na otvoritev razstave FRANKA VECCHIETA Grafike — elementi v prostoru video — Sergij Cesar SAGRA v Kulturnem domu na Proseku danes, 22. t. m., ob 18. uri. gledališča ROSSETTI Festival operete POLETJE '86 — Od 28. junija do 14. avgusta bodo na sporedu: LA BAIADERA, LA CASA DELLE TRE RAGAZZE in AL CAVALLINO BIANCO. Uvodna predstava bo Kalmanova »La Baiadera«, ki bo na sporedu v nedeljo, 29. t. m., ob 18. uri, v torek, 1. julija, ob 20.30, v soboto, 5. 7., ob 20.30, v nedeljo, 6. 7., ob 18. uri, v soboto, 12. 7., ob 20.30 in v nedeljo, 13. 7., ob 18. uri. Vstopnice za ogled premierske izvedbe »La Baiadere« bodo na razpolago v predprodaji v ponedeljek. CANKARJEV DOM Velika dvorana V petek, 27. t. m., ob 20. uri: Koncert simfonikov RTV Ljubljana. Dirigent Marko Munih. V ponedeljek, 30. t. m., ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije. Dirigent Uroš Lajovic. Mala dvorana Do četrtka, 26. t. m., ob 20. uri: Predvajanje filmov Živojina Pavloviča (Ko bom mrtev in bel, Prebujenje podgan, Zaseda, Nasvidenje v naslednji vojni, Rdeče klasje). Še danes, 22. t. m.: MEDNARODNI FESTIVAL JAZZA LJUBLJANA '86. Nastopajo: Aladar Pega Quartet, Purcel-Gonzales Group, McCoy Tyner Trio. ARISTON - 21.30 Mad Max oltre la sfera del tuono, fant., Avstral., 1985; r. George Miller in George Ogilvie; i. Mei Gibson, Tina Turner. LETNI KINO V LJUDSKEM VRTU -21.15 Alan Quatermaìn e le miniere di Re Salomone, pust., ZDA 1985, 100'; r. Jack Thompson; i. Richard Chamberlain, Sharon Stone. EXCELSIOR II - 17.30, 22.00 Pericolo nella dimora, dram., Fr. 1985, 100'; r. Michel Deville; i. Anémone, Michel Piccoli, □ GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Hannah e le sue sorelle, dram., ZDA 1986, 106’; r. Woody Alien; i. Mia Farrow, Michael Caine. NAZIONALE II - 16.00, 22.00 La maschera della morte, dram., VB 1985, 100j r. Ward Baker; i. John Gielgud, Anne Baxter. NAZIONALE I - 16.00, 22.00 D.A.R.Y.L., dram., ZDA 1985, 100'; r. Simon Wincer; i. Mary Beth Hurt, Michael McKean. EDEN - 15.30, 22.00 Marilyn porno star in Gay è bello, porn., FENICE - 17.30, 22.15 La bestia, er.; r. Walerian Borowczyk, □ □ mali oglasi čestitke Danes slavi svoj 12. rojstni dan DAVID NOVAK. Da bi bil vedno tako priden v šoli in doma, mu želijo nono Slavko in pranono Peter ter oče in mama. Danes praznuje 50. rojstni dan naš ljubi brat IVAN GOJČA. Obilo sreče in zadovoljstva mu želita sestri Milka in Marija z družinama. Včeraj sta slavila pri Domju zlato poroko ALFREDO in SANTINA BRAJNIK. Ob tem velikem prazniku jima želita še veliko skupne sreče in zdravja sin Darjo in hčerka Bianca z družinama. Lilijani in Ediju se je rodila hčerka KATJA. Iz srca jima čestitata Ida in Olga z družinama. Danes praznuje visoki jubilej 80. rojstni dan gospa IVANA HREVATIN od Sv. Ivana. Vse najboljše in obilo sreče, zdravja in zadovoljstva v družinskem krogu ji želi družina Koršič. Našemu kolegu Henriku je povila žena Lorenza hčerkico MARTINO Prisrčno čestitamo srečnima staršema, mali deklici pa želimo vse najboljše v življenju direkcija in kolektiv Tržaške kreditne banke EXCELSIOR I - 17.30, 22.15 Airoport 90 - Disaster on the Potomac, dram., ZDA 1985, 100’; r. R. Lewis; i. J. Arnett, B. Cor-bin. MIGNON - 17.00, 22.15 The Blues Brothers, kom., ZDA 1980, 120'; r. John Lan-dis; i. John Belushi, Dan Aykroyd, □ CAPITOL - 16.30, 22.00 Taron e la pentola magica, ris., ZDA 1985, 80'; r. Ted Berman, Richard Rich; prod. Walt Disney. ALCIONE - 16.30, 22.00 Legend, fant., VB 1985, 95'; r. Ridley Scott; i. Tom Crui-se, Mia Sara. NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Nove settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Ba-singer, □ LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 King David, dram., ZDA 1985, 120'; r. Bruce Be-resford; i. Richard Cere, Alice Krige. VITTORIO VENETO - 15.30, 22.15 L'anno del dragone, dram., ZDA 1985, 136’; r. Michael Cimino; i. Mickey Rourke, John Lone. RADIO - 15.30, 21.30 Rabbiosamente femmine, porn., D □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ SKD PRIMOREC SKD TABOR vabita na koncert mešanega pevskega zbora PRIMOREC - TABOR V torek, 24. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. V petek, 27. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. MISLITE, da je čas za obnovo stanovanja ali za hišna zunanja in notranja popravila, obnovo strehe, toplotno izolacijo zidov in barvanje? Hočete kvalitetno delo s točnostjo in ugodno prihraniti? Informacije po tel. od 8. do 9. ure ter od 18.30 do 19.30 na št. 040/823636. PRODAM golf GL rdeče barve, letnik 1975, v dobrem stanju. Tel. na št. 040/571274. SE ŽELITE učiti francoščine? Francozinja, diplomirana v Parizu, z izkušnjo večletnega poučevanja jezika v Trstu, nudi pomoč pri prevajanju ter lekcije za vse stopnje, tudi v poletnih mesecih. Tel. na št. 566256. VESPA 125 ET 3, 6.000 prevoženih kilometrov, prodam. Tel. v večernih urah na št. 040/416338. DIANE 6 — letnik '79, v odličnem stanju prodam. Telefonirati med 20.30 in 21. uro na št. 040/220525. GOSTILNA na vzhodnem Krasu išče vajenca. Tel. na št. 226301. OSMICO je v Zgoniku odprl Marjo Milič. Toči belo vino in teran. PRODAM stanovanje, Frankovec (Dolina), 3. nadstropje: 3 sobe, kuhinja, kopalnica wc, shramba, balkon, centralna kurjava. Tel. na št. 228358. PRODAM knjige za prva dva razreda znanstvenega liceja in KUPIM knjige za tretji razred istega liceja. Tel. na št. 753938 ali 753838 ob uri obeda. HIMALAJSKI MUCKI, samca, mladiči z rodovnikom naprodaj. Tel. na št. 003861/342946 zvečer. ZAPOSLIM hišno pomočnico po dogovoru. Jožica Rupp, Ul. Rossini 14, Gorica, tel. 0481/86349. ZAVAROVALNO PODJETJE išče zunanjega sodelavca. Dobra provizija. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro AGENT. OSMICO je odprl Silvester Komar — Ricmanje 70. Toči belo in črno vino. PRODAM gilero 200 custom, 4-taktno, letnik '82. Tel. na št. 040/302748. IŠČEMO čistilke srednje starosti za čiščenje poslopij. Telefonirati v ponedeljek od 8.30 do 12.30 na št. 69-540. OD 24. DO 28. JUNIJA ob vsakem nakupu kreme za gube v dar krema za nego oči. Kozmetika 90 - Opčine. TEMNA TIGRASTA MAČKA, srednje-dolge dlake, je zbežala v bližini zavoda ASTAD na Opičinah. Najditelj ali vsakdo, ki jo je videl, naj sporoči na tel. št. 762-311. Nagrada. VITAMINSKE IN ZELIŠČNE KREME firm Kelemata,Vitamol, Perlier so v prodaji na Opčinah pri Kozmetiki 90 po zmernih cenah. PRODAM gumijasti čoln z volanom in motorjem evinrude 25 HP. Telefonirati ob uri kosila na št. 228-869. ŽELITE na nekajdnevno brezplačno križarjenje ob istrski obali in ste študentke? Vašo družbo želijo mladi izobraženci, ki vas vabijo s seboj prvi teden julija. Pišite na naslov: N. Conversano, CP 1022, Trst - Trieste. 27., 28. in 29. JUNIJA v KRIŽU tradicionalna razstava domačih vin včeraj-danes Danes, NEDELJA, 22. junija AHACU Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.58 — Dolžina dneva 15.44 — Luna vzide ob 22.03 in zatone ob 4.52. Jutri, PONEDELJEK, 23. junija PINA PLIMOVANJE DANES: ob 4.33 najnižja -71 cm, ob 11.17 najvišja 33 cm, ob 16.20 najnižja -10 cm, ob 22.05 najvišja 52 cm. NAPOVED PLIMOVANJA ZA JUTRI: ob 5.09 najnižja -71 cm, ob 12.00 najnižja 35 cm, ob 17.06 najnižja -7 cm, ob 22.41 najvišja 47 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 26 stopinj, zračni tlak 1013,1 mb ustaljen, veter 6 kilometrov na uro severovzhod- nik, vlaga 72-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Giulia Marchio, Erik Pesel, Irene Pierobon, Pietro Gerdol, Michele Orselli, Stefano Barzelatto, Elisabetta Santi. UMRLI SO: 80-letna Carla Volchi, 61-letna Maria Parenzan por. Kneipp, 77-letni Antonio Pletikos, 83-letni Carlo Trumbic, 95-letna Erminia Montagna vd. Colautti, 70-letna Giuseppina Bigiorno vd. Fabbri. (tel. 274-630) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA JiVSfg, ,0,0°»k.£ TRST Ul Mo 11 mi 5/ i-i^53-3€f DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 22. junija 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Ul. Dante 7, Ul. dellTstria 18, Mazzinijev drevored 1 (Milje). Nočna služba - od 20.30 do 8.30. Ul. Dante 7, Ul. dell'Istria 18, Mazzinijev drevored 1 (Milje). ZGONIK (tel. 229-373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Od ponedeljka, 23., do sobote, 28.junija 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. PROSEK (tel. 225-1421) in ŽAVLJE (tel. 274-630) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 19.30 do 8.30 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. PROSEK (225-141, 225-340) in ŽAVLJE BARI 69 51 49 65 48 CAGLIARI 64 40 9 31 72 FIRENCE 20 39 15 64 21 GENOVA 70 43 24 84 36 MILAN 12 10 16 62 55 NEAPELJ 63 49 38 24 69 PALERMO 59 60 18 44 69 RIM 5 41 18 38 26 TURIN 42 21 48 51 9 BENETKE 57 26 ENALOTTO 54 66 14 2 2 1 2 1 2 X 1 X X X X KVOTE: 12 — 89.468.000 lir 11 — 1.752.000 lir 10 — 133.000 lir Narodna in študijska knjižnica sklicuje 18. REDNI OBČNI ZBOR Dnevni red: 1. otvoritev 2. poročila 3. volitve novega odbora 4. razno v četrtek, 26. junija 1986, ob 17.30 v prvem sklicanju ter ob 18. uri v drugem sklicanju v čitalnici Primož Trubar Narodne in študijske knjižnice v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/1. šolske vesti Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda z oddelkom za geometre »Žiga Zois« v Trstu sporoča, da poteka vpis za šolsko leto 1986/87 v vse razrede zavoda do vključno 7. julija 1986. Tajništvo je odprto ob delavnikih od 9. do 12. ure. Osnovna šola K. Destovnik-Kajuh in otroški vrtec iz Gropade-Padrič vabita na razstavo ročnih del in risb danes, 22. t. m., od 9. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Učenci osnovne šole F. Bevk z Opčin vabijo na ogled razstave ročnih izdelkov in risb, ki bo odprta danes, 22. t. m., od 9. do 12. ure in popoldne od 17. do 20. ure ter v ponedeljek v dopoldanskih urah. Celodnevna osnovna šola F. Venturini iz Boljunca vabi na razstavo ročnih in likovnih izdelkov. Razstava bo odprta danes od 9. do 12. ure ter od 17. do 21. ure. Na šolski razstavi razstavljajo svoja dela tudi domači slikarji-amaterji. draguljarna srebrnina TRST - Ul. S. Lazzaro 15 - Tel. 65297 o —s vabila darila ^•^bomboniere TRST - Dre». XX. Settembre 21 ■ Tel. 764042 'piA&Cun, poročno darilo •k le le izraz ljubezni poročni seznami UL. CARDUCCI 20 - TEL. 795071 UL. MURATTI 4 - TEL. 795542 UL. VIĐALI 9 - TEL. 763563 LINEAI L Obleke visoke mode za posebne priložnosti UL. CARDUCCI 4 - TRST ^latama LAURENTI ga vaša darila so vam na ragpolago najlepši glatarski igdelki, ter ure SEIKO in HIP - HOP TRST L.go Santorio 4 - Tel. 723240 menjalnica NAKUPNI TEČAJI 20. 6. 1986 Ameriški dolar 1.525,— Nemška marka 683. - Francoski frank 211,— Holandski florint 606,— Belgijski frank 31,— Funt šterling 2.280. Irski šterling 2.060. Danska krona 183. - Grška drahma 10. - Kanadski dolar 1.065. - Japonski jen .............. 8.— Švicarski frank ........... 829.— Avstrijski šiling ......... 97.— Norveška krona ............ 199.— Švedska krona ............. 210.— Portugalski eskudo ........ 10.— Španska peseta ............ 10.— Avstralski dolar .......... 1.000.— Debeli dinar .................. 3,60 Drobni dinar ..........•... 3,70 dHi/P BANCA di CREDITO Dl TRIESTE Tel : Sedež 61446 - 68881 OLIKO TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131 HI Ram____________________________ 10.00 Nanizanka: Pronto emergenza -Alta chirurgia 10.30 Risanka: L'olimpiade della risata 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja: I segni del tempo 12.15 Kmetijska oddaja: Linea verde 13.00 Glasbena oddaja: Voglia di musica 13.30 Dnevnik 13.55 Igra: Toto TV, vodita M. G. Elmi in P. Valenti 14.00 Zabavni spored: Domenica in..., vodita Mino Damato Elisabetta Cardini 14.40 Športne vesti 15.40 Glasbena oddaja: Discoring 18.00 Športne vesti 19.40 Vremenska napoved 19.45 Mundial: četrtina finala 20.45 Dnevnik 21.50 Film: Una strega in paradiso (kom., ZDA 1958, r. Richard Quine, i. Kirn Novak, James Steward, Jack Lemmon) 23.30 Športna oddaja: La domenica sportiva 0.05 Dnevnik 4T RAI 2__________________________ 10.00 Koncert orkestra RAI 10.50 Tedenska oddaja: Body Body 11.45 Film: Charlie Chan nell'isola del tesoro (1939, r. Norman Poster, i. Sidney Toler, Cesar Remerò) 13.00 Dnevnik - 13.25 Dnevnik. Zdravniški nasveti 13.30 Glasbena oddaja: Piccoli fans, vodi Sandra Milo 14.55 Neposredni športni prenos iz Arezza: kolesarstvo 17.00 Film: Il prezzo della gloria (dram., It. 1955, r. Antonio Musu, i. Gabriele Ferzetti) 18.30 Super Mundial '86 18.50 Nanizanka: Occhio al superoc-chio - Un occhio al futuro 19.40 Vremenska napoved 19.50 Dnevnik 20.30 Nanizanka: Miami Vice sguadra antidroga - Palude 21.20 Glasbena oddaja: Leonard Cohen in Hotel, vodi A. Venditti 21.50 Dnevnik 22.00 Neposredni prenos iz Detroita: dirka formule 1 23.40 Mundial: Četrtina finala 0.45 Dnevnik | RAI 3 9.20 Tuttogiovi 11.40 Vibostar 12.10 Tenco '85 13.10 Le grandi mostre - Bienale '76 14.45 Športni pr.: motokros - atletika 16.45 Mundial (pon.) 18.30 Conosciamoli: Pino Castagna 19.00 Dnevnik 19.25 Glasbena oddaja: Di Gei Musica 20.30 Glasbena oddaja 21.25 Dnevnik 21.50 Športna oddaja: Domenica gol 22.20 II cinema cos'è 22.05 Dnevnik 22.50 II jazz musica bianca e nera Glavna junaka nanizanke Miami, Rai 2, 20.30 j RTV Ljubljana 8.50 Poročila 8.55 Otroška matineja: Živ žav, vmes risanke in film Pod istim nebom 9.55 Nanizanka: Flipper (6. del) 10.20 Nadaljevanka: Kitajec v Scot-land Yardu (4. del) 11.10 Goli sveta 11.25 Domači ansambli: Ansambel RŽ 12.00 Kmetijska oddaja 12.30 Pevski tabor 86 - Šentvid pri Stični 13.30 Poročila 14.55 Film: Očarljiva idiotka (Fr.) 16.40 Poročila 17.00 V nedeljo popoldne iz Maribora 18.45 Risanka 19.00 Danes. Potrošniška porota 19.30 Dnevnik 19.45 Vremenska napoved 19.55 Svetovno nogometno prvenstvo: četrtfinale, prenos 21.45 Nadaljevanka: Posladkana vodica (2. del) 22.35 Propagandna oddaja 22.40 Poročila 22.55 Športni pregled 23.25 Jugoslovanski pokal v atletiki 23.50 Svetovno nogometno prvenstvo (iP) TV Koper 12.30 Mundial '86 - posnetek nočne tekme 15.00 Film: 7 pištol (r. Romolo Guerrieri, i. Sena Flynn) 16.30 Risanke 17.05 Film za otroke 18.30 Dokumentarna oddaja: Computer 19.00 Nadaljevanka: Sivi dom 19.50 Mundial '86 - četrtfinale, prenos 22.00 Komentar o Mundialu - vodi Gianni Cergueti 23.00 Mundial '86 - četrtfinale, prenos » « i , Prizor iz filma Ci rivedremo all'inferno, Italia 1, ob 22.30 Jjl CANALE S__________ 8.50 Nanizanka: Alice 9.15 Nabožna oddaja 10.00 Zdravniški nasveti 11.00 Napoved programov: Anteprima 11.30 Glasbena oddaja: Su-perclassifica show 12.20 Aktualna oddaja: Punto? 13.30 Film: Sangue e arena ( dram., ZDA 1941, r. R. Manoulian, i. T. Power, R. Hayworth) 15.50 Film: La signora di Shangai (dram., ZDA 1948, r. O. Welles, i. O. Welles, R. Hayworth) 17.30 Nanizanki: Freebie and Bean, 18.30 Love Boat 20.30 Nadaljevanka: Tutta una vita (i. L. A. War-ren, A. Assante, 3. in zadnji del) 22.30 Informativni oddaji: Monitor, 23.30 Punto 7 (ponovitev) 0.30 Nanizanka: Gli inafferrabili RETEQUATTRO 8.30 Film: Le sorprese del divorzio (kom., It. 1939, r. G. Brignone, i. B. Parisi, A. Falconi) 10.10 Film: Uno scapolo in paradiso (kom., ZDA 1961, r. J. Arnold, i. B. Hope, L. Turner) 12.00 Kmetijska oddaja: Campo aperto 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Nana, Pandemonium, Piccole donne, Mimi 15.00 Nanizanke: I gemelli Edison, 15.20 II principe delle stelle, 16.15 I ragazzi di Padre Mur-phy, 17.05 Huckleber-ry Finn e i suoi amici, 17.30 Amici per la pelle, 18.20 Cassie and Company 19.15 Napoved programov: Retequattro per voi 19.30 Nanizanka: New York, New York 20.30 Kviz: Il buon paese, vodi Claudio Lippi 22.50 Nanizanke: Masque-rade, 23.40 Mash, 0.10 Ironside, 1.00 Mod Squad ff) ITALIA 1 8.30 Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke 10.30 Košarka: prvenstvo NBA 12.00 Nanizanka: Manimal 13.00 Športna rubrika: Grand Prix 14.00 Glasbena oddaja: Deejay Television 16.00 Šport: tenis - Turnir Campari 19.00 Risanke: Mister T, Gary Coleman show, Hazzard 20.30 Film: Il soldato di ventura (kom., It. 1976, r. P. Festa Campanile, i. B. Spencer, F. Agostini) 22.30 Film: Ci rivedremo all’inferno (pust., ZDA -VB 1976, r. P. Hunt, i. L. Marvin) 0.45 Nanizanki: Strike Force, 1.35Cannon f^llj TELEPADOVA 13.00 Film: Il boxeur e la ballerina (kom., ZDA 1978, r. S. Donen, i. C. G. Scott, T. Van Dovere) 14.30 Nadaljevanka: Il minestrone (2. del) 15.30 Film 17.00 Nanizanka: Brett Ma-verick 18.30 Risanke 20.30 Film: I perfetti gentiluomini (kom., ZDA 1975, 5. J. Cooper, i. L. Bacali) 22.30 Nanizanka: Brett Ma-verick 23.35 Inormativna oddaja: Primo piano 24.00 Film: Un napoletano nel far West (vestern, ZDA 1955, r. R. Row-ling, i. R. Taylor, E. Parker) 1.30 Nanizanka: Nero Wol-fe [ ^ TELEFRIULI 13.00 Kmetijski tednik: Regione verde 14.30 Film: Sfida a Baltimora (dram., ZDA 1939, i. R. Taylor) 16.00 Glasbena oddaja 19.30 Rubrika: Il sindaco e la sua gente 20.30 Film: Il grande gaucho (dram., ZDA 1952, i. R. Calhoun, G. Tierney) 22.30 Športne vesti 23.00 Nanizanka: Arrivano le spose $£ TELEQUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in športni pregled 20.30 Vesti in nočni športni pregled RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Slovenske popevke; 9.00 Maša; 9.45 Glasbeni mozaik; 10.30 Mladinski oder: Soncu naproti (2. del); 11.00 Glasbeni mozaik; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Kmetijski tednik; 12.30 Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Znanstvenofantastična nadaljevanka: Magellanov oblak (7. del); 15.45 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev; 16.00 Posnetek Gregorčičeve proslave: Šopček planinskih cvetic; 17.00 Športne vesti; 20.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.30, 17.00, 21.00 Poročila; 5.00—8.00 Jutranji spored; 8.07 Radijska igra za otroke in Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00—13.00 Naši poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.15 Naši poslušalci čestitajo; 15.00 Nedeljska reportaža; 15.30 Medigra; 15.40 Pojo amaterski zbori - Tekmovanje Naša pesem '86; 16.05 Humoreska: Saki - Dve kratki; 16.30 Pogovor s poslušalci; 17.05 Operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra; 18.45 Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00—22.00 V nedeljo zve- čer; 22.20—24.00 Glasba; 22.50 Literarni nokturno; 0.05—4.30 Nočni spored. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 12.30, 14.30, Poročila; 9.00 Pozdrav, pregled dogodkov; 9.30—17.00 Sosednji kraji in ljudje; 11.00 Vročih deset; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00—14.00 Glasba po željah; 14.00 Marika in Drejče; 15.00 Na obisku; 15.30 Planinski čaj; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Zaključek. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00—12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flashback; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Prost vstop; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Saint Vincent; 12.00 Glasba po željah; 14.30—20.00 Popoldanski spored; 15.00 Kaj je novega?; 16.00 Športna oddaja; 18.00 Glasbene aktualnosti; 20.00—6.00 Nočni spored. RADIO OPČINE > 10.00 Jutranji val z ugankami, kvizi in "šenšurji"; 12.30 Oddaja SKD Tabor in Knjižnice P. Tomažič, vodijo odborniki; 13.00 Glasba po željah, v studiu Sabina. :: ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi c RAI 1 RAI 2 RAI 3 :[ tr RTV Ljubljana TV Koper 10.30 Nanizanka: Il ritorno del Santo 11.20 Glasbena odd.: Da un'estate all'altra 12.00 Dnevnik - kratke vesti 13.00 Glasbena oddaja: Voglia di musica 13.30 Dnevnik 13.50 Športna oddaja: Mundial 14.00 Film: Sessanta lettere d'amore (kom., ZDA 1947, r. W. D. Russel; i. W. Holden, J. Caufiled 15.35 Posebna oddaja iz parlamenta 16.05 Dokumentarna oddaja: 17.00 Dnevnik - kratke vesti 17.05 Film: Soley - Il popolo dei castelli delle ombre (1. del) 18.05 Risanka: L'ispettore Gadget 18.30 Aktualnosti: Italia sera 19.40 Jutrišnji almanah in vreme 20.00 Dnevnik 20.30 Film: Il colpo della metropolitana (dram., ZDA 1974, r. J. Sar-gent; i. W. Matthau, R. Shaw) 22.15 Dnevnik 22.25 Dnevnik. Posebna oddaja 23.20 Aktualnosti: Dal buio della notte 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 13.00 Dnevnik 13.25 Dnevnik. C'è da vedere 13.30 Nanizanka: Saranno famosi 14.30 Dnevnik - kratke vesti 14.35 Zabavni program: L'avventura, vmes risanka Esteban e le misteriose città d'oro in nanizanka Folly Foot 16.55 Film: 1860 (zgod., It. 1934, r. A. Blasetti; i. G. Gulino, A. Checci, A. Belila) 18.15 Dnevnik - kratke vesti 18.20 Športna oddaja: Super mundial 18.40 Nanizanka: Occhio al superoc-chio 19.40 Vrememenska napoved 19.45, Dnevnik 20.00 Dnevnik. Šport 20.30 Aktualnosti: Di tasca nostra 21.45 Dnevnik - večerne vesti 21.55 Nadaljevanka: Capitol 23.00 Aktualna oddaja: Sorgente di vita 23.30 Dnevnik - zadnje vesti 23.40 Film: Baciamo le mani (dram., It. 1973, r. V. Schiraldi; i. A. Kennedy, J. Saxon, A. Belli) 10.10 Dokumentarna oddaja: Delta 11.00 Film: Mamma { dram., It. 1941, r. G. Brignone; i. Beniamino Gigli) 12.20 Glasbena oddaja: Dadaumpa 14.00 Dnevnik. Volitve na Siciliji 14.15 Glasb, odd.: Cocktail italiano 15.25 Velike razstave: Bienale '76 16.45 Mundial 86: ponovitev nogometne tekme 18.30 Dokumentarna oddaja: Futurismi postali 19.00 Dnevnik 19.20 Deželne športne vesti 19.35 Glasbena oddaja: Dadaumpa special 19.50 Informativna oddaja: L'elettronica e Marconi 20.20 Glasbena oddaja: TV story 21.20 Dnevnik 21.40 Informativna oddaja: La macchina del tempo 22.20 Športna oddaja: Il processo al Mundial 23.50 Dnevnik 9.20 Zrcalo tedna 9.40 Dokumentarna oddaja: Holandec 10.30 Športna oddaja: Goli sveta, pregled s SP v nogometu 16.00 TV mozaik (ponovitev) 17.10 Športna oddaja: Goli sveta (ponovitev) 17.25 Poročila 17.30 Otroška oddaja: Zvončar — V Višelnici nad zgornjimi živi še zadnji izdelovalec kravjih zvoncev v Sloveniji. Zvanec je kovaška mojstrovina, ki uspe le, če poznaš vrsto skrivnosti, ki prehajajo iz roda v rod. 17.45 Nanizanka: Na črko, na črko (9. del) 18.15 Jazz festival Bled 86 18.45 Risanka 19.00 Danes. Podravski obzornik 19.30 Dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Nadaljevanka: Vse reke tečejo (2. del) 21.05 Omizje 23.05 Dnevnik 7.10 Šport: II Mundial in 10 minuti 12.30 Mundial: četrtfinalne tekme 14.15 TV novice 14.25 Nanizanka: Kiss Kiss 15.00 Oddaja o medicini 15.45 Nadaljevanka: La ragazza dell'addio (nadaljevanje in konec) 17.00 Otroški program, vmes risanka 18.00 Oddaja o medicini: Zdravnik in otrok - nasveti pediatrov 18.55 TV novice 19.00 Odprta meja V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednji prispevki: TRST — Protesti zaradi sodnih izgonov TRST — Občni zbor ZSŠDI OPČINE — »Program to use it« na letošnjem Taboru mladih 19.30 TVD Stičišče 19.50 Dokumentarna oddaja: Il parco nazionale delle Isole Brioni 20.30 Glasb, odd.: Poje Anna Oxa 21.30 Naniz.: Il brivido dell'imprevisto 22.00 TVD Vsedanes 22.15 Šport: Dentro al Mundial Jjf] CANALE 5 8.30 Nanizanke: Alice, 8.55 Fio, 9.20 Una famiglia Americana 10.15 Nadaljevanka: General Hospital 11.00 Kvizi: Facciamo un affare, 11.30 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.4Ó Il pranzo è servito 13.30 Nadaljevanke: Sentieri, 14.25 La valle dei pini, 15.20 Così gira il mondo 16.15 Nanizanki: Alice, 16.45 Hazzard 17.30 Mladinski kviz: Doppio slalom 18.00 Nanizanka: Il mio amico Arnold 18.30 Kviz: Cest la vie 19.00 Nanizanka: I Jefferson 19.30 Kviz: ZigZag 20.30 Nanizanke: I Robinson, 21.00 Casa Kea-ton, 22.00 Giudice di notte 23.00 Šport: boks 24.00 Filmske novosti: Première 0.30 Nanizanka: Gli inafferrabili ì ^ RETEQUATTRO 8.30 Nanizanka: Strega per amore 9.00 Nadaljevanka: Marina 9.40 Nanizanka: Lucy Show 10.00 Film: I filibustieri della finanza (kom., ZDA 1956, r. H. Koster, i. R. Taylor, C. Coburn) 11.45 Nanizanka: Switch 12.45 Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Nana, Pandemonium, Piccole donne, She-Ra 14.15 Nadaljevanki: Marina, 15.00 Agua viva 15.50 Film: Un urlo della notte (dram., ZDA 1958, r. M. Ritt, i. J. Wo-odward, T. Randall) 17.50 Nanizanka: Lucy Show 18.20 Nadaljevanke: Ai confini della notte, 18.50 I Ryan, 19.30 Febbre d'amore 20.30 Nadaljevanka : Il ricco e il povero (4. del) 22.30 Nanizanke: A cuore aperto, 23.20 Mai dire si, 0.10 Mash, 0.40 Ironside, 1.30 Mod Squad J|> ITALIA 1____________ 8.55 Sanford & Son, 9.20 La casa nella prateria, 10.10 Galactica, 11.00 La donna bionica, 11.50 Quincy, 12.40 Agenzia Rockford 13.20 Kviz: Help 14.15 Glasbena oddaja: Deejay Television 15.00 Nanizanka: Ralph Su-permaxieroe 16.00 Otroški spored: Bim, Bum, Barn; vmes risanke Lalabel, Pollon, Cuore, Lo specchio magico 18.00 Nanizanka: Star Trek 19.00 Kviz: Gioco delle coppie 19.30 Nanizanka: La famiglia Addams 20.00 Risanka: Memole, dolce Memole 20.30 Glasbena oddaja: Tutto di tutto 22.45 Informativna oddaja: Controcorrente 23.30 Film: Stavisky oil grande truffatore (dram., Fr. 1974, r. A. Resnais, i. J. P. Beimondo) 1.45 Nanizanka: Cannon BoaJI telepadova 13.00 Risanke 14.00 Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 15.30 Andrea Celeste 16.00 Nanizanka 17.00 Risanke: Candy Can-dy, Mask, L'uomo tigre, Angie Girl 19.30 Nanizanka: Quattro in amore 20.00 Risanka: Mademoiselle Anne 20.30 Film: Suez (zgod. ZDA 1938, r. A. Dwan, i. T. Power, L. Young) 22.30 Nanizanka: Nero Wol-fe 12.30 Film: Il gruppo (dram., ZDA 1966, r. S. Lumet, i. C. Bergen) j ^ TELEFRIULI _________ 13.00 Risanke 13.30 Film: Marte dio della guerra (It. 1962, i. R. Brown) 15.30 Glasbena oddaja 18.30 Informativna oddaja: Realtà industriale 19.00 Dnevnik 19.30 Nanizanka: Padre e figlio investigatori speciali 20.30 Film: Maria Antonietta (zgod. ZDA 1938, i. T. Power) 22.30 Dnevnik 23.00 Nanizanka: Arrivano le spose TELEQUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Fatti e commenti 23.45 Fatti e commenti RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.10 Almanah: Biser v školjki; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30— 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo, Sestanek ob 12. uri, Lahka glasba; 13.20 Primorska poje: mešani zbor Mačkolje. Nato: Glasbena priloga; 14.10 Čas in prostor: Iz šolskega sveta; 15.00 Otroški kotiček: Glasbene pravljice. Nato Glasbene skice; 16.00 Iz zakladnice pripovedništva; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasbena priloga. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 4.30— 8.00 Jutranji spored; 8.40 Izberite pesmico,- 9.05 Z glasbo v dober dan; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Danes do trinajstih; 13.30 Melodije; 13.50 Ponedeljkov križem-kraž; 14.05 V gosteh pri zborih; 14.30 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Alpski kvintet; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Zaplešite z nami; 21.05 Simfonična glasba; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Ob domačem ognjišču; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Zimze- lene melodije; 0.05—4.30 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.10 Vreme; 7.30 Jutranji servis; 8.00-13.00 Prenos II. programa RL; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Primorske glasbene šole; 14.05 Novosti naše diskoteke; 14.40 Iz kulturnega sveta; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Športni dogodki; 18.00 Še pomnite tovariši. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flashback; 9.00 Glasba; 9.32 Dragi Luciano; 10.10 Zdravo otroci; 10.35 Vstop prost; 11.00 Kviz; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30—20.00 Popoldanski glasbeni program; 15.00 Zdravo otroci; 15.45—19.30 Splash; 16.00 Besede in glasba; 16.15 Edig Galletti; 16.33 Music shop; 18.00 Pulj kliče Koper; 18.45 Nocoj z Garbom; 20.00—6.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 10.00 Tedenski horoskop, vodi Majda; 17.00 Mix time, vodita Paolo in Roberto; 18.30 Športni komentar. V torek v skupščini KZE odločitev o načrtu reorganizacije zdravstva Praznovanje v Sovodnjah Predpoldne praznik lovcev Popoldne priznanja športnikom Po nekajkratnih odgoditvah in poskusih, da bi našli zadovoljive rešitve, bo o vprašanju reorganizacije javne zdravstvene službe na Goriškem tokrat vendarle treba sprejeti tako ali drugačno odločitev, v najslabšem primeru bodo odločali drugi, to je pooblaščeni komisar. V torek ob, 18. uri je namreč napovedana seja glavne skupščine goriške KZE, ki bi marala potrditi, dopolniti ali pa zavrniti osnutek načrta o preureditvi zdravstva na teritoriju (v smislu deželnega zakona št. 21 z dne 15. maja lani), kakor tudi se izreči o srednjeročnem načrtu javne zdravstvene službe v smislu deželnega zakona št. 28 z dne 18. julija lani. Deželni nadzorni odbor je upravnemu svetu KZE namreč že poslal zahtevo po odobritvi omenjenih dveh dokumentov in tudi določil rok do katerega je treba odločitve sprejeti. Rok je zapadel te dni. Torkova skupščina bo torej odločilnega pomena v vsakem primeru, ne glede na to, če bo osnutek odobren v celoti, tako kakor je bil predložen, če bodo vnesene določene spremembe ali če ne bo dobil potrebnega soglasja. V tem slučaju bo deželni nadzorni organ moral poskrbeti za imenovanje posebnega komisarja. V četrtek je bil v Vidmu, kakor smo sicer že tudi napovedali, sestanek predstavnikov strank vladne večine, ko naj bi poiskali rešitev za vsa odprta vprašanja v javnih upravah (zlasti na Goriškem), kakor tudi v zdravstvu. Nimamo na razpolago točnih informacij, če je bilo srečanje uspešno in če so bili vendarle oblikovani predlogi, na podlagi katerih bi lahko premostili sedanje in žal že predolgo trajajoče krizno obdobje. Po določenih znakih sodeč, je bil sestanek prehodnega značaja. Včeraj je bil na sedežu KZE daljši sestanek meti predsednikom Calzolari-jem in predstavniki sindikalnih zvez CGIL - CISL - UIL, da bi pred torkovo sejo glavne skupščine skušali doseči dogovor o nekaterih nujnih spremembah in popravkih osnutka načrta, ki je bjl izdelan približno preti tremi meseci. Sindikati imajo namreč vrsto pomislekov in pripomb. Dokument je po njihovem skupek protislovij, ki jih je treba odpraviti. Iz odločitev, ki naj bi jih sprejeli v torek, bomo izvedeli tudi, če je za ohranitev bolnišnic v Krminu, Grade-žu še kaj upanja, ali pa je usoda teh dveh ustanov že zapečatena. Odvisno je pač, če bo obveljal koncept enotne bolnišnice v okviru KZE, ali pa koncept ločenih bolnišnic. Skupščina KZE se bo odvijala v sejni dvorani goriškega občinskega sveta. Občinski svet Jutri zvečer se bo sestal goriški občinski svet. Seja je napovedana za 18.30. Svetovalci se bodo tudi tokrat spoprijeli z dokaj obsežnim dnevnim redom, saj se tudi občinski svet skorajda duši v lastnem delu in se nekatera vprašanja prestavljajo iz seje v sejo. Tako tudi razna imenovanja, večkrat z izgovorom, da ni še sporazuma med strankami. Prav glede imenovanj velja zabeležiti, da še zmeraj ni bila obnovljena konzulta za vprašanja slovenske manjšine in da občina ni poskrbela za zamenjavo svojega pred-staništva v razširjenem odboru goriške trgovinske zbornice. Po sinočnjem uvodnem delu praznovanja, ko so v Kulturnem domu v Sovodnjah odprli razstavo o tridesetletnem delovanju ŠD Sovodnje in so na bližnjem prireditvenem prostoru odprli 6. razstavo domačih vin, se bodo prireditve nadaljevale danes, pravzaprav ves dan. Ob 9. uri se bo v občinski telovadnici pričela slovesnost ob 10-letnici lovskega društva Doberdob z bogatim kulturnim sporedom. Ob 16.30 pa se bodo na slovesnosti zbrali športni Id za podelitev priznanj, pokalov in nagrad. Ob 18.30 je napo- vedana nogometna tekma med sedanjimi in nekdanjimi igralci ŠD Sovodnje. Ob 30-letnici delovanja je ŠD Sovodnje poskrbelo tudi za priložnostno brošuro, katere naslovno stran objavljamo. Jutri bo v Sovodnjah program posvečen mladim, v torek ob 20. uri pa bo osrednja slovesnost ob občinskem prazniku. Čestitka ob 10-letnici društva Doberdob Če nekdo ni vsak dan v šprici poročil ali naslovov, seveda še ni rečeno, da ne odigrava svojstvene in koristne vloge. Tako nekako je z našim lovskim društvom Doberdob, ki proslavlja danes desetletnico ustanovitve in delovanja. Priznati moramo, da ne vemo, kako bi lovsko dejavnost z vso njeno posebnostjo vključili v sistem treningov, tekmovanj in prvenstev ali prireditev. Nedvomno pa je, da sporočilo, ki ga nosijo lovci in program, ki mu sledijo, nas bogati in dopolnjuje pahljačo prisotnosti v ZSŠDI. Čestitamo in pozdravljamo. Za TO ZSŠDI Aldo Rupel Ugotovitve na nedavnem posvetu v Novi Gorici Odmiranje gozdov je na Goriškem doseglo zaskrbljujočo razsežnost »Če se bo zastrupljanje gozdov nadaljevalo tako hitro, bo Slovenija čez deset ali kvečjemu dvajset let ostala brez gozda«, je menil gozdarski strokovnjak Jože Papež na nedavnem posvetovanju o umiranju gozdov, ki je bilo pod okriljem Socialistične zveze in sindikatov v Novi Gorici. Pri tem je navedel pwdatke, primerjave in ugotovitve o stanju gozdov na Goriškem, ki je morda še bolj zaskrbljujoče kot pa drugod v Sloveniji. Pri smreki je denimo ogroženih 18,2 odstotka dreves, zelo ogroženih 12,7 in v fazi propadanja 5,1 odstotka pregledanih gozdnih sestojev. Najhuje je prizadeta jelka, ki je sicer tradicionalna in zelo razširjena drevesna vrsta zlasti v Trnovskem gozdu. Neogroženih je samo 1,9 odstotka jelk, 7,9 odstotka jih je malo ogroženih, ogroženih je 9,3 odstotka, zelo ogroženih 28,7 in v fazi propadanja kar 52,3 odstotka jelk v Trnovskem gozdu in drugod na območju Soškega gozdnega gospodarstva, torej še v gozdovih na območju tolminske, i-drijske in ajdovske občine. Gozdarski strokovnjak Janko Žigon je na omenjenem posvetovanju povedal, da je katastrofa v zadnjih letih dosegla dramatične razsežnosti. Samo lani je na pirmer na območju gozdnogospodarske enote Trnovo nad Novo Gorico, ki meri skupaj 4.150 hektarov gozdov, umrlo kar 12.000 kubičnih metrov jelk. Drevo, ki raste celo do 150 in več let, shira oziroma oboli v kratkem času in če ga ne posekajo v e-nem letu, les popolnoma segnije in postane neuporaben. Po oceni ing. Ljuba Čibeja iz Ajdovščine je v zadnjih 10 letih v gozdovih na območju severnoprimorskih občin umrlo toliko jelk, da bi z njimi lahko zasadili 2.000 hektarov površin. Nedavno so na primer z letali pregledali stanje gozdov na območju Podkraja in Nanosa in ugotovili, da so se bolezni razširile mnogo bolj, kot pa so doslej menili. Izvedenci in politiki so na posvetovanju opozorili, da je nujno treba preučiti vse vzroke, ki povzročajo propadanje oziroma umiranje gozdov na Goriškem. Gre za pomembno gospodarsko, ekološko in tudi politično vprašanje, ki ima posledice in razsežnosti na raznih področjih. Podprli so sklep, da bo o umiranju gozdov kmalu razpravljala tudi Skupščina Slovenije, in predlog, da se uvede republiški samopri- spevek za odpravo najbolj žgočih in perečih ekoloških problemov v Sloveniji. Pri tem so tudi zahtevali, da Jugoslavija ratificira evropsko konvencijo o zmanjševanju onesnaženja zraka na dolge razdalje. Jugoslavija je omenjeno konvencijo sicer podpisala, ni pa je potrdila in uveljavila. Kar zadeva Italijo je ta omenjeno konvencijo podpisala in tudi ratificirala. Glede vzrokov, ki povzročajo tako hitro umiranje in uničevanje gozdov, so pojasnili, da vsi še niso znani in ugotavljeni. Zagotovo pa so med povzročitelji katastrofe tudi strupene snovi, ki prihajajo iz zraka oziroma jih drevesa vsrkavajo iz zemlje. Gozdarski izvedenec Marjan Šebenik iz Nove Gorice je na posvetovanju menil, da jelke in druge drevesne vrste na Goriškem zastrupljajo tudi žveplo in ostale snovi, ki jih zračni tokovi prinašajo iz industrijskih središč v Lombardiji, Margheri pri- Benetkah in iz termoelektrarne v Tržiču v Italiji. Stanje je skratka tako, da bi ga morali skupaj preučiti gozdarji in drugi strokovnjaki iz obmejnih krajev na Goriškem in iz Italije. MARJAN DROBEŽ Na posvetu v Gorici Izmenjava izkušenj o urejevanju mestnih parkov ob bregovih rek V okviru pobude Corso fiorito je včeraj goriška Občina priredila v konferenčni dvorani razstavišča Espomego posvet o urejanju zelenih {x>vršin ob rečnih bregovih. Srečanja so se udeležili predstavniki skoraj tridesetih občin, povečini iz naše dežele, pa tudi iz drugih sosednjih dežel, ki so lahko poslušali poročila o nekaterih zanimivih izkušnjah pri urejanju parkov in drugih za prebivalce uporabnih površin in bregov rek. še prej so si udeleženci ogledali nekatere že urejene površine na levem bregu Soče v bližini Pevmsktiga mosta. Po uvodu občinskega odbornika za vprašanja okolja Zuccalija so na to temo govorili ravnatelj tržaških parkov dr. Vladimir Vremec, arh. Anja Werner iz Miinchna, dr. Gildo Spagnoli iz Bočna, ki so tudi s pomočjo diapozitivov predstavih značilnosti podobnih posegov v drugih krajih, arh. Luisa Codellia, ki je prikazala načrt za ureditev parka na levem bregu Soče in dr. Pierluigi Camiel, ki je govoril predvsem o vodnih rastlinah. »Srečanje nam lahko koristi kot vir informacij, sugestij in novih idej za urejanje parka ob Soči,« nam je povedal geom. Giorgio Guzzon, ki je odgovoren za goriške p>arke. »Občina,« je še dejal, »namerava ovrednotiti So- Mature na slovenskih šolah Od torka dalje ustni kolokviji Medtem ko so se za učence pjetih razredov osnovnih šol izpiti že zaključiti, se bodo v prihodnjem tednu nadaljevale mature za dijake višjih in mala matura za dijake nižje srednje šole. Na šoli Ivan Trinko so se ustni izpiti že pričeli, predvidoma pa se bodo zaključili v četrtek. Bolj razčlenjen je program zrelostnih izpitov na višjih srednjih šolah. Pričela bo trgovska šola Ivan Cankar, na kateri bodo prvi kolokviji na vrsti že v torek. Devetnajst dijakov se bo pred ocenjevalno komisijo predvidoma zvrstilo v štirih dopoldnevih. Na klasičnem liceju Primož Trubar bodo ustni izpiti trajali samo dva dni, v sredo in četrtek. V četrtek, 26. t. m., se bodo kolokviji pričeh tudi na trgovskem zavodu Žiga Zois, na katerem letos opravlja maturo kar 23 dijakov. Zadnji bodo prišli na vrsto 1. julija. Celo do 2. julija se bodo mature zavlekle na u-čiteljišču Simon Gregorčič; komisija bo prej izpraševala tržaške dijake, goriški pa bodo prišli na vrsto od ponedeljka, 30. t. m., dalje. šolske vesti Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois sporoča, da sprejema vpise za šolsko leto 1986 -87 do vključno 7. julija letos. Tajništvo je odprto ob delavnikih od 10. do 12.30. KULTURNO DRUŠTVO LA MAGLIA JEZERO - DOBERDOB priredi jutri, 23. t. m., ob 20.30 TRŽIČ - Ul. Roma 58 na društvenem sedežu Telefon: 0481/73174 JAVNO RAZPRAVO O kopalke in oblačila ŠOLSKEM VEROUKU Sodelovala bosta senator Nereo za na plažo Battello in duhovnik Alberto de Nadai. Trije zlatarji povsem oproščeni obtožbe, da so tihotapili zlato Precejšnje pričakovanje je vladalo prejšnji dan v dvorani goriške sodne palače, v kateri se odvijajo kazenske obravnave. Na zatožni klopi so sedeli trije zlatarji iz kraja Valenza Po, pod obtožbo tihotapstva dragocenih predmetov. Obtoženci, 41-letni Gianpaolo Pavan, njegov 59-letni brat Narciso in njun nečak, 28 let stari Roberto, so se 13. aprila 1983 v večjem avtomobilu peljali proti vstopni postaji avtoceste pri Moščenicah. Pred vstopno postajo so jih ustavili finančni stražniki, ki v tem kraju večkrat postavijo cestni blok. Ob pregledu avtomobila so prišli na dan dragoceni predmeti, zlatnina in dragulji, v vrednosti 180 milijonov lir. Financarji so posumih, da gre za predmete, ki naj bi jih ' trojica pretihotapila iz tujine, saj draguljarji niso mogli dokazati nasprotno. Kar njim ni uspelo takrat in so zato morali pred sodnike, je na obravnavi uspelo odvetniku Battollu, ki je spretno dokazal, da predmeti nikakor niso tihotapskega izvora. Pri tem se je naslanjal na priče, ki so potrdile, da so bile sumljive dragocenosti že dolgo časa last Pavanovih, in na pričevanja izvedencev, ki so na zlatih izdelkih zasledili oznako »Made in Italy«. Kaznivega dejanja potemtakem sploh ni bilo, kot je priznal sam javni tožilec, ki je predlagal popolno oprostitev treh obtožencev. Sodniki Succi, Rossi in Liviero so v skladu s tem predlogom postavili končno besedo sodnim nevšečnostim trojice zlatarjev. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Pontoni e Bassi, Raštel 52, tel. 83-349. Tri slikarke v galeriji 11 Torchio V razstavni galeriji II Torchio je do sobote, 28. junija, odprta razstava treh slikark; Zore Koren škerk, Vere Kulay in Marie Grazie Persolja. Razstavljenih je okrog dvajset del, dokaj različnih tako po tehniki, kakor po motivih. Z grafičnimi dali se predstavlja Zora Koren, Vera Kulay, ki sicer živi v Vidmu, je pa albanskega porekla, razstavlja predvsem portrete. Maria Grazia Persolja je za razstavo poleg nekaterih krajih (v oljnati tehniki) pripravila tudi dve perorisbi. Nastali sta sicer že pred kakšnim letom, vendar sta prvič predstavljeni javnosti. Urnik ogleda je ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 17. do 19.30. Šolski prireditvi po radiu Na radiu Trst A bomo v teh dneh lahko poslušali posnetka z dveh uspelih šolskih prireditev goriškdh dijakov. Danes ob 16. uri bo na programu posnetek prireditve Šopiček planinskih cvetic, s katero so dijaki liceja in u-čiteljišča počastili Simona Gregorčiča, v sredo ob 15. uri pa je napovedana oddaja o zaključni prireditvi nižje srednje šole Ivan Trinko. čo z očiščenjem vseh površin vzdolž levega brega, od Pevmskega mosta do razstavišča. Namestitev rekreacijskih naprav in morda kake gostinske strukture pa bi v bodoče lahko predstavljala pridobitev tudi v turističnem pogledu. Načrti so zanimivi; po tem kar smo lahko gledali in poslušali na včerajšnjem posvetu, pa bo treba paziti predvsem na kakovost posegov in spoštovanje naravnih značilnosti, da ne bi z vsiljenimi posegi bolj škodovali kot pa ovrednotili naravno bogastvo, kakršno je Soča s svojimi zelemimi bregovi za Gorico. včeraj-danes DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Comunale, Ul. Terenziana 26, tel. 44-387 Iz goriškega matičnega urada v tednu od 15. do 21. junija: RODILI SO SE: Veronica Rodeghie-ro, Francesco Camelli, Elisa Brumat, Dimitri Camielli, Ferdinando in Eleonora Gigliotti, Luca Zuliani, Antonella Bussi, Andrea Princic, Ilaria De Paoli in Cristina Ridolfi. UMRLI SO: 79-letna gospodinja Angela Isabella vd. Visci, 51-letna trgovka Nerea Burdin, 24-letna prodajalka Marzia Cdsselli, 70-letni mizar Rodolfo Buratto, 59-letni upokojenec Adriano Spessot, 85-letna upokojenka Iolanda Amadio vd. Sauli, 95-letni upokojenec Guido Facchianto, 82-letni upokojenec Giuseppe Sclaunich, 96-letni upokojenec Alessandro Rizzatti, 77-letnj upokojenec Franc Devetak, 83-letni u-pokojenec Carlo Bulfoni, 83-letna gospodinja Argentina Blason, 85-letna u-pokiojenka Mercedes Gioseffi vd. Lo-prosti. OKLICI; orožnik Adamo Pema in gospodinja Angela Velia, policist Paolo Tedesco in učiteljica Sabrina Men-cha, prodajalec Maurizio Corsi in prodajalka Lidija Peršolja, avtoličar I-van Hob,an in uslužbenka Rosa Bončina, delavec Gianfranco Marega in učiteljica Maria Manieri, policist Renzo Furiano in uslužbenka Gianna To-disco, orožnik Giuseppe De Monaco in bolničarka Susanna Antoni, uslužbenec Roberto Merkelj in uslužbenka Fiammetta Celotti, kemik Enzo Alessio in kemik Caterina Gianferrara, trgovec Dario Bresciach in bolničarka Silvana Sfiligoi. POROČILI SO SE: mehanik Aldo Piscopo in uslužbenka Ave Campi, o-rožnik Giuseppe Franco in gospodinja Mariadolores Cortese. kino Gorica VERDI 16.00—22.00 »II diavolo in cor-po«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 15.30-22.00 »Scuola di medicina«. VITTORIA 16.00-22.00 »Noi e l’amore«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR Zaprto. COMUNALE Zaprto. Nova Gorica in okolica SOČA 16.30 »Prebrisanci na dopustu«. 18.30—20.30 »Mladi bojevniki«. DESKLE 18.00 »Nevšečnosti z vojnikom«. 19.30 »Življenje je lepo«. Prijateljsko srečanje ob koncu sezone Franko Vecchiet bo v TK Galeriji razstavljal grafike in likovne igre Galerija TK, a man, an artist, his public. Malo nenavaden začetek za članek, v katerem naj bi bil govor o otvoritvi neke razstave, o njenem avtorju in o galeriji, ki bo razstavo gostovala. Vendar, saj je to prav posebna priložnost: razstava bo namreč v TK Galeriji, razstavljal pa bo njen vodja, umetnik, ki ga v Trstu prav dobro poznamo, Franko Vecchiet. In ravno zato je to tudi priložnost, da se z Vecchie-tom pogovorimo: o zadnjih dogodivščinah Galerije, njenih obiskovalcih in seveda o »dogodivščinah« Franka Vecchieta. Pogovor pričnimo z obveznim vprašanjem: Kakšno je zdravstveno stanje Galerije? Po štirih letih obstoja je že mogoče delati obračune. »Na problem lahko gledamo iz različnih zornih kotov. Iz določenega zornega kota je Galerija zelo zdrava in je komaj shodila širše v svet. Ponujajo se ji različne možnosti, sam pa razmišljam, kako bi lahko nekoliko preusmeril dejavnost Galerije, da bi zaobjela širši del občinstva in da bi zbrala okrog sebe tudi širši krog umetnikov. Kaj pa načrtujete za bližnjo bodočnost? »Doslej so v Galeriji razstavljali v glavnem slovenski in domači uveljavljeni umetniki. Mislim, da je treba najti pravilno obliko, da se bodo v Galeriji pojavljali tudi italijanski umetniki, umetniki drugih narodnosti, predvsem iz Vzhodne Evrope in širši krog ustvarjalcev iz naše dežele. V tem trenutku verjetno ni več tako zanimiva ali pomembna samo informacija, ker nam jo nudijo že druge galerije in organizacije, temveč je v umetniškem ambiento občutena potreba po neposrednem soočanju in konfrontaciji. In mladi? »Tudi v našem okolju je nekaj zelo zanimivih mladih ustvarjalcev. Imam nekaj zamisli za bližnjo bodočnost, ki jih bomo, upam, uresničili tudi v sode lovanju z Društvom zamejskih likovnikov in drugih organizacij. Maja se je Galerija TK predstavila na mednarodnem umetniškem sejmu Arte Fiera v Bologni. Kakšne vtise si odnesel s tega sejma? »Obiskal sem še vse prejšnje sejme umetnosti v Bologni. Letošnja prisotnost Galerije je le potrdila moje mnenje, da obstajajo še številne možnosti za delo in razvoj, seveda, če pravilno izkoristimo te poti. Sedaj nekaj besedno tvoji razstavi: Kako to, da si se komaj po štirih letih odločil, da postaviš svojo osebno razstavo? »Pričakoval sem pravzaprav, da me boš vprašala, kako si sploh upam razstavljati v galeriji, ki jo sam vodim. V resnici sem mislil pripraviti razstavo, ki naj bi bila tudi prijateljsko srečanje ob koncu sezone. Na tvoje navadne in originalne postavitve smo že navajeni. Kaj pa si boš tokrat izmislil? »Razstavljal bom običajne grafike. Razen tega mislim razstavljati kombinirani objekt iz igrač in videoinstala-cijo, ki jo pripravljam skupno s Sergijem Cesarjem, v upanju, da bo video do četrtka izdelan. Kako pa s tvojo razstavljavsko dejavnostjo v zadnjih časih? »K sreči lahko odgovorim tudi na to vprašanje, ker sem v zadnjih mesecih samostojno razstavljal v Lillu v Franciji, do konca junija pa je odprta moja razstava v galeriji Pontepietra v Veroni. Sodeloval sem tudi na trienalu Xy-lon v Genovi. BARBARA GRU0EN V četrtek zvečer v luteranski cerkvi Čeli, klarinet in klavir na sporedu zaključne akademije Glasbene matice S šesto in zadnjo akademijo GM v luteranski cerkvi na Trgu Panfili se je zaključil cikel nasipov v počastitev spomina prof. Erminija Ambrozeta in prof. Jožice Lasič. Obenem so se iztekle zaključne produkcije centralnih in podružničnih šol Glasbene matice na Tržaškem, Goriškem in Videmskem. Vseh je bilo kar 22, 17 v Trstu in okolici, 3 na Goriškem in dve v videmski pokrajini, v Špetru Slove-nov in v Ukvah. Raven je bila povsod zelo zadovoljiva v potrdilo pedagoške resnosti in strokovnosti učnega kadra, ki se je v zadnjih letih zelo pomladil s pritegnitvijo v profesorske vrste nekaterih že diplomiranih in uveljavljenih glasbenikov iz šole GM. Na zadnji akademiji v luteranski cerkvi smo poslušali Vivaldijev Koncert v g-molu za dva violončela in klavir, Stamitzov Koncert v B-duru za klarinet in klavir ter klavirske skladbe: Ravelovi Rigandom in Menuet iz Tombeau De Couperin, Kesslerjev Studio-Capriccio v c-molu op. 20, st. 8 in Chopinovi Grande polonaise brillante in Precedee d'un andante spianato op. 22. V Vivaldijevem koncertu za dva violončela in klavir so se predstavili Corrado Rojac iz 6. razreda in Elizabeta Spetič iz 4. razreda prof. Rodolfo Repinija ter pianistka Katja Milič iz 10. razreda prof. Merlakove. Če je bila tu in tam še opazna nekoliko pomanjkljiva usklajenost v muziciranju, pa smo lahko prisluhnili že kar lepi zvočnosti obeh godal, pri čemer je po čistosti izvedbe izstopal drugi stavek Largo. Klavirska igra Miličeve je tudi tokrat izražala interpretativno zrelost. Klarinetist Marko Štoka iz 5. razreda prof. Silvia Pribrovca je ob klavirski spremljavi Alenke Bullo (iz 6. razreda prof. Raula Kodriča) izvedel Stamitzov koncert v B-duru zvočno presenetljivo čisto in zniansirano, kar je očiten odraz dobre tehnične priprave, resnega dela in ne nazadnje izvajalčeve muzikalične predispozicije. V klavirskih skladbah smo lahko že drugič v okviru akademij v luteranski cerkvi poslušali pianistki Beatrice Zonta in Vesno Zuppin, obe iz 8. razreda prof. Aleksandra Rojca. Prva je izvedla Rigandon in Menuet iz Rave-love skladbe Tombeau De Couperin in Kesslerjev Studio - Capriccio v c-molu, druga pa Chopinovi skladbi Grande polonaise brillante in Prece- dee d'un andante spianato op. 22. Za obe bi morali ponoviti kar je bilo že povedano. V igri obeh je očitna profesorjeva šola, za katero sta še posebej značilna precizno branje partiture in dinamično zasnovana interpretativ-nost. Tako je Zontova potrdila zanesljivo prstno tehniko, ki ji ob delikatnem dotikanju tastiere (Menuet) dovoljuje tudi karakterno izrazito igro (Studio-capriccio), Vesna Zuppin pa je k svoji petkovi demonstraciji tehnično suverenega obvladanja klaviature dodala z izvedbo obeh Chopinovih del na sporedu še sposobnost ekspresivnega muziciranja zlasti v veliki briljantni polonezi. V obeh nam rasteta pianistki zanesljive prihodnosti. Ob koncu zapisov z akademij je, ob priznanju šoli Glasbene matice, treba izreči tudi javno priznanje animatorju mestnega glasbenega življenja prof. Sergiu Cernechi in njegovi soprogi ter g. Adonu Gerzeliju za njihovo prijateljsko in požrtvovalno naklonjenost pri organizaciji nastopov v luteranski cerkvi, (jk) Kviz o Trubarju Radio Koper - Capodistria v sodelovanju z Radiom Trst A razpisuje natečaj za radijski kviz o Primožu Trubarju. Kviz bomo organizirali v prvi polovici šolskega leta 1986/87. Prijavijo se lahko srednje šole na Primorskem in zamejstvu do 30. septembra 1986, na naslov Radio Koper OF 15, 66000 Koper oziroma Radio Trst A, Ulica Fabio Severo 7, Trst. Literatura: poleg učbenikov, predpisanih v učnem programu za srednje šole, še: 1. Jože Pogačnik: Primož Trubar (Zbirka Obrazi, Mladinska knjiga 1986); 2. Jože Javoršek: Primož Trubar (Zbirka Znameniti Slovenci, Partizanska knjiga 1977); 3. Jožko Humar: Primož Trubar (Rodoljub Ilirski, Lipa - ZTT 1980); 4. Posebna priloga Primorskih novic, (30. 5. 86) in Primorskega dnevnika (1. 6. 1986). Predstava Nabucca v Vipavi Borgesova umetnost paradoksa Ljubljansko operno-baletno gledališče bo gostovalo 3. julija ob 21. uri na trgu v Vipavi z Verdijevo opero Nabucco. Izvedbo v originalu bo dirigiral Lovrenc Arnič. Na sliki vidimo prizor iz opere, ki bo prav gotovo privabila v Vipavo številne ljubitelje opernega petja. 27. t. m. v videmskem mestnem muzeju Razstava »Poroka v stolpu« Od 27. junija do 24. avgusta bo v prostorih mestnega muzeja v Vidmu svojevrstna razstava, ki jo prireja furlanski odbor Ženska in umetnost. Posebnost razstave je v tem, da bodo dale na ogled svoja dela izključno likovne umetnice iz Italije in od drugod. Slovensko žensko umetnost bodo zastopale Metka Krašovec, Adriana Maraž in Tinča Stegovec, skupno pa se jih bo razstave udeležilo 36. Razstava bo razdeljena na tri različne sektorje, in secer: umetnost, ljudske tradicije in sodobni čas. Skozi vse tri sektorje pa se prepleta nekakšna rdeča nit razstave - zakon, poroka, ki je še vedno osrednja tema ženskega življenja. Ko se je pred leti Borges odločal za predavanja na neki univerzi, si je izbral za teme knjigo, nesmrtnost in čas. Zapisal je, da si je izbral take argumente, s katerimi ga je čas spojil. Brez knjige, pravi Borges, si ne more predstavljati svojega življenja. Prav tako ne bi bilo njegovo ustvarjanje, torej ne bi bilo njegovo življenje, to kar je bilo, ko si ne bi postavil vprašanj o nesmrtnosti in času. Ce je Borgesova umetnost zlasti umetnost o knjigah, rase iz drugih knjig in večkrat pripoveduje o knjigah, se bodo vsi Borgesgvi bralci strinjali z zgornjo izjavo. Čas in z njim povezana pojma nesmrtnosti in večnosti se nenehno vrivajo v Borgesova razmišljanje, bodisi v njegovo umetniško ustvarjanje bodisi v kritično delo. Čas je edini pogoj za naše bivanje, trdi Borges. Lahko si odmislimo vse dimenzije, časa pa ne, kajti ne moremo si odmisliti smrti, tega mejnika življenja, ki je obenem njegova negacija. Vprašanje časa postane vprašanje minljivosti, prehajanja, nehanja, ki postavlja še novo vprašanje, to je nesmrtnosti in večnosti. Večnost privlačuje Borgesa s svojo meduzino lepoto. V tej ideji se skriva upanje človeštva, da obstaja še nekaj za smrtjo, a obenem strah, kaj je ta neznanka. Odnos med minljivostjo in večnostjo rešuje Borges z znanim izrekom grškega filozofa, po katerem nihče ne stopi dvakrat v isto reko. Vse se spreminja, rase. Življenje lahko pojmujemo samo v razvoju, podvrženo zakonu zaporednosti. Borges odklanja večnost. Njegov odklon pa ni strogo filozofskega značaja, nasprotno rase iz etičnega prepričanja v enkratnost in individualnost vsakega posameznika. Minljivost spreminja vsako življenje, vsako dejanje v njegovo nasprotje, v ničevost. Dejanju, ki je v tem okviru lahko samo končno, jemlje možnost, da bi postalo obče veljavno. Po drugi strani pa daje ravno minljivost vrednost temu dejanju, kajti ni potrebno, da bi iskalo svojo utemeljitev, svoje opravi- čilo izven sebe, marveč prav v svoji enkratnosti. V prelepi zgodbi, ki nosi naslov Nesmrtni, si Borges zamišlja nesmrtnega človeka, Prikazuje usodo nekega rimskega vojaka, ki iščoč reko nesmrtnosti zapusti svojo vojsko in domovino in se napoti v neznane kraje. Med potjo sreča barbara, napol človeka, napol žival, ki mu začne slediti. Vojak se ga spočetka brani, a končno popusti, se celo nanj naveže in mu zaradi njegove zvestobe da ime Ar-gos. Na to ime najprej barbar ne odgovarja, v trenutku pa začne jecljati in pripovedovati o Odisejevem psu. Začudeni vojak ga sprašuje, kaj zna o Odiseji. Barbar se opravičuje, da se ne spominja, da mu je že vse zelo daleč, kajti izmislil si jo je pred več kot tisoč leti. Barbar je nesmrtni človek, ki je v svojem večnem življenju bil tudi Homer. Borges zavrača večno eksistenco, kajti ropa človeka svojega bistva, to je enkratnosti in neponovljivosti. Nesmrtni človek je lahko samo nemoralen, egoističen bog, ki bo vedno ostal sam. To ni niti več individuum: v neskončnih možnostih, ki jih ima za svoj obstoj, je ta edini človek vse človeštvo vseh časov. Od antike se prepleta vprašanje ali je umetnost resnična ali utvara. Znana je Platonova obsodba umetnosti in izgon vseh umetnikov in njegove idealne države, češ da širijo laž. Po Platonu je naš svet samo bled odsev resnice, to je sveta idej. V primerjavi z idejami je stvarnost, ki nas obdaja, samo nizka ponaredba. Umetnost, ki s svoje strani slika stvarnost, se še bolj oddaljuje od rednice, kajti je samo odsev odseva. Platonovo pojmovanje umetnosti je tekom stoletij doživelo mnogo interpretacij. Tako privrženci kot nasprotniki niso mogli mimo tega vprašanja. Prav tako ne Borges, ki pa vključuje še nietzschejevo estetsko gledanje na svet. Usoda človeka je usoda čarovnika, ki se odpravi v tempelj krožnih razvalin (Krožne razvaline), da bi sanjal čisto svojega človeka in potem vsilil ta videz v stvarnost, pretihotapil sanjanega človeka v resničnost. V ključnem trenutku, ko se čarovnik zboji, da bi njegov sanjani človek spoznal svoj položaj golega videza, sprevidi, da je sam privid, ki ga nekdo sanja. Človek ni bolj resničen od tistih vojščakov, ki se naslikani na grški vazi bojujejo proti nasprotniku. Borgesova umetnost rase iz paradoksov, iz nasprotij, ki se skušajo uravnovesiti na tanki vrvici, a se nato spustijo v odprto rešitev, ki pravzaprav niti ni rešitev. V minljivosti skuša Borges najti večnost, v videzu resnico, v naključju nujnost. V fantastčnih zgodbah, kot jih je sam imenoval je okolje vedno realno, so jkunaki še preveč obteženi z vsakdanjimi potezami, vendar se v prikazovanje navadnega dogodka vsiljujejo možnosti, ki razkrajajo trdna tla realnosti in odpirajo vrata v svet hipotez. Metafore, ki jih Borges uporablja pri sestavljanju svojih zgodb, postajajo osnova vsega njegovega pisanja. Zavračanje deterministično pojmovanega sveta (Zahir), kjer je že vse od vedno določeno, se kaže v metafori denarja. Denar, pravi Borges, je bodoči čas. Denar se lahko spremeni v vse: v prijeten sprehod po deželi, v Brahmsovo glasbo, v zemljevid. Skratka je neprevidljiv čas. Zavest, da ni mogoče sveta in dogodkov prebirati more geometrico (na geometričen način), da je trdna linearnost mehaničnega časa zgolj literarna izmišljija, je Borges upodobil v čudoviti mini kriminalki Smrt in kompas. Detektiv išče morilca, ki se v svojih kriminalnih dejanjih drži točno začrtanega načrta. Kmalu odkrije, da so žrtve v skrivnostni povezavi z neko religiozno sekto, katere privrženci iščejo božje ime. Ko že prihaja do rešitve in že ugotovi kraj, kjer bo četrto in zadnje hudodelstvo, odkrije, da je sam žrtev kriminalca, ki je krog njega spretno spletel labirint, da bi ga ujel in umoril. VERONIKA BRECELJ ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA foto-kino SfiB kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 INTENZIVNI d* ""K The British School TEČAJI SL IÌIÉ® Ul. Torrebianca 18 - 040/69453 - 61741 Mima trst ANGLEŠKEGA JEZIKA ^J| Pooblastilo od ministrstva za šolstvo ■ M.d. 26. 9. 1977 s spremembami Po veliki in navdušujoči predstavi Brazilci izgubili po enajstmetrovkah Francozi prvi polfinalisti FRANCIJA — BRAZILIJA 5:4 (1:1, 1:1, 1:1, 1:1) (po enajstmetrovkah) STRELCI: Careca v 17. min.; Platini v 41. min. ENAJSTMETROVKE: Stopyra, Amoros, Bellone in Fernandez (zgrešil Platini) za Francijo; Žico, Alemao in Branco (Socrates in Julio Cesar zgrešila) za Brazilijo. FRANCIJA: Bats, Tusseau, Amoros, Battiston, Bos-sis, Fernandez, Tigana, Giresse (od 84. min. Ferreri), Rocheteau (od 100. min. Bellone), Platini, Stopyra. BRAZILIJA: Carlos, Josimar, Branco, Edinho, Julio Cesar, Junior (od 91. min. Silas), Muller (od 72. min. Žico), Alemao, Careca, Socrates, Elzo. SODNIK: Igna (Romunija); GLEDALCEV: 65.000. Brazilec Careca je premagal francoskega vratarja Battsa in dosegel svoj peti zadetek na tem SP GUADALAJARA — Po maratonskem boju in enajstmetrovkah je Francija uspela izločiti Brazilijo in se tako uvrstila v polfinale. Uspeh Francozov je zaslužen, kakor bi bil zaslužen tudi uspeh Brazilcev. Sinoči smo namreč prisostvovali izredni nogometni predstavi, kjer so igralci obeh ekip prikazali velemojstrski nogomet, poln lepih akcij, priložnosti in lahko trdimo, da je bil tokrat žreb izredno krivičen, ko je že v četrtfinalu postavil nasproti taki dve ekipi, kot sta Brazilija in Francija. Prostor nam ne dopušča, da bi podrobneje opisovali kroniko tekme. Ne- varne akcije so se ves čas vrstile pred enimi in drugimi vrati. Da sta bili ekipi v regularnem delu in obeh podaljških uspešni le po enkrat, gre največ zaslug obema vratarjema. Pri tem pa ne bi bilo prav, če ne bi posebej omenili francoskega vratarja Batsa, ki je nekajkrat izredno posredoval in med drugim v 75. minuti ubranil tudi enajstmetrovko, ki jo je streljal Žico. Čeprav je ritem v nadaljevanju in podaljških nekoliko popustil, pa je bila tekma še naprej izredno razburljiva. Priložnosti za zmago so i-meli tako eni kot drugi, vendar se je končni zmagovalec odločil šele z enajstmetrovkami. Pri tem so bili Francozi uspešnejši id tako napovedali juriš na letošnji svetovni naslov. Carlos ob rekord GUADALAJARA — V 41. minuti tekme Brazilija - Francija je Platini izenačil z golom in tako tudi onemo- gočil osvojitev rekorda nepremagano-sti brazilskemu vratarju Carlosu. Rekord torej še vedno pripada Angležu Gordonu Banksu, ki je na SP 1966 vzdržal kar 442 minut, ne da bi prejel gola. Brazilec Carlos je ostal nepremagan 401 minuto, nato mu je Platini pokvaril slavje. Trener videmskega prvoligaša G. De Sisti: Argentina v finale Še pred zaključkom streljanja 11-metrovk je za nas trener Udineseja De Sisti ocenil tekmo med Brazilijo in Francijo. Pravzaprav nas je zanimala razlika francoske igre izražene proti Braziliji in proti Italiji: »Nedvomno je Francija proti Braziliji igrala precej bolje kot proti Italiji, našla pa je tudi veliko močnejšega nasprotnika. Obe ekipi sta imeli smolo oziroma srečo, kar je poživilo tekmo iz emotivnega vidika in videli smo doslej najlepšo predstavo tega svetovnega prvenstva. Mnenja sem, da bi si obe ekipi na podlagi prikazanega zaslužili finale.« Nalašč smo Giancarla De Sistija prosili za mnenje pred streljanjem enajstmetrovk: »Kaj bi lahko obe e-kipi še prikazali na mundialu?« »Obe ekipi sta prikazali skoraj vrhunsko igro, kolektiva pa bi se lahko še popravila. Francoska igra doseže lahko boljše rezultate, če se bo povečala storilnost Platinija, ki še zdaleč ni dosegel stoodstotne forme, po drugi strani pa je Brazilija odvisna od Žica, katerega fantazija bi lahko dodala ekipi večjo učinkovitost. Finale bo po mojem mnenju vsekakor dosegla Argentina.« Tekma za sklad UNICEF Amerika - Ostali svet CIUDAD MEXICO — Predsednik FIFA Havelange je predstavil nogometno tekmo med reprezentancama Amerike in ostalega sveta, ki bo 27. julija v Los Angelesu. Izkupiček tekme (računajo na kakih 600 milijonov lir) bo namenjen sk'adu UNICEF in še posebej za otroke iz Mehike. V e-kipo, ki bo igrala proti Ameriki sta bila povabljena tudi Italijana Conti in Cabrini. Postavo bosta vodila Be-ckenbauer in Crujff, medtem ko bosta Ameriko sestavila Milutinovič in Bi-lardo. Ob isti priložnosti je Havelange izrazil željo, da bi se SP leta 2002 odvijalo v LR Kitajski, ni pa hotel dati izjav glede organizacije prvenstva leta 1994 ko bi se lahko postavila kandidatura, ki bi šla preko tihega dogovora, da je SP enkrat v Evropi in enkrat v Ameriki. Socrates: Italija kriva GUADALAJARA — Nižji tehnični nivo tekem na mundialu je posledica obrambnega koncepta igre, ki se je uveljavil po zmagi Italije na SP pred štirimii leti. Trditev je treba pripisati Brazilcu Socratesu, ki je tudi povedal, da je pomenilo prvenstvo v Španiji korak nazaj pri razvoju nogometa. Danes ob 20.00 v Ciudad Mexicu Anglija-Argentina in ob 24.00 v Puebli Španija - Belgija Obljubljajo fer igro Favorita ni CIUDAD MEXICO — Današnje srečanje med Argentino in Anglijo gotovo ni najbolj pomembna tekma letošnjega svetovnega prvenstva, je pa vzbudila posebno pozornost med komentatorji. Pri tem pa se ne govori o nogometu, temveč o politiki in falklandski vojni spomladi 1982, ko sta se obe državi borili s topovi in je bilo v tej vojni za male otoke v Južnem Atlantiku okrog 2000 mrtvih. Tudi v Argentini sami je prišlo pred današnjim srečanjem do polemik in skupina peronističnih senatorjev je celo predlagala argentinskemu predsedniku Alfonsinu, da pokliče reprezentanco domov. Alfonsin seveda tega ni storil in je poudaril, da mora biti srečanje športno in z ničemer obremenjeno z dogodki izpred štirih let. Organizatorji pa se bojijo, da bo do spopada prišlo tudi na tribunah. Angleški »navijači« so znani po svojih izgredih, kar lahko povzroči hude incidente. Zato bo danes na tribunah veliko število policijskih agentov (1 vsakih 7 gledalcev), ki naj bi preprečili vsak neposreden stik med navijači obeh reprezentanc. V takem vzdušju angleškim in argentinskim nogometašem gotovo ni prijetno. V obeh taborih zagotavljajo, da nogomet nima nobene zveze s politiko in da bodo oboji igrali neobremenjeni ter z edinim ciljem, da v športnem boju dokažejo, kdo je boljši. Argentinci največ upov polagajo na svojega asa Maradono in spretnega strelca Valdana, Angleži pa se zanašajo na izredne strelske sposobnosti Linekerja, ki naj bi Angležem prinesel še eno prestižno zmago. VERJETNI POSTAVI ARGENTINA: Pumpido, Ruggeri, Cuciuffo, Brown, Olarticoechea (Clau-sen), Giusti, Batista, Burruchaga, Maradona, Pasculli, Valdano. ANGLIJA: Shilton, Stevens, Šansom, Hoddle, Martin (Fenwick), But-cher, Steven (Wilkins), Fenwick (Reid), Hodge, Beardsley, Lineker. SODNIK: Ben Naceur (Tunizija). — Tekma bo ob 20. uri na stadionu Azteca v Ciudad Mexicu. Španec Butragueno je po tekmi z Dansko postal edes izmed glavnih junakov mehiškega mundiala PUEBLA — Dvoboj Španije in Belgije je srečanje ekip, ki sta v osmini finala pripravili največji presenečenji. Belgija je namreč po maratonskem boju v verjetno najlepši tekmi mundiala doslej premagala Sovjetsko zvcizo, Španija pa je pregazila Dansko. Današnja nasprotnika sta torej izločila reprezentanci, ki so ju mnogi strokovnjaki postavljali kot zgled sodobnega nogometa. Pred današnjim srečanjem imajo v belgijskem taboru največ težav z zdravstvenim stanjem Rcnquina, Bo-darda in Desmeta, brez skrbi pa ni niti španski selektor Munoz, ki ne more računati na kaznovanega Goico-echeo. Vodstvi obeh ekip sta zelo previdni pri napovedih, vendar pa ne moreta skriti, da vsaj potihem obe ekipi računata na zmago in s tem na prodor v polfinale. VERJETNI POSTAVI ŠPANIJA: Zubizarreta, Renones, Julio Alberto, C amache, Chendo, Gallego, Victor, Michel, Butragueno, Caldere, Eloy. REZERVE: Ablanedo, Se-nor, Francisco Lopez, Salinas, Carra-sco. BELGIJA: Pfaff, Gerets, Vervoort, Renquin, De Mol, Grun, Scifo, Vere cauteren, Claessen, Ceulemans, Veyt. REZERVE: Bodart, Van Der Elst, Clysters, Desmet, Broos. SODNIK: Kirschen (ZRN). Tekma bo ob 24. uri. »Bearzota je treba zamenjati« v tretjem polčasu 1 ? v tretjem polčasu RIM — Tudi predsednik italijanskih nogometnih trenerjev Giuliano Zani je mnenja, da bo Enzo Bearzot po neuspehu italijanske nogometne reprezentance na 13. SP v Mehiki moral zapustiti mesto zveznega selektorja Na konkretno vprašanje je Žani odgovoril, da med možnimi kandidati ni rečeno, da bi morali izbirati med Vicinijem, Maldinijem in Zoffom. »Osebno bi izbral«, je dodal Žani, »Giovannija Trapattonija, ki je značajen trener in vemo, kaj zahteva od igralcev. Možnih kandidatov za preporod italijanskega nogometa je še več in to predvsem mladih trenerjev.« Drago Stoka v obrambi Mehiški mundial je »okužil« dejansko vse in nogometni mrzlici so podlegli tudi pri deželni upravi. V petek sta se v Medei pomerili predstavništvo uslužbencev uprave in skrbno izbrana vrsta deželnih svetovalcev. V ekipi svetovalcev je v obrambni vrsti igral tudi Drago Štoka. Učinkovitost Štoke in ostalih kolegov pa ni mogla biti posebna, če so uslužbenci slavili s 3:1. Tekmi je prisostvoval tudi predsednik deželnega sveta Solimbergo. Začeli so že proučevati. .. osnutek za povratno tekmo. Predsedstvo zveze MILAN — V glavnem mestu Lombardije se je sestalo predsedstvo italijanske nogometne zveze. Prisotni so bili predsednik Sordillo, Matarre-se, Cestani in Ricchieri. Prisoten je bdi tudi predsednik italijanskega o-limpijskega odbora (CONI) Franco Carraro. V uradnem komunikeju CO NI je rečeno, da je bila razprava in izmenjava mnenj o trenutno ne preveč spodbudnem stanju v italijanskem nogometu. Acapulco: naval turistov ACAPULCO — Navijači tistih ekip, ki so že odpotovale iz Mehike, so del svoje jeze prebavili v mehiškem le-toviščarskem mestu Acapulco na o-bali Tihega oceana. Turistični delavci so zabeležili od začetka mundiala porast prisotnosti za celih 60 tisoč enot. Veliko je med turisti Italijanov. Kot med vohuni MONTEVIDEO — Težki časi tudi za urugvajske nogometaše, ki so se vrnili v domovino po izločitvi na mun- dialu. Edini krivec za neuspeh je bil po pisanju domačega tiska trener O-mar Borras. Po pristanku letala se je Borras hitro spustil po stopničkah, vstopil v avtomobil, ki je odbrzel v neznano mimo vseh policijskih in carinskih pregrad. Zanimali so jih špageti CIUDAD MEXICO — Tisti del italijanske delegacije, ki je po odhodu nogometašev ostal v Mehiki, je moral poskrbeti, da se v Italijo vrne tisti del opreme, katerega igralci niso vzeli s seboj. Predvsem je šlo za hrano. Tovornjak, ki je proti luki Vera Cruz prevažal špagete in parmezan, so ustavili roparji in ga odpeljali v svoje skladišče. Vpliv na produktivnost CIUDAD MEXICO — Svetovno prvenstvo v nogometu ni povzročilo vpadanje produktivnosti in niti stopnja odsotnosti z dela se ni v teh dneh povišala. To je izjavil predsednik državne industrijske zbornice Juan Jose Moreno Sada, in tako dejansko demantiral vesti, ki prihajajo v naše kraje. V totalnem nasprotju s pisanjem tujih poročevalcev je Sada tudi dejal, da se je na severu mehiške države stanje celo izboljšalo predvsem glede vlaganj tujih kapitalov. Passatella v bolnišnici CIUDAD MEXICO — Argentinec Daniel Passerella na letošnjem mundialu res nima sreče. Takoj potem, ko je prišel v Mehiko je imel težave s prebavo. Potem si je opomogel in bi moral igrati proti Italiji, a poškodba mišice ga je ponovno spravila iz tira. Nato je bil trdno prepričan, da bo vsaj igral v polfinalu, a ta velika želja se mu ne bo uresničila, ker so ga morali nujno prepeljati v bolnišnico. Tokrat so krožile govorice, da ima ulkus na želodcu. Po številnih pregledih niso še ugotovili prave bolezni, toda ostal je v bolnišnici in letošnje prvenstvo za novega člana Interja je končano. TV prenos na Falklandih PORT STANLEY — V prestolnici Falklandskih otokov vlada veliko zanimanje za ogled tekme med Anglijo in Argentino. Prebivalcem otoka bodo omogočili spremljanje neposrednega prenosa tekme s pomočjo radijske povezave s satelitom. Korupcija v ozadju naslova LONDON — Angleški nedeljski list Saunday Times je objavil vest, da so Argentinci leta 1978 prišli do naslova svetovnega prvaka s pomočjo dogovarjanja in podkupovanja. V a-fero naj .bi bil vpleten sam bivši glavar vojaške hunte, general Jorge Videl, ki naj bi funkcionarjem perujske vlade zagotovil dobavo 35 tisoč ton žita in kredit pedteset milijonov dolarjev. Glavni posrednik v operaciji pa naj bi bil admiral Carlos La-coste, ki je bil takrat podpredsednik FIFA. Vest naj bi potrdili nekateri argentinski bančni funkcionarji, ki so seveda prosili za anonimnost. Belgijski vratar Jean Marie Pfaff je krepko objel dva časnikarja in jima pokazal kako bo z njima opravil, če bosta v njem videla krivca za morebiten neuspeh eldpe. Belgija, ki se je v osmino prebila zaradi repesaž, ne starta brez možnosti proti Španiji Rezervacije za »vojno« »Rezervacije za drugo verzijo vojne na Falklandskih otokih«, s takimi gesli so Mehikanci vabili na ogled tekme med Argentino in Anglijo. Dobiček je pač dobiček. šaša rudolf iz mehike za naše bralce Kaj se obeta po mundialu? Kot so se gledalci pred osmimi leti upravičeno spraševali, če bo socialno-politični premor ob mundialu vplival do tolikšne mere na razvoj življenja v Argentini, ki je bila v sredi vojaške diktature, se prav tako upravičeno sprašujemo, kakšno bo življenje v Mehiki, ko se bo končalo navdušenje ob svetovnem prvenstvu in se bodo v vsej krutosti pokazale vse težave z gospodarskega, finančnega, političnega in socialnega področja. Argentina se je še dolgo po mundialu zvijala v kleščah diktature, ki je z malvinsko vojno pripeljala že itak težak gospodarski položaj v katastrofo. Vladna stranka (Partido revolucionar) je v bistvu prevzela monopol nad političnim življenjem. Njena oblast je razpletena povsod, od krajnih ustanov guvernerskih mest do vlade in parlamenta. Toda njena moč je pred- vsem v gospodarskih strukturah, ki jih drži v pesti in sindikalnih zvez, ki so povsem nadzorovane. Opozicija je šibka in brez moči. Na dlani je, da ni moč in da ne gre primerjati položaja v Argentini 78 in Mehike '86, toda tudi Mehikanci se že sprašujejo, kakšna in kako naj bi bila sestavljena listnica, ki naj bi državo rešila poloma. Razprave potekajo zgolj na filozofski in ideološki ravni, vendar jih bo treba rešiti tudi v praksi. Mnogi skušajo analizirati posamezne sociološke elemente, ki so med seboj povezani in bi jih torej z eno besedo imenovali gospodarsko-socialne strukture. Tako ekonomija kot politika, sociologija in filozofija skušajo razčleniti in razumeti posamezne socialne strukture in razvozljati zapletene notranje kontradikcije. Pobudnik antipsihiatrije Laeng skuša s svojega področja razumeti zapleteno problematiko. V svojih spisih se seveda ukvarja z gospodarsko analizo, katere namen je zadovoljiti človekove potrebe za vsakdanje preživlja- nje, pač pa raziskuje okolje in institucije, ki človeka pogojujejo še preden je dokončno dozorel in se vključil v proizvodnjo. Laeng trdi, da je s preučevanjem mikro-položajev moč razumeti makro-položaje in obratno. Zato je treba pričeti pri družini, kot osnovni socialni enoti in zaključke posplošiti. Po njegovem lahko socialno revolucijo, ki je nujno potrebna za preporod mehiške družbe, izvedejo le tisti, ki niso še vključeni v proizvodni sistem, to je predvsem ženske, dorašča-joča in študirajoča mladina. Toda že se pojavi vprašanje: Kdo določi koga? To vprašanje pa zadeva moralo, svobodo posameznika in družbe, predvsem pa zahteva nove norme, saj postavlja v ospredje prirojeni človeški egoizem. O tem je že razpravljal Marcuse, ko je zagovarjal alternivo pre-osnove jaza. V Mehiki se torej, vsaj s teoretskega vidika, mnogo razpravlja o bodočnosti, toda država, ki je v kleščah ogromnih dolgov s tujino, potrebuje tudi konkretne ekonomske ukrepe. gorenje z vami pri sprejemanju MUNDIALA 86 DANES, 22. 6. 20.00 Belgija - Španija Rai, KP, LJ 24.00 Argentina - Anglija Rai, KP, LJ 4CPB6 Sloveni jašport .pikantni piqué Poslal bi jih kopat na gmajno Enkrat je bil običaj, da so se naši nonoti zbirali po gostilnah in ob kozarčku pokramljali o marsičem, predvsem pa o "gruntu", vremenu itd. Sedaj pa so se običaji s televizijo močno spremenili. Kar presenečeni smo ostali, ko smo v središču mesta v neki gostilni dobili "starčka", ki je ob kozarčku gledal po TV nogometno tekmo. "Vam tekma ugaja?" smo ga vprašali "Fant, to ni nogomet, to je prava nogometna svinjarija. Za nos nas vlečejo vsi skupaj. Nadmorska višina, težave z dihanjem, posebna hrana, specifični treningi... Je to prvenstvo za novorojenčke ali za prave atlete? Kdor ne more teči, naj ostane doma. Ko sem bil mlad, sem ves dan razkladal seno, nato pa sem staršem zbežal in bos igral s prijatelji na igrišču, kjer ni bilo bilke trave. Tekali smo po kamenju, seveda bosi, in ko smo prišli domov, nas je oče še fino pretepel. To je bila ljubezen do nogometa. Sedaj pa ti 'u-sranci' imajo vse, kar si zaželijo, po i-grišču pa se vlečejo kot megla. In za takimi vsi norijo." "Kaj bi vi storili, da bi se položaj v nogometu spremenil?" "Moj recept je zelo enostaven: kdor želi igrati brezplačno, naj igra, ostalim bi dal brco in bi jih poslal kopat na gmajno. In kar zapišite: Toni pravi, da je danes vse ena velika "manjadora", tudi na mundialu." Tako misli (ne samo on) o mundialu eden od naših nonotov. Kako je v hotelih in kampingih z nogometnimi gosti Zanimanje in pripravljenost Turistična sezona junija sicer ni še na višku, vendar je že veliko takih, ki so si izbrali junij za letovanje na morju. Vendar verjetno ne želijo niti ti letovalci oz. tisti med njimi, ki sledijo nogometu, izgubiti priložnosti, ki se jim ponuja z mundialom. Zanimalo nas je, kako so turistični operaterji poskrbeli za zadostitev »potreb« nogometnih sladokuscev. V hotelu Diamant v Poreču so nam povedali, da imajo v gosteh pretežno Skandinavce, ki sicer niso zagrizeni ljubitelji nogometa, a vselej radi sledijo nastopom danske reprezentance. Ob takih priložnostih je posebna TV soba nabito polna, drugače pa ni hudega drena. V Metropolu v Portorožu so se za letošnje svetovno prvenstvo posebej pripravili. Tudi pri njih je velika večina gostov iz Skandinavije, vendar je tudi veliko Angležev, ki so za nogomet še posebno ogreti. V hotelu imajo zato tri televizorje, saj je zanimanje veliko. V igralnici pa so postavili maksiekran, saj je tudi med ljubitelji hazarda veliko takih, ki potešijo svojo strast, ko se na ekranih pojavijo njihovi ljubljenci. Turistični delavci v Portorožu so sicer ob tej priložnosti popestrili ponudbo s tem, da predvajajo vsa nogometna srečanja tudi na velikem platnu v portoroškem Avditoriju. V Rovinju zanimanje za dogajanje v Mehiki raste. V hotelu Eden so nam povedali, da so njihovi gostje v glavnem Nemci in Angleži, ki imajo še svoji reprezentanci v borbi za naslov svetovnega prvaka. Vendar se njihovi gostje zanimajo le za nastop svojih reprezentanc, zato se ob tekmah, kjer ne nastopata ne Anglija in niti ZRN, ob televizorjih zbira le peščica fanatikov. V hotelu Belvedere v Izoli imajo pretežno goste iz Velike Britanije, ki so širom po svetu znani zaradi svoje vročekrvnosti in strastne ljubezni do nogometa. Zato vneto sledijo tekmam angleške reprezentance, čeprav je doslej igrala spremenljivo. Vmes se ne odpovejo niti žlahtni kapljici, vendar doslej niso povzročali hujših preglavic. Tudi v istrskih kampingih je že živo. V kampingu Stella Mariš v Umagu imajo ob recepciji posebno oglasno desko, na kateri obveščajo goste o izidih na mundialu in o sprotnem televizijskem sporedu. Zato so postavili televizorje v kavarno, pred recepcijo in v restavracijo. Slednja je odprta do konca nočnih tekem, saj je zanimanje veliko. Zanimanje za nogomet je torej na istrski obali še kar veliko, povsem drugačno sliko pa so nam orisali v hotelih Diana v Gradežu in Adriatico v Lignanu. Na recepcijah so nam povedali, da so pričakovali naval nogometnih navdušencev v salone, kjer imajo televizorje. To se je namreč zgodilo med svetovnim prvenstvom v Španiji, ko se je pred televizorji kar trlo ljudi, ljubiteljev nogometa in tudi radovednežev. Tokrat pa je ozračje veliko mirnejše, le tekmam italijanske reprezentance je sledilo veliko ljudi, drugače pa je bilo vzdušje bolj »intimno«. O poročanju z mundiala v Mehiki Zelo posrečeni novi prijemi koprske TV Nogometno prvenstvo ni več samo nogomet. Očitno je namreč, da pogojujejo ves svetovni nogometni cirkus visoki interesi raznih družb, v prvi vrsti seveda evropskih televizijskih hiš. Samo tako si lahko namreč razlagamo, da se morajo nogometaši poditi za žogo ravno ko pada sonce navpično na njihove glave. Naši ljubitelji nogometa so imeli to srečo, da so lahko po lastnem okusu zbirali kanale, da bi lahko sledili mundialu: RAI, RTV Ljubljana, TV Koper in TV Montecarlo. Kot je v prejšnjih dneh zapisal tudi najbolj znani italijanski športni dnevnik, sta pohvale vredni predvsem koprska televizija in TV Montecarlo. Čeprav ne razpolagata (predsvsem Koper) z velikimi finančnimi sredstvi, da bi lahko poslali v Mehiko celo trumo novinarjev, kot jih je poslala italijanska državna televizija (njihovo poročanje pa je večkrat vprašljivo), sta vnesli v sicer enolično poročanje o srečanjih nekatere novosti, ki so popestrile prenose same. Koprska televizija je v prvem delu tekmovanja uvedla sinhronizirani prenos dveh tekem, saj je prenose važnejšega srečanja popestrila z vložki najpomembnejših akcij z druge tekme. Po Montecarlu pa so običajno suhoparno in enolično komentiranje zamenjali s pravim dialogom med poročevalcem in znanim nogometašem, tako da je tekma tekla ob živahnem pogovoru. Pri vsem tem iskanju modernejših načinov poročanja pa se nista najbolj izkazali ne RAI ne ljubljanska televizija. Italijafiska televizija nas je cele večere bombardirala s prenosi iz Mehike, ki pa niso bili prepojeni s tisto svežino, ki bi dvignila celotno poročanje z vsakdanje povprečnosti (o raznih »procesih« se raje ne izrečemo). Malokdo se je tudi odločil za Ljubljano, saj je bilo poročanje dokaj suhoparno, brez tiste potrebne motiviranosti, ki vzbuja zanimanje med gledalci. Našim ugotovitvam se pridružuje tudi IGOR PRINČIČ, član Kinoatelje-ja, ki sledi tekmam ne samo kot športnik (več let je igral košarko pri ŠZ Dom), temveč tudi kot filmski poznavalec. »Zdi se mi, da so tokrat odgovorni za športne prenose pri koprski televiziji zadeli trinajstico. Razne novosti, ki so jih uvedli pri letošnjih prenosih s SP, so vse zelo posrečene in povsem primerne za manjšo televizijsko mrežo, ki si utira pot med bogatimi televizijskimi velikani. Istočasno prenašanje dveh tekem (enak poizkus RAI ob priložnosti evropskih pokalnih sračanj ni bil deležen velikega uspeha), oz. najvažnejših akcij je dalo možnost gledalcu, da se je izognil raznim mrtvim trenutkom v igri. Tudi jutranji izvlečki tekem prejšnjega večera so vredni pohvale, saj je bilo zanje zainteresirano veliko gledalcev. K vsemu temu pa je treba dodati še dobre komentatorje, ki s posebno dozo ironije popestrijo tudi najbolj dolgočasno tekmo. Prenosi italijanske televizije so me nekoliko razočarali, predvsem zaradi slabih poročevalcev. Opazil sem, da je marsikdo obžaloval odsotnost Nanda Martellinija, ki je kljub mnogim napakam, ki jih običajno dela med prenosi tekem (morda pa ravno zaradi teh), med vsemi še najbolj prijeten. Če sem se doslej bolj negativno izrazil do italijanske televizije, moram pripomniti, da me je še posebno kot ljubitelja filmskih dejavnosti prijetno presenetila krasna sigla, ki jo oddajajo tik pred začetkom srečanj.« »Zanima nas še tvoje mnenje o mehiški režiji, ki je bila deležna vsestranskih kritik.« »Vse te kritike se mi zdijo upravičene. Čeprav ima režija na razpolago več kamer, jih namreč uporablja le za ponovljene posnetke golov. Skoraj nikoli pa ne ponavlja najnevarnejših strelov proti vratom, tako da ostaja celotno prenašanje nekoliko enolično.« (MAL) OMNIACOMMERCE di S. Savarin IMPORT — EXPORT — ZASTOPSTVA TRST — Ul. F. Severo 21 tel. (040) 631301 - 631880 telex 460129 OMNIAC I SIAT Servizio Tecnico Industriale IMPORT — EXPORT — ZASTOPSTVA TRST — Ul. F. Severo 21 Tel. (040) 62176 FILIALA V GORICI: Korzo Italia 205 Tel. (0481) 87213 S.R.L. IMPORT - EXPORT TRST — Ul. Ghega 2 TEL. (040) 64535 - 64449 Telex: 460517 TECHNA I ® CtnUalmtd MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN PREVOZ Filiale: MILAN SEDEŽ: Miramarski drevored 3 GORICA Telefon: (040) 417831/5 FERNETIČI Telex: 460140 CENTTS I Carinska služba, zbirni promet, skladišča, pomorski prevozi, aviopromet, suhozemski transport An naši najmlajši •••in naši najmlajši Osnovnošolci so že na počitnicah, saj se je pouk končal že pred dnevi, vandar imamo v redakciji še veliko njihovih prispevkov na temo mundiala. Tokrat smo za objavo izbrali izdelke Andreja Marassija (levo) iz 4. razreda, Erike Domi (na sredi) iz 2. razreda in Sare Terpin (levo) iz 3. razreda šole »A. Gradnik« iz Števerjana. Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70 - din, naročnina za zasebnike mesečno 350 - din, letno 3.500 -, za organizacije in podjetja mesečno 500-, letno nedeljski 1.200 - din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ -.žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI primorski M. dnevnik 22. junija 1986 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska ZTT Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 42. kolesarska dirka po Jugoslaviji Pavlic blizu zmage Občni zbor Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Trezen pregled delovanja odbora na sredini dveletne mandatne dobe PLITVICE — Tudi 8., predzadnja etapa 42. mednarodne kolesarske dirke po Jugoslaviji — včeraj v precejšnji pripeki s kratkimi osvežilnimi vložki dežja od Zadra do Plitvičkih jezer (142 km) — ni spremenila vrstnega reda v skupnem seštevku, v katerem še vedno zanesljivo vodijo trije Jugoslovani: Jure Pavlič, Srečko Glivar in Jože Smole. Etapo je v Plitvicah v spremstvu skupine 60 kolesarjev dobil 21-letni Avstrijec Albert Hainz. Danes bo zadnja etapa letošnje dirke od Plitvic do Novega mesta. Vrstni red 8. etape Zadar - Plitvice 142 km: 1. Hainz (Avst.) 4.3’44” (povprečna hitrost 38,460 km na uro; 2. Stajkov (Bolg.) ; 3. Rajko čubrič (Jug. II) ; 4. Rnjakovič (Jug. H) ; 5. Ž. Pavlič (Hrvat.) in še 55 kolesarjev v času zmagovalca. Skupni vrstni red: 1. Pavlič (Jug. I) 26.13’26”; 2. Gljivar (Jug. II) po Senna favorit na VN v Detroitu DETROIT — Brazilec Ayrton Senna na lotusu in Anglež Nigel Mansell na williamsu bosta startala v prvi vrsti na današnji VN ZDA v formuli ena, ki bo zvečer po našem času v Detroitu (posreden TV prenos Rai 2 ob 22. uri). V drugi vrsti sta Piquet na williamsu in Amoux na ligieru. Preseneča dejstvo, da je od ferrarijev-cev Johansson peti, Alboreto pa šele enajsti. Zelo slabo se je odrezal Prost (mclaren), saj je dosegel šele sedmi čas, njegov klubski tovariš Rosberg pa šele devetega. ER v plavanju BERLIN — Vzhodna Nemka Astrid Strauss je izboljšala svoj evropski rekord na razdalji 800 m prosto. Dosegla je čas 8’26”52. Svetovni rekord pripada avstralski plavalki Wickham 1’06”; 3. Smole (Jug. I) po 1'19”; 4. Drahoš (ČSSR) po 2’08”; 5. Piccia (It.) po 2T7”; 6. Gulydin (Polj.) po 2'38”; 7. Papež (Jug. I) po 2-39”; 8. Campion (Fr.) po 2’46”; 9. Casas (Fr.) po 3’42”: 10. Polanc (Jug. I) po 4’02” itd. Moštveno: 1. Jugoslavija 76.42’52”; 2. ČSSR po 6’19”; 3. Bolgarija po 13’49”; 4. Francija po 23’03”; 5. Italija po 2415”. JOŽE POGAČNIK Krasnovu (SZ) «giro« za amaterje VARESE Sovjet Aleksander Kras-nov je zmagovalec 26. kolesarske dirke po Italiji za amaterje. Zadnji pol-etapi sta osvojila Romun Costantine-scu oz. Italijan Fondriest, končni vrstni red pa je naslednji: 1. Krasnov (SZ); 2. Podenzana (It.) po 41”; 3. Bianchini (It.) po 46”. ŽENSKI SKOK V DALJINO SR Dreschlove (NDR) TALLIN (SZ) — Na mednarodnem atletskem dvoboju med Sovjetsko zvezo in Vzhodno Nemčijo je skakalka Heike Dreschel Dante (NDR) izboljšala svetovni rekord v daljini z znamko 7,45 m. Prejšnji rekord je pripadal isti atletinji s centimetrom manj. V Stoka brez sreče MUGELLO — Na včerajšnji 3. preizkušnji italijanskega motociklističnega prvenstva Fl, član Primotor kluba Danilo Štoka ni imel sreče. Odstopil je namreč po petih krogih dirke, ker je bil njegov suzuki mosport na ravninskem delu proge očitno prepočasen, da bi imelo smisla nadaljevati. V prvi dirki po lanskem padcu je »primotoraš« Chiapello dosegel končno 15. mesto. Zmagal je Ricci na uradnem suzukiju. šestnajsti deželni redni občni zbor Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, ki je bil v petek zvečer v Nabrežini, gostilo pa ga je ŠD Sokol, je bil zgolj delovnega značaja, saj je lani izvoljeni odbor šele na sredini svoje mandatne dobe. Zato ni bilo pričakovati nobenih pomembnej-ših sprememb in jih tudi dejansko ni bilo. Delegatom 31 društev članic, katerim so se kot novi sopotniki v zamejskem telesnokulturnem življenju prav v petek s soglasnim sprejetjem pridružila še društva atletsko društvo Bor, košarkarski klub Bor in odbojkarsko društvo Bor, se je tako ponudila lepa priložnost za vsebinsko razpravo o težavah, ki tarejo slovensko športno gibanje v Italiji, a je žal niso izkoristili, saj je bilo posegov zelo malo, kar potrjuje, da so članicam v odnosu z ZSŠDI bolj pri srcu partikularistični interesi vezani na njihovo specifično dejavnost, o čemer naj bi pričala po besedah tajnika Peterlina živahnost delovanja posameznih teritorialnih odborov in komisij po panogah (kljub začetnim težavam za njihovo sestavo), kot pa načelna vprašanja in splošne proble-mat;ke. Večji del poročila predsednika ZS ŠDI Oda Kalana je bil namenjen prav odnosom med Združenjem in društvi in težavam, ki včasih pri tem nastajajo zaradi nerazumevanja društev samih. Po eni strani ker se kljub bistvenemu napredku še vse premalo poslužujejo uslug, ki jih nudita urada Združenja v Trstu in Gorici, (»društva se na nas obračajo le v skrajni sili« je dejal Kalan) : po drugi pa, najbrž zaradi preobremenjenosti svojih članov, s težavo sledijo pobudam širšega značaja kot so na primer skupne iniciative z društvi onstran Predsednik ZSŠDI Odo Kalan meje, ki so zelo pomembne, saj presegajo stvarnost že tako utrjenih odnosov med vodstvom ZSŠDI in vidnimi predstavniki telesnokulturnih organizacij iz Slovenije in posežejo neposredno na teren. Da si ne bo bralec napačno ustvaril vtisa, da je v zvezi s temi vprašanji stanje kri-učno, moramo poudariti, da je bilo Kalanovo poročilo pravzaprav zelo '.rezna ocena predvsem pomanjkljivosti, ne pa samohvalnica odborovega delovanja, ki je bilo sicer zelo pestro 'n tudi plodno. Kalan je v drugem delu svojega poročila poudaril še nekatera druga dejstva in načela. Kar se tekmovalnosti tiče je ugotovil, da »je bila bera dobrih uspehov dokaj velika, predvsem pa smo se ponovno uveljavili na mladinskih tekmovanjih«, pri čemer je omenil tudi uspehe šolskega športa. Dosežki združenih ekip so bili morda nekoliko manjši, toda ZS ŠDI združevanje odločno podpira in ga označi za potrebnega in nujnega, saj je iluzorno misliti, da lahko posamezno društvo samostojno pride do eklatantnih rezultatov, poleg tega pa ostaja primerna naloga društev ta, da prav vsem nudijo možnost gibanja in je zato bolj primemo, da se društva ne usmerijo samo v iskanje dosežkov za vsako ceno. Potrjeno je tudi načelo, da mora biti pogovorni jezik v društvu in na treningih izključno slovenščina, saj veliko vključevanje neslovensko govorečih članov, ki v društvo pridejo za krajše obdobje in samo zato, da se z njihovo pomočjo dosežejo večji tekmovalni uspehi, privede do tega, da postajajo naša društva prava »a-similacijska središča«. Drugače pa je z vključevanjem otrok iz mešanih zakonov ali tistih, ki niso sicer Slovenci, a živijo v slovenskem okolju. Mejnik je vsekakor jezik. Občni zbor, na katerem je bilo 65 od 113 možnih delegatov v predstavništvu 23 od 31 društev, sta pozdravila član izvršnega odbora SKGZ Boris Siega in sekretar ZTKO Slovenije Rudi Ziernicki, med gosti pa sta bila prisotna še konzul SFRJ Vlasta Valenčič in namestnik sekretarja pri ZTKO Slovenije Marjan Jemec. V razpravo sta posegla Dino Roner (nekaj vprašanj s področja odbojke in poziv odboru, naj preveri »slovenskost« uradnih nazivov naših športnih društev) in Jurij Kuferzin (rekreacija in tekmovalnost kot pristop k reševanju vprašanja množičnost in kakovost), prof. Aldo Rupel pa je pozval društva članice, naj vpišejo čimveč ekip za štafetni tek v Sovod-njah ob priliki občinskega praznika in manifestacije Združenja ob premestitvi obeležja padlim športnikom. Košarkarji Poleta v višji ligi Val prvak v miniodbojki na Goriškem Množična udeležba naših Polet — Il Carso 86:57 (37:24) POLET: Sosič (k) 18, Ferluga 8, Malalan 11 (1:4), Kerpan 3 (1:2), Škerlavaj 4, Persi 6 (0:1), Kraus 10, Hrovatin 4, Pisani 8 (2:2), Grgič 14. Poletovi košarkarji so z lahko zmago proti povprečni peterki II Carso dokončno osvojili prvo mesto v končnici prvenstva 1. divizije in si s tem priborili vstop v promocijsko prvenstvo. O tekmi bi povedali le to, da je po začetni slabi igri, Polet kaj kmalu prevzel vajeti igre v svoje roke in pričel, predvsem s točnimi protinapadi, polniti nasprotnikov koš. Zmaga ni bila nikoh v dvomu, o čemer priča tudi dejstvo, da so se prav vsi vpisali med strelce. O prvenstvu naj povemo, da je bilo nedvomno močnejše od pričakovanega, saj je v njem nastopilo precej igralcev, ki so več let igrah v višjih ligah. Poletovci so pričeh prvenstvo okrepljeni in po prvotnih predvidevanjih je prihajala v poštev le zmaga. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da »a posteriori« bi bili Openci še kako zadovoljni že s samim napredovanjem. K sreči je Polet s pametnim tempiranjem priprav prišel v formo v pravem trenutku, za kar gre nedvomno veliko priznanje trenerju Adrijanu Sosiču, ki je znal ekipo in samega sebe pravilno motivirati za nastop v tako dolgem in nehvaležnem prvenstvu. Polet je tako končno prišel tja, kamor po moči in tradiciji spada in mislimo, da bo s primernimi okrepitvami, to je z vrnitvijo v matični klub igralcev, ki si trenutno drugje »služijo kruh«, povsem dostojno igral v zahtevnem promocijskem prvenstvu. SERGIJ TAVČAR Izbirna treninga V okviru prireditev ob 30-letnici športnega društva Sovodnje bo 6. julija nogometno srečanje med mladinskima selekcijama (under 18) Goriške in Tržaške. Za to priložnost je goriški trener Gianni Marson izbral 22 igralcev, ki bodo imeli dva skupna treninga, in sicer v sredo, 25., in v petek, 27. junija, ob 19. uri na sovodenjskem igrišču. Izbrani igralci so: S. Špacapan, A. Contin, P. Hmeljak, D. Vižintin, L. Vižintin, Z. Černič, M. Fajt, A. Fajt, M. Gulin, D. Kovic, V. Tomšič, G. Berlot, M. Černigoj, F. Sambo. M. Frandohč, R. Krpan, D. Lakovič, D. Argentin, P. Peric, F. Lakovič, D. Jarc, I. Lavrenčič, Š. Černič in T. Brajnik. Mladi odbojkarji Vala A so letošnji prvak v moški miniodbojki za goriško pokrajino. Hkrati so si tudi zagotovih pravico do nastopa na državnem finalu, ki bo na začetku julija v Trstu in se ga bodo udeležih številni otroci iz vseh krajev Itahje. Goriškega dela tekmovanja se je udeležilo dvanajst moških ekip, od teh kar 11 slovenskih. Podrobnejše izide bomo še objavili. Tečaj odbojke Odbojkarska komisija pri ZSŠDI bo v sodelovanju z OK Val iz štandreža in kulturnim društvom Danica z Vrha pripravila z jutrišnjim dnem šestdnevni tečaj odbojke za otroke od 10. do 14. leta starosti. V poštev pri- dejo vsi otroci, ki bivajo v vaseh goriškega Krasa in ki bi radi spoznali prvine te športne panoge. Tečaj, ki bo trajal do sobote, bo zvečer od 18.30 do 20. ure na odprtem igrišču kulturno-športnega središča na Vrhu. Tečaj bo vodil prof. Ivan Markič, trener Valovih ekip. Kdor želi sodelovati na tečaju se lahko neposredno javi med treningi na Vrhu. Regati Čupe Jadralni klub Čupa bo prihodnji teden oziroma v juliju priredil dve regati. V nedeljo, 29. junija bo na vrsti regata za jadralne deske v kategorijah I. in H. Div. IYRU lahki, težki, ženske, v nedeljo, 27. julija pa bo regata za jadrnice v razredu optimist. OLINPIC <$$ TRST - Ul. del Bosco 10/A - Tel: 040/773902 G*. O TRENIRKE PO NORIH CENAH S POPUSTI OD 20 DO 60% končne serije prom. prodaja od 10/6 do 10/7 obv. občini obvestila ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR obvešča, da bo redni občni zbor združenja jutri, 23. junija t. L, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v prostorih Borovega športnega centra v Trstu, Vrdelska cesta 7. TPK SIRENA vabi na jadralne tečaje v razredu optimist in na jadralnih deskah. Koledar tečajev optimist: 1. tečaj od 30.6. do 6.7., 2. od 7.7. do 13.7., 3. od 14.7. do 20.7., 4. od 21.7. do 27.7. Koledar tečajev za jadralne deske od 23.6. do 29.6. Vpisovanje in pojasnila vsak dan od 18. do 20. ure razen ob torkih, ne- deljah in praznikih na pomorskem sedežu — Miramarski drevored — telefon 422-696. ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 23. junija, ob 20.30 na sedežu ŠD Zarja v Bazovici seja nogometne komisije. Dnevni red: drugi nogometni medšolski turnir, mladinske ekipe za sezono 86/87. NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA ŠZ BOR organizira od 1. do 31. julija namiznoteniške poletne igre na stadionu 1. maj, v jutranjih urah, za otroke od 7. do 13. leta. Vpisnina 15.000 lir. Vpis in informacije na številko 745092 (Gabrijel Raseni), od 14. do 17. ure. JK ČUPA obvešča, da je društveni prostor v se-sljanskem zalivu na razpolago članom in prijateljem vsak dan od 9. do 19. ure. Obenem sporoča, da je na razpolago še nekaj mest za tedenske TEČAJE JADRANJA. Tečajnikom, ki bodo redno sledili tečajem, bo klub dal na razpolago društvene jadrnice in wind-surfe med poletno sezono. ŠZ SLOGA sUicuje REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v ponedeljek, 30. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Nocoj konjske dirke na HIPODROMU MONTEBELLO od 20.45 dalje ZmfwtUy TRST Ul. S Maurizio 16 [Trq Ospedale! Tel 794669 ŠIROKA IZBIRA OBLEK IN HALJ VSEH VELIKOSTI PO IZREDNIH CENAH