Slev. 169. UjoMiani, v nedeljo dne uvjiislalffi. Leio L Naročnina ^a za državo SHS: •a celo leto aaprel Dln.120-— u pol leta „ .. „ 80-— i« ettrt leta « .. a 30-. sa eo mesec „ .. „ IO*— za inozemstro: Miolo.no.....O a, 2*8 — mesočno....... 18 — sa Sobotna izdaja: š v Jugoslaviji. . . Din. li — T Inozemstvu ... „ 3i — Posamofl Slev. 75 por. s Cene inseratom:^ Enostolpna petllna vrsta mali oglasi po K 4'— ln K 8 —, veliki oglasi nad 45 mm vt> šine po K 8 —, poslana itd po K 12 Pri večjem naročila popust. Izhaja vsak dan lzvzemš poneH oljka ln dneva po pra* utitu ob 5. url zjutraj. Mesečna priloga; Vestnik SKS! Poštnina plačana v Sotovini sv Uredništvo je v Kopitarjevi ullol štev. S/IIL Bob opisi se ae vračajo; nelrankirana pisma se ne (prajamajo. Dradn. telsL itv. 50, apravn. štv. 328. Um list za slovenski narod. Oprava je v Kopitarjevi al. 3. — Račun poštne tirau. ljubljanske št. 650 za naročnini !n št. 349 za oglase, zagreb ;9.011, ssralev.7563, praiLe Petite Parisien-a« se londonske konference gotovo udeleže tudi Italija, Belgija in Japonska. Ameriški poslanik Barve;/ bo prisostvoval konferenci kot opazovalec in je že odpotoval iz Škotske v London. Dunaj, 5. avg. (Izv.) Glasom uradnih vesti, ki so jih prejela tukajšnja poslaništva velesil, je Lloyd George izjavil, da je na vsak način potrebno, da se na konferenci v Londonu razpravlja tudi o avstrijskem vprašanju in da bo on ugodno rešitev tega vprašanja podpiral. Pariz, 5. avg. (Izv.) Predsednik Poincare odpotuje jutri v London, da so udeleži konference radi nemških reparacij. Z njim odpotuje tudi večje število strokovnjakov. Lenoba vladne večine. Belgrad, 5. avg. (Izv.) Včerajšnja seja narodne skupščine se je zaključila, ker ni bilo kvoruma. Predsednik skupščine je napovedal prihodnjo sejo za september. Tako se je dogodilo, da sta ostala dva najbolj važna zakona nerešena, in sicer uradniški zakon in zakon o voini odškodnini. Med uredništvom vlada radi tega veliko ogorčenje ter namerava uradniška organizacija podvzeti najbolj energične ukrepe, ki so ji na razpolago. V ZNAMENJU REŽIMA. Belgrad, 5. avg. (Izv.) Povodom imenovanja državnega podtajnika v finančnem ministrstvu zahtevajo radikalci mesto državnega podtajnika v notranjem ministrstvu, demokrati pa bodo zahtevali mesto državnega podtajnika v ministrstvu za promet. DAVIDOV IC IMENUJE MINISTRA. Belgrad, 5. avg. (Izv.) Demokrat&ki klub je pooblash'1 na današnji svoji seji strankinega predsednika Ljubo Davidovi-ča, naj imenuje novo osebo za notranjega ministra. Darujte za giadujoče v Rusiji! KOMISIJA ZUNANJEGA MINISTRSTVA. Belgrad, 5. avg. (Izv.) Danes je bila v zunanjem ministrstvu konferenca, na kateri se je razpravljalo o rešitvi tekočih vprašanj. Zunanji minister je obrazložil članom komisje naš zunanji položaj. Nato so bili izvoljeni novi člani v komisijo zunanjega ministrstva in sicer dr. Straznicki, Hugon Verk, Rejanovič in dr. Boga. Belgrad, 5. avg. (Izv.) Komisija zunanjega ministrstva je zahtevala od Bolgarske takojšnjo izplačilo cele vsote 2,500.000 zlatih frankov, ker ni Bolgarska ratificirala konvencijo o vojni odškodnini. DELO MINISTRA ZA VERE. Belgrad, 5. avg. (Izv.) V ministrstvu za vere se izdeluje interkonfesionelni zakon ter namerava minister za vere legalizirati hrvatsko ^narodno cerkev«. KOMISIJA ZA KONKORDAT S SV. STOLICO. Belgrad, 5. avg. (Izv.) Minister za vere je v sporazumu z zunanjim ministrom imenoval komisijo, ki naj bi uredila odno-šaje naše države s sv. stolico. Razen ministra za vere in zunanjega ministra so šo v komisiji Marko Djuričic, Ljuba Jovana-vič, čeda Mitrovič, dr Lomovii, škofje dr. Jeglič, dr. ASkamovte ia Uceelini ter kanonik Ojuka. Potek štrajka v Trstu. V Trstu so se deloma odzvali pozivu na štrajk delavci v ladjedelnicah, tramvajski uslužbenci, mornarji, železničarji in stavci. Štrajkujoce so deloma nadomestili fašisti in mornarji vojne mornarice. Stavci so pa 3. t. m. v celoti šli zopet na delo. Fašisti izvajajo najhujši teror in hodijo oboroženi po mestu. Opetovano so poizkušali napasti poslopje »Lavoratora«, a jih je javila straža vedno zavrnila. Stavka v Trstu še ni končana in tudi v Italiji še ne izhajajo listi. •t. .»,'«6 Vprašanje demisije čehoslova- Praga, 5. avg. (Izv.) Seja ministrskega sveta, na kateri bi se moralo razpravljati o demisiji celokupno vlade, je preložena na torek. Vendar pa je zelo dvomljivo, če se bo na tej seji definitivno odločevalo, ker jo vojni minister Udržal na oddihu v Jugoslaviji in se ne vrne pred 20. avgustom v Prago. VOJAŠKA POLICIJA NA SLOVAŠKEM ODPRAVLJENA. Bratislava, 5. avg. (Izv.) Vojaška policija, ki je dosedaj opravljala varnostno službo, je v Podkarpatski Rusiji in na Slovaškem odpravljena. Vojaštvo se bo uporabilo pri obmejnih četah in v finančni službi. Zvišanje železniških tarif v Dunaj, 5. avgusta. (Izv.) S 15. avgustom stopi na vseh progah Južne železnice v Avstriji v veljavo povišanje tarif za prevoz oseb in blaga. Vse cene se zvišajo za 300 odstotkov. Pomnožitev avstrijskih bankovcev. Dunaj, 5. avg. (Izv.) Vsled velikanskega porasta draginje v času od 15. do 31. julija bo znašala indeksna številka uradniških plač 91%, vsled česar bo morala država izdati novo število bankovcev. Iz zadnjega oglasa državne banke z dne 23. julija je razvidno, da je bilo v prometu ta dan približno 691 milijard. To število se je v zadnjem tednu zvišalo za 90 miljard in je bilo 31. julija v prometu približne 780 miljard. NOTNA BANKA NA DUNAJU. Dunaj, 5. avgusta. (Izv.) Vlada je sporočila, da bodo od bančnega konsorcija podpisani zneski za notno banko do 15. avgusta založeni. Subskripcijski rok se konča 10. septembra. Med 10. in 15. septembrom se bo banka konstituirala. S 15. septembrom se začne poslovanje nove banke. Proračun sovjetske vlade. Lvov, 5. avg. (Izv.) Glasom vesti iz Varšave predvideva proračun sovjetske vlade dohodkov 360 miljard rubljev in 70C miljard rubljev izdatkov. Samo za vzdrže-vanje rdeče armado zahteva Trocky pri bližno 76 miljard rubljev. OLAJŠAVE ZA AVSTTRIJSKO DRŽAV. NO BANKO. Dunai, 5. avgusta. (Izv.) Avstrijskemu zveznemu ministrstvu zunanjih poslov jc dnnes dospela oficijelna vest, da je repa racijska komisija na svoji seji, ki se je vršila dne 4. avgusta definitivno potrdil« osvoboditev v poštev prihajajočih avstrijskih aktiv. POLET OKOLI SVETA'. Delhi, 5. avgusta. (Izv,) Major Blace je na svojci« poletu okoli sveta dospe' semkaj. PET TISOČ LJUDI ŽRTEV VIHARJA. Hongkong, 5. avg. (Izv. Po brezžičn vertti jc tajfun v okolici Swatala povzroči velikansko škodo, ker je na daleko in ši roko opustošil tamošnjo kraje. Pri tem vi hnriu i« i7.aiibilo živi ion le net tisoč 1,v " Koroško vprašanje. Dne 26. julija t. 1. je poslanec Jugo slovanskega kluba dr. Hohnjec ob priliki debate o proračunu zunanjega ministrstva govoril o naši zunanji politiki. Go-gor je zbudil splošno pozornost. Ker je spričo sedanjega gospodarsko-političnega položaja avstrijske republike, ki pride tudi na razgovor londonske konference med Lloyd Georgom in Poincarejcm, za nas posebno aktualno koroško vprašanje, objavljamo iz dr. Hohnječevega govora oni odstavek, ki govori baš o tem. Poslanec je izvajal: Če pogledamo na Koroško, nas napolnjuje ista žalost kakor pri pogledu proti jugu. Na Koroškem je ostalo pod tujo vlado 80.000 in še več Slovencev, če ne upoštevamo koroških Slovencev, ki so prišli pod Italijo. In kakšen je njihov položaj? Da ne bodete mislili, da pretiravam, hočem citirati izjavo koroškega deželnega glavarja g. Gregerja, ki jo je podal dne 2. junija 1922 v seji koroškega deželnega zbora. Greger je takrat izjavil tole: >V nekaterih jezikovno mešovitih krajih je kon-statirati poostritev narodnih sporov. Dozdeva se, da se nekateri krogi ne morejo prilagoditi dejanskim razmeram ter z vsemi sredstvi delajo propagande za spremenitev. Proti temu je treba poudariti, da je brezplodno in nevarno prezirati .ealna dejstva in vzbujati nade, ki so neizpolnjive. Na drugi strani pa si mora tudi postaviti meje narodna strast onih krogov, ki menijo, da more deželna vlada ignorirati določbe o varstvu manišin.< Kaj konstatira Groeger? Groeger ugotavlja tole: da niso Slovenci popustili od svojega naroda, da se nečejo prilagoditi sedanjim političnim razmeram, da » očejo narodno živeti. Ne samo to! On konpfatira faktura, da Slovenci s propagando delajo na to, da bi se sedanje stanje izpremenilo. In še nekaj drugega konstatira Groeger, kar je za nas bistveno. On pribije, da nacionalna strast Nemcev ne pripusti deželni Vladi, da bi izvršila mednarodno sprejete dolžnosti, da brani narodne manjšine, da bi Slovencem dajala narodne šole, priznala pra o njihovega jezika v uradu in v vsem javnem življenju. To konstatira deželni glavar sam in mislim, če bi bila poslala naša vlada vsaj to izjavo na Zvezo narodov, bi bila vsaj nekaj storila v obrambo našega elementa. Gospodje! Trpljenje Slovencev na Ko-Toškem je tako, kakor je trpljenje Slovencev in Hrvatov v Julijski Benečiji. Jaz mislim, da moramo mi tukaj v našem parlamentu dvigniti svoj glas v obrambo našega slovenskega in hrvaškega elementa v Italiji in našega slovenskega elementa v Avstriji. (Viharno odobravanje.) Nimamo drugega foruma. Ako velevlasti nimajo ušes za naše pritožbe, moramo tu v parlamentu dvigniti svoj glas in opozoriti vlado na njeno narodno dolžnost, da poduči Zvezo narodov o zatiranju slovanskega elementa v Italiji in na Koroškem. Dokler mi ne priključimo naši državi vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov, dotlej naša država ni izpolnila svoje naloge, katero more izpolniti. (Burno ploskanje.) Jaz to stvar poudarjam in prosim vlado, da v bodoče svoje delovanje preokrene v tem smislu, da se intenzivneje zavzame za slovenske in hrvaške trpine v Italiji in na Koroškem. Zveza narodov mora znati, da Avstrija, ki je gospodarsko in finančno oslabljena do smrti in popolnoma odvisna od mednarodne podpore, ne izpolnjuje onih mednarodnih obvez, katere je v saintgermanski pogodbi sprejela z ozirom na slovanske manjšine na Koroškem. Naj Zveza narodov tudi izve, kako Italija, ki ima navadno polna usta o kulturi, človečnosti in pravičnosti, narodno in politično zatira Slovence in Hrvate, katere je podvrgla svoji nadoblasti. Janko Jovan: Slabo podjetja, katera vzdržuje 'državni aparat v lastni režiji, v breme proračunu ali vsaj ne dosegajo uspehov, kakor bi jih brezdvom-no dosegla, če bi jih država izročila privatnikom v zakup. Omenim le državno solarno v Kreki. Dasi so viri za proizvajanje soli neizčrpni in bi morala produkcija pokriti večino potrebščin v državi, vendar znaša cela produkcija dnevno okrog dva vagona ter je dosegla doslej v najboljšem slučaju komaj štiri vagone na dan. Ako vlada vidi, da podjetje pod državno upravo ne uspeva, četudi so dani vsi pogoji za uspevanje, bi poverila podjetje vsaj začasno, dokler se razmere ne zboljšajo, privatnikom v zakup, kar bi donašalo državi neprimerno več na zakupnini, kakor bo kdaj državno gospodarstvo upalo iztisniti iz podjetja. Dalje vidimo, da izdaja država mnogokrat za svrhe, ki niso nujno potreb-a zato ne more zadovoljiti potrebam, ne ki so neodložljive. Ker pa si vlada ne more zagotoviti rednih dohodkov, ki bi stali v ravnovesju z izdatki, mora si pomagati vsakoletno z najemanjem novih posojil, a ta posojila so dosegla že višino, da njih obrestovanje samo pada v občutno obremenitev državnega proračuna. Podobno gospodarstvo se nam obeta tudi pri ljubljanski mestni upravi. Ne da se tajili, da je bilo v Ljubljani v zadnjih letih pred vojno mnogo zamujenega. Naprave, kakor tlakovanje, pojačenje električnega toka, kanalizacija, da samo te omenim, bi se bile dale izvršiti po ugodnih pogojih in vendar se niso izvršile, dasi so bile potrebne. Čim dalje pa se z izvršitvijo potrebnih naprav čaka, tem bolj se pojavlja rajo vendar biti realizovane, če tudi je morajo vendar biti realizovana, če tudi je moment udejsitvitve neugoden. Če se izvršuje danes tlakovanje, razširja kanalizacija itd., ne more nihče trditi, da to ni potrebno, a mora vsak tudi uvideti, da so ta dela da-neizmerno draga. Mestna poslopja kg 2 Din, o3 2500 do 3500 kg 3 Din, a od celega vagona 10.000 kg 10 Din, od ostalega blaga bi bile postavke za iste količine 3, 5, 8, 12, 24, 60 Din; osebni auto bi plačal pri uvozu v mesto 2 Din, a tovorni auto od uvožonega blaga, kakor je gori našteto. Če pomislimo, da so količine do 50 kg proste vsake uvoznine, a od 10.000 kg znaša le 40 K, tedaj bi se živila podražila za štiri tisočinke krone pri enem kilogramu ali za štiri vinarje pri 10 kg. Druge davščine bi bila tržnina, ki naj se pobira od blaga za prodajo na mestnih trgih. Kakor je vsak privatnik opravičen zahtevati odškodnino od uporabe svojega zemljišča, tako se te pravice ne da odrekati mestni občini. Tržnino pobirajo tudi druga mesta n. pr. Belgrad, Zagreb, a pri nas tudi Maribor brez vsega ugovora in oznevoljenja. Tržnina je bila predvidena sledeče: od enovprežnega voza 1 Din, piščanca 0.25 Din, od novega voza, ki je na prodaj, 5 Din, od stojnic, barak in lop na mestnem svetu do obsega 5 kvadratnih metrov 1 Din, 10 kvadr. metrov 2 Din, nad 10 kvadr. metrov 3 Din od m. Kakor je iz navedenih podatkov razvidno, se ne more ali vsaj ne sme trditi, da bodo navedene davščine podražile vse življenske potrebščine. Da pa je morala mestna uprava zvišati tudi doklade, je neizogibna posledica povišanih izdatkov in ni dvoma, da bode moral isto pot nastopiti vsak občinski zastop, ki bo imel opraviti z milijonskim deficitom v proračunu. Kakor je bilo čitati v ljubljanskem ča-sopis u, vlada vpeljava uvoznine in tržnine ni odobrila in tako bo ostal deficit nepokrit. Ker pa mestni magistrat nima dohodkov, da bi kril izdatke, je že obenem krenil na pot, ki je za vsako gospodarstvo najbolj pogubonosna, na zadolževanje v svrho kritja deficita. Kmet, ki dela dolgo-da krije z njimi davke in druge gospo- darstvo. Temeljno načelo vsakega zdravega 'gospodarstva mora biti teženje spraviti izdatke v sklad z dohodki. Kjer so izdatki manjši od dohodkov, tam pravimo, da gospodarstvo ni v redu. Da se propadajoče gospodarstvo reši, je treba skrbeti za nove vire dohodkov in izločiti iz gospodarstva one faktorje, ki pasivno balancirajo. Ta načela veljajo za vsako gospodarstvo brez razlike, veljalo za privatnika, za občino in državo, V našem državnem gospodarstvu vidimo že leta, kako se odigrava stremljenje po dosegi ravnovesja v državnem proračunu. Vidimo pa tudi, da doslej ni mogla nobena vlada tega cilja doseči, ker ni bile srečna v izberi sredstev, ki naj zvišajo dohodke, še bolj pa, ker ni izločila povzročiteljev pasivnosti v proračunu. V kolikor se rodi kritika proti državnemu gospodarstvu, velja ta kritika nezmožnosti v izbiri sredstev pogoditi pravo pot. Tako vidimo, do so še danes z malimi izjemami vsa nes uradna kakor tudi šole potrebujejo popravil, ker so zanemarjena, mezde mestnega delavsitva rastejo, čim bolj raste draginja, isto velja o ostalem mestnem osobju. Tako je razumljivo, da se povečavajo redni in izredni izdatki, za katere je treba dobiti kritja v novih dohodkih. Izredni izdatki bi se dali pokriti z najetjem investicijskega posodila ali pa s prodajo onih mestnih realitet, ki se niti ne rentirajo niti niso za mestno potrebne, predsavljajo pa v današnjih razmerah ogromne vrednosti. Tako vidimo, da iščejo s prodajo nepotrebnih realitet druga mesta n. pr. Celje in Ptuj osigurati si razpoložljive kapitalije za nove bolj potrebne investicije ter bi na ta način tudi naša mestna uprava mogla precejšen del novih investicij pokriti. Da pa sedaj občinski svet nadomestujoči vladni komisar za take transakcije ne more prevzeti odgovornosti, niti ni upati, da bi v slučaju poskusa dobil za to potrebno vladno odobritev, je jasno, vsled česar je tako s prodajo realitet kot tudi z najeman.em investicijskega posojila treba čakati, da prevzamejo mestno upravo zopet legalni predstavniki davkoplačevalcev. Vsekako pa je opravičeno, da se kritje novih velikih investicij prenese z dolgoletno amorti-zujočim se posojilom na več generacij. Za nove investicije in le za te je v gospodarstvu opravičeno najemanje posojil, pod vsakim pogojem pa je zavračati najemanje posojil za kritje proračunskega deficita., v kolikor poleka ta iz naraščanja rednih izdatkov. Redni izdatki morajo dobiti kritje le v rednih dohodkih in če narastejo izdatki, morajo se zvišati dohodki. Dohodke pa mestna uprava črpa iz novih davščin, ki jih naklada davkoplačevalcem kot doklade na že obstoječe davke ali pa uvaja nove pristojbine in takse od uslug, ki jih imajo posamezni od mesta ali obda-čuje luksus itd. Kakor je iz poročila, pri-občenem v ljubljanskih dnevnikih razvidno, znaša deficit v mestnem proračunu ljubljanskem 12 milijonov kron, a je z gotovostjo sklepati, da bo ta deficit, čim se zvišajo mezde mestnim delavcem in dovolijo draginjske doklade uradništvu, dosegel vsoto, ki ne bode daleč proč od 20 milijonov kron. Samo po sebi umevno je, da se ljudstvo vselej brani novih bremen, prav tako pa je gotovo, da se nova bremena morajo naložiti, če se hoče deficit pokriti ali vsaj zmanjšati. Dnevniki so prinesli tudi poročilo kaka nova bremena si je vladni komisar zamislil. Iz poročila je razvidno, da je pri izbiri skušal kar najmanj mogoče povečati že obstoječe občinske doklade, pač pa hotel dohodke povečati v prvi vrsti z novimi pristojbinami. Časopisje je sprejelo napoved novih pridobitnih pristojbin z očitki, da bodo nova bremena večala draginjo. Vsa nova bremena, ki se davkoplačevalcem nalagajo, so odiozna in jih nihče z veseljem ne pozdravlja, če pa bremena naravnost ogrožajo obstoj prizadetih, potem so krivična in zaslužijo najhujši odpor. O napovedanih davščinah tega nihče ne more trditi. Poglejmo, kaka so ta nova bremena! Eno od navedenih davščin je uvoznina. Uvoznina bi sc naj plačevala od uvoženega blaga in sicer: uvoz do 50 kg je popolnoma prost, plačali pa bi bilo od živil nad 50 kg do 500 kg 1 Din, od 500 do 1000 kg 1.5 Din, od 1000 do 2000 ve _ darske potrebščine, pride na boben in ista usoda mora čakati tudi vsako drugo gospodarstvo, ki si hoče na sličen način pomagati. Naj bodo davščine še tako odioz-ne, so vendar, če so potrebne, ukloniti se je treba, a mesto iskati novih dohodkov najemati posojila za redne izdatke ne sme biti nikdar način zdravega gospodarstva. Ker pa mestnemu magistratu niso bili odobreni novi dohodki, razpisal je dne 22. t. m. na rotovški tabli, da bo za mesece julij, avgust in september najel posojilo 3 milijonov kron. Če že legalno zastopstvo davkoplačevalcev ne sme na tak nedovoljen način iskati kritja za izdatke, je to tem manj dovoljeno v sedanjih razmerah, ko izvoljene zastopnike davkoplačevalcev nadomešča od vlade imenovan komisar in dolžnost vlade bi bila, da zabrani vsako zadolževanje, dokler ne nastopijo v mestni upravi zopet normalne razmere. Na mednarodni konferenci v Genovi so zastopiki udeleženih držav soglasno priporočili kot prvo sredstvo za zboljšanje državnega gospodarstva kritje izdatkov z lastnimi dohodki ter prenehanje zadolževanja pri bankah. Če so tedaj največji državniki toliko zastopanih držav smatrali zadolževanje v svrho kritja rednih izdatkov za nesrečo zdravega državnega gospodarstvo, je evidentno, da je najemanje posojil v svrho kritja rednih izdatkov v isti meri kot za državo pogubno tudi za občino ne izvzemši ljubljanske občine. Mestno gospodarstvo je krenilo na isto zgrešeno pot, katero smo že večkrat grajali pri državnem gospodarstvu. Če sedanja mestna uprava ne more rešiti položaja pravilnim in dovoljenim potom, potem je stvar vlade, da izroče upravo čimpreje legalnim zastopnikom davkoplačevalcev. Širši javnosti, osobito pa naši slovenski ni znano, kako malo razumevanja imajo naši politični krogi, posebno pa merodajni državniki, za pomen tiska, oziroma izvestiteljske službe. Vsaka količkaj moderna država polaga na to panogo mnogo pažnje, pa bodisi potem izve-sliteljska služba popolnoma v rokah države, ali pa vsaj pod kontrolo države. Tako imatno velike izvestiteljske organizacije kakor Havas, Reuter, Wolf, Agencio Štefani, Korbureau, Češki tiskovni kancelaf itd., vse institucije, ki pod kontrolo svojih vlad pošiljajo v svet vesti ne samo o važnejših dogodkih v njihovih državah, ampak tudi važne ekonomske vesti, propagandne in svetski materijal. Vse te institucije kar tekmujejo med seboj, kdo bo dobil in dajal boljši materijal in kdo bo prekosil drugega v hitrosti. Ravno hitrost je ono, kar pomenja pri izvestiteljski službi vse, ker sicer nima cela izvestiteljska služba nobenega pomena,, če se vesti, ki so »najnovejše«, bere že leden dni preje v drugih listih. Vsled tega pa te države tudi trošijo ogromne vsote za poročevalsko službo, ki se pa sanic vsled raznln koristi obrestujejo, samo pri nas in pri še nekaterih balkanskih državah za to ni smisla. Poglejmo si samo naš proračun. V proračunu je pod zaglavjem ministrstva zunanjih zadev predvideno za izvestiteljsko službo reci in piši 1,277.848 dinarjev. Lepa jc ta svota, če se pomisli, da so milijoni nekdaj rps pomenili nekaj. Če pa pomislimo, da so v, tej svo ti zapopadene ne samo plače in dodatk uradnikov z Zagrebu, Beograda, Ljubljani, Sarajevu, Skoplju, ampak tudi plače zastopnikov v inozemstvu, na Dunaju, r Pešti, Pragi, Bukarešti, Atenah, Trstu, Rimu, Parizu, Curihu, Berlinu, Varšavi, Londonu, ▼ Ameriki itd., itd., če se nadalje pomisli, da t večini teh držav naš dinar pomeni le silno malo, če se pomisli, koliko stanejo danes samo telefonska in brzojavna poročila, ne glede na to, da je potrebno tudi naročiti inozemske časopise, potem se vidi vsa beda tega proračuna, obenem pa tudi veliko nerazumevanje, ki vlada pri merodajnih činiteljih. Z 1,277.848 dinarjem se pri današnji draginji ne morejo kriti niC letni stroški za pisarniške potrebe v naši zemlji, a kje je ostalo? Velike države troSijo p« več milijard dobre valute za to službo, pri nai pa kakor po navadi, samo mnogo govorimo < potrebah, ne napravimo pa ničesar. Poglejmo samo malo v naša uredništva. Vsak list, ki ima količkaj naročnikov, recimo 5, 6 tisoč, porabi letno več, kakor to vsoto. O stroških velikih držav za izvestiteljsko službo niti ne govorimo, omeniti moramo samo, da smo na konfercnci v Genovi, kjer so vse države privedle s seboj dober izvestiteljski aparat, igrali jako klavrno vlogo in smo bili več ali manj odvisni od milosti češkega izve-stiteljskega aparata, ki je funkcioniral izborno. Pa saj ni čuda, Čehoslovaška republika troši za to svojo službo veliko vsoto 60 do 100 mi-ljonov čeških kron, kar znači v naših dinarjih okroglo 100 do 150 miljonov dinarjev. Čehi znajo to svojo izvestiteljsko službo pa tudi izrabiti. Delajo z njo propagando za državo, za svojo industrijo, za svojo valuto. In mi? Edino, kar imamo je belgrajski Presbiro, o koje-ga kvaliteti ni vredno izgubljati besede. V Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu so se ukinili dopisni uradi in se je obdržal samo zagrebški novinski urad, ki vegetira iz fonda pokr. uprave. V Belgradu je lahko. Osobje takozvanega Presbiroa je provizorično in če bi se ta urad zaprl, gredo pač uradniki na cesto in konec besedi. A v Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu, kjer imamo po večini stare uradnike, ki so definitivno nastavljeni? Ali naj se vržejo kar tako meni nič tebi nič na cesto? Mogoče je tudi to! Kaj naj se potem zgodi z njimi in njihovimi družinami? Nekateri imajo od 10 do 16, 18 let državne službe, pa naj gredo sedaj kar mirno, tiho na cesto, ker ni zanje predvidena plača v proračunu. Sicer pa so uradniki v Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu še vseeno na boljšem, ker imajo vsaj kolikortoliko nekako plačo, čeprav jc kakor pri vseh državnih uradnikih sramotna, a belgrajski uradniki ne dobivajo niti uradniških draginjskih doklad, marveč samo doklade, kakor sluge. Take so danes razmere v naši izvestiteljski službi. Mnogo se je v zadnjem času govorilo o reorganizaciji dopisne službe, pri ministrstvu leži cel kup načrtov, kakih 50 do 100, a vse brez pozitivnega uspeha, brez razumevanja. Intervenirali so poslanci vseh strank in pov-darjali veliki pomen dobre izvestiteljske službe. Kak je bil efekt? Kakor poročajo belgrajski listi od 18. t. m. je financijski odbor 17. t. m. sklenil, da se velika vsota 1,277.848 dinarjev poviša za ogromno vsoto 400.000 dinarjev, a minister dr. Ninčič je moral slovesno obljubiti, da bo osobje takozvanega Presbiroa temeljito »reformiral«. Torej s tem je vprašanje rešeno in konec razpravljanju. S 400.000 dinarji se bo uredilo vse, postavile se bodo samo prvovrstne moči na mesta v Parizu, Londonu, Curihu, Ameriki itd. in najbrže si mislijo, da bo od dovoljenih 1,677.848 dinarjev ostalo najmanje 5 milijonov čistega dobička! Posledica takega razumevanja izvestiteljske službe je seveda, da prihaja v naSo državo vedno več tujih privatnih agencij, katere poročajo kakor hočejo in znajo, marsikateri-krat celo tendencijozno in lažnjivo, a nihče jih ne nadzira. Da to ni v korist države, si vsakdo lahko misli. Vendar pa je vpraSanje tujih agencij in poročanja s te strani poglavje zase, o katerem zaenkrat še ne pišemo. Da o borzni službi, o moderni ureditvi potom brezžičnega brzojava, o šifriranih brzojavkah itd., itd. niti govora ni, da pa se za vse to jako zanimajo razne inozemske izvestiteljske družbe, je gotova stvar. Da preidemo h konca. Država ima največji dobiček od tega, če je izvestiteljska služba, ki jo, ima v svojih rokah, dobra. Če tega ni, je bolje,, da se država otrese Se tega bremena in dovoli kakemu domačemu konzorciju ustanovitev dobre in lepo urejene izvestiteljske službe, eventualno pod državno kontrolo, nikakor pa ne sme dovoliti, da se pri nas naselijo razne sumljive agencije, ki n« bodo nikdar delale za državo, marveč ravn« nasprotno in za svoj žep. Politične novice. + Uradništvo in »klerikalci«. Glava opora nekdanje liberalne in sedanje de mokratske stranke v Sloveniji je bili uradništvo, dokler ni spregledalo (vst znaten del) in demokratom odpovedal pokorščino z vstopom v druge stranke. T izguba demokrate silno boli: kaj naj po čno, če se jim začne izneverjati zadnji njihova bojna vrsta? Kmetje so jih zapustili že zdavnaj delavcev sploh nikdar niso imeli za scbpj, od obrtnikov imajo v svoji sredi le še dva ali tri gospode, ostane jim torej le še uradništvo kot njihov edini up in edina nada za bolišo bodočnost Na uradništvo so stavili zlasti mladi demokratje Žerjavovega kova svojo zadnjo karto, češ uradnik mora pariraii. sicer mu zažvižga demokratki bič okoli pleč in revež mora na cesto, če se ne ukloni. Toda demokratje so pozabili, cla mora tudi najslabši hlapec biti vsa; sit in oblečen. Danes pa uradniki nimajo niti enega niti drugega v dovoljni meri in njihovo zaupanje v edinozveličavnost in vsemogočnost demokratske stranke se že v temeljih maje. To daje demokratski gospodi misliti in po svoji stari navadi hočejo zvrniti oni, ki neomejeno vladajo, vso krivdo seveda zopet na »klerikalce«, ki stoje danes v najhujši opoziciji! »Jutro« očita »klerikalcem«, da po njihovem mnenju »uradniki le žro in žro«, pozabilo pa je povedati, da so v parlamentu bili ravno poslanci Jugoslovanskega kluba tisti, ki so se vestno udeleževali vseh odborskih sej, kjer se je reševalo uradniško vprašanje, in zahteve bednega uradništva krepko zasopali, dpčim so morali iskati demokratskega specialista zn uradniško vprašanje prof. Reisnerja dostikrat po vseh kotih, pa ga niso našli! To ;e resnica, ki jo ve in pozna ves parlamer.'., ki jo pa »Jutro« trdovratno taji iz strahu pred izgubo svojega zadnjega pristaša. Uradniki pa danes lahko izprevidijo, da tudi demokratje niso vsegamogočni in da je strah pred njihovim terorjem prazen. Zato naj pogumno in brez skrbi pokažejo demokratom hrbet ali pa figo. +, «Pod težo ležkaga kapitalaTo je naslov notice, ki jo je objavilo včerajšnje «Jutro« tudi na naš naslov, češ da stojimo tudi mi v nekaki službi Jadranske banke in g. Kamenaroviča. Resnici na ljubo ugotavljamo, da mi «pod težo težkega kapitala« prav nič ne zdihujemo, dočim se čuje «Jutrovo« zdihovanje danes že po celi deželi. Podpisujemo pa stavek, s katerim «Jutrova« notica konča: «Resnice pač tudi najtežji kapital nikdar ne more potlačiti.« 1T0 se niti «Jutrovim« kapitalistom ni posrečilo. -f- Spomenico hrvatskih katoliških škofov na ministrstvo prosvete so objavili v francoskem jeziku zelo razširjeni francoski listi, u. pr. »La Croix« v Parizu in »Le Devain« v Montrealu v Kanadi pod naslovom : La situation religieuse en Jougo-slaviec (verski položaj v Jugoslaviji). Tu se navajajo vse neprilike, pod katerimi trpe zlasti Hrvati in Slovenci v verskem ožini, in orisan je tudi točno naš politični pobožaj. Tako bo ves kulturni svet točno obveščen zlasti o zapostavljanju katoliškega hrvatskega in slovenskega ljudstva napram napram pravoslavnemu prebivalstvu. Izvlečke iz spomenice pa so objavili zelo številni evropski in ameriški časniki. + «Prebivalstvo« Splita. «Jutro« poroča, da je splitsko «prebivalstvo« napad-'o z gnilimi jajci fratra Kotaraša, ko je vedelo, da je prišel v Split ustanavljat or-ovsko organizacijo. Splitsko «prebival-itvo« fratra Kotaraša ne pozna mnogo ali /saj ne sovraži in «kulturnega« čina z gnilimi jajci ni zagrešilo splitsko ^prebival« stvo«, ampak splitska rasica, organizirana v «Orjuni«. To odkrito povedati se pa v imenu «Orjuncev« sramuje celo «Jutro«, in zato je v svojo sramoto za druge oblatilo poštene Spličane, česar se «Jutro« seveda ne sramuje. + Redukcija uradništva. 0 izvršeni redukciji uradništva piše belgraj. «Vreme«: «Redukcija uradništva ni imela nobenega rezultata. To je bilo tudi pričakovati, ker niso začeli reducirati tam, kjer bi bilo najbolj potrebno, namreč pri ministrstvih.« ,+ Oiictelni zaključek generalne stavke v Italiji. Tajni narodni odbor Zveze dela je 3. t. m, izdal oklic, v katerem izjavlja, da je stavka dosegla svoj cilj in pokazala moč in voljo delavstva; zato proglaša stavko za končano in pozivlje zvezne or-anizacije, naj ukrenejo potrebno, da gre elavstvo zopet na delo. + Italijanski parlament je sklican za 9. t. m. Kakor poročajo listi, jc dobil Facta od kralja dekret za razpust parlamenta, ako bi le-ta vladi delal težave. Cerkveni vestnik. Pija XI. Častitim bratom pozdrav in apostolski blagoslovi Še živi v spominu vseh ginljivi oklic, fei ga je izdal naš obžalovani predhodnik Benedikt XV. pred enim letom v svrho pomoči za nesrečni ruski narod, katerega je vsled kuge in lakote zadela ena najstra-rtovitejših katastrof v zgodovini. Obenem je predočil vladam različnih narodov potrebo hitre in uspešne skupne pomoči, da odvrnejo tako veliko nesrečo. Ravnotako Ste opazili, kako smo mi kot dedič od božjega Zveličarja nam poverjenega poslanstva ljubezni na podoben način vnovič po-Evali zastopnike v Genovi zbranih narodov, da bi se vsi složno zavzeli za to, da se tned obupnjočim prebivalstvom Rusije upo-Btavi normalno stanje človeške družbe. Ob-etuem nam je bilo ležeče na tem, da ta narod, dasi je žalibog žc dolgo odtrgan od skupnosti z nami, skupaj z besedo tolažbe zazna tudi za gorečo željo našega očetovskega srca, da bi se kdaj združil z nami v katoliško občestvo. , Res jc, da so se kljub privatnim stiskam skoro vsi dobri ljudje vseh narodov darežljivo odzvali pozivom rimskega papeža. Zlasti hočemo slovesno pribiti, da so se pr! tem po darežljivosti enodušno potom dobro organizovane akcije odlikovali naši ljubljeni sinovi cvetoče ameriške dežele ter si s tem zaslužili priznanje celega človeštva in zlasti tolikih smrti otetih ne-srečr.ežev. Tudi se ne sme zamolčati ogromna vsota, ki jo je v to svrho dovolil senat združenih držav Severne Amerike. Toda ta pomoč ni zadostovala in tudi ni mogla zadostovati potrebam nesrečne-žev, katerih število gre na milijone in milijone in ki se razstezajo na tako ogromno ozemlje. Vsak dan so prihajale k nam nove vesti, vsak dan so se slišali obupni klici na pomoč od strani nc"tc!!h nedolžnih žrtev, med njimi otrok, mladeničev, žena in starcev, kateri so obsojeni ali na strašno bedo alt na smrt. Zato dvigamo kot vrhovni pastir z vso bolestjo očetovskega srca v imenu vseobsegajočega poslanstva ljubezni, katero nam je Bog poveril, vnovič svoj glas in vas kličemo, da se usmilite teh nesrečnežev in jim pomagate zlasti vam, častiti bratje, in potom vas vsem vernikom, priporočamo, da naj vaša ljubezen raste, kakor rasle črez vso mero nesreča in beda v Rusiji; obračamo se pa na vsa usmiljena in ne-žnočuteča srca sploh. Ker pa, kakor dobro veste, uspešnost vsake dobrodelne akcije zavisi od modrega reda tako glede nabiranja kakor glede iazdelevanja podpor, naj bo, častiti bratje, vaša ljubezni polna skrb posvečena temu, da na način, kateri se vam zdi najbolj primeren, nabirate darove, katere bomo potom bogoljubnih in velikodušnih, od nnn naznačenib oseb poslali na lice mesta in med najbolj potrebne brez razlike vere ali narr^nosti razdelil. Da sami s svojim zgledom vzpodbudimo vse na tako potrebno delo, smo v to svrho prispevali znesek dveh in pol milijonov lir, kakor nam to dovoljuje sedanje stanje apostolske stolice. Predvsem pa bomo prispevali s svojo molitvijo ter priporočili božjemu Zveličarju ruski narod, ki umira gladu, in katerega tembolj ljubimo, čimbolj je nesrečen. Na vas pa, častiti bratje, in na vas dobrotnike ter na vsakega pospeševalca tega zaslužnega križarskega pohoda krščanske ljubezni kličemo nebeški blagoslov kot jamstvo neminljivega plačila tam gori. Dano v Vatikanu, 10. julija 1922. Papež Pij XI. Dnevne novice. — Ljubljanski škof dr. A. B. Jeglič odpotuje danes v nedeljo v Belgrad kot član komisije za sklepanje konkordata z Vatikanom, ker se dotično proučavanje začne dne 7. avgusta. — Jubilej 40 letnice mašništva obhaja danes čisto na tihem generalni vikar in stolni prošt ljubljanski g. Andrej Kalan. Pred kratkim je bilo javljeno, da je bil v priznanje zaslug za čebelarstvo odlikovan z redom Sv. Save III. stopinje. To je pač le majhen del njegovih izrednih zaslug, ki si jih je stekel tekom svojega dolgoletnega delovanja na verskem, političnem, gospodarskem, kulturnem in karitativnem polju. Naše iskrene čestitke! — Uredniška vest. Naš glavni urednik odide danes za več tednov na dopust. — Pred obnovljenim tiskarskim šlraj-kom. Sinoči ob desetih so se končala pogajanja med knjigovezi in kniigoveškimi mojstri, oziroma »Savezom grafičkih rad-nika« in tiskarnarji, in sicer brez vsakega rezultata. Odnošaji med obema strankama so zelo napeti, tako da je malo upanja na sporazum. Premirje se je sklenilo do ponedeljka opoldne. Če se v ponedeljek ne doseže sporazum, v torek časopisje zopet ne bo moglo iziti. — Poseben dan narodnih noš v Brnu. Dan 15. avgusta je v Brnu določen za sprevode narodnih noš. Videti bodo ta dan najrazličnejše slovanske narodne noše, zlasti pa silno pestre slovaške in moravske. Ta dan moramo tudi Jugoslovani pokazati svoje slikovite narodne noše v Brnu zbranim narodom. Posebno Čehi so navdušeni za naše krasne noše in želijo, da jih kar največ uvrstimo v sprevod. Zato nujno prosimo vsakega udeleženca tabora, ki ne pojde v orlovskem kroju v Brno, da vzame seboj narodni kroj. Posebno ženske noše naj bodo kar najbolj zastopane! — Za oškodovance vsled povodnji je vlada dovolila podporo v znesku 8 milijonov kron. Na Slovenijo pride od te vsote 800 tisoč kron. — Afera princa Jurija. Princ Jurij je prišel, kakor smo že javili, pred tednom dni v Belgrad, da pospeši s svojo navzočnostjo ureditev svojega položaja kot član vladarske hiše. Pri tej priložnosti je intor-peliral posl. Angjelič ministrskega pred- se nika, zakaj niso prinčevih zadev že zdavnej uredili. Svoji interpelaciji je priložil posl. Angjelič več pisem princa Jurija, ki jih je ta pisal na naslov vlade (dne 23. marca 1. 1921. in dne 23. februarja 1. 1922.), na vojnega ministra (dne 23. maja 1. 1922.) in na predsednika parlamenta (dne 22. maja 1. 1922.). Ta pisma so belgrajski dnevniki objavili, toda policija je posamezna mesta zaplenila. Iz nezaplonjenih odstavkov pa je razvidno, da princ Jurij ni zahteval in tudi sedaj ne zahteva nič drugega, kakor da se po 13 letih vendar že enkrat uredi njegov položaj kot člana vladajoče kraljevske rodbine. — Balkanske razmere v zdravilišču Topolšici. V zdravilišču Topolšici so zavladale zadnji čas dokaj čudne razmere. Nekateri nabujskani elementi, ki so v zvezi z Belgradom, so povzročili pod krinko »da gre za zboljšanje hrane in slabih razmer v zdravilišču«, politično gonjo proti v zdravilišču se nahajajočim Slovencem in z namenom, da vržejo upravo in dosedanjega šefzdravnika g. dr. Drobniča. Danza-dnem so se vršila tajna posvetovanja in že nekaj tednov pred to politično gonjo je bilo opažati močno gibanje. Ob vsaki priliki so nas zbadali s »Švabi«, »psi« itd., se norčevali iz slovenskega jezika in se izražali celo napram Nemcem, da raje govore kitajski kot slovenski (tako se je izrazil celo neki profesor R. iz Užic v Srbiji), da bodo razbili šefzdravniku g. dr. Drobniču, upravitelju in še nekaterim Slovencem glave, kar nam je dalo povod, da smo v osebno varstvo morali poklicati žendarmerijo na pomoč. Nekdo izmed pacijentov je celo pobegnil v okolico, drugi pa smo se pozaprli v svoje celice. Nekemu g. kaplanu iz Ribnice so se posmehovali, češ, da zanje ni treba moliti. Opoldne si nismo skoraj upali v obednico, ker se nismo več počutili varne med »brati«. Nočemo pa govoriti, ker nas je sram, o žalostni vlogi, ki so jo ob tej priliki igrale naše »vrle« Slovenke, njim na čelu neka učiteljica z Dolenjskega. — Končni rezultat celega puča je bil ta, da so 3 glavne kolovodje odpustili, ki pa so se lepo nastanili v Šoštanju in čakali rešitve. Njihove sanje so se kaj hitro uresničile in zmagonosno so prikorakali nazaj, ker je s 1. avgustom že ministrstvo za zdravje imenovalo šefzdravnikom zdravilišča dr. Savica, ki ga največkrat slišimo govoriti le mažarski oziroma vse drugo, samo jugoslovanski ne. Že od aprila meseca sedi ta človek tukaj. Zastonj — zdrav kot riba v vodi — država pa pridno plačuje. Od aprila naprej že so vedno vandrale denunciacije v Belgrad proti dr. Drobniču, dokler dr. Savič ni dosegel svoje »črne« namene. — Te vrstice smo napisali, ker nas boli, da se z nami tako pometa in se šopirijo in bunijo po naših zdraviliščih vsi drugi narodi, le naši domači ljudje nimajo dostopa in doma žalostno umirajo. Ali je Topolšica res postala pribežališče za hajduke? — Poživljamo zdravstveni odsek v Ljubljani, da zadevo temeljito preišče in da ukrene vse potrebno, da se da zadoščenje g. dr. Drobniču, ki je gotovo svojo službo povsem vestno opravljal. Onim razgrajačem pa bodi povedano enkrat za vselej, da so naša slovenska zdravilišča zato tukaj, da se bolni liudje zdravijo, ne pa na tak prostaški način teorizirajo. Na ta način se bratstvo ne utrjuje! Komur pa Slovenija ne diši — naj pa ostane na ; Balkanu«! — Odlikovanja. Odlikovan je z redom sv. Save 1. stopinje zagrebški namestnik Juraj Dernetrovič. Z redom sv. Save 2. stopinje je odlikovan zastopnik pokrajinskega namestnika dr. Vilko Baltič. Red sv. Save 3. stopinje je dobil vladni svetnik dr. Henrik Steska v Ljubljani. Načelnik v ministrstvu notranjih zadev in vodja oddelka za Slovenijo v tem ministrstvu dr. Fran Svetek je odlikovan z ledom Belega orla 5. stopinje. Z redom sv. Save 4. stopinje pa so odlikovani: dr. Leopold žužek, vladni svetnik v Celju dr. Srečko Lampič, vodja okrajnega glavarstva v Mariboru Miroslav Senekovič, okrajni glavar v Ljubljani in dr. Oton Pirkmajer, okrajni glavar v F tu ju — vsi stare korenine--- — Zvišanje plač v državni tiskarni. S kraljevskim ukazom so povišane plače tehničnemu faktorju, blagajniku, magaciner-ju in računskemu faktorju državne tiskarne v Belgradu. — Cerkveni tatovi. Na Notranjskem se v zadnjem času zelo množe tatvine. Gotovo je vmes tržaška brezposelna mularija. Dne 29. julija so tatovi okradli cerkev na Premu. Tat je zlezel f kozi okno v cerkev, odprl vrata drugim in odnesli so mon-štranco s hostijo vred, ciborij, hostije so raztresli na oltarju, in dva keliha. Škoda je zelo velika. O tatovih ni sledu. — Na državni kmetijski šoli na Grmu (Novomesto) se prične novo šolsko leto v pri-četku novembra t. 1. — Šola ima dva oddelka Celoletna šola ic namenjena predvsem za učcncc iz vinorodnih krajev, zimska šola_ pa za učencc iz nevinorodnih kraiev. Letna šola traja od 1. novembra t. 1. do 31. oktobra prihodnjega leta z enomesečnimi počitnicami v avgustu. Zimska šola traia dve zimi no pet mesecev. — Učenci imajo na zavodu vso potrebno preskrbo, to ie stanovanje, hrano in snaženie perila. Preskrbovalnina. ki se plačuje polletno vnaoici. znaša 200 Din mesečno. V slučaiu rastoče draginje se pa lahko zviša. j V olačilo se spreiemaio tudi živila do dnevnih j cenah. Šolnino 10 Din mesečno piaCufeio sa-i mo učenci, ki niso iz Slovenije. Oddali ie tudi 1 nekaj mest proti piačilu polovične preekrbni-; ne in nekaj prostih (brezplačnih! mest, to pa j le revnejšim kmetskim sinovom, ki se izkažejo z uradno potrjenim ubožnim spričevalom in ki se zavežejo, da ostanejo po končanem šola-nu na domačem posestvu. Šola ima sploh v prvi vrsti namen, da vzgaja dobre kmetske gospodarje in zato imaio kmetski sinovi, bodoči gospodarji, pred vsemi drugimi prosilci prednost. Pogoj za sprejemanje ie starost najmanj 16 let, neoporekljivost. telesno in duševno zdravje in z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Prošnje za spreiem ie pisati lastnoročno, na celo polo, kolekovati s kolekom 4 Din in priložiti en kolek za 10 Din za rešitev. Prošnje je vložiti najpozneje do 20. septembra t. 1. pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu, pošta Novomesto. Prošnji ie treba priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. od-pustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo, 4. zdravniško spričevalo, 5. spričevalo o nravnosti, 6. izjavo starišev oz, varuha, s katere se ti zavežejo plačevati stroške šolania, 7. ob-vezna izjava starišev ali varuha, ki prosiio za prosto ali pobrosto mesto, da bo niih sin ali varovanec ostal pozneje na domačem posestvu, v nasprotnem slučaiu d-:, da povrneic zavodu preiete zneske podpor i-; javnih sredstev. Absolventi kmetijskih Sol tiživaio ugodnost po čl- 8. zakona o ustroislvu vojske, t. j skrajšano vojaško službovanj no 14 mesecev (dijaški roki pod pogojem, t! •••.•meio pozneje na lastnem domu. Bližja - i v vseh za- devah daje ravnateljstvo. — Nepričakovana smrt. iestnik Voranc Zavcrti iz Gornjega Zaloga ic 29. julija umrl na poškodbah, katere jc dobil n: Se nepojasnjen način. — Poljske tatvine na Lj".' :kcm polju s«, zdaj zelo pogosto dogajajo. Posestniku Josipu Matijami v Vižmarjih je bilo ukradeno z njive 150 kg čebule, posestniku Albinu Komanu iz Viž-marjev pa 100 kg čebule. Fr. Globoker n Mhael Trdivnikar sta pa prijela na njivi Ivana Baumgart nerja, oženjenega nočnega čuvaja Ferdinanda Ku. čaro, ker je izkopal 17 kg krompirja. Kučaro st« Globoker in Trdivnikar izročila orožnikom < Vevčah. — Velika tatvina v vlaku. Soprogi inšpek torja I. razreda ministrstva za socialno politik Danici Belislijinovi je bil med vožnjo iz Belgrad na Bled ukraden pleten kovčeg, v katerem je bil pet plaščev, bluza in gumast plašč v vrednost 80.000 kron. — Avtomobilska nesreča. Med državno žaft, v Soteski in Bohinjsko Belo je povozil avtomobi hotela Toplice z Bleda 22letno Ivanko Mužanov iz Obern in jo težko poškodoval. — Zasledovan tat. V Jakohljeku pri Polja nah se je splazil skozi okno velik, slok mož po raščenega in črnikastega obraza v stanovanji Martina Kreka in je odnesel obleke in uro ' vrednosti 7800 K. Tat jc odšel v bližnji gozd, todi Martin Krek, ki jc zapazil tatvino, jc tekel z; njim in tat je vrgel od sebe ukradeno obleko, od nesel pa zelen klobuk in srebrno žensko verižici v vrednosti 1800 kron. — Taksa na lovske karte. Generalna direk cija posrednih poreza je dovolila, da se za lovski karte za dobo 1922/23 vračuna polovica celoletni takse, ki je bila plačana za lovske karte, izdan, v Sloveniji z veljavnostjo od 1. januarja do 31. ju lija 1922, Interesirani krogi sc opozarjajo v ten oziru na razglas delegacije ministrstva financ ■ Ljubljani št. B II 366/2, ki izide v najkrajšem časi v Uradnem listu. — Zvišanje taks za vloge. Delegacija mini strstva financ opozarja občinstvo na sprememb taksne tarife, katere vsebujejo čl. 5—7 zakona proračunski dvanajstini za mesec julij (glej »Urad ni list« 76 št. 225 iz leta 1922.). Med drugim j zvišana taksa za vloge, carinske prijave in dekla racije od 2 na 3 Din, za priloge od 50 p na 1 Dir za spričevala in potrdila, administrativne odločb in pritožbe od 5 na 10 Din, igralne karte in dc mino od 30 na 50 Din, za kupne pogodbe o pre mičninah od 1% na 2%, o nepremičninah o 5 na 6% in za zakupne pogodbe od 1 na 2%. T takse se pobirajo v zvišanem iznosu izza 1. av gusta 1922. Znižana je, in sicer izza 1. julija 192« samo taksa za stave pri športnih tekmah od 20"' na 10 %. — Kdo bi hotel prevzeti zdravo, desetičln< deklico (siroto) čez šolske počitnice v brezplačni oskrbo? — Ponudbe generalnemu varuhu v Ljub ljani, justična palača. — Razpisane pošte. Razpisana je odpravni ška služba pri poštah: Dragatuš (III/4), Holedcr šica (111/4), Kresnice (III/5), Podhrezje (III/4 Šmartno v Tuhinju (111/2), Vitanje (III/l) in Dobr niče. Prošnje je vložiti v 14 dneh. Nadalje jc raz pisana odpravniška služba pri pošti v Turnišč (III/4). Prošnje jc vložiti v teku treh tednov. — Potovanje, oziroma preselitev državni! preskrbljencev (vpokojencev), vdov in sirot v ino zemstvo. Delegacija ministrstva financ opozarj. državne preskrbljence, da je po naredbi bivšeg. finančega ministrstva z dne 8. oktobra 1910 (drž zak. 187) za uživanje pokojnine, vdovnine, odnos no sirotninc v inozemstvu potrebno dovoljenje katero izdaja resortno ministrstvo sporazumno ministrom financ. Državni preskrbljenci, ki zapu ste tuzenistvo, nc da bi imeli za to dovoljenj« izgube po naredbi bivšega finančnega ministrstv z dne 25. septembra 1858, št. 47.105, pravico d preskrbnine, katero more le ministrstvo financ n posebno prošnjo zopet nakazati. Prošnje za tak nakazilo in za dovoljenje, da sc jo sme uživati inozemstvu, je vlagati pri onem nakazuiočem obla slvu, ki je odmerilo preskrbnino, ter jih podprel z dokumenti in kolkovati s kolkom 3 Din, prilog pa s kolkom a 1 Din. — Pripominja se, da izdaj, ministrstvo financ dovoljenje za uživanje preskrb nine v inozemstvu samo v posebnih, ozira vredni primerih. — Sprejem učencev v strojno šolo vojn avijatike. Koncem avgusta se bo sprejelo 2 učencev v strojno šolo vojne aviatike popr« v Boki Kotorski in potem v Petrovaradini kateri bodo po dovršeni šoli dodeljeni k« tehnično osobje v vojno aviatiko. Kandida morajo izpolniti sledeče pogoje: da so na | državljani; da so dosegli 17. in ne prekorač ; 20. leto; da so dovršili najmanje 4 razrci ; ljudske šole; da so dobrega obnašanja in i niso sodnijsko predkaznovani; da imajo c> voljenje od staršev odnosno varuha za vsi I v šolo; da so bili zaposleni najmanj 2 li | v kakem meha.ničnem-ključavničarskem obr« \ tu; da niso ozenjeni. Pred vstopom v šol morajo kandidati položiti sprejemni izpi praktično iz svojega obrta in teoretično i branja, pisanja in računanja. Kurz traja 1 meseccv. Po končanem tečaiu bodo učene dodeljeni v vojno aviatio za mehanike. Po končanih sledečih tečajih se isti lahko povišajo na predlog svojih predstojnikov za tehnične oficirje z možnostjo napredovanja v čin polkovnika. Tozadevna naredba je v projektu in bo z novim vojaškim zakonom uvedena. Mladeničem, kateri stopijo v to šolo, se pripravi lepa kariera v vojski, in kadar doslužijo rok, na katerega so se obvezali, lahko tudi v civilu napredujejo in dobijo tudi lahko službo z znanjem, katerega so si pridobili v tej šoli. Šola je zavod in gojenci bodo imeli ugodno življenje. Učitelji te šole so vojaški in civilni strokovnjaki. Svoje prošnje morajo kandidati nasloviti na: Ministarstvo Vojne i Mornarice — Odelenje za Vazduhoplovstvo — Petrovaradin. — Sprejcman novincev v finančno kontrolo. Finančno ministrstvo je rok za vlaganje prošenj za sprejem v finančno kontrolo podaljšalo za nedoločen čas. Podrobnosti so razvidne iz razpisa objavljenega v »Uradnem listu« z dne 23. maja t. 1., štev. 52. _ Hidroavijatička škola ratne mornarice u Boki Kotorskoj primiti če u toku mjeseca oktobra 1922. godine u svoj mehaničarski kurs 40 mladiča iz gradjanstva, koji če po svršetku kursa kao tehničko osoblje biti ras-poredjeno u pomorsku avijatiku ratne Mornarice. Kurs če trajati 12 nijeseci. Uslovi prejema i daljnje upute mogu se dobiti kod Komande Mesta. p 251etnico mašništva je 1. t. ni. obhajal bivši istrski poslanec g. Sime Červar, župnik na Zrenju. Jubilant je vsa ta leta posvečal nesebičnemu in neutrudnemu delu za istrsko ljudstvo. Za časa vojne je bil interniran na ljubljanskem gradu, po prevratu so ga Italijani strahovito preganjali, ga skoro ubili, mu požgali imetje in ga dvakrat pahnili v ječo. Sedaj vživa neomejeno ljubezen istrskega ljudstva, pa tudi spoštovanje nasprotnikov. Bog ga ohrani še mnogo let! p Finančna kriza v Istri, Istrska^ deželna uprava je kljub ogromnim davkom zašla v perečo finančno krizo. Na nove davke ni mogoče misliti, ker morajo kmetje že sedaj prodajati živino, da zadoste davčnim dajatvam; začelo se je izseljevanje. Deželni odbor namerava kolikor mogoče znižati upravne stroške, odposlati večino funkcionarjev, znižati ostalim prejemke in uveljavili, kjer le mogoče častno službo. Znižati hočejo stroške za zdravstvo in sploh zmanjšati izdatke na vseh poljih do skrajne meje. štajerske novice. š Iz Celja. Iz krogov celjskih revežev Brno prejeli in priobčujemo: Kljub naredbi o pobijanju draginje in dejstvom, da je že davno v Ljubljani, Mariboru in najbrže v celi državi cena belemu kruhu po 24 K za kg, v Celju se vedno in nemotoma prodaja beli kruh po približno 34 K kg. Da navedeno presega vse meje potrpežljivosti napram današnjemu koruptnemu oderuštvu in brezbrižnosti v poštev prihajajočih oblasti, se smatra nepotrebno posebej po-vdarjati. — Pripomnimo, da so v mestu Celju tudi druge življenske potrebščine v splošnem dražje kot v Ljubljani in v Mariboru, o čemer se lahko, katerega bi to zanimalo, vsak čas prepriča. Kaj je temu vzrok in ali so interesi pekov in drugih trgovcev nad interesom splošnosti? S >raznim želodcem skrajno obupani^ in igorčeni poživljamo kompetentne v poštev irihajajoče oblasti: zganite se vendar in tapravite sveto dolžnost. š Shod dr. Rybara v Mariboru odpove-lan. Za snoči je sklicala NSS velik javen shod v Gotzovo dvorano. Na tem shodu bi mela govoriti dr. Rybar in posl. Brandner. Ser dr. Ryba?a še niso slišali v Mariboru, je bilo za sliod precej zanimanja tudi na drugi strani. Shod pa je bil zvečer odpovedan, ker nista baje govornika prišla v Maribor. Po Mariboru se je razširila še ne potrjena vest, da je policija ob 7. zvečer shod prepovedala. š Maribor v nevarnosti. Včeraj se je šele zvedelo v javnosti, da bi petkov neznatni požar za carinskim skladiščem v Meljah lanalu spremenil Maribor v drugi Bitolj. Sedaj je tudi razumljivo, zakaj je vojaštvo hitelo z veliko nervoznostjo gasit gorače odpadke na njivi za carinskim skladiščem. Tam se namreč nahaja več vagonov artiljerijske in druge municije. Že takoj pn prevratu je občinstvo zahtevalo, naj se tam shranjena municija odstrani, vojaška uprava pa je kljub opozorilu navozho še drugo municijo. Skadišče je bilo *e deloma pokrito. Že ob požaru v bližini nahajajocega Franzovega paromlina je bila vojaška oblast ponovno-opozorjena na veliko nevarnost tega skladišča. Doseglo se je, da so od 32 vagonov municije odpeljali proč 12 vagonov, vendar pa tako nemarno, da so bile že med vožnjo iz Maribora v Račje iz vagonov odstranjene plombe. V kratkem pa se zopet pričakuje nova doba va municije. Ako bi petkov požar izbruhni nekoliko pozneje in ostal neopažen, bi bila katastrofo ssa ,vea Maribor neizogibna. š Strogo zastražena severna meja. Ker je v zadnjem času prehajalo ob nedeljah na stotine mariborskih Nemcev brez dovoljenja državno mejo ter se shajalo na avstrijskih tleh z avstrijskimi Nemci ter ie bilo v zadnjem času nad 100 oseb občutno kaznovanih do 3 mesece zapora, je včeraj politična oblast odredila, da se naj meja strogo zastraži in da se naj prahaja-ec brez pardona aretira, š Strela ubila mater in sina. Pri nevihti dne 2. t. m. zvečer je v okolici Sveči-ne udarila v graščinsko viničarijo na Špič-niku, v kateri je bila družina viničarja Kranjca, Strela je ubila ženo in 211etnega sina Petra, medtem ko se mlajšim otrobom ni ničesar zgodilo, š Tatvina monštrance. V cerkvi sv. Marjete pri Ptuju je bila ukradena mon-štranca, vredna 20.000 kron. š Okrajni glavar dr, Lanjšič v Mariboru je nastopil v svrho operacije dopust ter ga zastopa vladni tajnik Poljanec. š Lep hotel. Iz Maribora poročajo: ! Bivši hotel »Stadt Wien«, ki je že štiri leta brez naslova, se bo moral opustiti radi popolnega zasteničenja in zanemarjenja. astnik sc brani poslopje adaptirati in osnažiti, pri čemer se sklicuje na visoke stroške. Del hotelskega poslopja ob Ga-ovi ulici se je že udri. Ker je tamkaj v bližini tudi bioskop, obstoji velika nevarnost ognja. Lastnik bo hotelsko poslopje najbrž prodal. š Gasilno društvo na Mardeku tik Ormoža proslavi svojo 25-lc.tnico združeno z občnim zborom ormoške gasilske župe dne 13. avgusta t. 1. Predpoldne jc sprejem gostov, služba božja na glavnem trgu v Ormožu, pohod po mestu in zborovanje; popoldne gasilska vaja na Hardcku in vcsclica na vrtu gostilne »Pri solncu«. POKRAJINSKA OBRTNA RAZSTAVA V MARIBORU. (Od 8. do 17. septembra,) Stavbena razstava. Na večstransko željo je stopil razstavni odbor v stik s tukajšnjimi in inozemskimi stavbenimi podjetji v svrho prireditve posebne stavbene razstave, ki je ravno sedaj, ko se snuje pri nas stavbena akcija in se splošno oživlja stavbena podjetnost, velevainega pomena. Ker se je prijavilo zadostno število tvrdk, ki so pripravljene razstaviti modele novih modernih stavb, ki orno-gočujejo zidanje kljub vladajočim draginjskim razmeram, je razstavni odbor sklenil, otvoriti poseben oddelek za stavbeno razstavo. Poživljamo vse stavbenike in stavbena podjetja, ki se žele udeležiti razstave, da se prijavijo najkasneje do 15. avgusta t. 1. Opozarjamo na to, da je za dovoz predmetov dovoljen na železnici 50% popust. Na prepozno došle prijave se razstavni odbor ne more več ozirati. Tretja umetniška razstava kluba »Grohar«. Istočasno in združeno s Pokrajinsko obrtno razstavo se bo vršila v telovadnici dekliške ljudske in meščanske šole v Can-tarjevi ulici (vhod preko razstavišča obrtne razstave v Prešernovi ulici) tudi tretja umetniška razstava kluba »Grohar«. g Obrtna razstava v Celju (12.-22. 8. 1922). Odbor obrtne razstave je začel razpošiljati vsem razstavljalcem nakazila prostorov in navodila glede dopošiljanja razstavnih predmetov. Razstavljal-eein se dopošljejo tudi brezplačno permanentne vstopnice., katere veliajo tudi kol legitimacije za polovično vožnjo od vstopue postaje v Celje in obratno. Vstopnice, ki so se odposlali; na razne kraje, veljajo istotako kot legitimacije za polovično vožnjo po vseh železnicah naše države. Razstavni odbor poziva tem potoni ponovno celjsko prebivalstvo, da priglasi v razstavni pisarni prenočišča za poselnike razstave. Kazstava je za celjsko mesto iu okolico tako Velike važnosti, da je pričakovati od strani prebivalstva največje podpore. Razstava bode privabila v Celje nebroj tujcev, kateri bodo spoznali lepoto našega mesta in posečali istega tudi v prihodnje kol letoviščarji. Seveda se mora nuditi obiskovalcem obrtne razstave vse le mogoče ugodnosti, da se jih na ta način pridobi za nadaljuji posei. g Svinjski semenj v Mariboru. Na petkov svinjski semenj v Mariboru so pripeljali 162 svinj. Cene so bile nastopne: 5 do 6 tednov stari prešički 460 do 650 kron, 7 do 9 tednov stari 750 do 1200 kron, 3 do 4 mesece stari 1600 do 1800 kron, 8 do 10 mesecev stari 3600 do 3800 kron, l'A leta stari pa 4500 do 5300 kron. Kupčija je bila zelo živahna. g Vagoni sa prevoz svežega mesa. Ministrstvo za promet je naročilo v Nemčiji na račun vojne odškodnine 500 vagonov za prevoz svežega mesa. g Žilni trg. Oficijelni kurzi žita so bili na no-vosadski produktivni bom sledeči: pšenica 16.86 kron, ječmen 14.50 K, oves 12.60 K, koruza 13 K, pšonična moka št. 0 23.30 K. — Tendenca čvrsta. g Nova podružnica Narodne banke. V Bosanskem Brodu se osnuje v kratkem nova podružnica Narodne banke. g Omejitev prometa z devizami v Avstriji. Listi poročajo, da namerava avstrijska vlada omejiti promet z devizami in valutami samo v svrho najpotrebnejših produktov. g Stanje papirnatega denarja v Nemčiji. Nemška državna banka izkazuje due 22. julija, da je imela v prometu za 177.027,021.000 mark papirnatega denarja. g Papirnat denar na Mažarskem. Dne 23. julija izkazuje mažarska notna banka prirastek papirnatega denarja za 764 milijonov kron na 35.867 OliLijOJm ogrskih kipn, - g Carinski aggio v Nemčiji. Orl 2. do 8. avgusta znaša carinski aggio na zlato v Nemčiji 11.100 odstotkov nasproti 10.100 odstotkov v1 prejšnjem tednu. g Tovarna lokomotiv na Poljskem. Na Poljskem se zgradi tovarna lokomotiv, pri kateri jc' poljska vlada že naročila 1200 lokomotiv. Do sedaj ni imela Poljska take tovarne. g Konjercjski odsek 'i Kmetijske družbe ca Slovenijo priredi letošnjo ogledovanje in premo-vanje konj kakor to običajno in sicer: 14. 8. v Celju za celo okrajno glavarstvo Celje. — 16. 8. v Brežicah za okraj Brežice. — 21. 8. v Sv. Lenartu v Slov. goricali za okraj Sv. Louavt. — 22. 8. v Beltincih za Prekmurje. — 23. 8. v Ljutomeru za okrajno glavarstvo Ljutomer. — 28. 8. v Ormožu za okraj Ormož. — 29. 8. v Ptuju za okraj Ptuj. — V Brežicah bo po premovanju ogled vseh inrzlo-krvnih kobil, katere se nahajajo v sodnem okraju Brežice. — V Celju se vrši premovanje ob času obrtne razstave ter so krajevni faktori za to premovanje darovali precejšnje vsote. V drugih i v rajih se letos premovanje vsled pomanjkanja sredstev ne more vršiti. g Prepovedan promet s soljo iz Hrvatske. Pokrajinska monopolska direkcija sporoča: V smislu odloka ministrstva financ od 22. februarja t. 1. št. 3S je zabranjen promet s soljo iz Hrvatske v Slovenijo po privatnih osebah in se bo v vsakem slučaju proti uvozniku kakor tudi kupcu postopalo najstrožjo v smislu zakonskih predpisov'. g Promet bosanskih železnic. Državne železnice sarajevske direkcije so odpremile od 1. januarja do konca junija 1922 1,869.919 oseb in 709 tisoč 910 Ion blaga. Dohodkov je imela za 53 milijonov 156.390 Din. g lndustrijcem in obrtnikom, ki uvažajo potrebščine za svoje industrijske in obrtniške potrebe naznanja trgovska in obrtniška zbornica, da se imajo kolkovati po obstoječih novih odločbah prošnje za izdajanje potrdil v svrho carine prostega uvoza, počenši s 1. avgustom 1922, s kolkom 7.a 3 dinarje in potrdila s kolkom za 10 dinarjev. — Zbornična taksa pa znaša tudi za naprej le 5 dinarjev. g Puketom, ki so naslovljeni na Mažarsko, sc morajo prilagati računi. Mažarska poštna uprava prosi, naj prilagajo naše pošle vsem paketom, ki so naslovljeni na Mažarsko, naj bo v njih kakršnokoli blago, račune ali pa prepise računov, v katerih je nalančno označeuo blago, ki je v pošiljki, in njegova vrednost. Ti priloženi računi imajo pospešiti carinjenje paketov pri mažarskih cari-nalnili poštah. Račun naj pošiljatelj prilepi na spreninico. Pomniti je pa, da velja to le za pošiljke trgovskega značaja, ne pa za pošiljke, ki jih oddajajo zasebniki, ker ti sploh ne delajo in ne prilagajo računov. g Graški semenj 1922I (26. avg. — 3. sept.) Od graškega semenjskega urada smo prejeli: Drugi Graški semenj z vzorci, ki se letos vrši koncem poletja, ima sličen smoter kot lanska prireditev, ki je končala s tolikim uspehom. Graški semenj ima osobito namen, pospeševati in utrditi £ovspodarske odnošaje med Štajersko in sosednimi pokrajinami Jugoslavije. Že ob Graškem semnju 1921 se je obnovilo in ustanovilo veliko trgovskih odnošajev na industrijskem, obrtnem in merkantilnem polju tu- in onkraj meje. To dejstvo izpoabuja semenjsko vodstvo, vztrajati na srečno ukre-njenem potu v trdnem zaupanju, da bo vedno bolj razvilo in poživilo gospodarski promet med sosednima državama. Posebno važnost pridobi Graški semenj 1922 vsled tega, ker se bodo znatno povečale in razširile vse strokovne skupine, ki so namenjene poljedelskim potrebščinam, zlasti torej oddelki za poljedelske stroje, naprave in orodja. Tako se bo osnovala v velikem, obsežnem semnju z vzorci posebna prireditev: poljedelski semenj, ki se ne sme primerjati z običajnimi poljedelskimi razstavami in tvori nekako novotarijo na tem polju. Že doseaajne zglasitve iz krogov strojne in lesne industrije in železne obrtnosti opravičujejo sigurno nado, da bo tvorila ta posebna prireditev velik, do najmanjših podrobnosti popoln arzenal vseh onih strojev, strojnih delov in naprav, kakor tudi vseh orodij, ki jih potrebuje jugoslovanski kmetovalec, da izpopolni svoje gospodarstvo, povzdigne izdatnost in poveča vrednost žetve. Isto se lahko trdi o onem oddelku poljedelskega semnja, ki se tiče mlinarstva: mhnarski stroji, mlinarske potrebščine vsake vrste, mlinski kamni itd. se bodo našli v bogati izbiri, Tudi za jugoslovanske posestnike vinogradov se bo dobro izplačal poset Graškega sejma 1922. Brizgalnice proti peronospori, sadne in poljske brizgalnice, aparati za žvepljanje, za žga-njarne itd. najboljše kakovosti bodo razstavljeni v največji izbiri. Vsa pojasnila pri graškem semenjskem uradu (Grazer Messe-Amt, Graz, Burggasse 13. BORZE. Zagreb, 5. avgusta. V današnjem prostem prometu so bili tečaji sledeči: Berlin 50—52, Italija 15.30, London 1500, Ne\vyork 330, Pariz 27.30, Praga 8.30, Dunaj 0.65, Curih 63. Curih, 5. avgusla. Berlin 0.665, Nc\vyork 526, London 23.43, Pariz 13.10, Milan 24.375, Praga 12.80, Buriiupešla 0.25, Zagreb 1.60, Bukarešta 3.15 Varšava 0.08, Dunaj 0.0125, Ka 0.01875. Berlin 5. avgusta. Dunaj 1.53, Budimpešta 37.20, Milan 3595.50, Praga 1902.60, Pariz 6367, London 3505.60, Newyork 788.01, Curih 14771.50. Ljuliijanske novice. lj Danes popoldne je v Trnovem vrtna veselica Prosvetnega društva in sicer v gostilni pri Inkretu, Karunova ulica. Začetek ob 4. uri. lj V Šiški bo danes ob 4. uri javna telovadba in veselica, ki jo priredi šišenski Orel. Sodeluje domžalska godba. lj Podražitev sladkorja. Včeraj 5. t. m. so podražili ljubljanski trgovci sladkor od 82 na 84 kron za kilogram. Po sladkornih cenah sodeč je krona danes vredna le še 1 vinar, kajti pred vojno je veljal sladkor v najhujši dobi (a le začasno) 80 do 84 vinarjev (v zlatu). V teku dobrega meseca se je torej sladkor podražil od 72 na 84, t. j. za 12 kron. če pojde ccna sladkorju še nadalje tako kvišku, mogoče še nad svetovno ceno, bodo obmejni prebivalci zapet pray lepo zaslužili. lj Kruh zopet dražji. Zadruga pekov naznanja kupu;očemu občinstvu, da bodo ljubljanske pekarne počenši s ponedeljkom, dne 7. t. m., prodajale beli kruh po 26, črni, rženf kruh pa po 22 K kilogram. lj Bazkopuvanje po ulicah. Ponovno se dogaja, da razna gradbena podjetja kopljejo po mestnih ulicah jame in rove, ne da bi preje obvestila mestni stavbni urad, oziroma mestno cestno nad-zorsstvo. Večkrat se po nepotrebnem razkopava cestišče in še celo nanovo položeni tlak. Mestni magistrat bo v bodoče taka podjetja in gospodarje rigorozno kaznoval ter jim zaračunal še vse na' stale stroške. lj Društvo »Soča« vabi vse odbornike in člane k važni širši odborovi seji, ki se bo vršila v torek, dne 8. avgusta t. 1. točno ob 8. uri zvečet pri Levu na Cosposvctski cesti. — Udeležite is polnoštevilno! lj »Gosposvetski Zvon«. Društvo >,Gospo, svetski Zvon« vabi cenj. gg. odbornike k svoj redni, velevažni odborovi seji v ponedeljek, dn< 7. avgusta ob 6. uri zvečer v pisarno dr. Oblaka (hotel Štrukelj). (k) lj Neumestna šala. Neznani hudomušnež j« odtrgal tvrdki Nickelsbacher & Smerkolj v Kolo> dvorski ulici stekleno napisno tablo. lj Iz Ljubljane je izgnana za dobo treh let leta 1890. v Zagorju rojena Marija Capuder. lj Policijska kronika. Ljudevit Germaše je m Poljanski cesti tako neprevidno vozil, da je prevrnil dvokolesni voziček Frančiški Terko in ji povzročil 75 kron škode. — Ko je prišla plačilna natakarica kavarne Prešeren, Marijana .Turjevii 4. t. m. ob 2.14 zjutraj domov v hišo na Dunajsk: cesti št, 9, je nekdo ustrelil nanjo. Strel je ni za> del. Kdo jc streljal, sc v temi ni moglo ugotoviti — Zasebni uradnik Franc S...... je s kolesom na križišču Dunajske ceste in Dalmatinove ulic« tako neprevidno vozil, da je podrl desetletno šo larico Marijo Tominc, ki se je poškodovala. — Pobegnila je 7. doma dne 15. decembra 1902 * Ljubljani rojena Genovefa Savenc. — Hlapcu Do lencu Matevžu pri De Schiava v Kolodvorski ulic jc bila ukradena rjava suknja s črnim ovratnikom — Na glavnem kolodvoru jc bila Angeli Vesel ii Senošca pri Sodražici ukradena črna usnjata list' niča, v kateri je bilo 5000 kron denarja. — Želez ničarju Antonu Tajnšku je bilo ukradenih 700 di 800 kron. mmm. Grofica Marija Terezija Led«chowska ustanoviteljica in vrhovna vodi« teljica Družbe sv. Petra Klaver-j a, sestra jezuitskega generala, je umrla 6. julija v osrednji družbeni hiši v Rimu. Kdor je osebno poznal grofico Ledochovvsko, je občudoval njeno nesebično, sebi odmrlo in le najvišjim idealom, to je misionskemu delu živečo dušo. Telesno trpljenje je bilo njen stalni delež. Toda to je ni zadrževalo, da ne bi bila delala dolgih potovanj in imela mnogo predavanj, s katerimi je sodobni svet navduševala za najvišje zadeve svete cerkve. Njeni napori so presegali moči zdravega človeka. Močna volja, oprta vedno na božjo voljo, jo je krepila pri delu in težavah. Kako smotreno je organizirala in vodila Družbo sv. Petra Kla-verja 30 let, tako da se je ustalila skoro v vseh evropskih deželah in se je raztegnila tudi na Ameriko. Afriški misijonarji in misijonarke so dobivali od nje podporo, posebno v vojnih letih, ko je toliko drugih virov usehnilo. Udje več nego štiridesetih verskih redov, ki so raztreseni po vsej Afriki, so se v svojih stiskah radi in zaupno obračali k grofici Ledo-chowski, materi zamorcev, katere edino hrepenenje je bilo, podpirati oznanjevalce vere. Priča ginljivih prošenj in zahval je več kot 30 let »Odmev iz Afrike«. Zelo se bo obžalostila vsa Afrika ob poročilu njene smrti. Posebno globoka je žalost notranjih udov Družbe sv. Petra Klaverja, pomožnih misijonark, ki objokujejo svojo ustanoviteljico in vrhovno voditeljico. Žalovali bodo tudi mnogoštevilni pospeševalci in dobrotniki misijonstva. Vsem bo spomin na rajno, vzgled njene nesebične ljubezni do bližnjega ostal ljub in jih bo nagibal da jo bodo posnemali. R. I. P.! r 4000 časopisov je prenehalo izhajati na Nemškem. Kakor je dognal urednik »Koln. Volkszeitung« dr. Hober, je prenehalo zaradi neugodnih razmer izhajati 3800 časopisov. S 1. julijem pa je prenehalo izhajati na-daljnih 200 časnikov. r Eskimi imajo vzorno nrejene občine. Misijonar iz Point .Hope, kateri kraj leži 300 milj severno od polarnega kroga, se je vrnil iz tega zadn;ega kota Aljaska ter pripoveduje neverjetne reči. Tu gre za mestece plemena Tigara, ki je pod vrhovnim nadzorstvom misijonarjev postala tako urejena občina, da je izdala zakon proti alkoholu tri leta prej kakor Združene države v Ameriki. Razume se samoposebi, da ima tako napredna občina izvoljaoio samoupravo, ki je enako pristopna možem kakor ženam. Volitev 5 članov, iz katerih obstoji občinski urad, se vrši vsako leto o Veliki noči, zakaj vselej ta čas se shaja prebivalstvo, ki ga je par tisoč, ter ima svoj narodni praznik in veselico. Ker je ljudstvo vebče za mir in red, so izhajali doslej brez policije in sodnije. Pripomniti je treba, da ima eskimski zakonik naredbo proti opravljanju. Kdor bi se v tem oziru kaj pregrešil, bodisi mož ali žena, ga javno posvari župan pred vso občino. Eskimi jako sovražijo laž. Otrok, ki nalaže svoje starše, je primoran nanositi gotovo množino vode v javne namene, ali pa mora kakšni stari zakonski dvojici pomagati pri delu. Deček, ki je ukradel pest tobaka, je bil obsojen očediti pasji hlev. Drugi krivec, ki je izmeknil neznatno stvar, je moral za ka zen spremljati mestnega dostojanstvenika na uradnem potovanju 419 angleških milj daleč. Celo pot je capljal za sankami, dobil ja hrano in Užival počitak, ali kazen fe o> jala v tem, da je moral peš za gospodom in da je moral ves čas oskrbovati pse. Eskimi torej lahko izhajajo brez kaznilnic, ali njih kazni so učinkovitejše kakor pa bivanje v naših kaznilnicah. r Gledališče za otroke. Ni je dežele na svetu, ki bi za otroke toliko nudila, kakor Amerika. Zadnji čas so zgradili v New Yorku za otroke krasno gledališko palačo. Ponosita zgradba se dviga na trgu blizu onega otro: škega zavoda, za katerega je daroval znani filantrop Heckscher 4 milijone dolarjev. Vstop v gledališče je prost. Gledališki ravnatelj je D. Belasco, eden najuglednejših gledaliških ravnateljev v New Yorku. Notranjost gledališča je jako okusno opremljena. Stene iu strop so okrašene s krasnimi slikami, v katenh so upodobljene najlepše otroške pravljice. V gledališču je 800 sedežev. Najboljši newyorški igralci so obljubili, da bodo pri igrah sodelovali. Sicer pa bodo največ iger otroci sami uprizorili. Postava o »indeksu« v Avstriji. Prometni uslužbenci v Avstriji so v pravkar končanem štrajku dosegli, da je avstrijska vlada predložila parlamentu postavo o novih prejemkih vseh državnih nastavljencev. Naj navedemo nekatera najvažnejša določila te postave. § 2 pravi, da prejemajo vsi državni na-»tavljenci prejemke, ki sc določajo za vsak mesec posebej ter izplačujejo dvakrat na mesec 1 in 16. dne. Podlago za izračunanje teh prejemkov tvorijo temeljne plače, aktivitetna doklada in draginjska doklada, določene za posamezne kategorije v zakonu o uradniških plačah, plus 500 K a. vse vkup v 26kratnem iznosu. To je fiksno in na ti podlagi se izračunajo prejemki po vsakokratnih indeksnih številkah, to je primerno tem številkam zvišajo avtomatično ali pa znižajo. Znižanje se pa vrši le tedaj, če so se indeksne številke znižale za najmanj 5 odstotkov in le za one zneske, ki teh 5 odstotkov presegajo. § 3 pravi, da prejemajo ožcnjeni posebne doklade za gospodinjstvo. § 4 določa, da prejema vsak uslužbenec poleg vsega tega še mesečno posebno dokla-do a 7000 K a. Glasom določil § 5 in 6 velja to tudi za državne delavce in za aktivne duhovne. um m— m.....m i mi...... m i i n »ii ii IIKOrfnilf s Poletno prakso, UldUillft zmožen računskih in ekonomskih poslov, želi primernega dela od 2. ure dalje. Naslov na upravo SLOVENCA pod »ZASLUŽEK«. 3084 | Socialni vestnik. s Mezdno gibanje med trgovskimi nastavljena. Prejeli smo: V Četrtek dne 3. t. m. se j jo vršilo ob 8, uri zvečer v Mestnem domu ' irapozatno zborovanje trgovskih nameščencev iz vseh ljubljanskih trgovin. Zborovanje je J sklical pomočniški zbor Gremija in so bile ! sklenjene sledeče resolucije: 1. Zbor soglasno protestira proti uvedbi 10 urnega delavnika v trgovskih podjetjih; 2, poleg raznih ugodnosti zahtevajo trgovski nameščenci sledeče minimalne mesečne prejemke: Za trgovske sotrud-nike po dovršeni učni dobi 950 dinarjev, v praksi od 1 do 3 let 1250 dinarjev, od 3 do 6 let 1600, od 6 do 9 let 2000, od 9 do 12 let 2500, od 12 do 16 let3000, od 16 in več let prakse 3500 dinarjev. Ti zahtevki so mišljeni kot minimalni prejemki. Da trgovske nastav-ljence ne zadenejo valovi draginje, zahtevajo uvedbo premikalnega draginjskega sistema 3. Današnji zbor prosi, da vlada, oziroma ministrstvo za socialno politiko raztegne obvezno pokojninsko zavarovanje za dosedaj še neobvezne trgovske nameščence in s tem dvigne obveznost zavarovanja za onemoglost in smrt. s Dvanajsturna delovna doba. Iz Revala poročajo, da v petrograjskem pristanu delavci delajo 12 ur na dan. Te dni pa so podali nameščenci prošnjo na komisarijat za obrambo dela, naj se jim skrajša delovni čas na 8 ur dnevno. Odločilni krogi so baje delavski prošnji ugodili. s Prepoved nočnega dela v zagrebških pekitr-nah. Z ozirom na določbo zakona o zaščiti delavcev so se zagrebško organizacije pekovskih mojstrov in uslužbencev sporazumele, da so opusti v pekarnah vsako nočno delo. Pekarne bodo odslej po noči od 10. ure zvečer do 4. ure zjutraj zaprte. Prosveta. pr Historična razstava del naših starejših domačih umetnikov se otvori dne 12. avgusta na državni obrtni šoli v Ljubljani. Razstava je gotovo prva prireditev te vrste med Slovenci. Priredi jo Narodna Galerija, financiral pa jo bo velesejem, za kar mu gre vsa zahvala, ker se bo z njegovo pomočjo naše občinstvo seznanilo z domačo umetnostjo preteklih dob, ki je danes po večini še ne pozna. Velesejem je tudi dovolil, da se razstava za časa vsesokolskega zleta izjemoma odpre z« devet dni, nakar se bo razstava zopet zaprla in nanovo, še povečana in izpopolnjena, zopet otvorila ob čašu velesejma, ki se začne prve dni septembra- Opozarjamo tiste lastnike, kateri umetnin naših starejših domačih umetnikov še niso priglasili, naj to kmalu store, čo žele, da sc dela razstavijo. Opozarjamo občinstvo, naj z ozirom na dejstvo, da bo razstava odprta le kratek rok, pohiti z obiskom. pr Narodna galerija je svojo razstavo slik v Šolskem drevoredu št. 2 (Krcsija) znatno pomnožila in jo popolnoma preuredila. Od nedelje dne 6. avgusta dalje jc Galerija zopet odprta občinstvu, in sicer dnevno od 10, do 1. ure, ob četrtkih pa od 2. do 4. ure. V svoji novi razstavi kaže Narodna Galerija najboljša dela slovenskega slikarstva od bratov Šubi-cev do današnjega dne. pr Slikar Julij von Blaas. V kopališču Hali je dno 1. t. m. umrl slikar Julij von Blaas, ona najbolj znanih osebnosti v dunajskih umetniških krogih. Julij von Blaas je bil rojen leta 1845 kot sin zgodovinskega slikarja Karla von Blaas. Bil je znan posebno kot portretist in slikar konj. pr Historične slovnice dr. K. Št reki j a It. snopič jo ravnokar Izšel; obsega kakor prvi 4 tiskane pole in sluue 10 dinarjev. Dobiva so pri Zgodovinskem društvu v Mariboru in po knjigarnah. — Kdor še nima 1. snopiča, naj se podviza % naročilom, dokler je še kaj zaloge. NAVODILA ZA VOŽNJO V BRNO. 1. Posebni vlak se odpelje iz Ljubljano v src do 9. avgusta ob 16. uri. Vstavi se na vseh postajali. 2. Oni, ki vstopijo na progi Ljubljana—Maribor in Zagreb—Maribor, dobijo na postajah proti članski (odsekovni) izkaznici brezplačno posebni listek do Dunaja. 8. Vsi oni, ki so pripeljejo po stranskih progah do Ljubljane oziroma glavne proge (Ljubljana—Maribor) kupijo na odhodni postaji cel listek do Ljubljane, oziroma glavne proge. Listek si pridržijo; ta listek in taborsko izkaznico bodo imeli za brezplačno vožnjo nazaj iz Ljubljano oziroma od glavne proge. Na progah državne železnice velja listek do 30. I. m. 4. Za udeležence, ki pridejo v Ljubljano jo zbirališče na dvorišču Zadružno zvezo (Dunajska cesta) ob 11 uri, kjer dobijo natančnejša navodila. 5. Nihčo no smo brez' nakazila reditelja vstopiti v vlak. To velja za Ljubljano kakor tudi 78 vso postaje do Maribora. fi. Možki in žensko so vozijo posebej. 8. Vsi potujejo v civilu ali narodni noši, Kro je vzamejo v kovčkih oziroma paketih s seboj, Or | lice, prečitajte zadnjo okrožnico Orliške Podzveze 9. Kdor ne bo nastopil v kroju, naj si, ako 1-I mogoče preskrbi narodno nošo, posebno žensk« Cehi pričakujejo čim več narodnih noš. 10. Knjiga Cehoslovaška republika so bo prt dajala v vlaku. 11. Oniui, ki se pravočasno prijavijo, se b menjaval denar v vlaku. 12. Prečitajte tozadevna navodila v Slovenc od 4. in o. avgusta. Bog živi! Pripravljalni odbor za Brno. Udeležencem tečaja y Št. Vidu sporočamo, d: dobijo v OP fotografične razgleduicc po 10 K kc niad. Po počiti 2 K več. Dijaški vestnik. d Podružnica Slov. dijaške zveze za ribnišk okraj priredi dne 16. avgusta pri Novi Štifti sve redni sestanek. Ob 7. uri je sv. maša in skupn sv. obhajilo. Takoj nato sestanek, na katerem b predaval g. dekan Anton S k u b i c o »Gospod stvu Ribnice v srednjem veku«. — Tovariši, tova rišicc! Vaša dolžnost je, da se sestanka vsi ude. ležite! Gospodje starejšine vljudno vabljeni. Vab ljeni in dobrodošli vsi prijatelji naše misli. Meteor o logično poročilo. Ljubljana 308 m n. m. viš. Ca« opazovalna tfaio- moter v mm Termometer T 0 fdlhruui. dilorencn v 0 Nebo, vetrovi faitavinii v mm 4.8. 21 h 736-4 21-5 1-5 v. obl, z. B./8. 7 h 736-9 17-5 1-4 jasno 5./8 14 h 737 23-7 32 jasn o Posredovanje. JSeS* Z informacije vsake vrste za nakup in prodajo. Za točen odgovor sc priloži 5 Din. Naslov: Trabesinger, Vel. Be2ke-iek, Petropadska ulica 31, Banat. 2994 Zahvala. . Zahvaljujem se Zavarovalni zadrugi »CROATIA«, Zagreb, za njeno kulantno postopanje v zadevi zgorelega avtomobila, za točno cenitev škode in hitro nakazilo odškodninske vsote. M. KUŠTRIN, trgovina s tehničnimi materijali, njih izdelki itd. :: Centrala: Ljubljana. Dr. FRAN VIRANT asistent dermatologičnega oddelka splošne bolnice, špecijalist za kožne in spolne M______bolezni i-: ordinira zopet redno od 2. do 3. Ljubljana, Miklošičeva cesta Itev. 18/IL (Na voglu Sodne ulice.) Natakarice sprejme Parkliotel »Tivoli«, LJUBLJANA. UČENCA J primerno šolsko izobrazbo, pridnega, poštenega, zdravega in krepkega sprejmem takoj. Cenjene ponudbe na tvrdko ALFONZ OBLAK, trgovina z mešanim blagom, Novo mesto. 2000 kron nagrade mi preskrbi v najem dobro idočo sedlarsko delavnico ali pa LOKAL, primeren u to obrt, v mestu ali na deželi. - Na-ilov pove upravništvo »SLOVENCA« pod štev. 3086. Tapetniške pomočnike, vajence, delavca (slugo) in učenko sprejme IVAN ČERNE, zaloga pohištva, Ljubljana. Gostilničarji, pozor! Priporočamo svojo veliko zalogo raznovrstnih smr vin. iz tukajšnjih goric Bizeljsko, Sromljc, Pišcce, in sicer rdeča vina od 22 K naprej, dobra bela vina od 24 K naprej, hbrana fina sladka vina. Rizling od 30 do 32 K. Točna in solidna postrežba ter tudi sodi na razpolago. — »GLOBUS«, trgovska dražba za eksport in import z o. z. Brežice. 3022 Knjigovodjo ! vsestransko trgovsko rutiniranega sprejmem s 1. sept. t. I. Ponudbe na BOR. SBIL, Kočevje. 2963 Trgovski pomočnik Slogo za prevleko divanov in dru zega pohištva v veliki izberi, dalje različno platno in jute za tapetnike, sedlarjo i. t. d. priporoča Ma il. 8 E.ShaM, ljubljena luestm trt) 10. se takoj sprejme pri: ERJAVEC & TURK, Ljubljana. Samostojna kuharica želi mesta pri bolj.šcm gospodu za gospodinjo. Gre tudi v župnišče. Ponudbe prosim na upravništo »Slovenca« pod: »DOBRA KUHARICA 3087«. VAJENCA za fotografsko nkft sprejme fotograf FRANC MA-UIJS l RINKO, Ljubljana, Poljanska cesta štev. 13. 3081 40 letni organist nih dohodkov, išče v zakon družico do 40 let staro. Ista naj bi bila ponižnega srca, poštena in naj ima veselje do petja. Prednost imajo šivilje. Zeli se slika. — Naslov na upravništvo pod »Sreča v zakona 3065«. Pošteno rlolflinn za izvršitev ter pridno UCMIUU notranjih ter zunanjih pisarniških poslov, katera je tudi zmožna nekoliko strojepisja, sc sprelme z dnpm 1. avgusta v pisarni JOS. STADLER, Ljubljana Sodna ulica It. 11. Predstaviti se jc od 2. do 4. popoldne. Starejša prodajalka ipecer. mešane stroke želi mesta. Naslov pove upravništvo Slovenca pod št. 2984. Trgovskega pomočnika mešane stroke, mlajšo moč, sprejmem za takoj ali 1. oktober v prometnem trgu na Dolenjskem. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravništvo »SLOVENCA« pod štev. 3028. nr 1/1 C veščo vseh hišnih poslov UI-l\L.t, in deloma kuhanja, sprejme v SISKU uradniška družina treh oseb. — Naslov pove upravništvo SLOVENCA pod Stev. 3063. K0NT0RISTINJA, prvovrstna moč, z večletno pisarniško prakso, dobra strojepiska, vešča nemškega jezika in cirilico ter enostavnega knjigovodstva, dobi takoj mesto. Plača dobra, popolna oskrba v hiši. Oferte na poštni predal št. 1, Zdravilišče Rogaška Slatina. 3051 CEMENT Stanko trgovina z žele 'Sy. Martina cest na drobno in na vagone oddaja & Co., Ljubljana, 5. 3079 Krampe in lopate, nasajene klamfe, žeblje ^r^oi kurenčnih cenah oddaja po večjih partijah tvrdka STANKO ŽARGI & CO., trgovina z železnino, Ljubjana, Sv. Martina cesta Stev. 15. 3078 2 centrifugalni SESALKI nanrnifai " Naslov v upravništvu iscipiuudj - slovenca pod 8lev> 3094i Gostilna, enonadstropna hiša v Maribora v predmestju se proda. Dopisi pod: Gostilna, poštno ležeče Maribor. Vsako množino kupi tovarna stolov in lesnih izdelkov JOS. STADLER, Ljubljana Sodna nlica St. U. Svarilo, Društvo krovskih mojstrov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani opozarja vse cenjene hišne posestnike, gospodarje, njih namestnike itd., da nc dajo pokrivati in popravljati svojih streh na poslopjih raznim elementom in krpucarjem, kakor se je to v večji meri dogajalo dosedaj. Taki ljudje strehe tako pokvarijo, da jih še strokovnjaki za njimi popraviti ne morejo. Tudi bode odslej dalo društvo take nekoncesioniranc kvari-telje streh za vsak slučaj policijsko zasledovati ter jim takoj na mestu ustaviti delo. V Ljubljani, dne 25. julija 1922. J. KRIŽNAR, GR1L, predsednik. tajnik. ije Dav. Jenkove so naprodaj. - Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 3093. Prodam še skoro novo, -1S«C belo otroško posteljico v dobrem stanu, s predalom. - Spodnja Šiška, Planinska cesta 289. 3100 lesarji in cenj Prepričajte se v lastno korist in oglejte si veliko zalogo dvokoles in otroških vozičkov novih modelov. — »TRIBUNA«, tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovska cesta St 4. — TRGOVINA: Stari trg štev. 28. 2389 dobro vležan, hlebi so 25—35 kg, ponudi MLEKARSKA ZADRUGA na VRHNIKI. več™™ ine 0^1^603 16S3 v deblih, zdravo ravno blago in samo z malo grčami od 25 cm debelosti in 1°50 m dolgosti naprej. Kupim tudi lepa, gladka, ravna jaVQrj8Va {j^g ^ debelosti in 2 m dolgosti naprej. — Ponudbe na: P. Higersperger, Celje, Gregorčičeva ulica St. 3. 3003 N.p„d.| „jša j vrt()m ^ Natančnejša pojasnila daje FRANC PEČNIK v Dravljah štev. 60, p. Št. Vid pri Ljubljani. Ma IPOntP ŠCQ otroške vozičke, dvo-lWJOCIII»J5C kolesa raznih modelov, vsakovrstni deli za razne stroje, pneumatika in zastopstvo malih pomožnih motorčkov za navadna kolesa: »TRIBUNA«, LJUBLJANA, Karlovska ccsta štev. 4, Zvonarska ulica štev. 1. Sprejmejo se tudi popravila. PFflriH iflirtV U varošici Ubu, sresko n UUaJlOlll. i najplodnije mesto Sr-bije, imanje veličine oko 11.000 kv. me. tara sa jednom malom kučom od tri ode-lenja, crepom pokrivenu. Na ovom ima-nju postoji majdan prvoklasnog belog peska sa rudom stakla 1 porculana, Isti se može iskoriščavatl deceniju godina za lokalnu potrebu i njime cclokupno imanje odplatiti. Pored majdana pogodno je za podizanjc magacina, čardaka, modernog obora za gojenje svinja, vinograda itd. pošto je na licu, i vrlo blizu veoma žive a naročite žitne pijače, oko 100 m. uda-njeno od iste. — Za cenu i uslove obra. titi se: »Ubskoj Zadruzi« ovlaščenoj zr prodaju, ili potpisatoj. Košara Mltrovi-čeva Poccrska ulica br. 5, Šabac. » Vsak dan sveže Amerikansko, strojno, cilindersko in tovotno mast tvrdke STANDARD OIL COMPANY OF NEW YQRK ima vedno v zalogi A. Lampret, Ljubljana, Krekov trg. prodaja na stojnici MSLER, šolski drevo-p. Zmajskem mostu, Poravnajte naročnino! za bukov in hrastov les išče prvovrstna lesna eksportna tvrdka v Trstu. Piše naj se na poštni predal 355, Trieste, Centro. DIAMALT ___ _ (i 99 Pozor peki! »DIAMALT«, tvornice Hau-j ser i Sobolka, Bet - Stadlan, v predvojni kakovosti, sc zopet dobi pri glavnem zastopniku za Jugoslavijo EDUARD DU2ANEC, Zagreb, SKLADIŠČE Strosmajerova ulica St. 10. Iščem treznega in - vestnega J** - k lahkim konjem. Hrana in stanovanje v hiSi. Plača po dogovoru. Prednost ima-V) jo taki, ki so služili kol vojaki pri ko-'f njenici. Več pove Jože ORAŽEM, Mostef pri LjubllanL *051ti Josip Nešfcudla, Jablonč nad Orlicam 86, Cehoslovalka. Tovarna cerkvenih paramentov, raznovrstnih zastav in cerkvenega orodja. — Priporoča so prečastiti duhovščini za dobavo vseh v to stroko spadajočih predmetov kakor: mašno plažče, pluviale, dalmatike, cerkvene in društvene zastave, kelihe, monstrance, svečnike itd., sohe, križava pota v poljubni izvršitvi in ceni. — Solidnost tvrdko jamčijo nebrojna pohvalna pisma in 110 letni obstoj firme. Vsi cerkveni predmeti so carine prosti. — Na vsa vprašanja takoj odgovori ali predloži vzorce J. Nf.SKUDLn, Ljubljana, hotel „Tratnlk". tekstilnih proizvodov Iščemo Prva švicarska trgovina tekstilnih proizvodov (anonimno društvo), katero proizvaja specijalno nebeljeno platno iz fine tkanine ST. GALL išče za SLOVENIJO ZASTOPNIKA že dobro vpeljanega pri zadevnih odjemalcih. Neobhodno so potrebne reference prvega razreda. Korespondenca nemška, francoska in angleška. Ponudbe poslati na: Socičtč des Froduits textiles ST. GALL (S. Ji.) Suisse. v obsegu 45.000 ms z dovlačnico, dolgo 150 m, in s kretnico, pripravno za industrijsko podjetje. Obvezne ponudbe je poslati do 15. avgusta na poštni predal št. 166 Ljubljana. 3046 31 i [Jufeljatia, Sl0¥ca št 48 0S3 Dolenjski cesti izvršuje vsakovrstna nova krovska dela s koranitom, eternitom, skalco, opeko, lepenko in lesnim cementom itd. — Istotako sprejema popravila raznih starih streh. Na zahtevo tudi zalaga z zgoraj navedenim blagom. DELO PREIZKUŠENO SOLIDNO IN PO NAJNIŽJIH DNEVNIH CENAH. Vzorčni velesefem v Prag« od 3. do 10. septembra 1922. Centralno tržišče srednje Evrope. Najcenejši za nabavo raznovrstnih izdelkov čchoslovaške 3n