PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini	^	imi*
Abb. costale i gruppo	VjCIltl XoU lil*
Leto XXXH. Št. 32 (9337)
TRST, sobota, 7. februarja 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
KD SE BO ŠE NAPREJ POGAJALA U TRDNEJŠO PODPORO ENOBARVNI VLADI
Vladna kriza še vedno odprta
Oster spopad med raznimi strujami na seji vodstva KD po nastopu bivšega tajnika Amintoreja Fanfanija, ki je predlagal, naj parlament poišče izhod iz vladne krize
RIM, 6. — Seja vodstva krščanske demokracije, na kateri so ves dan razpravljali o rešitvi vladne krize, se je zaključila nocoj malo pred 23. uro. Vodstvo je soglasno odobrilo resolucijo, ki jo je pripravila strankina delegacija, ki se z Morom ukvarja z reševanjem vladne krize, v kateri je rečeno, da krščanska demokracija ceni razne oblike solidarnosti, ki so jo zagotovile vladi razne stranke, kljub temu pa pooblašča delegacijo, da poišče bolj gotova jamstva pri ostalih strankah, da se omogoči vladi večjo delovno sposobnost.
To pomeni, da se je vodstvo krščanske demokracije, ki bi mora-
lo danes odločati o sestavi enobarvne Morove vlade, odločilo, spričo ostrih notranjih sporov, da poišče pri socialistih in republikancih večje jamstvo za Morovo enobarvno vlado, kot je napovedano vzdrža-
svojih strankarskih nasprotnikov. Potem ko je izrazil «solidarnost poverjenemu predsedniku vlade» je izjavil, da ima velike dvome o u-spešnosti vladanja enobarvne vlade KD. Zato je predlagal, da je treba dati parlamentu možnost, da poišče pot izhoda iz krize. Fanfani je nato dejal, da v sedanjem položaju in upoštevajoč pogoje, ki jih drugi ponujajo, obstaja velika nevarnost za krščansko demokracijo, če si prevzame odgovornost enobarvne vlade, ki bi v sedanjem položaju imela zelo omejene možnosti, da se spoprime ze resnimi vprašanji. Fanfani je nato poudaril, da mora krščanska demokracija stori-
ti vse, da bo parlament razpravljal o krizi in da bo javnost seznanjena, da je KD odločno proti predčasnim volitvam. Spričo tega je Fanfani zahteval, da Moro pove, kaj misli o teh njegovih predlogih.
Po nekaterih vesteh naj bi Fanfani tudi izjavil, da vlada, ki bi se morala odločno spoprijeti z gospodarsko krizo, ne more biti začasna vlada, ali pa takšna vlada, ki nima nobene podpore. Fanfani naj bi tudi dejal, da resnost položaja zahteva, da se odkrito in iskreno govori.
Zanimiv je bil tudi poseg poslanca Evangelistija, ki pripada Andreot-tijevi struji, ki je predlagal odložitev sestanka, da se omogoči delegaciji, da ponovno prouči nastali položaj. Zakladni minister Colombo pa je opozoril na gospodarski položaj, ki zahteva, da se čimprej sestavi nova vlada. Pripomnil pa je, da nova vlada ne bo smela samo premostiti prvo oviro v parlamentu, temveč bo morala imeti tudi zajamčeno podpo-
ro za nadaljnje delo. Colombo je opozoril na odgovornost tudi drugih političnih strank, ki so v tem trenutku zavzele nejasna stališča. Potem ko je ugotovil, da iz poročila poverjenega predsednika in strankinega tajnika izhaja, da ne obstaja nobena možnost za sestavo kake druge vlade, je dejal. da si mora spričo tega krščanska demokracija prevzeti odgovornost in sestaviti enobarvno vlado, ter s tem postaviti ostale politične- sile pred njihovo odgovornostjo.
Včeraj se je lira dobro držala na menjalnem trgu
RIM, 6. — Teden menjalnega valutnega trga se je dases zaključil precej ugodno za liro. Kljub sorazmerno nizkim poslom je lira danes po vrtoglavem padcu v za-
četku tedna, obdržala včerajšnjo vrednost 749-750 lir za dolar. Njeno razvrednotenje, ki je v ponedeljek doseglo že 12 odst., se je danes zmanjšalo na :i odstotkov.
Kot smo omenili, je bil menjalni trg danes zelo umirjen. Tuje devize so kupovali skoraj izključno uvozniki nafte. Ponudba je ustrezala povpraševanju in lira je zato ohranila včerajšnjo raven. Danes so na prostem valutnem trgu menjali 40 milijonov dolarjev, ali polovico od včeraj. Tudi na črni borzi je lira ohranila svojo včerajšnjo vrednost, in sicer od 830 do 840 lir za dolar.
Na tujih trgih je prav tako obdržala včerajšnjo vrednost. Še posebno se je lira dobro držala v Frankfurtu. Poprečno razvrednotenje, upoštevajoč vrednost lire 9. februarja 1973, je danes znašalo 22,25 odst. do ameriškega dolarja in 31,68 odst. do valut ostalih članic gospodarske skupnosti.
V LJUBLJANI PRED PRAZNIKOM SLOVENSKE KULTURE
Podelitev «Prešernovih nagrad» vidnim umetniškim ustvarjalcem
Prešernovo nagrado za življenjsko delo je med drugimi prejel naš zamejski umetnik-slikar Avgust Černigoj, nagrado iz sklada pa režiser Jože Babič
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHuniiiiiiiniimiiHiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiir
VEČ KOT SEDEM MILIJONOV DELAVCEV JE PREKRIŽALO ROKE
Včerajšnja uspela stavka v industriji mogočna manifestacija za delo in napredek
Sindikalni predstavniki so poudarili, da delovni ljudje ne bodo sami sprejeli nase bremena reševanja krize - Utrjevanje sindikalne enotnosti
RIM, 6. — Enotna sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL je sporočila, da je štiriurria stavka delavcev industrijskega sektorja žela danes popoln uspeh. Pri stavki je sodelovalo več kot 7 milijonov delavcev ter na splošno ni bilo zabeleiitr'nìkjer znatnejših odstopov. Meddeželne manifestacij» so bi
Poverjeni predsednik Aldo Moro
nje pri glasovanju o zaupnici. Vladna kriza se torej nadaljuje in še ni videti rešitve.
Notranji spopad v KD se je začel okrog poldne na sedežu v Camil-lucci. Strankina desnica je sprožila ofenzivo, ki je za sedaj povzročila, da Moro še ni dobil dokončnega pooblastila, da sestavi vlado. Odločujočo vlogo je odigral bivši tajnik Fanfani, ki je v popoldanskih urah imel oster govor proti morebitni e-nobarvni vladi brez gotove večine v parlamentu. S svojim posegom je Fanfani podrl vse, kar sta Moro in Zaccagnini zgradila v prvih urah zasedanja, ko je vse kazalo, da bo večina soglašala, da je treba sestaviti enobarvno vlado.
Seja vodstva KD se je začela s Poročilom tajnika stranke, ki je izrazil prepričanje, da je treba omogočiti Moru, da nadaljuje «s svojim poskunni». Za njim je spregovoril poverjeni predsednik. V govoru je bil Moro zelo previden. Hkrati pa je dal jasno vedeti, da enobarvna demokrščanska vlada danes nima druge alternative, upoštevajoč resen gospodarski in politični položaj. Moro je poudaril, da je vse njegovo dosedanje delo slonelo na napotilih vodstva stranke, da je treba sestaviti vlado, ki bo imela podporo v primernem dogovorjenem programu. Potem ko je dejal, da je izid njegovih prizadevanj dobro znan in da ne ustreza pričakovanju KD, je izjavil, da je treba do sedaj zagotov-iejno solidarnost pr' ostalih strankah ohraniti. Moro je prepustil dokončno odločitev vodstvu stranke.
Za njim so spregovorili predstavniki nekaterih levih struj. Vsi so soglašali z ustanovitvijo enobarvne de-mokrščanske vlade, da se začnejo reševati resna gospodarska in denarna vprašanja. Kmalu nato pa je v imenu dorotejcev spregovoril poslanec Pucci, ki je imel mnogo pomislekov predvsem glede vsebine gospodarskega programa, ki ga je sestavil Moro. V tem tonu so bili še nekateri drugi nastopi, med njimi tudi nastop bivšega notranjega ministra Tavianija, ki je bil precej kritičen do napovedane rešitve.
Prvi del sestanka se je zaključil 7- nastopi članov vodstva, ki so bili v večini na strani Mora in Zacca-gninija. Fanfani je ob odmoru izjavil, da je «samo poslušal». Zdelo se je, da je Moro zmagal. Upošte-vajoč, da so do sedaj pogoreli vsi Predlogi o raznih vladnih formulah, da so socialisti in republikanci skle-nili, da se bodo vzdržali glasovanja ? zaupnici enobarvni Morovi vladi m da so socialdemokrati celo sklenili, da bodo enobarvno vlado neposredno podprli, je kazalo, da krščan-ska demokracija nima druge rešitve. Vsaka druga rešitev bi bila razpust parlamenta in razpis predčasnih volitev. To bi tudi pomenilo, da bi morali odložiti kongres krščanske demokracije.
Toda ob 17. uri, ko se je sestanek nadaljeval, je posegel Fanfani m obrnil vse na glavo. V desetih minutah je podrl mnogo argumentov
le v Milanu (za severno Italijo) v Firencah (za srednjo Italijo) ter v Bariju (za južno Italijo). Številne druge manifestacije, kjer so govorili znani predstavniki osrednje sindikalne federacije so bile tudi v drugih večjih mestih. Stavke so se udeležili delavci kovinarske, kemične in tekstilne industrije. Pridružili so se jim delavci s področij industrij za oblačila, obutev, gradbinci, delavci v cementarnah, opekarnah ter prehrambeni industriji. Stavkali so tudi tiskarji z izjemo tistih, ki so zaposleni pri dnevnih ča-
vzdržali dela 8 ur (zagotovili pa so nujne posege). Stavkali so tudi delavci in uslužbenci javnih prevozov, toda le eno uro.
.	Manifestacija v Milanu, kjer je
stavkali simbolično govoril generalni tajnik CISL Storti, je bila prav gotovo najbolj veličastna, saj se je je udeležilo prav ,	.	.	! gotovo 150 tisoč ljudi (kar predstav-
na vprašanja. Stavko je podprla . jja praVcat rekord za milansko metodi vsedržavna federacija časni-1 sj-0) Delavci so prišli na glavni trg karjev.	, I (Piazza del Duomo) v šestih spre-
\ milanski pokrajini pa je stavka • vociih. Za njimi so prišli še delav-
lizalo r> v\l L» T ro o	i o E/it» o/-»	.....	.....	_
sopisih. Ti so eno uro, toda zbrali so se na svojih delovnih mestih, kjer so obravnavali sedanja pereča in sindikal-
zajela sploh vsa področja, ter se lahko reče, da je bila splošna. Za-
devni sklep so sprejeli pokrajinska transnaemt z nanisonr «Milanska federacija CGIL - CISL - UIL ter transPaernt z nap,s°m- «Muansna
odbori arznih drugih sindnkatov. Ko. vinarji in drugi delavci že omenjenih kategorij so stavkali 4 ure, u-službenci v bolnišnicah pa so se
NA TRGOVSKEM ZAVODU «STRINGHER» V VIDMU
744 (lijakov in profesorjev zahteva pouk slovenščine
Zahtevo utemeljujejo z novim vzdušjem med državama in z dejstvom, da je Videm gospodarsko in kulturno povezan s sosednjo Slovenijo
VIDEM, 6. — 744 dijakov in profesorjev trgovskega zavoda «B. Stringer» v Vidmu je podpisalo zahtevo po uvedbi pouka slovenščine na zavodu. Pismo, ki sd ga naslovili na predsednika zavodskega sveta s prošnjo, da jo posreduje ministrstvu za javno vzgojo v Rimu, se glasi:
«Podpisani profesorji in dijaki zavoda, glede na prisotnost določenega odstotka dijakov, ki se izražajo v slovenskem narečju, ob upoštevanju novega ozračja med obema sosednima državama in povečanja medsebojnih izmenjav na gospodarskem in kulturnem področju kot logične posledice teh odnosov, zahtevajo katedro za slovenski jezik poleg že obstoječih za tuje jezike.-»
Glasilo beneških Slovencev «Novi Matajur», ki objavlja to vest, ugotavlja, da so to zahtevo z velikim navdušenjem podpisali vsi dijaki iz Beneške Slovenije, ki se šolajo na tem zavodu in da so to zahtevo podprli tudi vsi drugi dijaki in profesorji. S tem so zgovorno pokazali, da med mladimi Slovenci in Furlani ni prav nobene mržnje in da se je, prav nasprotno, uveljavilo vzdušje sožitja in zaupanja, ki se je zdelo nedosegljivo še do pred desetimi ali petnajstimi leti. To stvarnost bi morali upoštevati vsi v videmski pokrajini in v vsej deželi Furlaniji - Julijski krajini.
«Novi Matajur» se tudi sprašuji kako je mogoče, da beneški dijaki, ki se šolajo v Vidmu, s takim navdušenjem podpišejo zahtevo po pouku slovenščine, tisti beneški dijaki, ki se. šolajp v špetru. ali v Sv. Le-j nartu, pa tega ne store. Obstaja J sum — pravi list — da se v Bene-
čiji sami še nadaljuje neka oblika neotipljive asimilacije.
LONDON, 6. - Nemški zvezni kancler Schmidt je danes zvečer prispel v London na uraden obisk. V angleški prestolnici se bo pogovarjal s premierom Harildom Wil-sonom
ci tekstilne industrije. Za govorni-skjim odrom je bil razobešen velik
federacija CGIL. CISL, UIL — severni in južni delavci združeni v boju za zaposlitev in za delovne pogodbe». Manifestacije so se udeležili tudi predstavniki milanskih federacij KPI, PSI ter PDUP za komunizem, študentje, «Delavske a-vantgarde» ter raznih drugih gibanj.
Luciano Lama je v svojem govoru v Firencah poudaril potrebo po združenem boju za te cilje ter še posebej zahteval naj oblasti posvetijo veliko pozornost srednjim in malim podjetjem, ki se danes nahajajo v strašnih težavah in kjer brezposelnost narašča iz dneva v dan. Lama je nadalje obravnaval tudi vprašanje sestave nove vlade (kar so storili tudi drugi govorniki) ter je v tej zvezi dejal, da je program, ki ga je izdelal predsednik vlade Moro, v nekaterih točkah kolikor toliko pozitiven, čeprav čes-to meglen, v drugih pa negativen. Zato je menil, «da se ne moremo znebiti vtisa, da bo pretežno breme za sanacijo gospodarstva padlo na ramena delavcev». Zato je Lama ponovno poudaril, da sindikati nasprotujejo politiki, katere žrtve bi bili samo delavci in ki sploh vedno prizadene gospodarsko najšibkejše. Zato sindikati nasprotujejo monetarni in kreditni politiki.
Podobne misli sta izrazila tudi Storti v Milanu in Vanni v Bariju. Generalni tajnik CISL Storti je dejal, da je treba izvajati resno politiko za porast materialnih zmogljivosti in javne akumulacije (davki, beg kapitalov, davčne utaje, u-činkovitost javne uprave) in ne se zatekati k politiki omejevanja kreditov itd.
Tako v Milanu, kot tudi v Firencah in v Bariju je prišlo do izpadov nekaterih političnih skupin («Lotta Continua» in drugi), ki so motili zborovanja. Te skupine so bile najbolj napadalne v Milanu Vodstvo federacije sindikatov je o-žigosalo ta dejanja ter poudarilo, da je moč sindikalnega gibanja v enotnosti vseh delavcev.
LJUBLJANA, 6. — Pred slovenskim kulturnim praznikom so nocoj V Ljubljani podelili Prešernove nagrade umetniškim ustvarjalcem za najbolj uspele storitve zadnjih dveh let. Uvodni del slovesnosti, na kateri so bili najvišji predstavniki slovenskega kulturnega in političnega življenja je neposredno prenašala tudi TV in radijska postaja Ljubljana. Prireditev v dvorani Slovenske filharmonije se je nato nadaljevala z umetniškim sporedom.
Slavnostni govor, posvečen spominu na utemeljitelja slovenske u-metne besede, je imel Janez Bar-borič. V kratkem pregledu se je ozrl na slovensko polpreteklo narodnostno in kulturno zgodovino, zatem pa spregovoril o kulturni zavesti slovenskih delavcev in delovnih ljudi. Po njegovih besedah se ta zavest ne opredeljuje do kulturnih stvaritev na osnovi te ali one u-metniške smeri, po takem ali drugačnem izvoru kulturnih dobrin, po tem ali so bile ustvarjene poklicno ali ljubiteljsko. Opredeljuje se po njihovi kulturni ali umetniški vrednosti, ki lahko prispeva k^ bogatenju njihovega razmišljujočega, e-mocionalnega ali estetskega sveta. Če je delavska kulturna zavest kdaj preprosta, je dejal Barborič, je takšna med drugim zaradi tega, ker smo se kot celovita družba v ne^ katerih obdobjih premalo zavedali nujnosti vsestranske človekove o-svoboditve, še posebej pa je to veljalo včasih za kulturne investicije, kadar so se zagledale povsem vase ali v kak svet, ki ni in ne more biti naš.
Zatem je predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada, književnik Ivan Potrč, razdelil nagrade.
Dobitniki Prešernovih nagrad za leto 1976 so: Avgust Černigoj za življenjsko delo na področju likovne u-metnosti, književnik Karel Grabelj-šek za izbrano delo, Miško Kranjec za življenjsko delo na področju literarne umetnosti, Milan Mihelič za ustvarjalne dosežke na področju arhitekture in Rado Simoniti za življenjsko delo na področju glasbene umetnosti.
Nagrade Prešernovega sklada pa so dobili: režiserja Jože Babič in Vojko Duletič, književnika Jože Javoršek in Svetlana Makarovič, scenograf Niko Matul, plesalec Janez Mejač, Mladinski pevski zbor iz Maribora, igralih Milena Zupančič in Milena Muhič, arhitekt Marko Mušič, karikaturist Borut Pečar, avtor radijskih iger za mladino Frane Puntar, grafična oblikovalca Peter in

Profesor Avgust Černigoj
Judita Skalar, slikarka Tinca Stego-vec in koncertant Ciril Škerjanec.
V obrazložitvi podelitve Prešernove nagrade tržaškemu slovenskemu likovnemu ustvarjalcu je bilo med drugim rečeno, da je Avgust Černigoj prvi uvedel na Slovenskem konstruktivizem, da izžareva njegova vedno živa umetnost napredne ideje in mladostni ustvarjalni pristop, da je kot pedagog vzgojil celo vrsto mladega slovenskega naraščaja in da je iz njegove šole izšlo precej uveljavljenih slovenskih likovnikov, da je razstavljal po domovini in po Evropi, likovno opremil štiri prekooceanske potniške ladje itd.
Režiser Stalnega slovenskega gledališča v Trstu Jože Babič je prejel nagrado Prešernovega sklada za režijo Leskovčeve drame «Dva bregova».
DRAGO KOŠMRLJ * # #
Obema našima nagrajencema, prof. Avgustu Černigoju za zasluženo priznanje za njegovo življenjsko delo in
Režiser Jože Babič
Jožetu Babiču za njegov nagrajeni režiserski uspeh, iskreno čestitamo. Čestitke tudi vsem ostalim nagrajencem, posebej še našemu priljubljenemu briškemu rojaku skladatelju Radu Simonitiju.
MILAN, 6. — Milanska federacija kovinarjev je danes sporočila, da se je na njenem sedežu sestal kolegij odvetnikov, ki bodo zagovarjali na sodišču delavce prot’ katerim je uprava podjetja Leyland Innocenti vložila tožbo, ker niso dovolili, da bi iz podjetja v Lambrate odpeljali nekatere stroje. Seje so se udeležili tudi pokrajinski sindikalni voditelji ter izvršni odbor tovarniškega sveta. V sporočilu, ki je bilo objavljeno po srečanju, se napovedujejo razne pobude za obrambo obtoženih delavcev ter se obsojajo ustrahovalne metode vodstva podjetja. Predvidena je tudi akcija za premostitev raznih birokratskih težav na sodišču, kjer zagovarniki še niso imeli možnosti, da bi pregledali zadevne sodnijske akte.
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiifMiiiiiiiimiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NA 22. KONGRESU FRANCOSKIH KOMUNISTOV
Debata o diktaturi proletariata ter o pojma svobode v socializmu
RPF ni spremenila stališča do volitev predstavnikov evropskega parlamenta
PARIZ, 6. — Kongres komunistične partije Francije, ki se bo zaključil pojutrišnjem, je danes nadaljeval svoje delo z debato o poročilu generalnega sekretarja Mar-chaisa. Številni govorniki so zagovarjali tezo opuščanja preživelega pojma diktature proletariata, član politbiroja Francois Billoux je menil, da ne sme presenečati dejstvo, da imajo nekateri tovariši pomisleke glede umestnosti tega koraka, pri-
Jugoslovan Mate Parlov je sinoči s svojo nadvse prepričljivo zmago nad Amerikancem M. Folleyem navdušil tržaško občinstvo in številne navijače, ki so prihiteU Iz Jugoslavije. V do zadnjega kotička napolnjeni športni palači je namreč sredi drugega kroga s silovitim udarcem vrgel Amerikanca skozi vrvi iz ringa. M. Folley je bil tako zdelan, da je moral sodnik srečanje prekiniti in dodeliti zmago Parlovu
stavil pa je, da je treba tem tovarišem pojasniti, da francoski komunisti, tako kot so se pred 55 leti izrazili za diktaturo proletariata, lahko danes rečejo, da ta ne odgovarja več sedanjemu položaju. «Naš korak — je dejal — ni korak nazaj, temveč pogumna poteza, ki smo jo sprejeli po zrelem premisleku».
Neki drug voditelj stranke, Andre Vieuguet, pa je s svoje strani zagovarjal tezo, da je demokratični centralizem v partiji še vedno potreben.
Vprašanje spora med KPF in KP SZ glede odnosov med socializmom in svobodo pa je obširno osvetlil Henri Malberg, ki je tudi član centralnega komiteja. Po njegovem mnenju sc kritike na račun represije v Sovjetski zvezi na škodo opo rečnikov utemeljene zato, ker bi morali socialistični režimi, ki napredujejo z orjaškimi koraki na najrazličnejših področjih, biti vzgled vsem na področju svobode. Te kri tike je dejal Malberg ne rušijo vezi prijateljstva in sodelovanja med francoskimi in sovjetskimi komunisti, temveč služijo stvari socializma.
Glasilo KPSZ «Pravda» doslej še ni komentiralo Marehaisovega poročila ter se je v glavnem le omejilo na tiste dele govora, kjer se analizira francoska kriza in se kritizirajo stališča kitajskih komunistov. «Pravda» še ni omenila opuščanja s strani francoskih komuni stov teze o diktaturi proletariata.
V intervjuju francoski državni televiziji je Marchais danes ponovno poudaril nasprotovanje francoskih komunistov do direktne izvolitve predstavnikov evropskega parlamen-1 ta.
Svečana Prešernova proslava v Celovcu
(Po telefonu)
CELOVEC, 6. — V hali Slovenika v središču Celovca je bila nocoj Prešernova proslava, ki jo je priredila Slovenska prosvetna zveza iz Celovca. Okusno opremljeno dvorano je za to priložnost krasila razstava slikarja Franceta Slame.
Med poslušalci, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, je bila številno zastopana mladina. Med gosti so bili jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Bojan Lubej, svetnik ambasade SFRJ na Dunaju Borut Plavšak, rektor mariborske u-niverze dr. Vladimir Bračič, večje število predstavnikov ljubljanske u-niverze, med katerimi dr Bogo Grafenauer in dr. Franc Zwitter. Iz Trsta se je svečanosti udeležil ravnatelj Slovenskega raziskovalnega instituta dr. Karel šiškovič.
Slavnostni govornik je bil namesto zadržanega najavljenega predsednika Akademije znanosti in u metnosti Josipa Vidmarja, člar predsedstva akademije ter predsed nik mednarodnega združenja slavistov dr. Bratko Kreft. V svojem govoru je poudaril, da je Prešeren s svojo ustvarjalnostjo pesnik, ki najbolj izraža našo narodno bit, pesnik, ki je s svojim duhom rodo-Ijubja in težnje po človeškem dostojanstvu, bistveno pripomogel, da se je slovenski narod lahko leta 1941 uprl brez vsakega orožja razen s svojo kulturno zavestjo in težnjo po svobodi.
Večer so dopolnili recitatorji Miha Baloh, Marta Polanšek, Tonči Schlapper in Miha Travnik ter članica Opere SNG iz Ljubljane Milka Evtimova.
Sergij Lipovec
Krščanska demokracija še naprej zavlačuje vladno krizo. Včeraj bi morala odločati o pooblastilu Moru, da sestavi enobarvno vlado za katero so socialisti in republikanci že sklenili, da jo bodo podprli z vzdržanjem pri glasovanju o zaupnici, socialdemokrati pa so celo sporočili, da bodo glasovali za vlado. Po celodnevni razpravi so pozno ponoči sklenili, da pooblastijo delegacijo stranke, ki se skupno z Morom ukvarja z reševanjem vladne krize, da ponovno poizve pri treh strankah bivše levosredinske koalicije, če obstaja možnost, da se morebitni enobarvni demckrščanski vladi zagotovi trdnejša podpora.
Štiriurna stavka italijanskih industrijskih delavcev je popolnoma uspela. Udeležilo se je je več kot sedem milijonov delavcev od Severa do Juga. V milanski pokrajini je bila stavka splošna. V streh velikih središčih (Milan, Firence in Bari) so bila velika zborovanja. Največje je bilo v Milanu ob udeležbi več kot 150 tisoč delavcev. Stavkovna manifestacija je potekala v duhu boja za zagotovitev dela, sklepanje delovnih pogodb ter za novo gospodarsko politiko v državi.
Vodstvo ameriške večnacionalne družbe Lockheed je včeraj s pričevanjem predsednika upravnega sveta Kotchiana pred posebno komisijo senata potrdilo, da je v letih 1970 in 71 potrošilo poldrugo milijardo lir za podkupovanje italijanskih politikov, da je lahko prodalo 14 vojaških transportnih letal hercu-les C-130. Kotchian ni hotel povedati imen «obdarovanih» politikov in strank, dejal je le, da se je poslužil kot posrednika rimskega odvetnika in izvedenca za mednarodno pravo Ovidia Le-febvra. Ob koncu je še dodal, da je bila lani italijanska vlada posrednik za «premestitev» številnih lovskih letal F-104 v Turčijo v času, ko je kongres dal embargo na dobavo orožja Ankari in Atenam zaradi ciprske krize.
TRŽAŠKI DNEVNIK
7. februarja 1976
V ZVEZI S KRIZO TRŽAŠKE OBČINE IN POKRAJINE
CIVILNO ZA VAROVANJE ZOPER PROMETNE NEZGODE
KPI in PSI zahtevata od KI) Vozniki pred zaplete!
naj preneha z zavlačevanjem
Skupni dokument obeh deluvskih strank o perspektivah za rešitev krize
Tajništvi krajevnih federacij KPI in PSI sta se v prejšnjih dneh se stali, skupaj z zastopstvoma obeh svetovalskih skupin, da bi proučili razvoj kriz v tržaški občini in pokrajini. Po sestanku so objavili skupno poročilo, v katerem obe stranki ugotavljata, da se položaj v obeh glavnih krajevnih upravah z dneva v dan slabša in da ni več mogoče dopustiti, da bi še trajala dolga paraliza tržaškega občinskega sveta, v katerem kriza traja že skoraj tri mesece, ne da bi še bile na obzorju ustrezne rešitve.
Po mnenju tajništev PSI in KPI bi zapletenost tržaških problemov terjala hitro sestavo trdne in napredne večine, saj bi samo taka večina, s premostitvijo vsakršne diskriminacije na levi, lahko dala verodostojnost odborom in programom, ki naj bi se lotili ključnih problemov tržaškega položaja.
Glavna odgovornost zaradi sedanjega položaja pritiče seveda krščanski demokraciji, ki doslej ni storila nobenega bistvenega koraka, da bi odprla pozitivno perspektivo, ampak se nasprotno usmerja k manjšinskim in centrističnim rešitvam. V treh mesecih je KD znala predlagati le županovo posvetovanje, ki bi ga morali sprožiti že takoj po odprtju krize, ki pa se sedaj vleče že dva tedna, čeprav je še vedno v prvi fazi.
Tajništvi KPI in PSI soglašata v oceni, da je ta procedura nezadostna: soočanje mora potekati med demokratičnimi svetovalskimi skupinami, kot so predlagali ne samo komunisti in socialisti, ampak tudi socialdemokrati in liberalci.
Sedanja pobuda KD je nezadostna tudi zaradi tega, ker se je župan doslej omejil na predložitev golih točk morebitnega programa, ne da bi karkoli pojasnil glede njihove vsebine in rokov izvajanja. Številni izmed županovih predlogov pa so le ponovitev starih demokrščanskih obvez, ki niso bile nikdar izpolnjene. To potrjuje potrebo, da se osnutek programa konkretizira, pa tudi, da se pove, s katerimi političnimi silami naj bi ga uresničili zato, da bi dejansko zadovoljeval ljudske zahteve. In prav v luči teh ugotovitev je povsem jasna neustreznost manjšinske rešitve, za katero se KD zavzema.
Tajništvi KPI in PSI še enkrat potrjujeta potrebo po hitri in pozitivni rešitvi krize; vsekakor pa poudarjata umestnost, da se omogoči delovanje občinskega sveta, zato da bi hajvišji demokratični izraz mesta lahko dvignil svoj glas spričo zelo važnih dogodkov, ki se sedaj odvijajo in ki nikakor ne čakajo na dolge roke, kakršne skuša- uveljaviti krščanska demokracija.
V KROŽKU «CHE GUEVARA»
Posl. Pietro Ingrao o krizi v KD
«Izvor in značilnosti demokrščan-ske krize»: to je bila tema, o kateri je sinoči na povabilo krožka «Che Guevara» govoril član osrednjega vodstva KPI posl. Pietro In-grao. Osebnost govornika in aktualnost argumenta sta pritegnila v dvorano v Ul. Madonnina izredno številno občinstvo, k: je z velikim zanimanjem sledilo zgodovinsko in i-deološko poglobljenim izvajanjem. Ingr? j je najprej orisal, kako se je KD v prvih povojnih letih polastila države in ustvarila monopol oblasti: ugotovil je, da je KD v zavezništvu z ameriškim kapitalizmom, z razbitjem enotnosti antifa-
šističnih strank in z uvedbo novih gospodarsko - političnih tehnik neo-kapitalističnega kova znala ustvariti širok družbeni blok, v katerem so bile tudi ljudske in delavske množice, ki jih je KD znala organizirati, v prvi vrsti preko katoliško karak-teriziranih množičnih struktur, kot so bile CISL, AGLI, katoliške organizacije v šolah, med mladino, v ženskem svetu itd.
Ta struktura se je začela majati pod silo delavskih bojev v začetku šestdesetih let kriza pa je postala dramatična šele v zadnjih letih, zapečatili pa so jo volilni izidi 12. maja 1974 'n 15. junija 1975.
Po mnenju govornika pa je zašel v krizo ves sistem oblasti, kakršnega je KD zgradila, zaradi česar ni mogoče misliti, da bi krizo lahko rešili, ne da bi korenito posegli v ta sistem. Tudi Zaccagninijeva linija ne bo mogla rešiti niti krize v KD, niti krize v državi, kajti demo-krščanski voditelji še vedno niso sposobni, da bi opravili korenite izbire, kot dokazuje tudi njihovo odklanjanje vsakršnega sodelovanja s KPI. Po Ingraovem nastopu je sledila razprava, ki je osvetlila neka-
tere aspekte demokrščanske krize in sedanjega težavnega političnega položaja.
SINOČI V TRSTU
Občni zbor ZSŠDI povsem uspel
Sinoči se je v Trstu zaključil 5 redni občni zbor Združenja slovenskih športnih društev v Italiji.
Ob prisotnosti uglednih gostov, odbornikov skoraj vseh včlanjenih društev ter velikega števila ljubiteljev športa, so ugotovili pozitivno nalogo, ki jo ima naša krovna športna organizacija v zamejstvu.
Med drugim so tudi odobrili resolucijo o rabi slovenščine v javnih ustanovah in ostro obsodili nedopustne dogodke, do katerih je prišlo v izvoljenih svetih, v tržaškem občinskem svetu in v deželnem svetu, kjer so našim političnim zastopnikom preprečili uporabo materinega jezika.
Po izčrpnem predsedniškem in tajniškem poročilu je sledila živahna in plodna diskusija.
im vprašanjem izbire med tremi možnimi rešitvami
Zavarovalnka «Assicurazioni Generali» izdelala nov tarifni pravilnik - Nove tarife nagrajujejo previdne voznike - Kaj kažejo računi za vozilo fiat 127
V	začetku januarja smo na tem mestu opozorili na spremembe, ki so nastale v italijanskem sistemu civilnega zavarovanja zoper prometne nezgode; kakor znano, se novi sistem razlikuje od prejšnjega predvsem po tem, da so do konca lanskega leta praviloma veljale e-notne zavarovalne tarife (premije) za posamezne vrste vozil, medtem ko se morajo zavarovanci sedaj sami odločiti za eno izmed treh možnih zavarovalnih polic: za polico s franšizo, za polico z anticipi-ranim popustom ali za polico «bo-nus-malus». Uvajanje novega sistema ni potekalo brez težav in tudi same zavarovalnice so kljub svojim študijskim centrom zamudile precej časa, preden so lahko sestavile nove tarifne pravilnike. Še težje si seveda lahko ustvarijo jasnejšo sliko zavarovanci, ki v glavnem ne razpolagajo z vsemi potrebnimi podatki.
V	uradih zavarovalnice Assicurazioni Generali smo se včeraj pogovarjali o tem vprašanju in prejeli vrsto pojasnil, ki jih sedaj posredujemo našim bralcem. Predvsem
fiiiliilillliilllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V OKVIRU VSEDRŽAVNE STAVKE NA POBUDO FEDERACIJE CGIL, CISL IN UIL
Stavka delavcev industrije za novo gospodarsko politiko
Velika množica na sindikalnem shodu na Trgu Goldoni, kjer je govoril zvezni tajnik sindikalne federacije Didò
nekaj o izbiri police: da bi bil pregled čim bolj enostaven, smo zbrali podatke, ki se nanašajo na enega izmed najbolj razširjenih avtomobilov, to je na fiat 127 (podatki seveda veljajo za katero koli drugo vozilo do 12 KM).
Polica s franšizo in police z an-ticipiranim popustom sta si precej podobni v tem, da mora povzročitelj ob prometni nezgodi v obeh primerih seči v žep. Poglejmo, kako globoko. če se zavarovane vsote glasijo na 2—20—50 milijonov — in smo v letu 1975 plačali premijo 70.700 lir — bomo letos za polico z anticipiranim popustom plačali 59 tisoč 400, za polico s franšizo do 50.000 lir (v tem primeru pa se morajo zavarovane vsote glasiti na 10—30—100 milijonov) pa 52.900 lir. Ob nezgodi bomo morali v prvem primeru «vrniti» zavarovalnici 41 odst. premije (popust), to je 24.400 lir, v drugem primeru (polica s franšizo) pa 50.000 lir. Jasno je, da v primeru lažje nezgode, ko nastane škoda v vrednosti izpod 24.400 oziroma 50.000 lir, se bo povzročitelju splačalo poravnati škodo iz lastnega, ne da bi nezgodo prijavil zavarovalnici.
Nekoliko drugače pa je s polico «bonus-malus». V tem pogledu je zavarovalnica Assicurazioni Generali sklenila uvrstiti svoje zavarovance v naslednjih devet razredov: Tarifnik «bonus-malus»
Vsi industrijski obrati naše dežele strani velikih delodajalcev, ki so so se včeraj za štiri ure ustavili celo zavrnili poziv vlade za zamrz v okviru vsedržavne splošne stavke j njenje procedur odpustov, niti ne v industrije, ki jo je proglasila fede- > izsiljevanje s politično krizo, ki o-racija CGIL, CISL in UIL proti ne- pozarja na nesposobnost političnih
gativnemu zadržanju Confindustrie in delodajalcev do obnovitve delovnih pogodb, proti stalnim napadom proti zaposlovanju in da vzpodbudijo vlado, naj končno ukrene vse potrebno in naj omogoči državi iz čedalje hujše gospodarske krize, katere breme mora prenašati prven stveno delavski razred.
V našem mestu se je na tisoče delavcev udeležilo pokrajinske manifestacije; ogromna množica se je zbrala pred Tržaškim arzenalom, od koder je odkorakala v sprevodu do Trga Goldoni, kjer je bil sindikalni shod. Po pozdravnih besedah dr. Fabriccija, ki ga je del manifestantov izžvižgal zaradi stališč, ki jih je njegova organizacija CCdL - UIL, pred kratkim zavzela na krajevni ravni proti sindikalni enotnosti, je spregovoril zvezni tajnik federacije CGIL, CISL in UIL Mario Didà, ki spada med najvid nejše voditelje sindikalnega gibanja.
Didò je dejal, da delavci industrije vse Italije stavkajo in prirejajo sindikalne shode, da bi potrdili stališče sindikalnega gibanja, ki zahteva novo in drugačno gospodarsko politiko, zaščito zaposlovanja in kratkoročno obnovitev delovnih pogodb praktično vseh kategorij industrije, pa tudi drugih strok. Predstavnik sindikalne federacije je tudi opozoril na izredno zaskrbljujoč in težaven gospodarski položaj in na prav tako delikaten politični položaj. Namen naših manifestacij — je nadaljeval — je potrditi, da ne moremo privoliti v izsiljevanje s
•iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimitiiiiiiiiiifiuiiiiiiiiiitiiiii
PROMETNE ZVEZE V NAŠI DEŽELI
Industrijska cona na Krasu bo zahtevala nove strukture
Predstavniki deželne uprave predeči!! glavna prometna vprašanja odposlanstvu osrednjega vodstva državnih železnic
Včeraj se je mudilo v našem me- ? stanove za tržaško pristanišče ing. stu širše predstavništvo osrednjega I Sollazzi, član vodilnega odbora tr-vodstva državnih železnic, ki ga je. žaške trgovinske zbornice dr. Mau-vodil glavni podravnatelj ing. Mi-1 rei ter drugi strokovnjaki iz Tr-
siti. Predstavniki železniške uprave so se sestali najprej s predsednikom deželnega odbora odv. Comelli-jem ih njegovimi najožjimi sodelavci, pozneje pa še z nekaterimi strokovnjaki s prometnega področja. Na obeh sestankih so bila v o-spredju vprašanja, ki zadevajo nadaljnji razvoj železniških zvez na našem področju, predvsem pa načrti za izboljšanje železniškega prometa z Avstrijo, predvidevanja v zvezi z bodočo prosto industrijsko cono na Krasu, polaganje drugega tira na pontebski progi in ureditev nove ranžirne postaje pri Čer-vinjanu.
Predsednik Comelli je predstavnikom osrednjega vodstva državnih železnic predočil glavne probleme v zvezi z notranjimi programi v deželi in v zvezi s prometom v smeri iz in za zaledje, odbornik za industrijo in trgovino Stopper pa je opozoril na nove cestne in železniške zveze, ki jih bo zahtevala uresničitev in poznejše poslovanje bodoče proste industrijske cone na i-talijansko-jugoslovanski meji na tržaškem Krasu.
Sestanek s strokovnjaki je bil v prostorih deželnega odbomištva za načrtovanje in proračun, vodil pa ga je odbornik Mauro. Srečanja so
sta. Gorice in Vidma. Odbornik Mauro je naglasil zlasti potrebo po speljavi avto ceste na trasi Videm - Trbiž in po primerni okrepitvi železniških zvez, ki vodijo iz naše dežele v Avstrijo. Poleg glavne proge, ki vodi prek Vidma in Trbiža v sosednjo republiko, se namreč deželna uprava zavzema za spe-Ijavo nove železniške zveze neposredno iz Pontebe v predoru do Hermagora. Deželna uprava je sama prispevala finančna sredstva za sestavo ustreznih načrtov. V tej zvezi je Mauro naglasil, da je treba prometne zveze z Avstrijo okrepiti čimprej, sicer preti nevarnost, da se bo avstrijski tranzitni promet preusmeril iz Trsta v konkurenčna jugoslovanska pristanišča.
Kar zadeva podvojitev pontebske proge, je odbornik Mauro omenil, da je deželna uprava leta 1973 nakazala 300 milijonov lir za pripravo načrtov' za odsek Videm - Tarčent. Načrte bodo v najkrajšem času poslali v Rim, tako da je upati, da se bo delo na progi lahko začelo še v letošnjem poletju. Nadaljnjih 150 milijonov pa je deželna uprava nakazala za. pripravo načrtov za ranžirno ' postajo v červinjanu. Postaja naj bi po eni strani razbremenila obmejne postaje (zlasti open-
sil, da bi ustanovile tako vlado, ki bi bila sposobna oblikovati novo go spodarsko politiko. Potreben je tak gospodarski program, ki naj bo kos sedanjemu položaju in ki naj uresniči tudi zahteve, ki jih sindikati že leta in leta postavljajo.
Didò pa je tudi poudaril, da se sindikalno gibanje ne bo zadovoljilo s sestavo kakršnekoli vlade. Potrebna je namreč taka vlada, ki naj uresniči sodelovanjè med vsemi demokratičnimi in ljudskimi silami brez diskriminacij, ki naj bo sposobna pravičneje, aorazdeliti bremena krize, ki naj se učinkovito bori proti davčnim utajam, proti begu kapitalov, proti špekulacijam, ki so prav v teh dneh še posebno škodovale naši valuti. Nova vlada mora tudi biti sposobna, da sproži resne ukrepe gospodarske politike, ki naj vodi politiko preustroja industrijskega sektorja in novo kmetijsko politiko, predvsem v korist Juga. Še posebno pa mora nova vlada omogočiti nov zagon proizvajalne dejavnosti in razširitev ravni zaposlovanja, tako da bo končno mogoče zaposliti ne samo tradicionalne brezposelne, ampak tudi mladino, ki danes nima nobenih perspektiv, je še posebno poudaril Didò.
Ob zaključku sindikalnega shoda je prišlo do incidenta, ko so predstavniki CCdL - UIL preprečili predstavniku študentov, ki so se udeležili manifestacije, da bi spregovoril z govorniškega odra. To početje so obsodili sindikat FIM - CISL, tržaška federacija PDUP in delavska sekcija «Lotta continua». Slednja je v svojem poročilu protestirala tudi zaradi dejstva, ker je na shodu govoril dr. Fabricci, se pravi voditelj sindikata, ki se je na krajevni ravni izrekel proti delavski enotnosti.
Pokrajinsko tajništvo federacije CGIL, CISL in CCdL - UIL je na svoji včerajšnji seji izrazilo zadovoljstvo zaradi množične udeležbe v stavki, pa tudi izreklo «ostro obsodbo zaradi motilnih akcij, ki jih je uprizorilo nekaj desetin provokatorjev, tujih sindikalnemu gibanju», kot je rečeno v poročilu pokrajinskega tajništva federacije.
jih bo izvedenec primerjal z lasmi na volnenih maskah, ki so bile skrite v vrečki v vrtu Hausbrandtove vile. Že danes dopoldne bo v pisarni dr. Coassina zaprisegel izvedenec, ki bo opravil primerjavo. Izidi njegovega dela pa bodo znani šele ob zaključku preiskave; njegovo poročilo, kot tudi vsa odkritja preiskovalcev, je pod obvezo tajnosti preiskave.
• Združenje tržaških malih trgovcev bo imelo v ponedeljek, 9. februarja (ob 18. uri na sedežu v Ul. S. Nicolò), občni zbor članov mlekarskega odseka. Na dnevnem redu je razprava o ceni mleka v prodaji na drobno, o prijavi dohodkov in drugih davčnih zadevah in izvolitev novega strokovnega odbora.
DANES V UL. MADONNINA
Pokrajinska konferenca komunističnih žena
i-Danes popoldne ob 15. uri bo .rta sedežu KPI v Ul. Madonnina 19, pokrajinska konferenca komunističnih žena. Konferenca bo zelo verjetno živa in zanimiva glede na izredno kritično ekonomsko, politično in moralno stanje v Italiji. Glavno poročilo bo imela Bruna Silvestri Brai-da, odgovorna za žensko komisijo KPI, zaključni govor pa bo imel Rino Serri, član strankinega državnega vodstva. Povabljene so predstavnice raznih strank in organizacij ZŽI in tovarišice z onkraj meje, ki bodo prinesle svoj pozdrav. Govorili bodo predvsem o tistih vprašanjih, ki so danes najbolj pereča: splav, nova moralnost med spoloma, pa tudi in predvsem o možnostih, ki obstojajo danes za zaposlitev ženske. Časovno se konferenca postavlja približno dva tedna pred začetkom državne konference komunističnih žena, ki bo v Milanu od 20. do 22. februarja. Lahko torej pričakujemo živahno diskusijo in konstruktivno izmenjavo misli.
Razred	% bonus (—)	Premija
	ali malus (+)	za fiat 127
1	—45	49.400
2	-36	57.500
3	—26	66.500
4	—14	77.300
5	100	88.800
6	+17	105.100
7	+36	122.200
8	+58	142.000
9	+83	164.400
Kdor se odloči za polico «bonus-malus», bo v letošnjem letu vpisan v tretji razred in bo torej plačal premijo 66.500 lir. Če v naslednjih dveh letih ne bo prijavil nobene nezgode, bo «promoviral» v drugi razred, naslednje leto — seveda prav tako berz nezgode — pa v prvega. Premija se bo torej zmanjšala najprej na 57.500, nato pa na 49.400 lir. Prijava nezgode se bo kaznovala z «degradacijo» v naslednji (dražji) razred, vsako leto brez nezgod pa bo nagrajeno s «promocijo» v najbližji cenejši razred; za zavarovance v sedmem, osmem ali devetem razredu bo «promocija» bolj širokogrudna in bodo za vsako leto brez prijavljenih nezgod celo preskočili en razred.
Ko smo zdaj pregledali omenjene tri možne variante, skušajmo še ugotoviti, katera polica se pravzaprav najbolj splača. Iz enostavne primerjave med takojšnjimi izdatki za posamezne police (polica s franšizo 52.900 lir, polica z anticipiranim popustom 59.400 lir, bonus-malus 66.500 lir) razlika ni razvidna, ker je treba upoštevati tudi poprečno «nagnjenost» voznikov k prometnim nezgodam. Statistike pravijo, da je treba pri nas imeti za poprečnega voznika tistega avtomobilista, ki doživi en karambol v treh letih. Zato bomo za naše račune upoštevali triletje 1976-1978 in «postavili» karambol v leto 1977. Pri nezgodi naj nastane škoda nad 50.000 lir, sicer so naši računi brezpredmetni, pač zaradi «franšize». Ob koncu leta 1978 bo zavarovanec (pri sedanjih premijah) lahko naredil naslednji obračun izdatkov:
a)	polica s franšizo: v letu 1976 52.900 lir, v letu 1977 52.900 lir + 50.000 lir franšize = 102.900 lir, v letu 1978 52.900 lir. Skupaj 208.700 lir;
b)	polica z anticipiranim popustom: v letu 1976 59.400 lir, v letu 1977 59.400 lir + 24.400 lir vrnjenega popusta = 83.800 lir, v letu 1978 59.400 lir. Skupaj 202.200 lir.
c)	Polica bonus-malus: v letu 1976 66.500 lir, v letu 1977 66.500 Ur in v letu 1978 77.300 lir. Skupaj 210.300 lir.
Iz vsega tega je razvidno, da se tri možne rešitve glede izdatkov le malenkostno razlikujejo druga od druge .Vse tri nagrajujejo previdne in kaznujejo neprevidne voznike. Polica bonus-malus je po naših računih nekoliko dražja od o-stalih dveh, razUko pa do neke mere kompenzira dejstvo, da ob nezgodi ni treba seči takoj v žep: vanj bo zavarovanec segel nekoUko globlje ob letu, to je ob «degradaciji» v dražji zavarovalni razred.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA SLOVENSKA PROSVETA
vabita na
OSREDNJO PREŠERNOVO PROSLA VO
v Trstu — Kulturni dom jutri, 8. t.m., ob 17. uri.
Gledališča
GOSTOVANJE PD «TABOR»
«Samorastniki» v Križu
Dramska skupina openskega prosvetnega društva «Tabor» bo drevi gostovala v Križu. Ob 20.30 bo v Ljudskem domu uprizorila Voranče-vo igro «Samorastniki».
iiuiiiiifiiiuuiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimininiiunuiinimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO STROKOVNIH CENITVAH
Preureditev tržaškega sejmišča bo stala okrog 2,8 milijarde lir
Že od prihodnjega leta dalje specializi-rane prireditve z mednarodno udeležbo
PREDAVANJE PROF. LOKARJA
0 blagovnih tokovih med Italijo in Jugoslavijo
Prihodnji četrtek ob 18.30 bo v okviru pobud Kulturnega združenja Most predavanje o «Vlogi in možnostih zamejskih Slovencev pri blagovnih tokovih med Italijo in Jugoslavijo.» Predavanje bo v Mali dvorani Kulturnega doma. Predavatelj bo analiziral možnosti, ki se ponujajo zamejskim Slovencem pri trgovinski izmenjavi med Italijo in Jugoslavijo, pri čemer lahko odigrajo pomembno funkcijo. Jugoslavija izvaža v Italijo razmeroma nizko število izdelkov, število le-teh bi lahko občutno povišala, če bi bolje iz koriščala izvozne možnosti, zlasti če bi jih pravilno usmerjala. Načrtovana prosta cona na Krasu bo bržkone za Jugoslavijo priložnost, da svoj izvoz v Italijo, pa tudi v države: EGS, poveča, Tu imajo zamejski Slovenci^dofrfibro priložnost, da si pridobijo pri trgovinski izmenjavi med obema državama svojo specifično vlogo.JDosld ,so delovali skoraj izključilo ^jSii* Blagovnih tokovih iz Italije v Jugoslavijo. Svojo pozornost bi morali obrniti še v drugo smer, za kar imajo lepe mož nosti, saj živijo in dobro poznajo državo, v katero naj bi Jugoslavija več izvažala kot doslej. Morali bi pa v ta namen preiti h konkretni akciji. Profesor Lokar predlaga u-stanovitev blagovnega-marketinškega inštituta ali oddelka inštituta, ki bi postal servis za jugoslovanska podjetja, posebno za slovenska. Priložnost je tu, da si zamejski Slovenci pridobijo nova in pomembna področja delovanja. Predavanje o vprašanjih, ki zaslužijo največjo pozornost naših gospodarskih operaterjev in ustanov.
ROSSETTI
Ob 20.30 Shakespearova «Ukročena trmoglavka» z Valerio Morriconi in Glaucom Maurijem. Režija Franco Enriquez. «Red sobota».
Izven abonmaja od 10. do 15. februarja bo La Compagnia delle quattro stagioni predstavila H. Ibsena «Il costruttore Solness» režija F. Piccoli, igrata Raf Vallone in Germana Paolieri. Za abonente 30 odst. popusta za prvi dve predstavi, 20 odst. popusta za vse naslednje. Rezervacije za vse ponovitve pri osrednji blagajni.
Vodstvo Stalnega gledališča sporoča, da bodo abonenti, ki niso mogli izkoristiti kupona štev. 5 z ogledom predstave «Ukročena trmoglavka» lahko nadomestili kupon z vstopnico za igro «D costruttore Solness».
AVDITORIJ
Danes, 7. februarja, ob 20.30 in jutri ob 16. uri bo Cooperativa Teatro Oggi predstavila A. De Musse-tovega «Lorenzaccia». Za študente ARCI, ENDAS itd. parter 1500, balkon 1000.
VERDI
Danes ob 18. uri predzadnja ponovitev Mozartove opere «Beg iz Se-raja».
V torek, 10. februarja, bo ob 20. uri za reda A in C premiera Verdijeve opere «Traviata». Dirigent bo Bruno Bartoletti, režiser pa Giancarlo Menotti. V glavnih vlogah bodo nastopili Katja Ricciarelli, Josè Carreras in Giorgio Zancanaro.
Ponovitve: V petek, 13. februarja, ob 20. uri (red B/A); v nedeljo, 15. februarja, ob 16. uri (red D).
se udeležili načelnik tržaškega že- sko in proseško), po drugi pa naj lezniškega okoliša ing. Contaldi, ' bi služila tudi za pretovarjanje načelnik oddelka za gradnje ing. j blaga z železnice na tovornjake in Bonaffini, predstavnik Neodvisne u-1 narobe.
Po aretaciji domnevnega ugrabitelja
Tudi Catlarinu ostrigli šop las
Preiskovalni sodnik dr. Coassin, ki vodi preiskavo o poskusu ugrabitve tržaškega industrijca Roberta Hausbrandta, je bil včeraj ves dan v Benetkah in okolici, kjer je obiskal več bančnih zavodov, v katerih hranita denar oba osumljenca poskusa ugrabitve, Roberto Berteli in Paolo Cattarin. Kot kaže, je imel preiskovalni sodnik mnogo dela, kajti domov se je vrnil pozno zvečer. Glede na dejstvo, da so v popoldanskih urah banke zaprte, lahko domnevamo, da je dr. Coassin iskal novih dokazov proti Bertoliju in Cat-tarinu ter sledi za njunimi sodelavci. Preiskovalci so namreč povsem prepričani, da so pri poskusu ugrabitve sodelovale vsaj štiri osebe.
Zaradi odsotnosti dr. Coassina in karabinjerskega majorja Bertuccija se danes v Trstu ni nadaljevala preiskava. Povemo naj le, da so tudi Cattarinu včeraj ostrigli šop las, ki
Vodstvo tržaškega velesejma je kakor znano že pred časom izdelalo načrt za preureditev in posodobitev sedanjega sejmišča pri Mon-tebelu, kjer naj bi se vrstile nadaljnje sejemske prireditve — pretežno na specializirani podlagi — vse do trenutka, ko bo nared novo sejmišče v Barkovljah. Te dni je deželna uprava sporočila ravnateljstvu velesejma, da lahko računa na prvi deželni prispevek v višini pol milijarde lir. Deželna sredstva bodo krila približno petino predvidenih izdatkov, saj bo preureditev sejmišča stala predvidoma 2,8 milijarde lir.
Občinski odbornik Lanza, ki je spregovoril o tem vprašanju na zadnjem srečanju med člani organizacije Rotary Club za severni del Trsta, si je med drugim postavil tudi vprašanje o umestnosti take naložbe v strukture, ki so že vnaprej določene na razmeroma kratko življenjsko dobo. Ne glede na to, je dejal predavatelj, da sedanje sejmišče pri Montebelu še zdaleč ne u-streza več «sejemski» vlogi glavnega mesta dežele Furlanije - Julijske krajine, je treba upoštevati dejstvo, da bo na sedanjem sejmišču sčasoma nastalo socialno središče, ki bo služilo praktično celotnemu Trstu in v okviru katerega se bodo razvile razne šolske, kulturne, športne in razvedrilne dejavnosti.
Prva dela na sejmišču, ki naj bi sz zaključila pred mednarodnim velesejmom leta 1977, bodo zajela Palačo narodov, paviljon E in vrsto manjših paviljonov ob Rossettijevi ulici. V drugi fazi del, ki naj bi
trajala nekako do junija 1978, bodo preuredili paviljone ob Ul. Settefontane. Kot zadnja je predvidena posodobitev stavb, v katerih ima svoje urade vodstvo velesejma, že od prihodnjega leta dalje pa naj bi se na sejmišču pri Montebelu začele razvrščati razne specializirane prireditve z mednarodno udeležbo.
V	ponedeljek manifestacija za demokratizacijo vojske
V	ponedeljek, ob 20. uri bo v mali dvorani gledjlišča «Rossetti» javna manifestacija, ki jo prireja Odbor za demokratizacijo vojske. Govorili bodo odv. Battello, socialistični poslanec Balsamo, odv. Canestrini, predstavnik AGLI Aldo di Matteo in komunistični poslanec Lizzerò. Odbor želi s to manifestacijo opozoriti javnost na sodno razpravo proti vojaku Liviu Sicuranzi, ki mu bo vojaško sodišče sodilo 10. februarja.
Priletna ženska umrla pri padcu v kopalno kad
Priletna ženska se je sinoči smrtno ponesrečila v Nabrežini. Gre za 68-letno Ermenegildo Cimador iz Nabrežine - Kamnolomi 28/A. Ko je hotela stopiti v kopalno kad, je nerodno padla z glavo naprej. Sorodniki so nemudoma poklicali reševalce Rdečega križa ko pa so ti prišli je bilo že prepozno: Cimador-jeva je namreč po vsej verjetnosti pri priči umrla.
Včeraj dopoldne so prepeljali v tržaško bolnišnico 49-letnega obrtnika Giovannija Langirolamija iz kraja Az-zano Polesine. Ko je v bližini železniške postaje raztovarjal blago s svojega poltovornjaka, je nerodno padel in si zlomil ključnico, zaradi česar se bo moral zdraviti 60 dni na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 7. februarja KSENIJA
Sonce vzide ob 7.20 in zatone ob 17.18 — Dolžina dneva 9.58 — Luna vzide ob 10.12 in zatone ob 0.00.
Jutri, NEDELJA, 8. februarja JANEZ
Vreme včeraj:	Najvišja dnevna
temperatura 10.2, najnižja 6,6, ob 19. uri 6,8, zračni pritisk 1011,9 narašča, vlaga 63-odstotna, nebo skoraj jasno, veter vzhodnik severovzhodnik 37 km na uro s sunki 55 km, morje razgibano, temperatura morja 8 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 5. februarja 1976 se je v Trstu rodilo 12 oseb, umrlo pa je 12 oseb.
Umrli so: 62-letni Renato Bisiani, 46-letni Romano Ambroso, 78-letni Vittorio Riosa, 66-letni Danilo Gherdol, 44-letni Dino Viti, 71-letni Rodolfo Ukmar, 84-letna Maria Bernardi vd. Sergas, 87-letna Margherita Radio vd. Papadopolos, 74-letm Andren Cernec-ca, 84-letna Caterina Catarincich vd. Canziani, 81-letna Antonia Cok vd. Pečar, 89-letni Giuseppe Soettini.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom
30 let neprekinjenega delovanja PAVEL GOUA
SRCE IGRAČK
(Mladinska igra v treh delih)
Glasba:	Aleksander Vodopivec
Plesi:	Janez Mejač
Scena:	Demetrij Cej
Kostumi:	Marija Vidau
PnUfefbai*.-^/ >-/ /, v in režija:	ADRIJAN RUSTJA
—«2>—
•i* W	• • • •
v'foretfTfl. i'eblWSa? Stf Ì&0."
Prosvetno društvo «Ivan Grbec» v Skednju
vljudno vabi na
PREŠERNOVO
PROSLAVO
ki bo v društvenih prostorih v sredo, 11. t.m., ob 20. uri.
Na sporedu: govor, recitacije in nastop mladega okteta iz Prebe-nega.
VABUENI !
Kino
Prosvetno društvo «Vesna» iz Križa vabi na predstavo dramske skupine SPD «Tabor» z Opčin, ki bo danes, 7. februarja, ob 20.30 v ljudskem domu v Križu uprizorila «Samorastnike» Prežihovega Voranca.
TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi danes, 7. februarja, ob 17.30 na otvoritev fotografske razstave s kraško tematiko mladega amaterja Danija Mikolja.
Razstava bo odprta do zadnjega februarja.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All’Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Due Lucci, Ul. Ginnastica 44.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 7.30)
Gmeiner. Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sennino 4; Al Cedro (INAM), Trg Oberdan 2.
PD «V. VODNIK» - DOLINA
vabi v Torklo na razstavo slikarjev - samoukov
O. KOCJANČIČA D. KRIŽMANČIČA
Odprta danes od 19. do 21. ure in jutri od 15. do 18. ure.
La Cappella Underground 19.00—21.30 «Strah», barvni film jugoslovanskega režiserja Matjaža Klopčiča. Film je v slovenščini. Igrata Milena Dra-vič in Milena Zupančič.
Ariston 16.00 «Faccia di spia». Barvni film režiserja Giuseppa Ferrare. Igra: M. Melato. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.00—22.15 «La smagliatura». Barvni film za vse. Igrata Ugo To-gnazzi in Michel Piccoli.
Grattacielo 16.00 «Frau Marlene». Barvni film. Igrata Romy Schnei-der in Philippe Noiret. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 16.00 «Lo zingaro». Barvni film, v katerem igra Alain Deloh. Prepovedan mladini pod 14. letom. Excelsior 16.00—22.15 «Quaranta gradi all’ombra del lenzuolo». Barvni film. Igrata Barbara Bouchet in Edwige Fenech. Prepovedan mia, dini pod 18. letom.
Nazionale 15.30 «Lo squalo». Barvni film za vse.
Eden 16.00 «Il fratello più furbo di Sherlock Holmes». Barvni film. Jene Wilder in Madleine Kahn.
Ritz 15.30, 17.40, 19.50, 22.15 «Soldato blu». Igrata Candice Bergen in Donald Pleasence. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 16.30 «Il vizio di famiglia». Barvni film. Igrata Edwige Fenech in Renzo Montagnani. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 16.30 «Cenerentola». Barvni Walt Disneyev film.
Cristallo 16.30 «Il padrone e l'operaio», igra Renato Pozzetto. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Zadnji dan.
Moderno 16.30 «Doc Savage - (L’uomo di bronzo)». Barvni film v katerem igra Ron Ely.
Filodrammatico 16.00 «Il tango della perversione». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 «Quattro caporali e mezzo e un colonnello tutto di un pezzo». Barvni zabavni film.
Impero 16.00 «Moulin Rouge». Barvni film za vse. Igrata J. Ferrer in C. Marchand.
Vittorio Veneto 16.30 «American Graffiti». Barvni film režiserja Georgea Lucasa.
Astra 16.30 «Buttigliene diventa capo del servizio segreto». Barvni film. Igrata Jacques Duphilo in Gianni Agus.
Radio 16.00 «La meravigliosa favola di Biancaneve». Barvna risanka Walt Disneya.
Abbazia 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 «Profondo rosso». Barvni film režiserja Daria Argenta. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Volta (Milje) Danes zaprto. Jutri 15.00 «Cinque matti in mezzo ai guai». Barvni zabavni film. Nastopa znana skupina «Les Charlots».
Razstave
Danes ob 18. uri bo v umetnostni galeriji «H Mandracchio», v Miljah, otvoritev samostojne razstave slikarke Brune Frausin. Razstava bo odprta vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 16. do 19. ure, ob praznikih pa od 11. do 13, ure.
DEKLIŠKI ZBOR DEVIN
priredi jutri, 8. t.m., ob 17. uri
SAMOSTOJEN
KONCERT
Vstop prost.
Vljudno vabljeni.
Prispevki
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure. tek štev. 732-627.
Mali oglasi
PRODAJAM 3 tehtnice, 1 registrsko blagajno «Hugin», 1 etiketimi stroj «Anker». Tel. 827-357 Trst.
ŠPEDICIJA išče carinskega prokurista (patent B). Informacije in ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico ali po telefonu v Gorico na št. 81-242,
V	spomin na Marijo Godina vd. Trebeč darujeta družini Melite Godina vd. Pregare 5.000 lir in Zofija Pregare - Colja 5.000 lir za dom J. Ukmarja v Skednju.
Namesto cvetja na grob Antonije Lovriba daruje Draga Ota iz Boljun-ca 3.000 lir za PD Prešeren.
V	počastitev spomina Marije Trebeč roj. Godina darujeta Tatjana in Josip Panjek 10.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na drago mamo Josi-pino Dekleva darujejo hčerke 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Marije Tanče - Sulčič daruje Tanja 3.000 hr za Dijaško matico.
Slovenska pokrajinska komisija PSI in sekcija «G. Santi» Sv. Jakob, Trst izrekata tov. Bertu Pernarčiču ob smrti očeta Ludvika svoje najgloblje sožalje.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; Zavije: tel. 213 137: Milje: tel. 271-124.
Pogreb
LUDVIKA PERNARČIČA
bo danes, 7. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči: žena Marija, sinova Berto In Ludvik, hči Albina, vnuki in vnukinje ter drugo sorodstvo
Trst, Ljubljana, 7. februarja 1976
SPOROČILO PREDSEDNIKA TURISTIČNE USTANOVE INŽ. TOMBESIJfi
NA SINOČNJI SEJI POKRAJINSKEGA SVETA
ŠE VEDNO POLEMIKE OKROG ŠPORTNE HALE
Izdelani so načrti za preureditev pomorske postaje v kongresni center
V njem bo prostora za 1000 ljudi - Vrsta sodobnih struktur bo povečala funkcionalnost centra - Predviden izdatek 800 milijonov lir
Predsednik avtonomne turistične in letoviščarske ustanove inž. Tombesi je včeraj predstavil časnikarjem načrte za preureditev pomorske postaje v kongresni center. Načrti zadevajo preureditev vsega prvega nadstropja pomorske postaje, medtem ko bo pritličje še vedno na razpolago za carinske in obmejne formalnosti potnikov.
Posebnost načrtov, ki so jih izdelali arhitekti Giampaolo Bartoli, Ennio Cervi in Dario Dellamartina, je v tem, da bodo ohranili vse zunanje in notranje nosilne strukture poslopja ter tudi številne vmesne stene. Stroški bodo tako sorazmeroma nizki, okoli 800 milijonov lir, kar je za kongresni center vsekakor zelo malo; kot primer naj navedemo, da bo kongresni center v Gradežu, ki bo lahko nudil enake usluge kot tržaški, stal 3 milijarde lir.
Trst ima veliko prednost v tem. V
da je pomorska palača dejansko v mestnem središču in se bodo udeleženci kongresov lahko posluževali uslug, ki jih nudijo bližnji lokali. Zato predvidevajo načrti izključno tiste strukture, ki so sestavni del kongresnega centra samega. Tem strukturam pa so namenili več prostora. Tako bodo z vmesnimi stenami lahko razdelili palačo v štiri sejne dvorane. V veliki dvorani bo 750 sedežev, to pa bodo lahko pregradili na dva dela, po 350 in 400 sedežev. Na drugi strani postaje, to je proti akvariju, bo manjša dvorana z 250 sedeži, ki jo bodo prav tako lahko razdelili v dve manjši dvorani. Vhodna veža bo ostala nespremenjena, z izjemo hodnika, ki bo vodil po sredi pomorske postaje in s katerega bo vhod v vse sejne dvorane. .Nekoliko večji bo tudi bar in sanitarne na prave, ki bodo morale ustrezati zahtevam 1000 ljudi.
Arhitekti so tudi ugodno izkoristili višino poslopja, saj so namenili pod stropom «srce» kongresnega centra, to je kabine za časnikarje, kabine za prevajalsko službo (v veliki dvorani so predvidene naprave za simultano prevajanje v šest jezikov) sobe za manjše sestanke, urade, centralo razsvetljave in ozvočenja ter manjšo dvoranico s 60 sedeži.
Kot smo že povedali, bo stala preureditev pomorske postaje predvidoma 800 milijonov lir. Avtonomna turistična in letoviščarska ustanova razpolaga že s 100 milijoni lir, za preostalih 700 milijonov pa je vložila prošnjo na deželno upravo in na Sklad za Trst. Na osnovi predvidevanj projektantov lahko domnevamo, da bo kongresna palača dokončana čez dobri dve leti, kajti samo za tehnično izvedbo del je potrebnih 14 mesecev, prej pa je treba opraviti vse formalnosti.
Tako si projektanti zamišljajo notranjost kongresnega centra.
UiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiriiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiinM
SKUPNA IZJAVA KOORDINACIJSKEGA ODBORA
Emigrantska združenja nezadovoljna zaradi počasnega reševanja vprašanj
Emigranti se vračajo v vedno večjem številu iz tujine, dežela pa zamuja s sprejemom nadomestilnega zakona v prid emigrantom
V prejšnjih dneh se je v Vidmu sestal koordinacijski odbor med emigrantskimi združenji Furlanije - Julijske krajine. Zaradi dolgega odlašanja in zaradi pomanjkanja politične volje, ki jo je pokazal deželni odbor pri pripravi novega ukrepa za spremembo deželnega zakona št. 2470 na osnovi predlogov emigrantskih združenj in sindikalnih organizacij, in ker je odpadlo srečanje, ki bi moralo biti 7. januarja z odbornikom Dal Masom, so sklenili poslati predsedniku deželnega sveta ^ in načelnikom skupin demokratičnih strank ter v vednost odborniku za delo in emigracijo naslednje pismo:
«Koordinacijski odbor med_ deželnimi emigrantskimi združenji ALEE, Ente Friuli nel mondo, ERAPLE in Zvezo slovenskih, izseljencev, izraža svojo živo zaskrbljenost zaradi hude zamude pri pripravi novega zakonskega instrumenta, ki bi moral nadomestiti deželni zakon št. 2470. Tudi nadaljnje financiranje istega zakona se je prenehalo z 31. decembrom 1975, zaradi česar bodo delavci - emigranti, ki bodo vložili prošnje v tem obdobju, prisiljeni dolgo čakati, preden bodo lahko uživali deželne podpore. To pa se dogaja Prav v izredno težavnem trenutku, ko se morajo emigranti iz naše dežele vračati domov, kar bi terjalo pravočasno akcijo deželnih organov. Nasprotno pa je odborni-štvo 11. decembra predložilo prvi osnutek zakonskega predloga, ki ga emigrantska združenja in sindikalne organizacije ocenjujejo kot Popolnoma nezadostnega, kot so že jasno povedali s točnimi utemeljitvami v pismu iz 22. decembra 1975, medtem ko še ni prišlo do novega srečanja z odbornikom, ki
je bilo določeno za 7. januarja letošnjega leta.
Koordinacijski odbor med deželnimi emigrantskimi združenji odločno obsoja to zamudo in pomanjkanje politične volje s strani deželnega odbora. Istočasno — na osnovi vsebine pogovorov z načelniki skupin iz 28. novembra in 4. decembra 1975 — poziva svetovalske skupine demokratičnih strank, naj dajo pobudo, da bi čimprej prišlo do definiranja novega zakonskega ukrepa na osnovi organskih predlogov, ki so jih že pred časom in enotno sprožila emigrantska združenja in sindikalne organizacije. Koordinacijski odbor poleg tega meni — zaradi težavnosti položaja in glede na izkušnje zadnjih mesecev izvajanja zakona — da je treba skrajšati sedanji rok 60 dni po vpisu v sezname brezposelnih preden bi emigranti, ki so bili prisiljeni k povratku, lahko vložili prošnje za dopolnilne posege, ki jih predvideva člen 33 deželnega zakona 43/75. Koordinacijski odbor končno potrjuje potrebo po pravočasni pobudi demokratičnih političnih sil v deželnem svetu zaradi hudih in nujnih odprtih problemov ter poudarja koristnost skorajšnjega srečanja med emigrantskimi združenji in načelniki svetovalskih skupin. »
Pismo so podpisali Dassi za tajništvo koordinacijskega odbora, Graziutti za ALEE, Talotti za Ente Friuli nel mondo, Fain za ERA PLE in Kont za Zvezo slovenskih izseljencev.
Tečaji angleščine
Z 9. februarjem se prične drugi štirimesečni tečaj angleščine, ki ga organizira, od februarja do vključ-
no maja meseca, «Associazione Ita-lo-Americana».
Tečaj za začetnike bo ob ponedeljkih in petkih od 19. do 20.30, 2. 3. in 4. tečaj, in sicer za tečajnike, ki so že na višji ravni znanja angleščine, pa ob ponedeljkih, sre dah in petkih od 19. do 20. ali od 20. do 21. ure. Istočasno bo začel tudi tečaj angleškega jezika, namenjen dijakom trgovskih zavodov in pa univerzitetnim študentom ekonomske in trgovske fakultete. Za vpisovanje in pojasnila se lahko interesenti obrnejo na tajništvo združenja v Ul. Roma 15/11. od 9. do 12. in od 15. do 19. ure, tel. 30301.
Sestanek Berteli-Lanza o športnih objektih v Trstu
Deželni odbornik za turizem, šport in rekreacijo Renato Bertoli, se je v prejšnjih dneh séstal z odbornikom za šport, mladino in prosti čas tržaške občine Danzo, ki mu je podal poročilo o položaju športnih objektov in o športni in rekreacijski dejavnosti v tržaški občini ter predlagal vrsto posegov na sektorjih, ki so v deželni pristojnosti. Med drugim sta se dogovorila za bodeča občasna srečanja, ki naj bi se jih udeležili tudi predstavniki športnega sveta, za navezavo organskih odnosov med deželo in občino tudi na tem področju.
Deželni in občinski odbornik sta se tudi sestala s pokrajinskim vodstvom Vsedržavne zveze profesorjev telesne vzgoje, vendar je bil sestanek prekinjen v pričakovanju poglobitve najbolj nujnih problemov, kot so organizacija mladinskih iger na. občinski ravni ter popolno izkoriščanje igrišča na Kolonji,
Deželni odbornik Mizzau o problemih strokovnega usposabljanja v deželi
Deželni odbornik za šolstvo in kulturne dejavnosti Mizzau je sprejel sindikalne predstavnike osebja ustanov za strokovno usposabljanje dežele Furlanije - Julijske krajine, s katerimi je razpravljal o problemih strokovnega usposabljanja v naši deželi. Mizzau je med drugim poudaril, da dežela še ni pristojna za to področje, ker je treba počakati na podpis medministrskega odloka o prehodu kompetenc na dežele in na odobritev zakona o finančnem kritju s strani parlamenta. Sindikalisti so odborniku predlagali, naj dežela že sedaj začne pripravljati ustrezne instrumente, tako da bi se lahko takoj lotila dela, čim bo prevzela pristojnost za to področje.
Veliki razprodajni
POPUSTI
za folklorne predmete in plošče
vas vabijo še danes, 7. februarja
Obveščamo Vas obenem, da bo TRADICIONALNI KNJIŽNI TEDEN s posebnimi popusti
za knjige do 13. marca
tiiaika Un-iigoAna
Ulica sv. Frančiška 20, tel. 732-487
Komunisti in socialisti zapustili sejno dvorano
Svoj korak so utemeljili z neizpolnjenimi obljubami iz programske izjave
Svetovalci komunistične in socialistične stranke v pokrajinskem svetu so sinoči zapustili sejno dvorano, potem ko so pokrajinskemu odboru predstavili resolucijo, v kateri utemeljujejo svoj korak. Komunisti in socialisti so namreč u-gotovili, da pokrajinski odbor doslej ni izpolnil vseh točk, ki si jih je zastavil v programski izjavi predsednika Agatija po upravnih volitvah 15. junija. V prvi vrsti gre za neizpolnjene obljube glede vprašanja zaposlenosti, gradnje ljudskih hiš, prevozov in zdravstva. Poleg tega so svetovalci KPI in PSI podčrtali, da je pokrajinska uprava v bistvu paralizirala delovanje nekaterih izredno važnih u-stanov z zakasnitvijo pri imenovanju predstavnikov v pokrajinski nadzorni odbor, v upravni svet tr-žiške in krminske bolnišnice, v odbor CAFO, v odbor zavoda za ljudske hiše IACP, v odbor za prosto cono ter v odbor za upravljanje muzejev.
O tem sta v začetku sinočnje seje podrobno govorila svetovalca Rizzi (KPI) in Cumpetta (PSI). Predstavniki večine Reverdito (KD), Marini (?Rl) in Tacchinardi (PS Dl), pa so odločno nasprotovali odločitvi svetovalcev KPI in PSI ter dejali, da gre za strumentaiizacijo, s katero komunisti in socialisti odklanjajo vsako obliko skupnega sodelovanja. Tudi predsednik pokrajine Agati je nasprotoval taki rešitvi in poudaril, da si je odbor vedno prizadeval za odprto soočanje z levičarskimi skupinami.
Potem ko so svetovalci KPI in PSI zapustili dvorano (teh je 11 od skupnih 24), je svet pričel redno sejo. Poudariti je treba, da so se morali za vsak sklep poslužiti glasa misovskega predstavnika.
Seja občinskega odbora v Gorici
Slovenski šoli preti premestitev v predmestje
Položaj slovenskih šol v Ul. Ran-daccio ter obnova manjšinske kon-zulte sta bila najvažnejši vprašanji, o katerih je bil govor na zadnji seji goriškega občinskega odbora. O njih je na seji odbora poročal župan De Simone, še zlasti na dolgo in poglobljeno je odbor razpravljal o uporabi semenišča v Ul. Al-[ vdano; ki ga nameravajo uporabiti j za šolske potrebe. V zvezi s tem se bodo odborniki posvetovali tudi s šolsko konzulto, .ki je v fazi nastajanja. ■
Glede tega vprašanja je znano stališče, ki se je izoblikovalo v posameznih sredinah naše narodnostne skupnosti in ki nasprotuje premestitvi slovenskih šol iz mestnega središča. To stališče odraža enotno zaskrbljenost vse naše skupnosti zaradi kvarnih posledic, ki bi nastale za šole, če bi se ta predlog uresničil.
Odborniki so nadalje razpravljali o razširitvi gradbene komisije z vključitvijo predstavnika zbornice arhitektov. Na predlog odbornika Ciuffarina so sklenili kupiti avtobus, ki se ga bodo posluževali o-stareli občani za prevoz na dom. Odborniki so uvedli postopek za ustanovitev konzorcialnega podjetja za javne prevoze ter določili, da bodo četrtkov sejem, ki je v Gorici odprt dvakrat na mesec, prenesli iz Ul. Boccaccio na Trg Cesare Batti-
posvetili razpravi proračuna občin ske uprave za leto 1976.
ženja dr. Pascoli, ki je ocenil dosedanje delovanje. Posebni poudarek je bil dan pomanjkanju osebja na goriški sodni upravi. Položaj se bo kmalu zaostril z uvedbo nadzornega sodnika, tako da obstaja nevarnost popolne paralize sodne u-prave.
V razpravo, ki je sledila poročilu, so posegli številni udeleženci, ki so načeli vprašanja, ki zanimajo delovanje goriškega združenja. Občni zbor se je končal z izvolitvijo novega odbora, v katerem so: Eno Pascoli, Catullo Giannattasio, G. Battista Costa, Evelino Rodenigo, Filiberto Valentinis, Sergio Ferlan in Domenico Munafo.
Tržiški občinski odbor je najel prvi šolski avtobus. Vozilo, ki bo služilo predvsem za prevažanje učencev in dijakov srednjih šol iz oddaljenih krajev v Tržič, stane 13 milijonov lir. Po vsej verjetnosti bo občina najela še drugi šolski avtobus, saj eden ne bo zadoščal potrebam tržiške šolske mladine.
liberalci predlagajo lokacijo v Ul. Baiamonti Predsednik UGG pravi, da je denarja premalo
Inž. Fornasir (PLI) je obrazložil svoj načrt ■ CONI naj bi dal namesto predvidenih 500 samo 50 ali 100 milijonov lir
Vprašanje gradnje večje športne hale se v Gorici vleče že od lanskega poletja dalje. Lani avgusta je deželni svet izglasoval zakon, ki daje goriškemu društvu Unione Ginnastica Goriziana za dvajset let letni prispevek 40 milijonov lir, s katerimi bi to društvo v glavnem plačalo obresti na bančno posojilo v približni višini 300 milijonov lir. UGG je namreč nameravala zgraditi športno halo s približno 5.000 sedeži, kjer naj bi se odvijale tekme prve košarkarske lige, v kateri naj bi sodelovalo goriško društvo «UGG - Patriarca». Za to halo pa bi porabili, po lanskih gradbenih cenah 865 milijonov lir. Kje dobiti nadaljnih 565 milijonov lir? UGG se je obrnila na CONI in zainteresirani ljudje so trdili, da bo CONI dal na razpolago manjkajočo vsoto, čeprav v obliki dvajsetletnega posojila. Vendarle se je govorilo tudi, da bo morala CONI-jevo po-
sojilo prevzeti goriška občina. Na goriško občino so se nato vršili pritiski, da bi prevzela nase to veliko finančno breme, da bi dala na razpolago ustrezno zemljišče in u-redila na njem in okrog njega vse infrastrukture in da bi prevzela tudi, po zgraditvi, upravljanje hale, ki naj bi služila tudi za šolsko telovadbo in tudi za druge prireditve. Ti pritiski so bili različni s strani nekaterih oseb in društev ter tudi znotraj sredinske večine, ki sedaj upravlja občino.
Znotraj krščanske demokracije so bila mnenja deljena: nekateri so bili za občinsko pomoč, drugi odločno proti. Za halo so bili socialdemokrati, republikanci so bili mnenja, da jo je treba zgraditi v sklopu Espomega. Komunisti pa so bili odločno proti gradnji te hale in dejali, da je treba denar preusmeriti predvsem v gradnjo ljudskih hiš in šolskih športnih naprav.
n.........................»..........
S PREŠERNOVE PROSLAVE V MLADINSKEM CENTRU
Zahteva mladinskih organizacij po uveljavljanju naših pravic
Govor dijaka Marka Marinčiča, nastop Sovodenjskega noneta ter gojencev Dijaškega doma in Glasbene šole
«Postala je že tradicija, da na dan slovenskega kulturnega praznika zamejski Slovenci naredimo o-bračun storjenega dela ter ocenimo razvoj naše narodnostne skupnosti», je v svojem uvodnem govoru poudaril Marke Marinčič na Prešernovi proslavi, ki jo je Slovenski mladinski center pripravil v četrtek zvečer. Tudi na tej proslavi, kot pred dnevi v Verdijevi dvorani, kjer so se Prešerna spomnili dijaki slovenskih srednjih šol, smo goriški Slovenci ponovno potrdili načela sprave in enakopravnosti, ki jih je naš največji pesnik tolikokrat poudarjal. Potrdili smo našo trdno željo, «da rojak prost bo vsak->> ter da bomo kot narodnostna skupnost končno zaživeli v popolni enakopravnosti z večinskim narodom, katerega del nam je prav te dni ponovne pokazal njegovo pra-vo lice, ko sd nam na deželnem svetu preprečili, da bi v izvoljenih svetih govorili v svojem materinem jeziku.
Spored, ki je obsegal recitacije, glasbene in inštrumentalne točke.
se je pričel z Albenizovim valčkom, ki ga je na klavirju zaigrala Dovela Cingerli. Sovodenjski nonet je nato pod vodstvom Zdravka Pe-tejana podal vsem znano in priljubljeno «Zdravljico». Izvajanje je občinstvo, med katerim smo opazili neke ravnatelje slovenskih šol na Goriškem, predstavnike raznih kulturno-prosvetnih organizacij ter precej mladine, odlično sprejelo, kakor tudi vsako posamezno točko, ki se je dobro vlila v celotni spored. Po zborni recitaciji (nastopili so Dolores Bensa, Lilijana Semolič, Fafcij Gergolet, Silvan Devetak, Marko Zuanič, Manuela Leban in Mavricij Černič) je spregovoril Marko Marinčič.
Svoj govor je, Marinčič posvetil mladinski problematiki zamejskih Slovencev ter se dotaknil nekaterih točk, ki so izredno važne za obstoj in razvoj naše ^'skupnosti. Govornik je pozitivno ocenil nedavni podpis sporazuma v Osimu ter konferenco v Helsinkih, dve važni etapi zagotovitve miru in popuščanja v Evropi. Pri ocenjevanju naših vprašanj je
imiiHiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiHiHHnmuiiiiHimiiHMiimimimiHiimHmMmMMmmMHm
VČERAJŠNJA STAVKA NA GORIŠKEM
Zaskrbljenost delavcev zaradi zapiranja podjetij
Delavsko zborovanje v Tržiču - Protest gradbenih delavcev
Včerajšnje štiriurne stavke so se udeležili tudi delavci goriške industrije ter drugih kategorij. V Trži-sti. Prihodnjo sejo bodo odborniki ču sta na Trg Republike, kjer je nnQVpfili ray.nravi nrorarima občin-	...j,,«
Oboli zbor združenja odvetnikov in prokuratorjev
Združenje goriških odvetnikov in prokuratorjev je imelo prejšnjo soboto občni zbor, katerega se je u-deležilo veliko število članov. Uvodno poročilo je imel predsednik zdro-
bilo zborovanje, prišla dva sprevoda, eden iz ladjedelnice Italcan-tieri, drugi pa izpred tovarne Detroit. Na zborovanju, ki so se ga udeležili delavci in študentje, je najprej spregovoril predstavnik mlade generacije, ki vidi v boju delavcev priložnost za uveljavljanje svojih pravic.
Zastopnik treh sindikalnih organizacij Giovanni Padovan je v orisu položaja prokrajinskega gospodarstva izrazil zaskrbljenost spričo zapiranja podjetij in s tem povezanega krčenja delovnih mest. Pred nekaj
fiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiuuiiiimiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiii
S SINOČNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA
GORIŠKI SVET BO SKLEPAL 0 PREDLOCU ŠOLSKIH OKRA JEV
Izvoljeni občinski zastopniki v razne komisije
Goriški župan De Simone je sinoči obljubil, da bodo dali na dnevni red prihodnje seje občinskega sveta predlog goriške občine o šolskih o-krajih. Župan je s tem odgovoril na vprašanje socialističnega svetovalca Waltritscha, ki ga je opozoril, da so skoraj že vse občine na Goriškem izrekle svoje mnenje in da bo prihodnjo sredo na goriški pokrajini sestanek županov z deželnim odbornikom za šolstvo. Istemu svetovalcu je župan tudi dejal, da bodo na eni prihodnjih sej imenovali zastopnike goriške občine v posvetovalni svet za prosto cono.
Demokristjanski svetovalec Stabon je izrazil željo, da bi tudi za področje Ločnika raziskovalni inštitut ISIG izvedel študijo, kot jo je že izdelal za Štandrež. Komunist Zalateu pa je vprašal župana, če kaj ve o nakupu slaščičarske tovarne La Giulia s strani mednarodnega koncerna Gillette International.
Do širše debate je prišlo ob predlogu, da se prekinejo stiki z gradbenim podjetjem Donà, ki bi moralo urediti obmejno postajališče pri Štan-
drežu. Najprej je v debato po Zu-callijevi obrazložitvi posegel socia-
dnevi je šla v stečaj družba Isonti-na Alimentari, ki v svojem skladišču v Ul. Terza Armata zaposluje 40 delavcev, v Vilešah so pa zaprli keramični obrat Albarello, v katerem je bilo zaposlenih 100 delavcev.
Predstavnik vsedržavnega vodstva federacije CGIL, CISL in UIL Agostino Marinetti je orisal prizadevanje sindikatov na državnem merilu za dosego nove gospodarske politike, za reforme ter za obnovitev delovnih pogodb. S tem v zvezi je ugotovil, da se država nahaja trenutno v izredno težkem položaju, ki se je zaostril s padcem vlade z denarno krizo.
Gradbeni delavci so se pridružili včerajšnji stavki industrije zato, ker pogajanja s predstavniki delodajalske organizacije 29. in 30 januarja v Rimu niso napredovala. Tajništvo federacije gradbenih delavcev nasprotuje stališčem ANIC, organizacije delodajalcev, glede normativnih vprašanj, kot so oddaja del na dražbah, akordno delo, ravnanje z bolnimi delavci, delovni pogoji, počitnice in pravica do študija. Pogajanja na teh vprašanjih normativnega značaja so se prekinila v trenutku, ko ANIC ter Intersind nista pokazala pripravljenosti, da izenačita kategorije delavcev, izplačujeta prejemke na mesec, spoštujeta sindikalne
Socialisti so se zavzeli za to, da bi bil ta denar uporabljen izključno v športne namene, vendarle za naprave, ki jih potrebujejo šole in rajoni ter predmestje. Po dolgem času so se k besedi oglasih tudi liberalci in njih občinski svetovalec inž. Fornasir je imel v četrtek zvečer tiskovno konferenco, na kateri je obrazložil stališče svoje stranke in dal tudi konkretni predlog, kje naj bi halo zgradili. To naj bi bilo na zemljišču sedanjega igrišča Baiamonti, kjer naj bi zgradili okroglo balo s približno 4.000 sedeži, prostora bi bilo tudi za parkirišče za več sto avtomobilov, za prihod in odhod vozil pa bi lepo služila nova cesta, ki je že predvidena v regulacijskem načrtu in ki bi povezala Ulico Alviano, od vhoda v semenišče z ulicama Lantieri in Baiamonti. Ta ulica naj bi bila, kot predvideva sedanji regulacijski načrt, štiripasovna. Hala bi bila tako v neposredni bližini mestnega središča, je dejal inž. Fornasir, služila bi tudi drugim prireditvam in ne bi bilo potrebnih veliko parkirnih prostorov, ker bi bila dosegljiva peš.
Do tu predlog liberalcev. Na četrtkovi tiskovni konferenci pa je bil prisoten tudi predsednik UGG Bi-got. Ta je dejal, da je položaj danes težavnejši kot v prejšnjih mesecih, da občina zavlačuje ustrezno rešitev, da so mu na občini povedali, da ni zemljišče v Ulici Baiamonti primemo in da bi bilo bolje zgraditi športni objekt na področju Kazermet. Istočasno pa je comm. Bigot povedal tudi nekaj zanimivega v zvezi s finansiranjem. Poleg 300 milijonov dežele naj bi bil CONI voljan dati samo 50 ali 100 milijonov lir. Tako naj bi torej, po besedah comm. Bigota, UGG na razpolago največ 400 milijonov Ur. Kje dobiti druge? Dejal je tudi, da so prav te dni dali občini nov omejeni načrt za štirikotno telovadnico, ne več športno palačo, za gradnjo katere bi bili stroški precej zmanjšani, kar za nekaj sto milijonov lir. Taka telovadnica pa bi služila samo za potrebe košarke in ne več za širše potrebe tudi drugih manifestacij. Na tej tiskovni konferenci pa je prišlo do izraza tudi dejstvo, da leži morebitna krivda za zavlačevanje izključno na večinskih strankah, ki imajo v občinskem svetu absolutno večino. Opozicijske stranke lahko volijo tudi proti, vendarle praksa je že dokazala, da ko hoče večina sprejeti neki sklep, vsili svoj volilni ustroj.
O teh vprašanjih se v teh dneh vršijo sestanki med zastopniki občine, UGG, trgovinske zbornice m večinskih strank KD, PSDI in PRI. Stališča so seveda precej različna, socialdemokrati so že zagrozili, da, i če večina ne sprejme v torek od-treb naše skupnosti po enotnem j ločitve o gradnji te športne hale, slovenskem šolskem okraju. Vpra- | bodo potegnili politične zaključke.
z veseljem ugotovil, da so se v zadnjem času na Goriškem pomnožila razna prosvetna in druga društva, kar je dokaz aktivnosti in volje do dela naših ljudi. V zvezi s tem pa moramo obžalovati pomanjkanje trdne organizacije v mestnem središču. okoli katere bi se zbirali Goričani. Marinčič je v tem oziru poudaril pomanjkljivosti zamejskega športa, ki večkrat pozabi na svoje narodnoobrambne in napredne smernice ter postane za nas nezadosten dvojnik italijanskega.
Ko je ocenil trenutni položaj na slovenskih šolah, je z veseljem u-gotovil, da se število vpisanih iz leta v leto veča. Prav tako razveseljivo je dejstvo, da se je stanje na šolah spremenilo v smislu demokra-tičnejšega in družbeno naprednega razvpj,a- Pcsebgn poudarek je govornik dal uvedbi pooblaščenih o-dlokov, ki dajajo možnost staršem, dijakom in profesorjem do neposrednega soočanja s šolskimi vprašanji. Vedno v zvezi s temi vprašanji je slovenska javnost ogrožena nad odločitvijo deželnega odborni-štva za šolstvo, ki ni upoštevalo po-
šanj na šolskem področju je še in še, je nadaljeval Marinčič. Omenil je samo potrebo po izgradnji novega šolskega poslopja, ki naj bi dobil mesto v goriškem središču.
Ob zaključku je govornik ožigosal pomanjkanje politične volje Krščanske demokracije in njej podložnim strankam, ki se nočejo zavzeti za našo zakonsko zaščito. Jasen dokaz je načrtno oklevanje deželne vlade, da bi slovenskim izvoljenim predstavnikom dovolila, da bi se i-zražali v materinem jeziku.
V nadaljevanju bogatega glasbeno-recitacijskega sporeda so se občinstvu predstavili še Edes Korošec, Miran Vižintin, Katja Zotti, Sonja in Majda Pelicon, Karla Sgubin, Karel Devetak ter Igor Košuta.
list Waltritsch, ki je hotel vedeti za , pravice, uredita delovni čas ter
ozadje te zadeve. Zakaj je namreč občina s svojim sklepom lani aprila pristala na izplačilo 160-milijonske škode, ki naj bi jo utrpelo to podjetje zaradi zakasnitve začetka del. Kako je možno, da se je sedaj isto podjetje mirno umaknilo brez lire odškodnine, potem ko je deželni nadzorni odbor sklep občine zavrnil. Podrobneje je v zadevo posegel liberalec Fornasir, nato pa je župan odgovoril na nezadovoljiv način, tako da so se socialisti pri glasovanju vzdržali.
Sledile so volitve nekaterih zastopnikov v razne komisije. Svetovalca Fantini (PSDI) in Aprilis (KD) bosta zastopala občino v komisiji za upravljanje telovadnice CONI na Rojcah. V občinsko komisijo za šport in mladino so bili izvoljeni svetovalci Fantini (PSDI), Piani in Ci-cuttini (KD), Nanut (PSI), Zalateu (KPI). V občinsko komisijo za vrtce ONAIRC pa so bili izvoljeni Brajnik (KPI), Tavagnutti (PRI) in Pellegrini (KD).
priznata vlogo gradbenih blagajn in šol. Na prejšnjih pogajanjih so o teh točkah dosegli vsaj načelno soglasje. Delodajalci so nadalje predlagali zvišanje mezde za 18 mesecev, po tem roku pa naj bi obnovili pogajanja.
FNC je vztrajala pri svojih izhodiščih, opredeljenih v programu zahtev, ki so ga sestavili v sodelovanju s kategorijo, ter je zavrnila poskus delodajalcev, da svobodno odločajo o organizaciji dela in naložbah, s čimer postajata vprašljiva gospodarski vzpon ter zapo slenost.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Kor-zo Italia 89, tel. 24-43.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, UL Rosselli, tel. 72-340.
Skupščina uslužbencev avtoprevoznih podjetij
Pokrajinsko tajništvo sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL je za nedeljo, 8. februarja, ob 9. uri sklicalo javno skupščino uslužbencev avtoprevoznih podjetij goriške pokrajine. Na skupščini, ki bo na sedežu Delavske zbornice v Ulici 24. maja 1, bodo razpravljali o pogajanjih za obnovitev delovne pogodbe.
Obvestili Kmečke zveze
Kmečka zveza opozarja kmete, da 29. februarja zapade rok za vpis v stanovski seznam kmetovalcev, v katerega se morajo vpisati vsi aktivni člani kmečke družine. Brez vpisa v seznam ne bo smel kmet zaprositi za nobeno posojilo ali prispevek iz kmetijskih skladov.
KZ nadalje obvešča, da kmetje lahko te dni zaprosijo za nova nakazila goriva za kmetijske stroje.
Za vsa pojasnila in pomoč naj se slovenski kmetje obrnejo na u-rad Kmečke zveze. Ul. Malta 2.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Annalisa Carene, Marta Beltramini, Tanja Kovic, Silvia Zu-Ijan.
SMRTI: 85-letna upokojenka Olga Leban, 56-letni trgovec Pietro Balla-rin, 83-letna upokojenka Maria Clemente, 56-letna upokojenka Domenica Pacor por. Pacor.
Sicer pa so s svojim izstopom iz koalicije zaradi istega vprašanja grozili že pred mesecem in pol dni, ostavke pa niso dali.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
PREŠERNOVE
PROSLAVE
Danes, 7. februarja ob 20.30 v Kulturnem domu v SOVOD-NJAH na pobudo prosvetnega društva «Sovodnje». Nastopajo sovodenjski Nonet, recitatorji, dramska skupina s Pregljevo igro o Prešernu in ženski zbor «O. Župančič» iz štandreža.
Danes, 7. februarja, ob 20.30 na sedežu prosvetnega društva «Briški grič» v ŠTEVERJANU. Nastopajo domači recitatorji, domači ansambel, moški zbor «Kras» iz Dola.
Jutri, 8. februarja, ob 17. uri bo OSREDNJA PREŠERNOVA PROSLAVA v Prosvetni dvorani v Gorici. Nastopajo mešani zbor «Prijatelji petja», sovodenjski Nonet, dramska skupina iz Sovodenj s Pregljevo igro o Prešernu in recitatorji iz Sovodenj.
Vljudno vabljeni!
Kino
Prispevki
Ob peti obletnici smrti Jureta Tomšiča darujeta mama in sestra 10.000 lir za športno združenje «Dom».
Ob obletnici smrti Jureta Tomšiča darujeta Marija in Franjo Žvanut
5.000	lir za Dijaško matico.
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «Emanuelle nera». Emanuelle in K. Schubert. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO 16.30—22.00 «L’anatra all’arancia». U. Tognazzi in M. Vitti. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.30-22.00 «Ima-ges». S. York in M. Bozzufi. Barv. Ki film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CENTRALE 17.15-21.30 «Frankenstein junior». G. Wilder in P. Boyle. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 «La prova d'amore». A. Asti in G. Ferzetti. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
Tržič
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Un sorriso, uno schiaffo, un bacio in bocca». Banmi film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Una sera c'incontrammo». Barvni film.
Nova Gorica
SOCA «Nekoč je bil policaj», francoski banmi film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Santee». ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE Danes zaprto.
PONOVNO O PREOSNOVI SÒLSTVA V ITALIJI
Meuccijev dokument, pravijo ne ustreza zamislim ostalih
Nekateri trdijo, da je bil predlog sestavljen v smislu demokrščanskih želja 1 Vsekakor pa vsi menijo, da je treba srednjo šolo poenotiti - S petim letom v šolo?
RIM, 6. — Sedanja vladna kriza ne bo škodovala le italijanski ekonomiji in vsemu, kar je s tem v zvezi, pač pa tudi italijanskemu šolstvu. V prihodnjih tednih bo parlamentarna komisija za šolstvo razpravljala o šolski reformi in sicer o dokumentu, ki predvideva pre-osnovo višje srednje šole. Dokument je praktično plod dolgega dela ožjega odbora, ki je bil imenovan v okviru zbornične komisije in ta dokument bi moral priti sedaj v obravnavo v zbornični komisiji, in sicer tako, kot ga je pripravil de-mokrščanski poslanec Enzo Meuc-ci. Ker se je vladna kriza zavlekla in še ne vemo, kako se bo končala, v odgovornih krogih trdijo, da predstavlja sedanji «odmor» nevarnost, da bi zakonski predlog sploh ne prišel letos na vrsto, oziroma da bi ne mogel biti do kraja obdelan.
Dokument, ki ga je pripravil Enzo Meucci, govori o tem, da je pre-osnova univerzitetnega študija povezana z preosnovo višje srednje šole, namreč didaktično preureditvijo višje srednje šole, ki predvideva enotno višjo srednjo šolo, tako da bi sedanji liceji, tehnične šole, učiteljišča in vse druge višje srednje šole enostavno bile ukinjene, ker bo obstajala ena sama višja srednja šola.
Po tem, kar pravi dokument, ki bi moral biti odraz ožjega parlamentarnega odbora, bi se morala obvezna šola podaljšati in sicer tako, da bi obvezna šola zajemala tudi dva razreda sedanje višje srednje šole. Iz tega izhaja, da bi se obvezno obiskovanje šole za italijanskega državljana končalo s šestnajstim letom starosti.
Čeprav bi moral biti ta dokument skupek idej in predlogov ožjega odbora parlamentarne komisije za javno šolstvo, so nekateri člani odbora oziroma parlamentarne komisije mnenja, da ta dokument predstavlja skoraj izključno zahteve krščanske demokracije ne pa mnenja vseh oziroma tistih strank, ki komisijo sestavljajo. Od tod različne ocene.
Socialisti na primer predlagajo, naj bi se pouk začel že pri petem letu starosti in ne s šestim, kot velja danes. Komunisti so mnenja, da bi bilo treba uvesti drugačen ciklus osnovne in srednje šole, republikanci so mnenja, da bi bilo treba višjo srednjo šolo skrčiti na štiri leta itd.
Sicer pa že omenjeni dokument govori o nekaterih novostih, ki so za demokristjane osnova, za socialiste, komuniste, republikance in socialne demokrate pa predstavljajo nazadovanje. Glede mature novi predlog govori o «pretežno zunanji komisiji», vendar pa da bi k sedanjemu sistemu zrelostnih izpitov dodali kaj novega. Kar pa zadeva dostop na univerzo, je večina ožjega odbora izrazila mnenje, da bi bilo treba univerzi oziroma slušateljem prepustiti svobodno izbiro snovi. Vsi pa so bili mnenja, da naj bi srednja šola postala enotna.
Kot smo rekli, so mnenja predstavnikov posameznih strank različna, tudi polemična nasproti dokumentu, ki ga je sestavil in predstavil demokristjan Enzo Meucci. Komunist Giuseppe Chiarante pravi.
> da omenjeni dokument, «obvezuje j samo demokrščanskega poslanca», j Po njegovih trditvah dokumenta še niso proučili člani ožjega odbora in dokument upošteva le deloma linije, ki so bile izražene v razpravi, vtem ko obnavlja tiste rešitve, ki jih je prej vsiljeval Malfatti. Poslanec Chiarante je še posebej podčrtal nevarnost, da bi prav sedanja vladna kriza mogla privesti do tega, da bi se zakon o šolski preosnovi ne mogel spraviti pod streho v teku letošnjega leta.
Poslanec Tristano Codignola, ki je odgovoren za šolstvo v vodstvu PSI. pravi, da se dokument, ki ga je predložil Meucci, izogiba konkretnim rešitvam in «ne more predstavljati niti osnove za razpravo». Poslanec meni celo, da «ta dokument hoče dati prednost stališčem krščanske demokracije nasproti drugim strankam», kar pa «ni v soglasju z duhom, ki je veljal med delom ožjega odbora».
Tristano Codignola je nato pod-
črtal, da Meuccijev predlog hoče zožiti šolsko preosnovo. Navedel je s tem v zvezi še vrsto, konkretnih pripomb, med katerimi je tudi prevelika važnost, ki se posveča zrelostnemu izpitu. V splošnem naj bi Meucci po njegovem napravil krepek korak nazaj, verjetno na željo ministra Malfattija. Zato socialistična stranka ostro kritizira dokument in podčrtuje, da ta dokument ne predstavlja zamisli socialistične stranke.
V imenu socialnih demokratov je dokument ocenil Pierluigi Romita, ki se prav tako ukvarja s šolskimi problemi. Tudi Romita je nezadovoljen z Meuccijtvim dokumentom in pravi, da Meucci ne rešuje vrste osnovnih problemov, vendar Romita pravi, da se bo o vsem tem ponovno razpravljalo v plenarni par-_ lamentami komisiji za šolstvo. Na * vsak način, pravi Romita, se kaže nujnost, da se uvede enotna višja
(Nadaljevanje na 10. strani)


■
• :	j •; 7 ’
"V-V
? V
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
V predoru sredi noči
(Foto M. Magajna)
...........................................
KULTURNO PISMO IZ MARIBORA'
Odlična simfonična koncerta
Gostovali so ljubljanski mojstri Simfoničnega orkestra RTV ter zagrebški filharmoniki s solisti - Bralni večer in razstava
V ospredju zanimanja sta bila koncerta. Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana pod vodstvom Sama Hubada s solistom violinistom Igorjem Ozimom, leden dni zatem pa Zagrebške filharmonije pod vodstvom Mladena Bašiča s solistom baritonistom Vladimirjem Ruždjakom.
Dobri znanec, Simfonični orkester RTV Ljubljana, vzbudi zaradi svoje visoke kvalitete med mariborskim občinstvom vselej veliko zanimanja. Prav ta glasbeni
korpus postopoma uvaja v svoj spored sodobno glasbo, kar razveseljivo pozdravljajo poslušalci, čeprav do nedavnega vajeni večinoma standardnih del klasičnega repertoarja.
Variacije na temo Franka Brid-gea op. 10 znanega angleškega komponista Benjamina Brittna prevevajo neizčrpno skladateljevo u-stvarjalno domiselnost. Variacije, ki jih niza kot posamezne zaključene vrednote v skupno glasbeno celoto, so genialni mozaik dina-
III n 11111(1111(11 im um iiiiiii m n	im
Horoskop
OVEN (cd 21. 3. do 20. 4.) Ne zadržujte denarja, ki vam je bil zaupan. Srečanje s staro ljubeznijo.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) U-spešen dan za one, ki se ukvarjajo z obrtjo. Ne dovolite, da bi vas kdo osramotil.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Opekli se boste, če boste vztrajali na napačnem stališču. Ne zagovarjajte neke laži.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Postavite se na stran onega, ki vam je stal vedno ob strani. Zaostreni odnosi med sorodniki.
LEV (od 23. 7. do 23. 8.) Ne prepirajte se z osebami, ki ste od njih odvisni. Ohranite zase neko skrivnost.
DEVICA (od 24. 8. do 22. 9.) Nekdo bo od vas zahteval, da mu vrnete neko vsoto, čustveno zatišje.
.‘V*.'"- 'V' '/1	'
T. 'h;*- •.	.	. r
TEHTNICA (od 23. 8. do 22. 10) Slavnostno ozračje v zvezi z vašim napredovanjem. Trajna ureditev srčne zadeve. r
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) Delo, ki se ga boste lotili, vas bo navdušilo. Znašli se boste v novi družbi.
STRELEC (od 23. 11. do 21. 12.) Ne zaupajte človeku, ki vam bo prinesel neko novost. Ozadje nekega spora bo razčiščeno.
KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Sestavni del vašega programa bo nadaljevanje prejšnjega dela. Obrzdajte svoje strasti.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Predlog, ki ga boste postavili, bo sprejet. Na čustvenem področju ugoden razvoj.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Vrnili se boste iz inozemstva z odlično pogodbo v žepu. Nasprotovanja v prijateljskem krogu.
Riiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiii milil m iiiiiiiii im n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
Amsterdam center za dobavo mamil za Evropo in Ameriko
Sleherni dan prispejo v Evropo in v ZDA dobro organizirane skupine tihotapcev mamil z Daljnega vzhoda. Njihov cilj je po večini Amsterdam, ki je postal svetovno središče za razpečavanje mamil. Ogromna reakcijska letala pogosto prevažajo brezskrbne Kitajce, Malaj-ce in ljudi najrazličnejših narodnosti v glavnem iz Azije, potnike, v katerih vešče oko carinika na tranzitnih letališčih kaj kmalu odkrije tihotapce mamil. Na videz preprosta mati z otrokom in veliko lutko ni prav nič preprosta, kot se zdi. Ko razparajo lutki trebuh, odkrijejo njej vrečke granuliranega heroina. V zlatih cigaretnicah, ki jih najdejo pri bolj bogatih potnikih, v steklenicah «konjaka» in v raznih drugih podobnih predmetih, ki spremljajo skoraj slehernega potnika, odkrivajo «sivorjavi sladkor» ali napol prečiščen heroin. Včasih se «tega blaga» nabere tudi za sto kilogramov.
Večina potnikov izjavlja, da jim je cilj potovanja Amsterdam. Iz Amsterdama pa vodi pot mamil vse do Chicaga, New Yorka, Dallasa in drugih mest. Hkrati pa vodi pot spet nazaj v Amsterdam. In v tem čudovitem 700 let starem mestu, ki mu mnogi pravijo tudi severne Benetke, se horein, kokain, hašiš, marihuana, LSD in druga znana mamila prodajajo in kupujejo kar tako javno pred očmi vsakogar. Tako rekoč pred vrati policijske postaje, vzdolž obale kanala mladi ljudje kupujejo mamila, nedaleč od Rijksmuseuma, v centru «Paradiso» mladi ljudje uživajo pijače z LSD. V nekem drugem zelo cenjenem klubu v središču mesta mladeniči in dekleta glasno odkrito naročajo heroin in kokain, kot bi vse ostale ljudi lokala izzivali.
Tragedija in zle posledice te mračne trgovine so vidne tako rekoč sleherni dan v mnogih krajih Amsterdama, na pločnikih, po drevoredih, v mestnih parkih. Dve mladi dekleti ležita na pločniku, se krčevito zvijata in prosita za malo mamila. To je zelo pogostna slika.
Morda sta dekleti prišli v Amsterdam le na vikend. Tu sta se spoznali z mamilom, ga preizkusili in se mu nista mogli. odreči. Nikoli več se nista in se verjetno ne bosta vrnili domov.
To se dogaja mladim ljudem (in ne samo mladim) iz vse zahodne Evrope, ki so se zatekli v to veliko mesto. Nekateri so našli streho v zapuščenih, umazanih starih zgradbah, ki so polne podgan. Spijo kar na tleh, jedo to, kar jim uspe kje izmakniti, o umivanju in osebni higieni pa ni niti govora.
Če bi se javno trgovanje z mamili omejilo samo na Nizozemskem, bi verjetno drugod ne bilo tako hudo. Toda ni tako in posledice so tu. Nekaj primerov: v Belgiji narašča kult mamil posebno med sredješolsko mladino, še posebej pa v mestih Aalst in Gent, ki ležita v neposredni bližini meje z Nizozemsko in je zato oskrbovanje z mamili lažje. V Franciji in Švici, pa tudi v Italiji se prav tako opažajo sledovi heroina in hašiša, ki prihaja v te dežele z dnevnim ekspresom Amsterdam-Milan Gre za znani ekspresni vlak, ki se mimogrede ustavlja še v Metzu, Strasbourgu in Baslu.
Zahodna Nemčija ima svojo posebnost: k zahodnonemškim, domačim uživalcem mamil je treba prišteti še 185 tisoč pripadnikov ameriške vojske. Lansko leto so za-hodnonemške oblasti aretirale 2931 tihotapcev mamil, ki so prišli iz Nizozemske.
Tihotapci z mamili pa odhajajo iz Nizozemske tudi v Kanado, kjer polovico svojega «tovora» izročijo v Montrealu in Torontu, z drugo polovico pa nadaljujejo pot vse do Detroita in Bostona.
Mnogi menijo, da so za takšno stanje krivi Nizozemci, ker so preblagi nasproti narkomanom in še posebej proti razpečevalcem mamil. To stanje se pripisuje «preveliki svobodi». Važno je dejstvo, da je bil vse do nedavnega kriminal na Nizozemskem najvišji v Evropi,
da so imeli zelo blage zakone, povrh vsega pa so sodniki pogosto pogledali krivcem skozi prste. Potemtakem je bilo logično, da je Nizozemska postala za razpečevalce mamil varno tržišče. Tri najvažnejše poti tihotapcev vodijo prav iz Nizozemske. Policiji so znana imena ljudi in tudi njihovi naslovi in vendar ti ljudje nemoteno nadaljujejo s svojim delom. To je praktično tudi razumljivo, saj mesto s 760 tisoč prebivalci in ki razpolaga le z desetimi policijskimi nameščenci za borbo proti razpečavanju mamil, zares ne kaže kdo ve kolikšne volje za zatrtje te dejavnosti. Vse do pred nekaj leti so surovi opij dovažali iz Turčije v Marseille, kjer so ga prečistili, nato je odtod odhajal v svet. Toda ameriška, francoska in turška vlada so se dogovorile, da se to prepreči in tedaj je v ZDA in v Evropi začelo primanjkovati mamil. To so izkoristili trgovci z Hongkonga in Malezije in leta 1972 vpeljali drugo pot za dobavljanje «sivorjavega sladkorja« Evropi.
Končni in najvažnejši cilj tihotapcev je vsekakor Zahodna Nemčija, kjer do pred nekaj leti mamil skoraj niso poznali, razen v o-poriščih ameriške vojske. Pa tudi danes je magnet v vsakem večjem kraju ameriška vojska. Tihotapci iz Amsterdama prihajajo v glavnem v tista mesta, kjer je stacioni-rana ameriška vojska kot so Ulm, Heidelberg, Frankfurt itd. Posamezni tihotapci obiščejo te kraje vsaj enkrat na mesec. Ameriške vojaške oblasti so začele s strogo kontrolo za pobijanje narkomanije med svojo vojsko. V ta namen so angažirali tudi 300 civilistov in detektivov, ki spremljajo sleherni zadevni premik v ameriški vojski. Ustanovili so tudi posvetovalne centre itd. Posebno stroga kontrola velja nad osebjem jedrskih in raketnih oporišč. Neka kontrolna komisija je nedavno pognala iz nekega raketnega oporišča nad 30 odstotkov osebja.
mične zvočnosti, ki učinkuje z bogastvom glasbene barvitosti in dovršeno tehnično uporabo instrumentalnih možnosti godal.
Vse to je čutil tudi orkestralni ansambel, ki je pod mojstrskim vodstvom Sama Hubada izluščil bleščeče potankosti simfonične partiture.
Rapsodijo za violino in orkester našega odličnega, n na simfoničnem koncertnem odru preredko izvajanega komponista Marjana Lipovška, je njen bogati solistični part požlahtnilo do potankosti izoblikovano izvajanje violinskega virtuoza Igorja Ozima. Tako je skladateljevo ravnotežje med formo in obliko zadobilo adekvatnega soustvarjalca v mojstru Igorju O-zimu, ki je povdignil Lipovškovo bogato in domiselno poglobljeno kompoziciji).
Prav tako je Poema za violino in orkester pri nas manj znanega francoskega skladatelja . Ernsta Chaussona (1855-1S99), ki je sicer njegovo najbolj znano a ne najboljše delo, zadobilo v izvrstni solistični interpretaciji tehnično zahtevnega narta briljantno violinsko podajanje mojstra Igorja Ozima in poželo pri poslušalcih obilo priznanja.
Za zaključek izredno uspelega koncerta je orkester RTV izvedel Šesto simfonijo lani umrlega velikega sovjetskega skladatelja Dmitrija Šostakoviča. Simfonija, napisana 1938. leta, ima le tri stavke. V njej je Šostakovič osredotočil močno tematiko, ki jo je v počasni obliki izrazil v znanem <dargu», počasneje kot običajno, v drugem stavku «allegro-» kot skerco, v tretjem stavku «presto» pa še hitreje. Globino kompozicije tvori parodistična os, saj s svojimi citati iz nekaterih italijanskih oper predstavi pravcato kome-diantsko razpoloženje.
Orkester je s tehnično poglobljenostjo sledil glasbeni misli in motivom, ki jih je mojster taktirke Samo Hubad občuteno povezal v homogeno zvočnost. S poustvarjalno močjo je izvabljal iz orkestra izvrstnih godbenikov plemenito lepoto orkestrskega zvoka, ki je navdušila nabito polno dvorano zadovoljnih poslušalcev.
Skoraj enako navdušenje občinstva je spremljalo koncert Simfoničnega orkestra zagrebške filharmonije pod vodstvom znanega zagrebškega dirigenta Mladena Bašiča, ki je sledil komaj teden dni za prvim. Simpatično je, da so se Zagrebčani razen s simfonično skladbo Petra lljiča Čajkovskega, predstavili kar z dvema domačima kompozicijama znanih hrvaških komponistov Krešimira Baranoviča in Jakova Gotovca. Baranovičev ciklus pesmi za bariton in orkester Z mojih bregov u-vrščajo med najlepše stvaritve hrvaške vokalne lirike. V «Pozdravljanju» je opisana temačna tes'no-ba duševnega stanja človeka, ki ga mučita negotovost in strah. Pesnitvi «Medjaš» in «Kum Martin» pa prikazujeta dogodke s podeželja in osvežujeta trenutke in kmečke like iz preteklosti. V folklorni barvitosti hrvatskega Zagorja zveni polnozvočno barvita instrumentacija, v katero se efektno vpleta vokalni baritonski spev. Homogeni simfonični orkester Zagrebške filharmonije je barvito izluščil bleščeče zvoke Boranovi-čeve bogate glasbene palete, včasih kar premočno. Nekajkrat je po nepotrebnem prekril spev dokaj izenačenega pevčevega glasu po Evropi znanega baritonista Vladimiro Ruždjaka, ki je z občuteno frazo prispeval k barviti lepozvoč-nosti.
Simfonično kolo izrazitega predstavnika narodne smeri v hrvaški glasbi, popularnega komponista o-pere Era Jakova Gotovca je tudi tokrat, kot vselej, zablestelo v polnozvočni melodiji s poudarjenimi ritmičnimi vrednotami glasbenega nacionalnega kolorita. Pod dirigentsko palico preciznega Mla-
dena Bašiča se je orkester razvnel v ritmiki, ki je naraščala do navdušujočega finala.
Prav tako je najbolj popularno delo ruskega komponista Petra 1-Ijiča Čajkovskega Peta simfonija v e molu zadovoljila poslušalce romantične glasbe. Orkester je z zlito zvočnostjo in velikim znanjem posredoval raznolika komponistova občutja, ki ji pa več poglobljenega žara pri slikanju izrednih glasbenih fines ne bi škodilo.
Z glasbenega področja naj bi vsaj zabeležili še operno premiero nemškega komponista Alberta Lortzinga Car in tesar, ki je zaradi problematične umetniške vrednosti dela naletela na različen odmev. Res škoda truda mariborskega opernega ansambla za takšno delo.
Člani pododbora društva slovenskih pisateljev Maribor, Dušan Mevlja, Slavko Jug, Branko Rudolf in Emil Frelih so brali svoje literarne stvaritve v lepem Domu upokojencev «Danica Vogrinec» na Pobrežju. Upokojenci, med katerimi so bili tudi nekateri v invalidskih vozičkih, so živo spremljali branje književnikov in jih po vsakem izvajanju nagradili s hvaležnim ploskanjem. Zlasti so vžgali aforizmi Dušana Mevlje, ki so vsak zase doživeli aplavz, nadalje duhovite in občutene pesmi Slavka Juga, katerega pesem Roka je še zlasti dojmila poslušalce in pa humoristične pesmi Branka Rudolfa, ki so vzbujale veselo razpoloženje. Mariborski pisatelji so se rade volje odzvali želji upokojencev, saj so tokrat doživeli prvi literarni večer v svojem domu.
Med likovnimi prireditvami naj bi omenili zlasti razstavo del mladih likovnikov s prve gimnazije v mladinskem razstavišču Avla. Razstavili so fotografije, grafiko, slikarska dela in male plastike. Posamezni razstavljavci, ki jim je u-metniško upodabljanje več kot zgolj vsakdanji konjiček, so že nekajkrat razstavili, nekateri tokrat prvič. Pri vseh je razviden uspešen razvoj, pri novincih pa talent, ki se bo v občasnih srečanjih na podobnih razstavah še bolj izkristaliziral.
Sedanja razstava mladih likovnih ustvarjalcev Prve gimnazije priča o zagonu ustvarjalcev dijaškega rodu, ki bo s pridom in uspehom kmalu posegel v vsesplošno slovensko likovno umetnost. Za to trditev zagotovo jamčijo nekatera razstavljena dela.
EMIL FRELIH
L. Cacciò v Corsi!
Stadion
V galeriji «Corsia Stadion» gostuje rimski slikar Luciano Cacciò. Je to znan leposlovni kritik in likovni samorastnik, ki pa se je v zrelih letih razvil v pomembno likovno osebnost, saj je imel vrsto razstav v številnih mestih. Kam se je usmerilo njegovo likovno u-stvarjanje, nam najbolje pove navajanje njegovega sodelovanja na skupinskih razstavah, kot na primer na razstavi fantastične umetnosti v rimski galeriji «II Grifo» ter na veliki razstavi v Turinu z naslovom «Sto slikarjev za socializem». Prva nam pojasnjuje kako Cacciò gradi in kakšne so zasnove njegovih del. Druga pa nam nakazuje tudi vsebino teh del. In vendar oboje poprečnemu obiskovalcu ni takoj razumljivo, kajti Cacciòjeva platna kljub njihovi velikosti dajejo na prvi pogled bolj malo trdnih prijemov naši domišljiji. Na njih se preganjajo oblike neopredeljenih obrisov, ki se iz barvnih megel zgoščujejo v nekakšne zarodke navidezno biološko zaživelih krivuljasto nabreklih štren. Šele ko beremo naslove slik, se nam razbistri njihov smisel, o-ziroma vidimo, kaj nam je slikar z njimi hotel povedati.
Takšne so predvsem podobe, ki obravnavajo lov, ki je po slikarjevem mnenju uničevanje najbolj čudovitega pojava v kozmosu — življenja. Če se v teh slikah hoče predstaviti razblinjanje, kot na primer izginjanje v nič ptice, ki je pravkar ponosno letela visoko po zraku, so tudi še druge podobe, v katerih se po umetnikovi domišljiji zarodki življenja šele rojevajo in oblikujejo v nam bolj razumljive oblike. So to slike «o-sebnosti», kot n. pr. šepetajoča o-sebnost, pretegujoča se osebnost, prežeča osebnost, osebnost v zelenem itd., s katerimi Luciano Cacciò skuša v nas ponovno o-buditi pradavno osveščanje tran-scedentalnega spomina vse tja že preko našega spočetja.
C. Picerna v svoji galeriji
Pred tedni smo govorili o krstni razstavi v novi mali galeriji «La tavolozza» v Ulici Vasari 12, ki jo vodi slikar Claudio Picerna. Tokrat pa bomo spregovorili o njegovi razstavi, ki jo je priredil, seveda, v svoji galeriji. Na tej razstavi Picerna prikazuje vrsto olj z najrazličnejšo tematiko oziroma vsebino, začenši z ženskimi akti in tihožitji, nadalje še s karakternimi podobami ljudi, vse do razgledov morja.
Že leta se srečujemo z njegovimi olji, ki prikazujejo morje in ladje. To pa ni nič naključnega, nasprotno, ta tematika je njegova tematika in zdio 'tudi tokrat prevladuje na razstavi. Claudio Picena je bil namreč, podobno kot pokojni odlični umetnik Romano Ukmar zaposlen v tržaškem pristanišču.
Tako je tu naslikan starinski o-balni parnik, ki se bori z razburkanim morjem. Tu so žene ribičev, ki v viharnem večeru zaskrbljeno čakajo na vrnitev svojih mož, tu žari rdeča notranjost sočnih lubenic, tu je tudi podoba ostarelega delavca, ki se krepča s kozarcem vina. Tu so, kot smo že rekli, izzivalno gola dekleta. Skratka vse, kar se lahko dogaja v kaleidosko-pu življenja, ki ga Picerna filozofsko gleda tako, kakor v njegovi odlični sliki Shakespearovega Hamleta z lobanjo v roki.
M. B.
V tržaški središčni galeriji «La Lanterna» v Ul. sv. Nikolaja 6, bodo nocoj ob 18.39 odprli razstavo del slikarja Semena šegelma-na, ki je po rodu >z Bobrujska v Belorusiji, študiral iv deloval pa je v Rigi, glavnem mestu Betonske, kjer je živel do lanskega leta. Umetnik se ukvarja v glavnem z grafiko.
V galeriji «Cartesius» v Ul. Marconi 16, bo nocoj ob 18.30 odprla razstavo svojih del tržaška umetnica Mirella Schott Sbisà, ki bo razstavljala do 19. t. m. Sbisà-jeva je v Trstu zelo znana in sicer kot umetnica, pa tudi kot u-metnostna pedagoginja, saj je svoje znanje posredovala že številnim tržaškim mlajšim likovnikom.
12.30
13.30
14.00
17.00 17.15
17.40
18.30
18.55 19.20
20.00
20.40
22.00
22.45
8.45
21.55
16.30
19.00
20.00
20.30
21.00
22.00
22.50
10.00
12.55,
16.50
17.30
18.20
19.30
19.50
20.00
21.30
23.00
23.30
au
12.55
15.00
18.00 20.15
20.30
SOBOTA, 7. FEBRUARJA 1978
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Poljudna znanost: Oživljeni stari plesi DNEVNIK
Odprta šola, tedenska oddaja o vzgojnih problemih DNEVNIK in Izžrebanje loterije Program za najmlajše: Polna pest...
Program za mladino
Poljudna znanost: Obisk v ameriških muzejih, prvo nadaljevanje
Arktika in Antarktika: ALJASKA
Nabožna oddaja, Kronike in Vremenska slika
DNEVNIK
Lov na bizona
Od A do Ž: dogodek, kako in zakaj?
DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
do 11.00 Zimske olimpijske igre:
Zimske olimpijske igre:
Prenos iz Seefelda in Insbrucka,
Rugby: Italija — Francija, prenos iz Milana
Dribling, tedenska športna oddaja in ŠPORTNI DNEVNIK
Večerni koncert
DNEVNIK
Kdo, kdaj, kje?: WILLIAM TURNER - UPORNI ANGEL William Turner je eden največjih umetnikov v zgodovini. Rodil se je 1775, umrl pa 1851. Prišel je iz preproste družine in že ta-korekoč v otroških letih pokazal velike sposobnosti. Zato ga je oče poslal v kraljevo akademijo, toda nikoli se Turner ni povzpel na neko visoko «katedratično raven», pač pa je le ustvarjal in — bogatel. Umrl je izredno bogat, toda njegovi niso od tega imeli prav nič, kajti vse svoje premoženje je zapustil državi. Prostor 1999: OBVEZEN CILJ — ZEMLJA Nekje v vesolju umira neki planet. Da bi koga s planeta rešili, pošljejo po eno vesoljsko ladjo proti vsakemu izmed planetov, da pač rešijo življenje preživelih. Ena izmed ladij, ki bi morala priti na Zemljo, se približa Luninemu oporišču Alpha, ki je izven zemeljske krožnice. Poveljnik oporišča Konig, zdravnica Russel ter znanstvenik Bergman stopijo v vesoljsko ladjo in v njej najdejo šest sarkofagov, šest krst. Ko jih odprejo, opazijo, da je v vsaki krsti en član posadke. Gre za šest bitij, ki so v nekakšni hibernaciji. Pet izmed šestih se prebudi, šesti pa umre in upepeli. Na vesoljski ladji je torej en prostor prazen. Kdo od prebivalcev baze Alpha bo lahko nadaljeval pot proti Zemlji?
Zimske olimpijske igre: strnjene tekme današnjega dne
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
TV ŠOLA: Kocka, Uganda, Zapojte z nami, mladinski film itd. 15.15 in 16.20 OLIMPIJSKE IGRE: Smučarski skoki in dvo-Po belih in črnih tipkah
Danes je na sporedu ponovitev predzadnje oddaje, ki ima v programu najprej klavirski opus Bele Bartoka, ki ga bodo izvajali Igor Dekleva, Gita Mally in Milena Papič. V nadaljevanju programa pa bo Lobosa predstavila Dubravka Tomšič -Srebotnjakova, Kodalyja pa os opoq npaiods en	eiq
Szymanovski, Hindenith, Gershwin, Bernstein in Martinu PISANI SVET
«V svojem življenju sem imel mnogo prijateljev. Eden me je pozabil, drugi se je me naveličal, tretji je umrl, četrti me je izdal, peti se mi je nekje izgubil. Knjiga pa mi je ostala zvesta do danes. Knjiga me uči premagati žalost. Knjiga me navadi krotiti preveliko veselje. Predvsem pa me je knjiga naučila ljubiti ljudi okoli sebe.» Tako je napisal nekje Tone Seliškar in ta misel je prisotna med dijaki Slovenskega dijaškega doma v Trstu, s katerimi se je TV ekipa srečala na eni njihovih vaj za letošnjo Prešernovo proslavo David Cooperfield, film DNEVNIK
Tedenski zunanjepolitični komentar Kako uspeti v ljubezni, celovečerni film Olimpijske igre: umetnostno drsanje parov OLIMPIJSKE IGRE: filmski pregled in prenos POROČILA
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
OLIMPIJSKE IGRE: SMUČARSKI SKOKI Tenis: JUGOSLAVIJA — ITALIJA Olimpijske igre: Tekmovanje v bobu DNEVNIK
Olimpijske igre: Umetnostno drsanje
11.25
17.45
20.00
ZAGREBŠKA TELEVIZIJA
Veronika, romunski igrani film SPRETNO - SREČNO, dokumentarno BELEŽKE IZ NOB, enajsta epizoda
- zabavna oddaja
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; .05 Jutranja glasba; 11.35 Iz tedenskih sporedov; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Romantična glasba; 18.50 Filmska glasba; 19.10 Liki iz naše preteklosti: Milan Skrbinšek; 19.20 Glasbene diagonale; 19.40 Pevska revija; 20.00 Šport; 20.35 Teden v Italiji; 20.50 Mikuletič: Internatitis; 21.30 Popevke.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30,
20.30	Poročila; 7.04 Jutranja glasba; 9.00 Folklora; 10.00 Z nami je; 11.30 Orkester; 12.00 Glasba po željah; 17.00 Plošče; 14.35 Ital. zbori; 15.15 Saksofonist Oddi;
15.45	Slovenski pevci; 16.45 Poje Thelma Houston; 17.00 Primorska in njeni ljudje; 17.15 Ansambel Guatelli; 18.00 Vročih 100 kilovatov; 19.30, 20.45 in 21.35 Glasbeni vikend.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 8.30
Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.00 Drugi zvok; 11.30 Lahka glasba in še kaj; 12.10 Najnovejša lahka glasba; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.05 Drobec satire; 15.10 Oddaja za bolnike; 15.40 Veliki variete; 18.00 Pisana glasba; 19.30 Plošče; 20.30 Pianist Calvi; 20.15 Mozartova «Figarova svatba».
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Kaj vam glasba pripoveduje; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 11.03 Sedem dni na radiu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob bistrem potoku; 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.10 S pesmijo po Jugoslaviji 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 S knjižnega trga; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Gremo v kino; 18.15 Glasbeni omnibus; 19.40 Ansambel Boruta Lesjaka; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Radijski radar; 21.15 Za razvedrilo; 21.30 Oddaja za izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden.
☆
Vitez
Damjan
Piše* c. GALE Riše: v. ČUK
PRIMORSKI DNEVNIK $
7. februarja 'i976
OZADJA MEDVOJNIH DOGAJANJ V TABORIH NACISTIČNIH KOLABORACIONISTOV
Kdo je razstrelil spomenik padlim v prvi svetovni vojni v Gorici ?
Članek zgodovinarja NOB dr. Toneta Ferenca iz «Goriškega letnika» - zbornika Goriškega muzeja v Kromberku
2.
Med italijanskimi fašističnimi ustanovami, ki so tožile o «slavo-filski» politiki nemškega okupatorja v Slovenskem primorju, je bila tudi italijanska policijska kvestura v Gorici. Kvestor Vito Gen-chi je 13. maja 1944 napisal za vodjo policije v Mussolinijevi državici, dolgo poročilo, v katerem je povedal, da bi neugodne razmere za Italijo rado izrabilo več dejavnikov: Titovi partizani, slovenski kolaboracionisti in Avstrijci. Prvo je razdelil v dve skupini: prvo, v kateri so špekulanti, ki spletkarijo s slovenskimi kolaboracionisti, da bi se skupaj z njimi nekoč znašli v svobodni Sloveniji, in drugo, širšo, v kateri so ljudje s staro mržnjo nasproti I-taliji in Italijanom in ki se opira na nemško vojsko. Ta skupina se zaveda, da bo Nemčija izgubila vojno in se bo obnovila Avstrija, v kateri bosta tudi Slovenija in Julijska krajina. Zatorej vodi ta skupina slovanofilsko politiko, češ da Italijani niso znali niti razumeti niti ceniti slovenske duše. Ti Avstrijci — je pisal kvestor — že od nekdaj gospodarji, pa vedo, kako se je ravnalo s slovenskim življenjem. Zato mu dajejo mnogo koncesij razna vojaška poveljstva, vrhovni komisar v coni in nemški svetovalci v pokrajinah, ki so vsi avstrijski ljudje. Imenujejo slovenske župane, izdajajo dvojezične uradne razglase — slovenske in nemške, če ne kar samih slovenskih, pravila za bivanje itd., «s čimer širijo nemir in strah med vsemi italijanskimi ljudmi». Kvestor je tudi tožil nad vedenjem Goričanov, ki so bili po «zmagoslavnem zavzetju» teh dežel iredentisti in so dobili časti in položaje, a se po padcu fašizma niso samo popolnoma izgubili, temveč so se nekateri celo prezirljivo vedli do fašizma in ga obtoževali zelo hudih napak, sedaj pa se z nadarjenostjo, osvobojeno privajene odsotnosti, pripravljajo na morebitne nove razmere. Vsa stara avstrijska «aristokracija» je ponovno oživela in često se v nekaterih javnih uradih čuti nesodobni habsburški ton z vso svojo mrliško onemoglostjo.
O prefektu, grofu Marinu Pace-ju, je kvestor dejal, da živi v teh razmerah kot tisti, ki hodi na hoduljah: lovi ravnotežje. Že od nekdaj je naklonjen Mussoliniju, ne pa tako fašistični stranki, zlasti takšni, kot je bila obnovljena, vendar za sedaj ne škoduje italijanski stvari. V krog obujenih bivših Avstrijcev je kvestor vključil tudi goriškega župana Coroni-nija, ki da je nedvomno poštenjak, le da je njegova mati naklonjena Angležem. Kvestorja je bolelo tudi to, da je na Hitlerjev rojstni dan neki mlad nemški govornik na sprejemu pri nemškem svetovalcu govoril o «našem lepem nemškem mestu Gorici».
O slovenskih kolaboracionistih, ki jih je imenoval belogardiste, je povedal kvestor, da so skoraj vsi iz Ljubljanske pokrajine in so povzročili in še povzročajo nemalo incidentov v škodo Italijanov. Ker se imajo za «protikomuniste», uživajo zaupanje nemških oboroženih sil in iz znanih razlogov še posebej zaupanje ljudi. Kvestor se je pritoževal, da slovenski domobranci zahtevajo od Italijanov, naj govorijo slovensko, in navedel primer, da morajo sodelavci kvesture brisati napise po zidovih: Gorica je in ostane italijanska, da pa so zjutraj na istem mestu napisi: Gorica je slovenska. «Vse to vzbuja vtis, da belogardiste (ti Pa bi se radi imenovali domobranci) podpirajo vsi avstrijski ljudje, vključno z vojaki, z namenom, da bi ustanovili opozicijske odnose med republikansko Italijo in velikim nemškim rajhom. Glede na to, da bi takšne razmere z nenehnim domobranskim izzivanjem mogle od časa do časa pripeljati do zelo hudih in velikih incidentov, je ta kvestura v preteklih dneh opozorila na to prefekta», je pisal kvestor. 2) Na koncu poročila se je pritoževal še nad izpuščanjem Slovencev iz ječ in taborišč ter vzkliknil: «Bilo bi prav in celo neodložljivo, ekscelenca, da bi italijanskim prebivalcem Gorice postopoma vrnili italijansko dostojanstvo in jih tako prebudili iz njihove otopelosti, iz njihove moralne bede.»
Zanimivo je, da je agitacijsko -Propagandna komisija pri okrožnem komiteju KPS za Gorico že 9- maja 1944 poročala o pojavih v mestu Gorici, o katerih je nekaj dni pozneje poročal goriški kvestor. «Posebno veljavo pa ima med ljudstvom «Partizanski dnevnik» in se priporočajo za več izvodov. Zelo vzpodbujajoče pa vplivajo na moralo ljudstva akcije naših bataljonov in brigad. Prav dobro vplivajo na moralo tudi ve-|ti, ki prihajajo iz Gorice, npr.: Svabobranci (to je ljudsko ime 2a domobrance — op. T. F.) so izdali «Goriški list» ter ga dali v razprodajo, seveda to ni ugajalo fašistom, češ Gorica je italijan-ska. Takoj nato sta «gospod federale» (pokrajinski vodja fašistične stranke — op. T. F.) in «gospod Podestà» (župan - op. T. F.) izdala ukaz, naj se takoj ti časopis^ zaplenijo. Švabobranci so bili močno užaljeni ter so se pritožili «gospodom SS-ovcem», kateri so nato zaprli obadva «fašistična gospoda». Podobne stvari se dogajajo tudi radi švabobranskih slovenskih napisov tm vsled petja slovenskih pesmi. Prvi pravijo, da Je Gorica slovenska, drugi pa, da je italijanska. To je prav zanimi-
vo, kajti nekega lepega dne se bodo začeli streljati in klati med seboj.»
Razmere, zaradi katerih se je pritoževal goriški kvestor, pa se za italijanske fašiste in nacionaliste niso izboljšale, temveč kvečjemu poslabšale. Kakšen oborožen oddelek, ki je prišel iz Mussolinijeve državice za zaščito prometnih zvez pred partizanskimi napadi in ki ga je nemški okupator seveda takoj podredil svojim policijskim ustanovam, je bilo vse, kar je prišlo iz Italije. Tako je goriški kvestor v še obsežnejšem poročilu avgusta 1944 ugotavljal: «Res ni mogoče govoriti o pomiritvi duhov in sama slovenska manjšina, ne iz prepričanja, temveč z zvijačo taktike, se opira na nemške oblasti in si prizadeva, da bi se jih na vsak način držala za roko. Končno se tudi partizani ne vdajo in italijanski človek, najsi bo fašist ali ne, po obdobju zbeganosti sedaj kaže živčnost, ki lahko doseže znake pravega in čistega ogorčenja.» 4)
Čeprav je kvestor tokrat obširneje kot maja poročal o moči narodnoosvobodilnega gibanja in u-gotovi, da okupatorjevi ukrepi niso bili učinkoviti, da se moč partizanov vedno bolj čuti tudi v sami Gorici itd., pa je vendarle več časa posvetil odnosom med slovenskimi domobranci in italijanskimi fašisti. Domobrance je obtoževal, da jim je temeljni namen nasprotovati Italijanom, izbrisati vse, kar je italijanskega, zanikati pravico Italije, da upravlja to o-zemlje itd. še več, obtoževal jih je, da dejansko ne delajo za cilje Hitlerjeve Nemčije, vendar so kljub temu deležni podpore bivših Avstrijcev. Kvestor se je pritoževal nad izdajanjem tednika «Goriški list», glasila primorskih domobrancev, ki je v svojih člankih i-mel izraze «osovraženi tujci», «pravice slovenske domovine do Posočja», «pravice do uporabe lepega slovenskega jezika» itd. Prve izvode tega časopisa slovenskih kolaboracionistov v Gorici naj bi Italijani na «inteligenten in tih način» odstranili, vendar sta velika naklada in prizadevanje nekaterih ljudi, da plenjenje lista prikažejo kot delo partizanov, pripomogla k prostemu in širokemu razpečavanju lista. Temu se je pridružilo razpečavanje še druge slovenske literature, ustanovitev slovenskega kulturnega krožka, ki ima za program ustanavljanje slovenskih šol in društev, slovenskih knjižnic in čitalnic, objavljanje slovenskih knjig in prirejanje gledaliških predstav in kulturnih zborovanj. 5)
S temi in drugimi pojavi so se že itak napete razmere med slovenskimi in italijanskimi kolaboracionisti v Gorici še bolj zaostrile. V prvi polovici avgusta je zaostritev dosegla vrhunec v dveh dogodkih, ki sta široko odmevala ne samo takrat, ampak tudi po vojni. Dne 5. avgusta popoldne so v Gorici «neznanci» razstrelili Verdijevo gledališče in v noči od 11. na 12. avgust spomenik padlim I-talijanom v prvi svetovni vojni.
Za v nedeljo 6. avgusta 1944 so slovenski kolaboracionisti napovedali «I. slovensko akademijo», in sicer v Verdijevem gledališču na Corsu. Za isti dan sc tudi v Tolminu napovedali razvitje slovenske zastave.
varnosti odsvetujejo manifestacijo in da so italijanski ljudje razdraženi poslušali novico, da bo «akademija» imela političen pomen. Prefekt Pace, katerega lik sem prikazal že v svojem zaupnem poročilu 13. maja, mi je odgovoril, da ni mogel pregovoriti «nemškega svetovalca», ki je dal dovoljenje za pobudi, vendar mi je zagotovil, da ne bo nobene politične manifestacije», je poročal goriški kvestor.
Dan pred napovedano akademijo, tj. 5. avgusta popoldne, je v Verdijevem gledališču ob popoldanski kinopredstavi eksplodiral peklenski stroj, ki je ranil 17 o-seb, od teh 4 smrtno. Goriški kvestor V. Genchi je 20. avgusta izčrpneje poročal o tem dogodku vodji italijanske policije. Peklenski stroj je eksplodiral popoldne ob 17.35 pri poslednji italijanski kinopredstavi. Policijski orga-
ni, ki so takoj stekli na kraj dogodka, so na galeriji našli še drugo nerazstreljeno mino. Ko so jo razstavili, so v njej našli 21 nabojev, težkih po 80 gramov, ki jih je izdelala tvrdka S. Tacchini iz Brescie, in sprožilno napravo, kakršno uporabljajo Angleži za diverzantske akcije in ki je imela vžigalnik znamke «S. G. E. M.» izdelan v Orbetellu.
2)	Arhiv Inštituta za zgodovino de-
lavskega gibanja v Ljubljani (navajam:	Arhiv IZDG), fond
kvesture Gorica. Fase. 1037/III, kvestorjevo poročilo 13.5.1944.
3)	Arhiv IZDG, part. fondi, fase. 615/1. Poročilo agitprop komisije OK KPS Gorica, 9.5.1944.
4)	Arhiv IZDG, fond goriške kvesture, fase. Lo37/III, kvestorjevo poročilo 22.5.1944.
5)	Prav tam
(Nadaljevanje sledi)
KOROŠKA
Motiv s starih Opčin
(Foto Magajna)
.........................................
RAZMIŠLJANJE O POLOŽAJU ŠOLSTVA V ITALIJI
Kaj pričakuje in potrebuje družba od današnje univerzitetne vzgoje
Vprašanja univerze ni mogoče obravnavati izven mehanizma ekonomskega razvoja, načrtovanja proizvodnje in raziskav ter poklicne priprave
«Manifestacija, ki so jo napovedali s številnimi zidnimi plakati v slovenskem in nemškem jeziku, a jih v nasprotju z določbami zakona o javni varnosti niso dali pregledati krajevnim policijskim oblastem, je bila 3. avgusta, brez dovoljenja tega urada. Prefektu sem odločno poudaril, da v gledališčih v Gorici niti v času av-stro-ogrske uprave ni bilo slovenskih predstav, da razlogi javne
Zapletena slika italijanskega šolstva, kot se nam predstavlja danes ob vsesplošni državni krizi, terja resno angažiranost vseh socialnih naprednih sil, ki se trudijo za pozitivno in realno rešitev vprašanja. Najmanj pa, kar lahko neangažiran posameznik stori je to, da se z vprašanjem vsaj seznani, da se zaveda, kakšne so dejanske težave, pa tudi nevarnosti nepreklicnih napak, ki bi lahko sledile instinktivnim rešitvam in nezavestnemu proučevanju — tako teoretičnemu kot praktičnemu — kritičnega stanja, v katerega je zabredla,.italijanska šola: to je danes posebna nujnost za vsakega državljana prvič zato, ker je šola bistven izraz in aktiven element družbenega delovanja in oblikovanja, drugič pa zato, ker postaja šola danes v vedno večji meri pojav množičnega pomena, v katerega — formalno predvsem preko pooblaščenih odlokov — dejansko in z vso pravico stopajo različne socialne sile. Ker je šola stvar vseh, naj tudi sama sprejema doprinos vseh.
V splošno sliko našega šolstva se s silo postavlja vprašanje vloge, delovanja in pojmovanja univerzitetnega študija in univerze same. Pri tem seveda neposredno pomislimo na obliko ir. način učenja ali na odnose med dijaki in profesorji, vendar se moramo zavedati, da ne smemo pri tem zanemarjati tistih vprašanj, ki so danes pravtako važna, če ne še bolj in to so vprašanje brezposelnosti, vprašanje habilitacijskih tečajev, vprašanje praktične vloge «intelektualca», vprašanje specializacije itd. Očitno se tu v glavnem nanašam na tiste fakultete, ki pripravljajo bodoče profesorje in vzgojitelje, to pa ne zato, ker bi se vprašanje ne tikalo vseh o-stalih fakultet — nasprotno, vprašanje brezposelnosti je postalo že tako vsestransko, da moremo in tudi moramo vsekakor vzpostav-Ijati vezi in vzporednosti — temveč zato, ker je večina teh diplomirancev namenjena poučevanju: na tak način zaključujemo tisti krog šolskega vprašanja, ki se za-
čenja pri obvezni šoli in ki preko višje šole vodi do univerze, zato, da se potem spet povrne na šolo.
Poglejmo torej, kakšno je stanje tega «intelektualnega» razreda, kakšen njegov politični izraz. Predvsem se moramo zavedati večletnega in še trajajočega procesa delne proletarizacije poklicev, ki je približal — tako na objektivni kot na subjektivni ravni — «intelektualce» zadnjih generacij proletariatu:	dekvalifikacija
nalog na delovnih mestih in izguba samostojnosti in ugleda; torej tudi nezaupanje v «kulturo» kot sredstvo za dosego višjih mest nà družbeni letsvici; izkušnje študentov, ki delajo: uporaba metod delavskih bojev: sam spremenjeni družbeni--izvor.
Pri večini študentov (tudi srednješolcev) in pri velikem delu brezposelnih diplomirancev se je pojavila in še obstaja nevarnost, da določene reakcije privedejo do izredno radikalnih posledic. Tudi v Italiji, kot v drugih državah z visoko razvitim kapitalizmom, odgovarja procesu poklicne dokvalifikacije, dekvalifikacija študijskega naslova in nadaljnji prelom med šolo in delom. Nejasno in neutemeljeno pojmovanje nekoristnosti učenja je privedlo do razširjenega nezanimanja za katerokoli' obliko šolskega dela in torej do odklanjanja učenja. Če sp hočemo za trenutek ozreti na vprašanje s sociološkega vidika, je slika prav tako zapletena: z ene strani se kažejo skupne točke s proletariatom, z druge strani se ohranjajo in delujejo skupine malomeščanske zaokvirjenosti, končno pa se pojavljajo še simptomi družbenega razkroja, ki zavzemajo in bodo tudi v bodočnosti zavzemali zaskrbljujoče dimenzije s širjenjem brezposelnosti.
V tem objektivnem stanju so se porodili tisti levičarski malomeščanski vzgibi v okviru dijaških gibanj, ki z letom ’68 predstavljajo nedvomno pomemben politični trenutek, mimo katerega ne smemo in niti ne moremo pri katerikoli analizi ; to je namreč preizkusni filter, skozi katerega je morala
....................................IMIIUII.ll.............................................
Ustanovljeno društvo «Beneško gledališče»
«Novi Matajur» poroča, da je bilo v soboto, 24. januarja 1976, v Čedadu z notarskim aktom uradno ustanovljeno društvo «Beneško gledališče». S tem se je številnim kulturnim društvom. Planinskemu društvu in Zvezi slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije pridružilo kot najmlajše še društvo «Beneško gledališče», ki skupno z vsemi ostalimi dokazuje živo potrebo naših beneških rojakov po kulturnem in narodnostnem izživljanju. Uspeh, ki ga je mlada dramska družina doživela s svojim prvim nastopom na «Dnevu emigranta» v Čedadu je jamstvo, da bo novo društvo krepko zaoralo v beneško gledališko njivo. Čestitamo!
vsa italijanska šolska politika z vso svojo tradicijo. Toda danes, po osmih letih, moramo na stvar gledati realno: kot na pozitivno izkustvo, ki pa nas je opozorilo — predvsem na univerzi, kjer so se zahteve ustavile pri namestitvi docentov in pri demokratizaciji struktur v notranjosti univerze same — da katerikoli boj ne sme biti sektorialen, temveč zaobjet v globalni reformi univerze in italijanskega šolstva sploh. Kajti nasprotnem primeru se pri taki alternativni politično - poklicni angažiranosti kontestacijskih skupinic pojavlja nevarnost precenjevanja vlog ustanov in zanemarjanja, če že ne nerazumevanja, vloge množičnih bojev in možnosti skup-hb povezave.
Vzporedno takemu političnemu procesu se odvija tisti proces u-čenja, ki v veliko primerih — potom raznih seminarjev — neposredno teži k specifičnosti. Mislim, da je oblika seminarja nedvomno veljavna, formativna in vzpodbujajoča h kritičnosti, toda to še zdaleč ni vse: učni predmet je treba gledati v luči socialne in politične prakse in to še posebno v današnjih razmerah. Kaj bo namreč počel zgodovinar specialist, ko ni na naših šolah stolice za zgodovino, ampak jo navezujemo na italijanščino, zemljepis ali filozofijo? Kaj bo psiholog specialist, ki ne bo našel dela v industriji ali v javnih zaposlitvah in ki bo slučajno dobil delo na šoli? Bo poučeval italijanščino, zgodovino, filozofijo — torej predmete, ki so mu skoro tuji?
Ni kaj: danes si je treba postavljati vprašanje z drugačnega stališča in sicer: kaj zahteva država oz. družba od univerze? Kajti usoda univerze je neposredno povezana tako na znanstveni napredek kot na ekonomski in socialno - kulturni razvoj skupnosti, v kateri deluje. Pri njeni preureditvi gre posebna pozornost tistim učnim silam, ki si morda res želijo novih poti in ki se imajo za napredne, ki pa v resnici razodevajo še aristokratsko pojmovanje kulture kot nečesa, kar obstaja samo po sebi in je ločeno od vsega ostalega: v tem primeru ne gre za naprednost, ampak za pojmovanje, ki razkriva še nezavestne in neizpodrinjene ideološke usedline določene miselne vzgoje. Ne smemo se ustavljati pri zahtevah zgolj didaktičnega značaja, človeško je sicer čisto razumljivo, da si po letih in letih takega načina učenja ,kjer je samo «pasivno sprejemal», dijak, ki se je povzpel do univerze, končno želi rešiti se te pasivnosti; zato obiskuje po možnosti lekcije tistih profesorjev, ki iščejo novih metod ali celo super-metod : postati hoče aktiven element znanstvenega raziskovanja, ki pa ga bo zajelo in stisnilo v samozadovoljstvu: iz zaželene aktivnosti bo torej prešel v socialno pasivnost, kar pomeni, da ga bodo zaključki spet pripeljali k tistim oblikam družbene in kulturne realnosti, proti katerim si je zamišljal svoj «boj». Da ne bo pri tem napačnih tolmačenj: če se tak pojav ustavlja pri omenjenem številu posameznih primerov, sodi lahko v normalnost. Dejstvo pa je, da zajemajo ti obrisi neko rastočo «intelektualno» množico, ki tako predstavlja realno nevarnost povrnitve k neki nevtralni vodilni vlogi sloja čistih «tehnikov».
Toda ni samo v tem vprašanje preureditve univerze in njene nove vloge. Nujna je vrsta posegov in povezav: od teritorialne pre-osnove do poklicne priprave javnih uslužbencev: od organiziranja raziskav na univerzi do vrednotenja kulturnih dobrin; od uvajanja 150 ur do obrambe ekološkega ravnovesja itd. Dalje krajevne
7. koroški kulturni dnevi
Na prvi strani današnjega dnevnika poročamo o sinočnji Prešernovi proslavi, ki jo je v počastitev slovenskega kulturnega praznika pripravila Slovenska prosvetna zveza v Celovcu. Prav tako so se v Celovcu pričeli včeraj dopoldne «7. koroški kulturni dnevi». Trajali bodo do nedelje. Na plenarnih predavanjih in v sekcijah bodo referenti iz Koroške, Slovenije in Primorske (zamejstva) obravnavali gospodarska, zgodovinska, šolska, narodnostna in jezikovna vprašanja, v okviru dnevov pa bodo priredili tudi poučen izlet v Ziljsko dolino. «Dnevi» bodo potekali v dvorani Delavske zbornice, v kateri bo za to priložnost tudi razstava koroškega slovenskega slikarja Jožeta Boschitza.
Spored dnevov je zelo bogat. Včerajšnje otvoritveno predavanje o Ivanu Cankarju ob 100-letnici njegovega rojstva, je imel akademik Bratko Kreft. Sledila so predavanja v sekcijah.
V prvi sekciji sta dopoldne Ferenc Hajos in Vladimir Klemenčič predavala o «dvojezičnosti v Socialistični republiki Sloveniji na narodnostno mešanem ozemlju v Prekmurju». V drugi sekciji pa je Tone Zorn predaval o «vprašanju kulturne avtonomije koroških Slovencev po 1. svetovni vojni».
Popoldne je v prvi sekciji Albina Luk predavala o «manjšinskem šolstvu v Prekmurju», Sergej Lipovec iz Trsta pa o «rezultatih posveta o slovenskem šolstvu v Italiji», ki ga je priredil Slovenski znanstveni inštitut. V drugi sekciji je najprej Teodor Domej predaval o «slovenski narodnonapredni misli na Koroškem leta 1848», Štefan' Pinter pa o «Matiji Majarju Ziljskem».
Danes bosta v prvi sekciji predavala dr. Anton Trstenjak o «sekularizaciji družbe», Vinko Zwitter pa o «studiu o narodu ir narodnosti». V drugi sekciji bodo kar štiri predavanja: dopoldne bo Feliks Wieser govoril o «nekaterih oblikah diskriminacije koroških Slovencev», Blaž Singer pa o temi «koroški Slovenci in centralni prostor». Popoldne bosta na vrsti Bogo Grafenauer s temo «Kontinuiteta tez o slovenski zgodovini v koroškem nemškem zgodovinopisju zadnjih šestdesetih let» in Erik Prunč s temo «Izvenjezikovni vplivi na koroško govorno situacijo».
Nedelja bo namenjena izletu v Ziljsko dolino. O poteku koroških kulturnih dnevov bomo še poročali.
GRADIŠČANSKO
Naprej v kulturnem življenju
Hrvati na Gradiščanskem (v Avstriji ob meji z Madžarsko) imajo svoj tednik «Hrvatske novine». Izdaja ga Hrvatsko štamparsko društvo s sedežem v Željeznu (Eisenstadt).
V	zadnji številki, ki smo jo prejeli, ugotavlja predsednik Hrvatskog štamparskog društva, da je tudi preteklo leto bilo uspešno ir. da so naši rojaki na Gradiščanskem v kulturnem življenju napredovali. Zaslugo za to pripisuje vsem tistim, ki so list podpirali in ki so vložili mnogo truda tudi pri širjenju «naše riči, naše kulture, naše knjige». Nato predsednik dr. Nikola Benčič ugotavlja, da «sami si moramo formirati našo narodno kulturo, naš narodni život danes in u svakom hipcu našega narodnega razvitka. Svaki od vas je lapmuš, iskrica, a neki baklja narodnoga života. I to nikad ne smimo izgubiti ispred očiju, to nas mora peljati u svakom našem narodnem poslu».
V	isti številki beremo med drugim, da je zvezni predsednik dr. Kirschlaeger imenoval uglednega gradiščanskega rojaka dr. Josefa Fu-noviesa za docenta na dunajski medicinski fakulteti. List ugotavlja, da je to_ še en primer, kaj lahko doseže mladenič «iz maloga sela i od seljačkih starji, ako je on vedre glave, marljiv i pripravan u velikom svetu se probiti».
List prav tako komentira sestanek kanclerja Kreyskega s predsednikom SFRJ Titom in piše, da je bil sestanek koristen prispevek k dobremu sosedstvu, pri čemer poudarja, da mora Avstrija izpolniti svoje obveze tako do Slovencev na Koroškem, kot do Hrvatov' na Gradiščanskem. List prinaša tudi vesti iz SR Hrvatske in iz Jugoslavije.
ZDOMSTVO
ustanove pričakujejo od univerze moderno in produktivno sodelovanje. Osnovno pa je vprašanje odnosa, ki ga univerza ima do ekonomskega razvoja države in do delovnega tržišča, oz. vprašanje namena univerzitetnih raziskav.
Takega odnosa danes ni, zato se nam univerza v določenih pogledih prikazuje kot ena izmed tolikih nepotrebnih ustanov, morda največja, prav gotovo pa tista, ki najbolj trati javni denar.
Intelektualna brezposelnost obsega že resne dimenzije (skoro 8 od sto celotne brezposelnosti) in stanje se bo v kratkem poslabšalo ;samo pomislimo na 900.000 sedanjih univerzitetnih študentov.
To pomeni, da moramo univerzitetno vprašanje načeti v okviru različnega mehanizma ekonomskega razvoja, v katerem naj načrtovanju proizvodnje in njenemu družbenemu namenu odgovarja načrtovanje raziskav in poklicne priprave. Pri tem pa je jasno, da morajo na takem področju sodelovati in direktno posegati predvsem politične in sindikalne sile, ne pa samo ali celo izključno tisti, ki so pri tem neposredno in osebno prizadeti.
I. PP.
..m»...m.....l..,l..il.llimiillll.millll.Ml..ll.MllH...mii.llim..n..„ui.l....m.mm„,...im.™.....,m,  ...............................„„„
Srečanje kuiturno-prosvetnih društev
Letošnje že tradicionalno (peto po vrsti) srečanje kuiturno-prosvetnih društev in klubov slovenskih izseljencev in zdomcev iz dežel zahodne Evrope bo v Muenchnu. Organizator letošnjega srečanja je slovensko društvo Triglav iz Muenchna, njegovim članom pa pri zahtevnih in obsežnih pripravah pomagajo tudi tamkajšnje slovenske organizacije združenega dela in jugoslovanski generalni konzulat. Ustanovili so že več komisij in pričakujejo, da bo v pripravah sodelovalo skoraj 100 naših rojakov. Srečanje bo 5. maja.
Kot vsa dosedanja srečanja, bo tudi letošnja «zdomska olimpdada», kakor jo imenujejo — pregled dejavnosti slovenskih društev in klubov iz zahodne Evrope. Poleg «domačinov» pričakujejo še rojake iz Francije, Nizozemske, Belgije, Švice, Avstrije in švedske. Na prireditvi bodo nastopili njihove folklorne skupine, pevski zbori in narodno zabavni ansambli. Sodelovale bodo tudi skupine iz drugih jugoslovanskih društev iz Muenchna.
Patronat KZ - INAC svetuje
V te| rubriki naš izvedenec Boris Simoneta seznanja «ita-telje z vsemi vprašanji v pristojnosti Patronata Kmečke zveze. Za vsa pojasnila se lahko zainteresirani obrnejo na Patronat KZ INAC, Ul. Cicerone 8/b, tel. 62-785. Urad je odprt vsak dan od 8.30 do 12.30 in popoldne od 15. do 17. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 12. ure.
Namesto druge neposredne pokojnine, dodatek k pokojnini
_ Vpr.: «že od vsega začetka, ko je bilo ustanovljeno kmečko zavarovanje, plačujem prispevke za kmečki sklad in sem bil vedno prepričan, da bom s 65. letom starosti tudi imel pravico do te pokojnine. Lani januarja sem dopolnil 65 let in sem vložil prošnjo za kmečko starostno pokojnino, vendar mi je niso priznali, ker imam že minimalno delavsko invalidsko pokojnino. To pokojnino sem uveljavil na podlagi šestih let dela in prispevkov po zakonu 1920-26. Kaj naj sedaj naredim s kmečkimi prispevki in zakaj mi kmečke pokojnine ne priznajo, saj imajo nekateri po več pokojnin pri različnih skladih?» P.C.
Ne godi se vam nikakršna krivica, ker vam niso poleg invalidske pokojnine pri skladu podrejenih delavcev priznali še kmečko starostno pokojnino. Zaradi logičnega zaporedja vam bom začel odgovarjati od zadnjega vprašanja, tako da boste imeli jasno sliko. Je že res, da imajo nekateri po dve neposredni pokojnini, vendar mora v tem primeru obstajati pogoj, da sta ta dva pokojninska sklada povsem samostojna in neodvisna drug od drugega. Npr. možno je, da državni uslužbenec uveljavi pokojnino pri državnem skladu in če je plačal tudi prispevke kot podrejeni delavec, mu bo še INPS nakazal dodatno pokojnino na podlagi plačanih prispevkov.
V vašem primeru pa je sicer res, da ste nakazovali zavarovalne prispevke v dva različna pokojninska sklada, kot sta splošno obvezno zavarovanje za podrejeno delo ter posebno upravljanje neposrednih obdelovalcev, spolovinarjev in ko-
lonov za kmečko delo. Vendar oba omenjena sklada upravlja zavarovalni zavod INPS, ki v primeru kopičenja mešanih prispevkov, niti če istočasno obstajajo pogoji za priznanje obeh pokojnin, prizna le eno ali drugo pokojnino.
Torej vi ste imeli 6 let podrejenega dela in ste odkupili leto in dva meseca delovne dobe od 1920 do 1926 (le po petnajstem letu starosti, se pravi od januarja 1925 do konca februarja 1926). Z zavarovalnega vidika je to zadostovalo za priznanje delavske invalidske pokojnine (vsega skupaj pet let zavarovanja in od tega vsaj eno leto v zadnjih petih, kar ste dosegli z odkupom 1920-26). Samo po sebi je umevno ,da dobivate minimalno pokojnino, ker so bili zelo nizki prispevki in zato je tudi vaša pokojninska osnova daleč pod «mejo» minimalne pokojnine (sedaj 66.950 lir mesečno), zato vam mora pokojnino dopolniti država na minimalno. Kmečke prispevke ste pošteno plačali in jih ne morete nikakor zgubiti. Ko ste dovršili 65. leto starosti, bi ne smeli zahtevati samostojne kmečke pokojnine, temveč bi morali vložiti prošnjo za obnovo vaše pokojnine. To lahko storite tudi sedaj, vendar vam že vnaprej povem, da ne boste imeli nobene neposredne e-konomske koristi, ker kljub kopičenju še 19 let kmečkih prispevkov, bo vaša pokojnina ostala, žal, minimalna in vam ne bodo dodelili dodatka k sedanji pokojnini. Edini način, da razbremenite svoje finančno stanje, obstaja v možnosti, da se zbrišete iz kmečkega zavarovanja in tako ne plačujete več nepotrebnih kmečkih prispevkov, ker pač kot upokojenec, ki
je dopolnil 65. leto starosti, ne morete več pretežno in običajno o-pravljati težkega dela na polju.
Pravica do minimalne (skupne) pokojnine
Vpr.: «V eni izmed vaših zadnjih rubrik sem bral, da bi moral IN PS tudi upokojencem po italijansko - jugoslovanski konvenciji priznati 12.000 lir poviška na pokojnini za lansko leto. Moj italijanski in jugoslovanski sorazmerni del pokojnine skupaj ne dosežeta minimalne pokojnine, kar je veljalo tudi za prejšnja leta. Poviška 13.000 lir mi niso priznali, vljudno pa vas bi prosil, če mi daste kaj u-panja za dosego le pravice, ker je moje stanje res zelo težko, saj mi pokojnina ne zadostuje niti za najemnino stanovanja in za kruh.»
J.S.
K sreči ni veliko takih upokojencev po konvenciji, katerih sorazmerna dela pokojnine skupaj ne dosegata ali presegata vsaj minimalne pokojnine. Po našem mnenju se vam godi krivica in tako ravnanje bi ocenil za protizakonito. To svojo trditev bom takoj objasnil: obstaja zakon, da noben državljan ne sme imeti nižje pokojnine, kot je minimalna, torej si država prevzema breme, da dopolni oziroma doplača razliko med realno pokojnino na podlagi prispevkov in minimalnim zneskom.. Sedaj se sprašujem: mar ne velja isti kriterij tudi za tiste upokojence, ki prejemajo od jugoslovanskega zavoda npr. 10.000 lir? INPS bi moral kvečjemu odbiti od italijanske minimalne pokojnine (ki je v vsakem primeru zajamčena) znesek, ki ga upokojenec prejema od neke druge države, tako da bi vsota obeh sorazmernih delov znašala minimalno pokojnino, če zakon jamči slehernemu upokojencu 66.950 lir mesečnega dohodka, naj to velja ze vse državljane brez izjeme!
Zato vam svetujem, da vložite na INPS zahtevek po dopolnitvi italijanskega dela pokojnine, v nasprotnem primeru bo treba to pravico izbojevati po legalni poti, ker sedanja ureditev je po našem mnenju protiustavna.
PRIMORSKI DNEVNIK 6
IZBOR IZ DELA
Rudnik urana z zamudo, toda v varnejšem okolju
Gradnja rudnika urana Žirovski vrh se bo predvidoma zavlekla — Tri leta samo za varno odlagališče tehnološke jalovine — Dela bodo občutno dražja
LJUBLJANA, 4. febr. — Prvotno predvideni rok (1. januar 1979) za zgraditev rudnika urana Žirovski vrh ne bo izpolnjen, temveč se bo gradnja zavlekla predvidoma do konca leta 1979. O vzrokih, ki so pripeljali do tega, so danes na tiskovni konferenci govorili čla» IS inž. Miloš Šulin kot predsednik medresorske strokovne komisije ter inž. Pavle Kunc in inž. Slavko Papler kot predstavnika investitorjev, Savskih elektrarn in Geološkega zavoda Slovenije.
Poglavitni razlog za podaljšanje roka je ta, da je bila spremenjena zasnova investicijske gradnje. V prvotni študiji o izkoriščanju rudnika urana, ki jo je leta 1972 izdelala ameriška firma McKee iz San Francisca, je bila namreč izbrana naj cenejša in tehnično najlažja rešitev, ki je
Spaček in ami se umikata dyani 6 in CX
S Cimosovih montažnih trakov letos skoraj
10.000	Citroenovih vozil
NOVA GORICA, 4. febr. (Tanjug) — Letos bo koprski Cimos prenehal izdelovati priljubljeni Citroenov! vozili »spaček« in »ami 8« za domači trg, v tovarni v Novi Goric;, kjer . bodo še na. prej proizvajali vozila GS, pa bodo uvedli novo proizvodnjo — vozila »dyane 6« in CX. Ko bodo izpolnili obveznosti do kupcev, ki so že vplačali vsoto za »spačke« in »amije«, bo Cimos še nekaj časa proizvaial ti vozili, vendar le za izvoz.
Ko je seznanil Jugoslovan, ske novinarje z novim proizvodnim programom, je generalni direktor tovarne Cimos inž. Oskar Hudales dejal, da takšna usmeritev temelji na rezultatih študije o možnostih prodaje na našem trgu in proučevanju evropskega trga.
Po izjavah predstavnika Cimosa je v proizvodnji manjših potniških avtomobilov v Jugoslaviji precejšnja »gneča« in velika konkurenca, hkrati pa primanjkuje vozil višje kategorije, kot je CX.
Ko so odgovarjali na vprašanja novinarjev, ki .so hoteli dodatna pojasnila v zvez: s prenehanjem proizvodnje »spačkov«, so predstavniki Cimosa omenili tudi problem cen. Proizvodnja teh vozil je sedaj draga, prodajamo pa jih poceni — je dejal komercialni direktor Francoz Feret.
S Cimosovih montažnih trakov bo v letu 1976 prišlo skupaj 10.000 voz'1 znamke »citroen«: 3000 »dyane 6«, 3200 vozi! iz »družine« GS. 3.500 »spačkov« in »amijev 8« in 200 vozil CX.
premalo upoštevala varstvo okolja, pa tudi tehnologija je odtlej že znatno napredovala. Zato je investitor konec leta 1974 sklenil pogodbo za izvajanje inženirskih storitev z ameriško firmo Fluor Utah iz Kalifornije. Po tej pogodbi bo gradnja rudnika potekala v treh fazah: prva obsega izde lavo bazičnega inženiringa in študijo o varstvu okolja in bo končana z izgotovitvijo investicijskega programa; v drugi fazi bi dobili vse potrebne osnove za detajlno načrtovanje objektov, tretja faza pa obsega gradnjo in začetek obratovanja.
Strokovnjaki Fluor Utaha so septembra lani, na podlagi pregleda zemljišča, že predlagali ustrezne lokacijske rešitve, z upoštevanjem najnovejših kriterijev in naših zahtev glede varovanja okolja.
Bistvena sprememba se nanaša na lokacijo za odlagališče tehnološke jalovine. To odlagališče bodo zgradili v nekoliko odmaknjeni »slepi« dolini, ki bi jo na koncu zaprli s 70 metrov visoko zemeljsko pregrado. Takšna rešitev sicer ni običajna, je pa zaradi posebnih naravnih raz mer in zlasti zaradi varovanja okolja neogibna, že samo podatek, da bodo v pregrado vgradili 1,2 milijona kubičnih metrov zemlje, nam najbrž pojasni, zaka.i bo trajala gradnja jalovišča tri gradbene sezone (tri leta) in zakaj so stroški zanj ocenjeni na 300 milijonov dinarjev.
Novembra lani je bil izdelan tudi predlog celovitega tehnološkega postopka predelave uranove rude, skupno s predvidenimi ukrepi za čiščenje odpadne tehnološke vode, tiste, ki jo bo treba spuščati v javne vodotoke. Ker se s predvidenimi tehnološkimi rešitvami nismo v celoti strinjali, smo zahtevali uporabo postopka, ki bo imel za posledico čim manjši izpust prečiščene odpadne vode v javne vodotoke. Te naše dodatne zahteve so bile ameri škemu pogodbenemu partnerju sporočene decembra lani in jih zdaj preučuje. Investitor računa, da bo dokončni predlog z upoštevanjem vseh naših zahtev glede varovanja okolja dobil do konca marca letos. Po izdelani prvi fazi inženiringa v ZDA bodò nato skupno z domačo inženirsko organizacijo (IB Elektropro-jekt, Ljubljana) do konca ju-
nija letos izdelali dokončni investicijski program in študijo o varovanju okolja.
Zaradi vsega navedenega so se prvotno predvideni roki za izdelavo zahtevne dokumentacije seveda nekoliko pomaknili. Posebno zahtevna pa ;e tudi problematika infrastrukture in družbenega standar-
V Iraku bomo gradili elektrarno
HE Hermin na reki Diala naj bi naša podjetja dokončala v petih letih
BAGDAD, 5. febr. (Tanjug) — V Bagdadu so podpisali sporazum med iraško vlado in skupino jugoslovanskih podjetij na čelu s »Hid-rogradnjo« iz Sarajeva kot glavno graditeljico o zgraditvi jezu in hidroelektrarne »Hermin« na reki Diala. V imenu iraške vlade je pogodbo podpisal notranji minister in predsednik visokega komiteja za kmetijstvo Iraka Ezat Ed-Duri, v imenu naših podjetij pa predstavnik »Hidrogradnje« in direktor del v Iraku inž. Veljko Rzehak.
Skupna vrednost del ter opreme za 5-letno gradnjo elektrarne presega vsoto 180 milijonov dolarjev. Projekt za ta veliki in za iraško gospodarstvo zelo pomembni objekt pripravlja beograjski »Energoprojekt«. Poleg sarajevske »Hidrogradnje« bo pri gradnji jezu sodeloyaja zagrebška »Geotehnika«'.' Glavni dobavitelji opreme za elektrarno bodo člani Ingre: Metalna iz Maribora, Litostroj iz' Ljubljane ini »Rade Končar« iz Zagreba.
da, ki je povezana z gradnjo rudnika.
V tej zvezi kaže na prvem mestu omeniti rekonstrukcijo ceste Škofja Loka—Gorenja vas, ki mora biti končana do začetka obratovanja rudnika, ker bodo morali po njej poleg drugih tovorov prepeljati vsako leto 20.000 ton žveplene kisline. Sedanja cesta ni primerna za prevoz težkih, še manj pa za prevoz nevarnih tovorov. Zdaj je zadeva tako daleč, da je Idejni pro jekt rekonstrukcije ceste narejen, skupaj z oceno stroškov — 300 milijonov dinarjev. Predvideno je, da bi republiška skupnost za ceste preskrbela polovico tega denarja, polovico pa naj hi zagotovili iz energetskih sredstev. Dokončno bosta sklepali o financiranju pristojni samoupravni interesni skupnosti že v kratkem. Cesto nameravajo začeti graditi prihodnje leto.
Nadaljnji problem je oskrba z električno energijo, ki zdaj nikakor ne zadošča še za potrebe bodočega rudnika, študijo o optimalnem napajanju tega področja z elek trično energijo je že izdelal elektroinštitut Milana Vidmarja v Ljubljani in predvideva daljnovod iz smeri Cerkno—Žiri. Za zagotovitev električne energije bo treba predvidoma 40 milijonov dinarjev.
Ker bo v rudniku zaposlenih od 400 do 500 ljudi, bo
Dvojezična knjižnica v Lendavi
Za otvoritev na Prešernov dan so pripravili pester program
V	Lendavi bodo v počastitev slovenskega kulturnega praznika slovesno odprli novo dvojezično knjižnico v obnovljenem poslopju bivše vojašnice v središču mesta. Objekt za to pomembno kulturno ustanovo je domači de. lavski univerzi odstopila skupščina občine Lendava. Na ta način je kulturni skupnosti uspelo s sorazmerno majhnimi stroški urediti sodobno dvojezično knjižnico, ki pre-more ob začetku že 27 tisoč knjig v slovenskem in madžarske jeziku.
Otvoritev dvojezične knjižnice (v nedeljo, 8. februarja ob 11. uri), so povezali , z umetniškim programom v obeh jezikih. Dogodek pa bodo počastili tudi z otvoritvijo razstave knjižnih del pomurskih literatov ter z razstavo likovnih stvaritev domačih umetnikov.
V	novi dvojezičn knjižnici z več kot 250 kvadratnimi metri površine bo , vsega trem knjižničarjem olajšal delo sodoben način poslovanja s prostim pristopom. Nova kulturna ustanova s sodobno urejeno čitalnico bo odprta vsak dan, knjige pa bodo posojali štirikrat tedensko. Sicer pa bodo obiskovalcem čitalnice dostopne knjižne police vsak delovnik. To je pomembno, pravijo v Lendavi, kjer je med občani obeh narodnosti veliko zanimanje za branje,
um uu	.j--- — | uku zaiimnanjt; za, uiaujc,
seveda treba sezidati stano- , ziastj 2a leposlovno in tudi vania in drugo komunalno m- I ■ .. .	------	—
frastrukturo. Kot smo sliša-
NAPRAVA, KI REŠUJE MLADA ŽIVLJENJA — Z njo je mogoče za zdravljenje pridobiti tudi čas prevoza.
NOVOST V KLINIČNEM CENTRU
Upanje za male bolnike
Z novim prenosnim inkubatorjem bodo lahko nudili najnujnejšo pomoč otrokom v kritičnem stanju že med prevozom na intenzivno zdravljenje
LJUBLJANA, februarja — Dobra zamisel in tehnična novost pediatričnega oddelka kirurških strok ljubljanskega kliničnega centra — prenosni inkubator — bo osrečil pre-nekatero družino: pomagala bo ohraniti življenje otroku v najnežnejši dobi, v primerih, ko bi bila smrt sicer že skoraj gotova.
11 na tiskovni konferenci, bi kazalo sezidati manjše število stanovanj v Gorenji vasi, torej blizu rudnika, druga stanovanja na v Škofji Loki in drugje. Del denarja za stanovanja in komunalo je zagotovljen v okviru že sklenjene kreditne pogodbe z Ljubljansko banko.
Koliko bo stala celotna investicija, se danes še ne ve. je pa gotovo, da bo zaradi opisanih dodatnih, zlasti varstvenih posegov precej dražja, kot so sprva računali. Znesek, ki ga omenjajo, skorajda presega .milijardo dinarjev.
MARKO JAKŠE
za poljudnoznanstveno literaturo, ki je prav tako dobro zastopana.
Novi dvojezični knjižnici v Lendavi pa so namenii! tudi vlogo pomembnega kulturne, ga žarišča, saj bodo v njej redno prirejali srečanja bralcev s književniki, tu pa bodo pogostokrat tudi razstave knjig in likovne razstave. Na delavski univerzi v Lendavi niso pozabili tudi na najmlaj še, za katere bodo prirejali pravljične ure v obeh jezikih, sicer pa ho nova knjižnica tudi zbirališče mladih literatov.
BODRO BOROVIC
■.j************** ************ *** ******************************* * *
BERITE
PRIMORSKI
DNEVNIK
¥	i
<■*-**• *•*■*■#■#■ X-a-*-****-**-#• ^M-**-*-4-*-*■ *■**-*■ *-*-*-*5<'*********************
Od običajnih se ta inkubator razlikuje glede lastnosti. Je večji, da vanj lahko položijo otroka do dveh let, opremljen tako, da ga je moč namestiti v rešilni avto, v skrajnem primeru tudi dovolj velik helikopter. Zdravnik, ki spremlja prevoz hudo bolnega otroka, lahko torej v najneugodnejših primerih že med prevozom nudi potrebno strokovno pomoč. Inkubator zagotavlja primemo temperaturo, omogoča dovod kisika, čiščenje sapnika, monitor zagotavlja kontrolo srčnih utripov, največ vredno pa je, da so na kliničnem centru inkubator dopolnili z umetnimi pljuči, torej z napravo, ki prevzame v najbolj kritičnem morpentp, funkcijo dihanja, ko je ta v'organizmu že zastala. Vse to hkrati s potrebnimi zdravili, ki jih da zdravnik že med prevozom, zagotavlja največ, kar je za rešitev otroka še moč storiti.
Vez s centrom
Vse, kar je tu povedano, že pojasnjuje, da se namembnost prenosnega inkubatorja z vso spremljajočo organizacijo dela razlikuje od klasične, ko smo to napravo v mislih vezali domala le s porodniškimi oddelki in s pomočjo za nedonošenčke. Uvedena novost pa nudi uporabnikom izpopolnjenega inkubatorja nove možnosti za
uspeh. Z njim naj bi čim bolj zmanjšali tveganje pri prevozu otrok, ko gre za to, da je treba otroke ob hudih obolenjih, ko jim v manjši bolnišnici ne morejo nuditi vsega potrebnega, prepeljati v center z najbolj popolno opremo in v roke ustreznim strokovnjakom. To ne velja samo za pomoč, ko je potreben kirurški poseg, temveč tudi za primere, ko je treba obolelemu otroku nuditi zahtevno intenzivno zdravljenje.
Gre sicer za izjemne primere, ki pa jih povsem razumejo le starši, ko trepetajo za življenje svojih otrok. Zgodi se, da prinese otrok na svet hudo prirojeno hibo, lahko se zgodi, da ogrozi dojenčka nevarno pljučno gnojenje, pri otroku, ki je že shodil, pa tudi niso tako redke hude telesne poškodbe. To so primeri, ko je smrt takorekoč pred durmi — edino, kar še nudi upanje pa je prav možnost uporabe najvišjih dosežkov, ki jih danes v znanju in tehniki lahko nudi le najsodobneje organiziran center. Da bi tak center lahko obvladoval široko območje, pa je treba razpresti seveda široko in brezhibno organizacijo.
Pediatri so si to nalogo zastavili široko, niso mislili le na reševanje otrok v primeru kirurških posegov. V povezavi z drugimi klinikami, predvsem pediatrično.
opeklinskim centrom in drugimi klinikami, bodo skupno uporabljali inkubator. Zdravniki po območnih bolnišnicah so z novostjo že seznanjeni in dogovarjajo se za način hitre povezave in naročilo prevoza z inkubatorjem v primerih, ko področna bolnišnica nima tehničnih in kadrovskih možnosti, da tako učinkovito poseže v boj za mlado življenje, kot to lahko store v najbolje opremljenih centrih.
Skupna naložba
Bolnišnični kolektivi so dali tudi svoje priporočilo republiški zdravstveni skup-
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
♦: .jnarO g (tlom'	♦
Iberije i
♦ ♦
BERITE
REVIJO
DAN!
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
nosti, naj bi stroške za prenosni inkubator pokrili iz skupnih sredstev, saj gre za skupne koristi na vsem območju republike. Slovenija je s cestami tako povezana, s svojim središčem, da transport ne vzame veliko časa, tveganje ob prevozu hudo obolelega otroka pa zmanjšuje prednost oskrbe v inkubatorju in pomoč obvezno spremljajočega zdravnika. Za skrajno nujnost ostaja tudi možnost prevoza s helikopterjem.
Oddelku, ki se je za tak napredek v nudenju pomoči odločil, pa pridobitev nalaga odgovorne in zahtevne organizacijske prilagoditve. Z zdravniki po območnih bolnišnicah se bo treba dogovoriti predvsem, kdaj je prevoz v klinični center potreben, kako si bodo uredili hi-' tro telefonsko povezavo ob vsakem kritičnem primeru in kako bo za prevoz z inkubatorjem brez zamude žago- ' tovljeno tudi spremstvo zdravnika tiste stroke, ki lahki) najbolj pomaga.
V marsičem bo vpeljava nove službe pretolkla okorelost starih organizacijskih oblik, saj terja hitro, prav nič birokratsko, pač pa strokovno dogovorjeno ukrepanje, v marsičem bo tudi ta novost prispevala k praktični uveljavitvi načela, da je sodobni klinični center namenjen ljudem v vsej Sloveniji in najboljša strokovna pomoč zagotovljena tistim, ki jo v kritičnih trenutkih najbolj potrebujejo.
MARIJA NAMORS
Del skupne razvojne politike
Spodbude k povezovanju
Manj razviti obstali na nižji ravni od predvidene
Med ključna področja, o katerih tè je nedvomno potrebno dogovoriti
pred Rvreiemorn srednjeročnega druz-benega plana Jugoslavije za leto 1976
__19S0, sodi novi sistem spodbujanja
'hitrejšega razvoja^ gospodarsko manj razvitih republik trt Mtomommh pokrajin- Se več — dogovor a tem no-vem sistemu je pravzaprav pogoj, da bi plan sploh lahko sestavili, sprejeli in torej uveljavili. Razlog, da uvršča-mo "problematiko hitrejšega navoja gospodarsko manj razvitih v Jugosla-viji 'med zadeve »skupnega pomena«, pa je~seveda v tem. da je njihova stopnja razvitosti še zmeraj precej pod povprečno jugoslovansko, da so razločki do ra..^ itih republik in po-krajin še zmeraj občutni.
Novi sistem pa se ne rojeva brez težav Pričakovali bi celo, da bo šlo spričo razčiščenih izhodišč, danih z ustavnimi določili in opredelitvami v resoluciji X. kongresa ZKJ, laže in predvsem hitreje. V pripravljenih osnutkih zakona o sredstvih obveznega posojila in o skladu federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko premalo razvitih so ponujene va-
riantne rešitve, kakor so se doslej oblikovale v razpravah v delovnih skupinah, po republikah pa tudi v zveznih svetih. Vendar pa je še veliko različnih pogledov, kako pravzaprav ta novi sistem vpeljati, da bo zares učinkovitejši od dosedanjega. Doslej-šnji dosežki pa svoje nedvomno potrjujejo, da je razvoj, hitrejši razvoj naših mnenj razvitih republik in pokrajin v interesu celotnega združenega dela ter vseh narodov in narodnosti naše skupnosti. Tudi zato so razumljiva prizadevanja po izboljšavah sistema, po njegovi preobrazbi, kot jo je v vse družbeno življenje vnesla nova ustava, pa ne nazadnje tudi sedanje splošne gospodarske razmere.
Cilj iskanj je torej sistem, ki bo zagotavljal hitrejši razvoj za manj razvite razglašenih republik in pokrajin (jasno je že, da bodo to tudi v prihodnjih petih letih Bosna in Hercegovina, Makedonija in črna gora ter kot najmanj razvito ozemlje SAP Kosovo), zagotavljal stabilna sredstva m njihov dotok v gospodarstva manj razvitih, nudil pa manj razvitim tudi vse možnosti, da vplivajo na lastno razvojno politiko. Novost sistema, če smemo tako reči, pa naj bi bila, da bi še posebej stimuliral neposredno združevanje sredstev in skupna vlaganja za oživitev manj razvitih gospodarstev.
Pravkar končano petletje oziroma
v tem času veljavni sistem bo dal dobre rezultate pri spodbujanju razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in pokrajin. Iz številnih gradiv, analiz, pregledov je videti, da je bila v teh letih zaustavljena težnja po poslabševanju razmerij med razvitimi in manj razvitimi. Razločki so se zmanjšali, razen kar zadeva SAP Kosovo. Po vseh kazalcih gospodarjenja so dosežene višje stopnje rasti od povprečja za vso državo. Toda manj razviti so ostali pod dogovorjeno stopnjo rasti najbolj očitnega kazalca razvitosti — povečanja družbenega proizvoda. Naloge, sprejete s preteklim srednjeročnim družbenim planom Jugoslavije, so bile na tem področju torej uresničene na nižji ravni od predvidene.
Sicer pa so najbolj zgovorni konkretni podatki (veljavni za razdobje 1971—1974):
•	nominalna rast družbenega proizvoda, obračunanega po čistih dejavnostih, je bila hitrejša od povprečja za državo za 6,3, v BiH za 3,7, v Ma kedoniji 14,9 in na Kosovem za 14,2, medtem ko je bila rast v Črni gori počasnejša od povprečja za 6,7 od sto tka;
•	nominalna rast družbenega proizvoda, obračunanega po organizacijskem načelu, pa je bila hitrejša od splošnega povprečja za 6,7, v BiH za 3, v Makedoniji za 14,9 in na Kosovem
za 17,2, medtem ko je bila v Črni gori počasnejša za 6,7 odstotka;
•	fizični obseg industrijske proizvodnje se je povečal za 4,6% bolj kot v povprečju države, najbolj na račun porasta v Makedoniji in SAP Kosovo (za 12,6 oziroma 35,6 odstotka). BiH je spremljala splošno stopnjo rasti, medtem ko je bila Črna gora za njo za 21,8%;
•	udeležba gospodarskih investicij na manj razvitih območjih v skupnih investicijah je dosegla 29,2%, sestava teh investicij po virih sredstev pa. je bila naslednja; delež organizacij združenega dela 22,9, bank (skupaj s tujimi posojili) 31, sklada federacije 34,2 ter delež federacije in drugih družbenopolitičnih skupnosti 12 odstotkov;
•	učinkovitost gospodarskih investicij je bila neugodnejša od povprečja za državo za 26% — v BiH za 8, v Črni gori za 17, v Makedoniji za 13 in v SAP Kosovo za 97 odstotkov;
•	zaposlenost v družbenem sektorju je naraščala hitreje od splošnega povprečja za 29,3%, in sicer na vseh gospodarsko nezadostno razvitih območjih, tako da je raven zaposlenosti v letu 1974 znašala 15,5 nasproti 13,3 odstotka v letu 1970 (v vsej Jugoslaviji 21,3 nasproti 18,5 odstotka);
•	relativne razlike v družbenem proizvodu na prebivalca (DP po čistih dejavnostih) so se v primerjavi z letom 1970 zmanjšale za 1,3%, to pa zadeva vsa manj razvita območja, razen Črno goro; tako so v letu 1974 dosegla ta območja 62,8% jugoslovanskega povprečja — BiH 67, Črna gora 70,1, Makedonija 71,4 in Kosovo 35,2 odstotka.
V ocenah teh dosežkov nikakor ni mogoče mimo nekaterih neizpodbitnih dejstev, ki so bila v teh letih značilna in prisotna tudi sicer v pogojih gospodarjenja. Seveda je bilo za manj razvite, z nižjo produktivnostjo in akumulativno sposobnostjo, zato še teže. Tako so bile zanje gotovo še bolj občutne pomanjkljivosti na sistemskem področju, nadalje učinkovitost ukrepov ekonomske politike, ki pač niso mogli ustrezno delovati v pogojih številnih tekočih problemov v bitki proti inflaciji, nelikvidnosti; nič manjši ni bil niti vpliv nepopolnega ali zakasnelega delovanja samoupravnih sporazumov ali družbenih dogovorov itd. Tudi zato niso bile uresničene nekatere bis'vene postav-
ke sprejete politike za spodbujanje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih — da se bo delež investicij na teh območjih dvignil v skupnih investicijah na 33%, da bodo najmanj polovico investicij pokrivali iz lastnih in kreditnih virov, da bo pri tem učinkovitost investicij le za 18% nižja od državnega povprečja.
Nikakor nadalje v ocenah, zakaj ni bila sprejeta politika za, to področje uresničena v predvidenem obsegu, ni možno pozabiti na izpolnjevanje nalog sklada federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih. Sklad je bil najbolj stabilni vir dopolnilnih sredstev, ki so bila dogovorjena za spodbujanje hitrejšega razvoja manj razvitih. Obvezno posojilo je pritekalo, razen z določenimi problemi v letu 1971, po predvidevanjih, tako glede obsega kot dinamike dotoka sredstev To je seveda ugodno vplivalo na izvajanje investicijskih programov. Reči pa je tudi treba, da rednega dotoka niso kaj veliko motile niti znane težave, s katerimi se je ta čas še kako otepalo gospodarstvo (nelikvidnost ipd.). Nedvomno imajo za to precejšnjo zaslugo republike in pokrajine in njihova ustrezna politika glede usklajevanja stopenj posojila za posamezna gospodarska področja, panoge in grupacije.
Iz zveznega sklada so manj razviti dobili v razdobju 1971—1975 okoli 25,6 milijarde din, celotni obseg sredstev na podlagi dogovorjenega sistema za spodbujanje njihovega hitrejšega razvoja pa presega 44 milijard din. Federacija je namreč iz svojega proračuna namenila za financiranje družbenih služb okoli 13 milijard, gospodarsko nezadostno razvita območja so bila s 47,5% udeležena pri kreditih, ki nam jih je odobrila Mednarodna banka za obnovo in razvoj itd.
Sredstva sklada, zbrana po stopnji 1,85% družbenega proizvoda družbenega gospodarstva, so bila takole razdeljena: SR BiH okoli 8,3 milijarde din oziroma 34 odstotkov, Makedoniji okoli 5,8 milijarde din oziroma 24 odstotkov, Črni gori 2,9 milijarde din oziroma 12 odstotkov, delež SAP Kosova pa je znašal 30 odstotkov, a z upoštevanjem posebnih sredstev (na podlagi dodatne stopnje 0,09%) 33,25% oziroma skupaj 8,5 milijarde din.
Svojo temeljno funkcijo r-zbiralca in posojilodajalca sredstev« je sklad torej opravil^ Manj pa je napravil na
drugih področjih, za katera je po zakonu prav tako zadolžen. Ta smer delovanja sklada je bila nič kolikokrat predmet kritičnih obravnav — pa ni čudno, če je prav to tudi srž sedanjih razprav o novem statusu sklada, njegovih nalogah, sredstvih, pristojnostih ipd. v sistemu pospeševanja razvoja manj razvitih območij Jugoslavije. Naj se ozremo le na velike koristi, ki bi jih dalo usmerjanje, sredstev sklada za nudenje raznovrstne tehnične pomoči. Ta oblika spodbujanja zahteva sorazmerno majhna sred: stva, da pa lahko velike rezultate. Če bi, recimo sklad pravočasno dal kaj več za izdelavo novih projektov, bi si manj razviti lahko pridobili tudi več mednarodnih kreditov. Tako pa se je prav v preteklih letih dogajalo, da preprosto ni bilo tako pripravljenih projektov, ki bi ustrezali kriterijem mednarodne banke. Aktivnejša, torej koristnejša bi prav tako lahko bila vloga sredstev sklada za izboljšanje organizacije dela za uvajanje novih tehničnih in tehnoloških dosežkov, za strokovno izpopolnjevanje kadrov ipd. Podobno velja za povezovanje teh sredstev z drugimi domačimi in tujimi za financiranje razvojnih programov. Na tem področju je sklad napravil zares malo, pa čeprav je imel, kot rečeno, po zakonu pravico in možnosti za takšne akcije.
Izkušnje in dosežki s pomočjo dosedanjega sistema za spodbujanje hitrejšega razvoja jugoslovanskih gospodarsko manj razvitih območij opozarjajo, da so potrebne spremembe. Gre za celovito uresničevanje ustavnih načel o zagotavljanju materialne podlage enakopravnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, gre za ustvarjanje pogojev, ki so nujni za skladnejši družbeni in gospodarski razvoj. Spričo tega je spodbujanje razvoja zdaj manj razvitih neogibni del skupne jugoslovanske razvojne politike torej m-goslovanskega gospodarstva kot celote. Po svoje pa je ta del skupne politike tudi svojevrstna stimulacija zaželenega, z najvišjimi družbenimi dokumenti podprtega širšega povezovanja združenega dela, ekonomsko upravičenega in smortnega procesa združevanja dela in sredstev ne glede na kakršnekoli meje ali še bolj — ne glede na drugačne ožje interese. Gre za skupno, toda tudi učinkovitejše gospodarjenje.	•
Dušan Skok
7. februarja 1976
PRIMORSKI DNEVNIK
IZBOR IZ DELA
Jugoslovanski kulturni portret v Švici
Pred dnevi, 30. januarja, je ugledni zurišM dnevnik »Neue Žiircher Zeitung« v svoji redni tedenski prilogi »Literatura in umetnost« prinesel 6 strani obsegajočo informacijo o kulturno političnem in literarnem življenju v Jugoslaviji. Ali kot pravi uvodna misel iz članka, v katerem je pojasnjen namen sestavkov, posvečenih Jugoslaviji: vrsta, poznavalcev naj bi bralcem posre-
Okence v svet
dovala »kulturni portret federacije; posamezne teme se lotevajo zgodovinskega oblikovanja posa-
meznega dela države, jezikovnih struktur in razvoja jezika, literarne zgodovine, sodobnega gledališča in vloge cerkve; dopolnjujejo jih teksti o. najpomembnejših nacionalnih kulturnih središčih Beograda, Zagreba in Ljubljane pa sestavek, ki bralcem predstavlja Makedonijo. K sodelovanju. smo povabili tako jugoslovanske kot tudi tuje, zunaj Jugoslavije živeče strokovnjake. Bralec bo tako lahko videl, da je optika posameznih prispevkov seveda različna«.
O Beogradu kot vratih med Vzhodom in Zahodom piše srbski pisatelj Radomir Smiljanič, skico o jugoslovanskih literaturah pod naslovom »Mnogovrstnost in skupnost« je prispeval komparativist
Zoran Kostantinovič, o »Zagrebu — mestu umetnosti« Jožo Puljizevič, o »Ljubljani — malem velemestu« piše naš novinar Janez Zadnikar, o »Jugoslovanskem sodobnem gledališču« govorita prav tako novinar Dela Andrej Inkret in režiser Žarko Petan. ČlanM, ki so jih napisali sodelavci časopisa, seznanjajo javnost o zgodovinskih tendencah združevanja jugoslovanskih narodov v enotno državo, problemih večnacio-nalnosti in jezikov pa tudi o politiki KPJ in toleranci do Cerkve v Jugoslaviji. Poseben zapis je posvečen kulturnemu profilu Makedonije. Avtorji teh prispevkov so Werner G. Zimmermann, Robert Zett, Christine von Kohl ter Uma Ingold-Rakusa. Ob tem je omeniti, rda je časopis objavil tudi reprodukcije del jugoslovanskih likovnikov Janeza Bernika, Nives Kavurič-Kurtovič in Miroslava Šu-teja kakor tudi odrski prizor iz Smoletove drame »Krst pri Savici«, uprizor-
jene leta 1968/69.
Z vsem tem si bralci v Švici in drugod lahko ustvarijo resnično podobo o delu sedanjega živega utripa jugoslovanskega kulturnega življenja, pri čemer jim razumevanje te podobe olajšujejo teksti, v katerih pisci obravnavajo kulturno politične vidike zgodovine jugoslovanskih narodov. Gotovo je mogoče zapisati, da gre za objektimo predstavitev nekaterih sestavin jugoslovanskega kulturnega portreta oziroma portretov, predstavitev, ki bi ji mogli slediti in najt; odmev tudi izčrpni članki o posameznih konkretnih dogodkih z raznih področij kulture v Jugoslaviji. Ne nazadnje je treba opozoriti še na nekaj, kar dosici morda ni bilo v navadi v tolikšni meri: »Neue Ziircher Zeitung« je povabila k sodelovaniu jugoslovanske pisce, s čimer gre tudi za širšo uve-liavitev ne le jugoslovanskega žurnalizma, ampak tudi publicistike.
J. H.
Ciper iz Ankare
Eskalacija desničarskega pritiska — Premiera Demire-la pogojujejo volilni poraženci — Problemi ostajajo
Pred dvema tednoma je dal šef turškega generalštaba premični Demirelu komaj da prikrito opozorilo: vlada naj čimprej razreši ciprsko krizo in notranjo situacijo, ali pa... Pogovori med ciprskimi Turki in Grki se bodo obnovili 17. februarja na Dunaju. Kakšni so upi, da bo prišlo vsaj do prvega koraka na dolgem pohodu k politični rešitvi?
Zaplete in razplete v ciprski krizi smo navajeni obravnavati predvsem v okvirih delovanja širših mednarodnih silnic. Toda pogojujejo jih, včasih močno poudarjeno, tu. di domače silnice prizadetih držav. In te delujejo v Turčiji močno protislovno.
V Turčiji so od lanskega septembra naprej na dnevnem redu ulični spopadi med levičarji in desničarji, ponaj-večkrat med študenti. Dve univerzi v Istanbulu so začasno zaprli, statistika pa na. vaja 20 mrtvih, veliko ranjenih in še več zaprtih; da je levica tista, ki plačuje glavno ceno, ni treba posebej poudarjati.
Senatne volitve 12. oktobra lani, ki so znova pripeljale na oblast Demlrela in njegovo »stranko pravice«, so pri-
vedle do politične polarizacije, ne pa tudi do političnega razčiščenja. Demirei je na teh volitvah »poskočil« s 30 na 41 odstotkov glasov. Enak volilni vzpon je doživel tudi Ecevit, vodja »ljudske republikanske stranke«: od 33 na 44 odstotkov. Katastrofalno pa so zdrknile navzdol zavezniške stranke v vladni koaliciji, ki jo vodi Suleyman Demirei, tako da manjkajo vladi v parlamentarnih klopeh trije glasovi do absolutne ve. čine.
Val političnega nasilja, ki je zajel Turčijo in v katerem plačuje levica krvavo ceno, je nasledek dveh elementov turške politične stvarnosti: dvoumnosti v institucionalizirani politiki in hudih problemov, ki so se nakopičili po turški intervenciji na Cipru.
Politična dvoumnost: med. tem ko republikanska opozicija glede na stanje v parlamentu zahteva predčasne par. lamentarne volitve, zagovarja Demirelova »stranka pravice« tezo, da je na podlagi današnjega stanja mogoče počakati na normalni rok za volitve, ki je odmaknjen v jesen prihodnjega leta. Desničarske stranke, ki so na oktobrskih volitvah izgubile, skušajo poraz na voliščih kompenzirati z nasiljem na ulicah. Vlada v celoti jih v tem podpira in uprizarja pravcati lov na »subverzivne elemente«, med katere je minister za prosveto uvrstil tudi Charlesa Dickensa, Fjodora Dostojevskega, Nikolaja Gogolja in druge, ko je prepovedal njihova dela kot »subverzivno literaturo ...«	a 7“*tr <•:;
Druga komponenta te dvoumnosti pa posega v zunanjo politiko:	Demirelov vladni
partner Ecevit ne terja od vlade samo desničarske zaostritve v notranji politiki, marveč tudi popolno neprož-nost glede Cipra.
V taki situaciji je premier Demirel praktično blokiran in popolnoma nesposoben, da bi se lotil resničnih problemov, ki so čisto konkretno opredeljeni:	breme, ki ga
predstavljajo stroški za vzdrževanje turške armade na Cipru, postaja vse bolj neznosno; iz ZR Nemčije se že vračajo trume zdomcev kot žrtve recesije v deželi, ki jim je nudila gostoljubje; zaradi embarga na dobave ameriš-kega orožja in zaradi ameriških oporišč v Turčiji pa so vse prej kot razčiščeni tudi odnosi med Ankaro in Was-hingtonom, in 10. februarja bodo na ameriško-turških pogajanjih v Washingtonu skušali odstraniti iz njih vsaj glavne elemente dvoumnosti.
Ob vsem tem in ob nedvoumnem opozorilu armade, da je treba notranje in ciprske stvari razčistiti, ima Demirelova vlada v rokah samo en adut: zboljšanje odnosov s Sovjetsko zvezo po nedavnem obisku premiera Kosigl-na v Ankari.
MIRAN ŠUŠTAR
»Obdobje razvoja"
Pomočnik glavnega direktorja »Ager-press« o položaju Romunije, svobodi, demokraciji ter o zunanji politiki
OD NAŠEGA-POSEBNEGA POROČEVALCA
BUKAREŠTA, 3. febr. — »Začeti je treba pri ugotovitvi, da smo tudi mi, Romunija, dežela v razvoju, razvoju gospodarstva, notranje demokracije, v odnosih z drugimi deželami. Toda to je nenehen proces izboljševanja in to je osnova našega optimizma,« mi je pripovedoval pomočnik glavnega direktorja romunske tiskovne agencije »Ager-Press«, Nicolae Puicea v levem krilu osrednje kulturno-informacijske palače v Bukarešti, palače Scinte! s ponosno zakoračenim Leninovim spomenikom v parku.
Razumljivo sva se za uvod pomudila pri delu same agencije »Ager-Press«, za katero je rekel, da je zgolj nacionalna tiskovna agenci ja s skromnimi željami, čeprav se je obenem pohvalil, da so močno razširili svojo mrežo v svetu, zlasti v deželah v razvoju, da imajo doma praktično monopol v sprejemanju tujih agencij m ocenjevanju romunske zunanje politike in da so »kot organizem javno sredstvo za propagando v tujini.«
S pripombo, češ da se včasih govori o tem, da je nekoliko protislovij med zelo dinamično, prožno razprostrto romunsko zunanjo politiko in bolj togo centralizirano notranjo politiko, pa sem sprožil pravcati temperamentni plaz nasprotnih argumentov.
»Take pripombe seveda izvirajo iz drugih, neromun-skih virov, in nikakor ne odgovarjajo stvarnosti. Prav te dni se bo, na primer, v poglabljanju naše notranje demokracije sestal v Bukarešti prvi kongres delegatov vseh ljudskih odborov iz Romunije. Naša socialistična demokracija pomeni prav demokracijo med centralnimi in lokalnimi forumi; pomeni boljše vodenje podjetij in udeležbo delavcev pri soodločanju; boljše upravljanje socialnih, gospodarskih in kulturnih zadev na lokalnem planu. Ta kongres Ijud-skih odborov je pravo nasprotje togosti. 2e večkrat sem bral, kako je kakšen švedski, angleški, nemški ali francoski novinar pri nas naletel na zgovornega taksista ali na posameznika, ki ga je vzel kot objektivnega tolmača 21 milijonov Romunov, zato ker mu je potožil o režimu. Ali so vedno srečali istega taksista, istega človeka ali pa so bili vsi ti članki napisani še pred prihodom v Romunijo? Mi ne trdimo, da imamo jaopolno demokracijo, zlasti, ker ta proces še ni zaključen;'Teži-
mo k nenehnemu presnavljanju dežele, ker smo prepričani, da svoboda ni samo vedno načelo, samo neka duhovna svoboda, ampak tudi materialna in če tega ni, praktično to ni svoboda.«
Ko se je ustavil pri »dveh vidikih demokracije, to je odnosih med ljudmi ter odnosih med ljudmi in organi države«, je omenil tudi možnost kritike. »Toda kritika negativnih vidikov mora bi- -ti taka, da služi razvoju družbenega življenja, ne pa spočeta kar tako, zato ker ima [ nekdo pravico ali denar, da j lahko kritizira.« Popolnoma ' odkrito je pribil, da takšnega pisanja ali takšnih filmov v Romuniji ne bodo dovolili. Toda prav tako je udaril po nasilju minulega stalinističnega obdobja v Romuniji. »Odstraniti moramo tudi ostanke strahu in sumničenja, izkoreniniti metode, po katerih je možno ljudi zapreti na podlagi anonimnih obtožb. Nihče ne sme danes imeti strahu zaradi svojega političnega prepričanja, razen če gre za zaroto proti državi. V Romuniji danes ni političnih zapornikov. Upoštevati pa moramo specifični razvoj našega družbenega življenja in s tem tudi vidike naše demokracije. Marsikatere zgodovinske, ekonomske ali politične razmere iz preteklosti trajajo tudi še po 23. avgustu 1944. (ko je Romunija presedlala iz tabora Osi v zavezniški tabor). Naše politično vodstvo se tega zaveda. Mi smo torej lahko tudi za kritiko režima, toda ta režim ni razred zase, izven ljudstva, ampak je del tega ljudstva. Tako na Zahodu kot na Vzhodu govorijo o demokraciji, a pri tem si predstavljajo različne pojme. Mi hi hoteli, da ima naša demokracija čimbolj raznoliko vsebino.«
Zavzel se je za marksistično pojmovanje svobode in menil, da je prazna svoboda, v kateri ljudje umirajo
od lakote ali v kateri se porajajo odtujenost, kriminal, spolne nenormalnosti in drogiranje.
Ko sem ga prekinil z vprašanjem, če kot komentator romunske zunanje politike gleda z optimizmom na ureditev še vedno trajajočega spora med SZ in LR Kitajsko, se je najprej ogradil, češ »ni dobro biti prerok v mednarodnih zadevah, razen tega pa tudi nenadne spremembe niso možne«, zatem pa je nadaljeval, da gleda na to vprašanje s stališča sinteze. »Ce so odnosi med dvema socialističnima deželama, kot sta SZ in Kitajska, napeti, je ro škodljivo za obe in za vse socialistične dežele, saj nudi kapitalističnim deželam novo priložnost za kritiziranje, češ, celo med seboj se ne morejo pogovoriti Smo pa glede tega vprašanja še vedno optimisti. Romunija ima dobre odnose z obema deželama. Poznamo vlogo osebnosti v zgodovini. Upoštevati moramo tudi fizično ali politično izginotje. Zato smatramo, da bi bilo treba storiti vse, da se socialistične dežele med seboj dobro razumejo. Seveda v ljubezen ni mogoče nikogar siliti. Pa tudi primer Jugoslavije leta 1948 je bil pravcar ta šola. Gotovo pa velja romunski pregovor: »Tisti, ki se je opekel, se boji celo hladne vode«. Glede Sovjetske zveze in Kitajske pa je, s pripombo, da »Romunija seveda ne more vplivati na datum«, še enkrat izrazil upanje, da »so dejanske možnosti za izboljšanje odnosov«.
»Vse, kar od zunaj, iz tujine pirčakujemo, je le, da nas pustijo v miru, da uredimo naše notranje razmere. To pa ne pomeni, da se Romunija kakorkoli hoče odmakniti od graditve socializma, pa tudi ne pomeni, da smo pripravljeni sprejeti dirigentsko palico od drugega.« - BOGDAN POGAČNIK
Naša knjiga v Indiji in Egiptu
Na mednarodnem sejmu knjige v New Delhiju je bilo razstavljenih okoli 500 naših knjig. Sejma se je udeležilo 40 držav, največ iz Azije, Evrope in Amerike. Poleg sejma so organizatorji pripravili štiridnevni mednarodni seminar o problematiki knjige in založništva v znamenju gesla »Knjige v osmem desetletju«. V sejemskih dneh so se zvrstili tudi kongres bibliotekarjev Indije, letna konvencija pisateljev, razni tečaji za knjigotržce, uvoznike knjig itd.
Naši knjigi je bilo dodeljeno eno osrednjih mest v velikih novih sejemskih objektih v New Delhiju. Posebno pozornost so zbudile knjige o naši družbeni ureditvi, slikovnice, turistične edicije in umetniške edicije. Tudi za našega Prešerna, Župančiča in Gradnika v angleščini je vladalo živo zanimanje, člana delegacije naših založb (Ivan Bratko in Jelenko Bučevac) sta predstavila naše knjige indijski publiki v posebni, za ta namen pripravljeni publikaciji o naši knjigi, o prevajanju indijskih avtorjev v Jugoslaviji in o sodelovanju neuvrščenih dežel na področju medsebojnega prevajanja in medsebojne trgovine s knjigo. Po podatkih iz te drobne publikacije smo samo v povojnem času prevedli na naše jezike 160 del indijskih avtorjev. TU prevodi so bili seveda predmet posebne pozornosti.
Sejem sta .obiskala med drugim tudi predsednik republike Fahrudin Ali Ahmed in predsednica vlade Indirà Gandhi, ki je bila trikrat na sejmu. Oba sta med prvimi obiskala naš razstavni prostor in si ga podrobno ogledala.
V sejemskih dneh je bilo dogovorjeno, da pridejo indijski založniki na letošnji sejem knjige v Beogradu. Prav tako je bilo govora o nadaljnjem razvoju medsebojnega prevajanja in trgovine s knjigo. Indijski strokovnjaki na področju knjige bodo sodelovali na mednarodnem simpoziju o stanju knjige v neuvrščenih deželah, ki bo na našem letošnjem sejmu knjige.
Po New Delhiju se odvija mednarodni sejem knjige v Kairu (od 26. januarja do 6. februarja 1976). Tudi tu smo razstavili okrog 500 knjig iz vseh naših republik. Sejem ni bil nič manj širokopotezen kot oni v New Delhiju, a spremljajočih prireditev (konvencije, simpoziji itd.) je bilo manj. Opaziti je bilo veliki polet knjižne proizvodnje v vsem arabskem svetu. Dogovorjeno je bilo podobno sodelovanje kot v Indiji (prevajanje, trgovina s knjigo, medsebojna udeležba na jesmih, ki je doslej nd
bilo). Sejmi knjig v Beogradu, New Delhiju in Kaira predstavljajo glavne manifestacije knjižne kulture v neuvrščenih deželah.
I. B.
Gandhi si ogleduje naše knjige
Pred 25. kongresom KP Sovjetske sveže
Sto duš
enega naroda
Nekaj značilnih razprav o nacionalnem vprašanju
Od našega moskovskega dopisnika
»V letih izgradnje socializma in ko-munizma se je v naši deželi pojavila nova zgodovinska skupnost ljudi — sovjetski narod.« Tako je na 24. kon-gresu KP SZ spomladi 1971 spregovoril generalni sekretar Leonid Braž-njev o procesu mednacionalne integra-cije, ki poteka v prostrani deželi s 104 narodi in narodnostmUTa proces bo trajal še nekaj časa, dokler ne bo naposled en narod združil v sebi sto-tero različnih narodonih duš.
Brežnjev je decembra 1972 ob 50. obletnici ustanovitve ZSSR rekel, da je nadaljnje zbliževanje narodov in narodnosti objektivni proces in da je partija proti temu, da bi ga umetno pospeševali, da pa so po mnenju partije obenem nedopustni vsakršni poskusi, da bi ta proces zadrževali, da bi ga pod tem ali onim izgovorom ovirali, da bi umetno krepili nacionalno izoliranost. Zato je potrebno ljudi vzgajati v duhu socialističnega intemaci-onalizma ter nepomirljivosti s slehernimi pojavi nacionalizma, šovinizma, nacionalne omejenosti ali nadutosti.
Ostanki nacionalističnega značaja
V tem duhu potekajo zdaj, v obdobju pred 25. kongresom sovjetske partije, kongresi po posamičnih sovjet-kih republikah. Povsod je posebej poudarjen pomen vzgajanja ljudi v duhu intemacionalizma in sovjetskega patriotizma; v nekaterih republikah je večji poudarek boju s pojavi nacionalizma, v drugih boju s preživelimi tradicijami, v tretjih potrebi po širjenju pouka ruščine kot mednacionalnega občevalnega jezika v ZSSR.
Na kongresu KP Kirgizije, srednjeazijska republike, kjer je od 3,2 mi-
lijona prebivalcev slaba polovica Kri-gizov, je bilo rečeno, da je »žal še mogoče srečati ljudi, ki v svojem obnašanju še zdaleč niso osvobojeni preživelih ostankov nacionalističnega značaja« in da se »ti ostanki pojavljajo v obliki službenega napredovanja prek sorodniških zvez, nacionalne nadutosti, idealizacije preteklosti, privrženosti k preživelim tradicijam.« Kongres je pozval k okrepitvi ideološkega in ateističnega vzgajanja ljudi, kar kaže, da je v številnih primerih treba iskati vir nacionalističnih pojavov pri muslimanskih tradicijah.
Tudi v drugi srednjeazijski republiki, Turkmeniji, kjer so očitno prav tako še žive muslimanske tradicije, so poudarili pomen ateistične propagande ter aktivnega boja s preostanki preteklosti, pri čemer so delegati omenjali resne malomarnosti partijskih organizacij na tem področju. Podobno kot v Kirgiziji so pozvali k vzgajanju mladine v duhu prijateljstva med narodi in proletarskega intemacionalizma.
Na kongresu zakavkaške republike Gruzije so vprašanjem ideološke vzgoje posvetili precejšnjo pozornost in prvi sekretar ševardnadze je pozval k boju z »izprevračanjem narodnih tradicij« kot osrednji nalogi republiške partije v prihodnjem obdobju. Pri tem je omenil nekatere konservativne običaje, obrede in praznike, ki da so »postali anahronizem in niso v skladu s socialističnimi družbenimi donosi«. V dmgi zakavkaški republiki, Armeniji, pa so govorili o problemih krepitve mednacionalnih vezi in medsebojne bogatitve kultur ter o velikanski vlogi ruskega jezika za nadaljnje zbližanje med sovjetskimi narodi.
V pribaltijski republiki Litvi so na kongresu govorili o »nepomirljivosti do pojavov nacionalizma in šovinizma«. V sosednji Latviji so kot prvo nalogo komunistov označili »internacionalno vzgajanje delovnih ljudi, vcepljanje v njih duhu sovjetskega patriotizma«. Pri tem so omenili, da so se v zavesti določenega dela prebivalstva še ohranili nacionalistični predsodki. V zvezi s tem so pozvali k odločnej-
šemu boju s pojavi buržoazne ideologije in k »prepričljivejšemu razlaganju sovražnega značaja nacionalizma«.
Takšne so splošne značilnosti razprav o nacionalnem vprašanju, ki so se tako ali drugače pojavljale na vseh dozdajšnjih partijskih kongresih po republikah. Očitno je torej, da je vprašanje v zadnjem času deležno posebne politične pozornosti, kar morda kaže na trdoživo ohranjanje, ponekod pa najbrž tudi na oživljanje pojavov nacionalizma v posameznih sovjetskih nacionalnih sredinah.
Politične čistke
O nacionalnem vprašanju so na minulem, 24. partijskem kongresu leta 1971 poleg Brežnjeva spregovorili tudi nekateri prvi sekretarji posameznih zveznih republik. Po kongresu je prišlo v nekaterih republikah do političnih čistk, ki so jih povezovali s pojavi nacionalizma, kot danimo v Ukrajini in Gruziji. Sicer pa je bilo podobnih čistk več že pred kongresom oziroma v zadnjem desetletju.
Ko so v začetku šestdesetih let zamenjali voditelje v Azerbajdžanu, Kar zahstanu in Latviji, so jim očitali nacionalizem, nepotizem in korupcijo. Podobne so bile obtožbe proti voditeljem Ukrajine, Kazahstana in Gruzije, ki so jih zamenjali po padcu Hruščeva leta 1965. In znova so se te obtožbe pojavile ob zamenjavi v vrhu Azerbajdžana leta 1969 ter Latvije, Gruzije in Ukrajine leta 1972 m 1973.
Gruzinskemu prvemu sekretarju Mžavanadzeju, ki je bil hkrati kandidat za člana politbiroja in torej vplivna politična osebnost, so ob odstranitvi oktobra 1972 predvsem očitali slabo gospodarsko upravljanje, subjektivizem, voluntarizem, podpiranje korupcije in podobno, vendar pa so kasneje omenjali tudi določene nacionalistične odklone, kakršen je bil, denimo, poskus, da bi »upravljal republiko kot kakšno neodvisno svojino«.
Bolj neposredno z nacionalizmom
"so bile povezane obtožbe 'prbti članu politbiroja in prvemu sekretarju vpiv-ne KP Ukrajine Pjotru Šelestu, ki so ga odstranili aprila 1973. V ukrajinskem partijskem tisku so ga napadli, da je nerazredno gledal na ukrajinsko preteklost in sedanjost, da je podcenjeval pozitiven vpliv ruske kulture na razvoj ukrajinske književnosti, umetnosti in glasbe, da je »spodbujal nacionalistične iluzije in predsodke s tem, ko je po nepotrebnosti poudarjal posebne značilnosti ukrajinske zgodovine in kulture«.
Tako ostra obsodba Selesta je imela najbrž tudi eksemplarični značaj. Z obsodbo nacionalističnih pojavov v drugi največji sovjetski republik, za Rusko federacijo, so prejkone hoteli opozoriti tudi druge republike, ki bi želele ubrati bolj nacionalno samosvojo pot. Ni verjetno brez pomena dejstvo, da je generalni sekretar Brežnjev nekako leto dni kasneje v Alma Ati, ob obletnici osvajanja kazahstanskih celin, tolikšen del svojega govora posvetil mednacionalnim in medrepubliškim odnosom.
Skupne črte sovjetskega naroda
Glede na to, da narod označuje skupno ekonomsko življenje, skupno ozemlje, jezik, nacionalna psihologija in kultura, so v ZSSR mnenja, da so vsi pogoji za nastajanje skupnega sovjetskega naroda. V prvi vrsti velja to za skupno ekonomsko življenje, pač zavoljo centralno plamranega gospodarstva. »Sovjetsko gospodarstvo«, je rekel Brežnjev ob 50. obletnici ZSSR, »ni seštevek gospodarstev posamičnih republik in oblasti, ampak je to že davno enoten gospodarski organizem, ki je nastal na temelju skupnih gospodarskih ciljev in interesov vseh narodov in narodnosti.«
Podobno je tudi s skupnim ozemljem, kajti medrepubliške meje so izgubile svoj prvotni smisel in, kot uradno poudarjajo, se je v sovjetskih ljudeh že razvila zavest ozemeljske skupnosti vsega sovjetskega naroda. Zastran nacionalne kulture in psihologije je rečeno, da stopajo v ospredje novi socialistični običaji in ideali hi da iz različnih nacionalnih kultur nastaja nova, socialistična kultura.
Pri vsem tem je posebej poudarjena vodilna vloga ruskega naroda, ki si je s svojo »revolucionarno energijo, požrtvovalnostjo, delavnostjo in globokim internacionalizmom po pravici pridobil iskreno spoštovanje vseh drugih narodov«, kot je rekel na 24. kongresu KP SZ Brežnjev. To posebno vlogo si je ruski narod pridobil predvsem zato, ker je bil v carski Rusiji delavski razred po nacionalnem sestavu v veliki večini ruski. In iz zveze ruskega delavskega razreda z večmilijonskim in večnacionalnim kmečkim prebivalstvom Rusije je nato prišlo v Sovjetski zvezi do socialnih in nacionalnih sprememb.
Politično vodstvo nenehno opominja na veliko pomoč, ki jo je prebivalstvu nekaterih zaostalih sovjetskih republik nudil ruski proletariat. Pri tem omenjajo, da so iz centralnih ob-
močij Rusije preselili v Azerbajdžan, Armenijo, Gruzijo, Uzbekistan in drugam celo tovarne in da je iz zveznega proračuna prihajala v druge republike izdatna finančna pomoč. Celo tako velika republika, kot je Ukrajina, je le 40 odstotkov proračuna pokrivala na račun lastnih sredstev.
Prav zato naj bi bil ruski narod s svojo kulturo m jezikom tisto nacionalno jedro, okrog katerega naj bi nastajala nova skupnost, sovjetski narod. Zanimivo je, da sovjetski popisi prebivalstva ne poznajo, tako kot pri nas, izraza »nacionalno neopredeljen« oziroma »pripadnost sovjetskemu narodu«, ampak pojav naravne asimilacije ljudi zapisujejo z opredeljevanjem ljudi k ruskemu narodu oziroma k ruskemu jeziku.
Jezikovna asimilacija
Tako je po podatkih zadnjega popisa prebivalstva leta 1970 označilo za svoj rodni jezik ruski 13 milijonov ljudi neruske nacionalnosti, medtem ko je 41,9 milijona ljudi neruske nacionalnosti imenovalo ruski jezik kot svoj drugi jezik, ki ga svobodno obvladujejo. Leta 1959 je bilo neruskega prebivalstva, ki so ruščino navedli kot svoj rodni jezik, 10 milijonov.
Nedvomno je stopnjo jezikovne asimilacije mogoče razbrati iz podatkov, kolikšen odstotek ljudi določene narodnosti navaja jezik svoje narodnosti kot svoj rodni jezik. Med Rusi je bilo takšnih ljudi leta 1926 — 99,7 odst., leta 1959 in 1970 pa 99,8 odst.; med Ukrajinci prvič 78,1 odst., drugič 87,7 in tretjič 85,7; med Belorusi prvič 71,8, drugič 84,2 m tretjič 80,6; med Mor-dovci prvič 94, drugič 78,1 in tretjič 77,8; med Karelijci prvič 95,5, drugič 71,3 in tretjič 63; med Židi prvič 71,9, drugič 21,5 in tretjič 17,7; med Nemci prvič 94,9, drugič 75 in tretjič 66,8; in med Poljaki prvič 42,9, drugič 45,2 in tretjič 32,5. Nekatere od tèh nacionalnosti so od 1959 do 1970 tudi številčno nazadovale, denimo Mordovci od 1,285.100 na 1,262,700, Poljaki od 1,380.300 na 1,167.500 in Židje od 2,267.800 na 2.150.700, kar kaže, da je jezikovni asimilaciji sledila tudi nacionalna asimilacija.
Svoj delež k spreminjanju nacional. ne podobe je dala tudi orjaška migracija prebivalstva, ki je spremljala industrializacijo dežele in je povečini privedla do naseljevanja ruskih ljudi na drugih, neruskih področjih. Med 15 zveznimi republikami jih je zdaj že enajst takšnih, kjer je dobra četrtina prebivalstva nedomačega. Nacionalnost, ki je dala ime določeni republiki ali oblasti, je ponekod že v manjšini, tako sestavljajo v Kazahstanu Kazahi le 32,6 odst. vsega prebivalstva, Kirgizi v Kirgiziji 43,8 odst. in Baškiri v Baškiriji le 23,4 odstotka.
Mešani mednacionalni zakoni, ki jih uradno spodbujajo, po svoje prispevajo k zbliževanju narodov. Največ mešanih zakonov, pri katerih se zvečine pripadnik domače nacionalnosti poroči z Rusinjo (kot rodni jezik velja pri otrocih potem materin), je bilo po zadnjem popisu v Latviji (21 odst.
vseh), Kazahstanu (20,6 odst.), Ukrajini (19,7), Moldaviji (17,9), Belorusiji (16,6) in Baškiriji (15,9), najmanj pa v Armeniji (3,7) in Azerbajdžanu (7,8 odst.).
Vendar pa se nacionalna podoba Sovjetske zveze spreminja tudi zaradi neenakomerne demografske rasti. Izredno nizek nacionalni prirastek poznajo na primer Estonci (od 1959 do 1970 so narasli za 1,9 odst.), Le-tonci (2,2 odst ), Ukrajinci (9,4 odst.), pa tudi Rusi (13 odstotkov), medtem ko je pri srednjeazijskih in zakavka-ških narodih opaziti skokovito nacionalno rast, povezano z izboljšanjem življenjskih razmer, pa tudi z dejstvom, da se tamkajšnje ženske po tradiciji zgodaj omože, da niso toliko zaposlene in da se lahko več posvete vzgoji otrok. Od leta 1959 do 1970 je število Tadžikov poraslo za 52,9 odst., Uzbekov za 52,8 odst., Turkmenov za 52,2, Kirgizov za 49,9, Azarbajdžancev za 49, Kazahov za 46,3, Armencev za 27,7, Gruzincev pa za 20,5 odstotka.
Rusi prvikrat v manjšini
S tem se je tudi delež posameznih narodov precej povečal. Se leta 1926 so bili Uzbeki peta narodnost v ZSSR zdaj so že tretja, pred Belorusi (prvih je 9,2, drugih pa 9 milijonov). Leta 1939 so Belorusi m Ukrajinci sestavljali skupaj 24 odst. prebivalstva, leta 1970 pa 20,5 odst., medtem ko je bilo Uzbekov, Kazahov, Tadžikov, Turkmenov, Kirgizov in Azerbajdžancev prvič 7 odstotkov, drugič pa 10 odstotkov. Leta 1980 naj bi srednjeazijsko prebivalstvo štelo že 50 milijonov ljudi ali šestino vsega sovjetskega prebivalstva. Delež ruskega prebivalstva, ki je v letih 1959 do 1970 naraščalo za 2,3 odstotka počasneje kot drugo nerusko prebivalstvo, utegne od 53,4 odst. leta 1970 pasti izpod 50 odst. leta 1980, tako da bodo Rusi tedaj prvikrat v manjšini.
Vsi ti demografski tokovi kažejo na izredno zapletenost nacionalnega vprašanja v ZSSR, prinašajo nove neznanke, napovedujejo morda nove politične akcije- Dejstvo je, da se je v posamičnih nekdaj zaostalih sovjetskih republikah v osrednji Aziji in Zakavkazju zadnji čas okrepila domača inteligenca, predvsem iz vrst mladih ( v Uzbekistanu, Kirgiziji, Tadžikistanu in Turkmeniji je bilo leta 1970 nad polovico ljudi mlajših od 14 let), ki se skuša uveljaviti z navezovanjem na svoje nacionalno okolje in na svoje nacionalne tradicije. Leta 1973 so, denimo, na sestanku gruzinskih partijskih aktivistov obsodili razmere v avtonomni republiki Abhaziji, kjer da se je »v določeni meri ukoreninila teorija, po kateri morajo biti na odgovornih mestih le pripadniki domače nacionalnosti...«
Toda sovjetsko vodstvo je odločno sklenilo, da bo podobne teorije izkoreninilo. O tem pričajo minuli partijski kongresi po republikah in o tem bo najbrž spregovoril tudi 25. partijski kongres konec februarja.
Tit Doberšek

NOGOMET
V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE!
ODBOJKA
V PRVENSTVU MOŠKE D LICE
Veliko zanimanje za jutrišnji derbi Božič Grilanc (Kras) drevi po devetih letih med Primorjem in Vesno na Proseka spet v rdečem dresu pred svojim občinstvom
ludi v 3. AL bo tokrat na sporedu slovenski derbi med Bregom in Primorcem
2. AMATERSKA LIGA
Povratni dei prvenstva bodo začeli s pari drugega povratnega kola, saj so vse tekme prvega kola odgo-dili zaradi poledice in slabega vremena. V središču pozornosti jutrišnjega zavrtljaja bo gotovo derbi med Primorjem in Vesno. Zanimiv pa bo tudi dvoboj Zarja - E-dile Adriatica.
Primorje — Vesna
Po dveh zaporednih zmagah (Primorje) in dveh zaporednih porazih (Vesna) se bosta jutri enajsterici srečali na proseškem pravokotniku, ki je še pokrit z rahlo snežno odejo, ker se sneg počasi tali. Za to bo igrišče precej razmočeno in blatno. Kljub temu pa bo dvoboj zanimiv in privlačen.
Obe enajsterici se za ta derbi skrbno pripravljata. Varovanci Verginelle (Primorje) so v tem tednu opravili redne treninge, v katerih ni forsiral le srednji napadalec Rustja, ki verjetno zaradi bolečin v kolenu ne bo igral. To predstavlja za Primorje veliko izgubo, saj je Rustja prav v zadnjih dveh nastopih dal dva gola, ki sta prinesli Primorju štiri točke. Vsi ostali i-gralci se dobro počutijo in zato bo edina sprememba, ki se predvideva v vrstah Primorja, zamenjava Rustie, katerega bo verjetno nadomestil Catania.
Tudi v taboru Vesne so priprave za ta derbi potekale v najboljšem redu. Kot Verginella ima tudi Košuta nekaj težav s sestavo moštva. Sicer se je Košuta temu v letošnjem prvenstvu že tako privadil, da si skoraj ne ustvarja problemov. Vsako nedeljo mora namreč kriški trener zaradi poškodb enega ali drugega nogometaša večkrat celo impro-vizitati postavo in zato ni čudno, če Košuta za ta dvoboj še ni objavil postave. V kriških vrstah vsekakor vlada optimizem, kajti po dveh porazih je razumljivo, da si moštvo ne sme dovoliti spodrsljajev in da «plavi» računajo vsaj na eno točko. Okolje jim je tudi naklonjeno, kajti pozabiti ne smemo, da Primorje ni na Proseku še premagalo Vesne.
Predvidevanja so precej tvegana posebno v tem primeru, ko bedo poleg lestvice točke veljale tudi za posebno lestvico za «Pokal Elio» za katerega tekmujejo Aurisina, Primorje, Vesna in Zarja. Po prvem delu prvenstva imajo Primorje, Ves na in Zarja vsak po štiri točke in zato bodo izidi povratnega dela o-diočili komu bo šel letosr-ta. , pokal (prvič ga je .odneslo Primorje, nato dve leti zaporedoma Vesna). V zimskem, delu prvenstva sta se Vesna in Primorje v Križu razšla z delitvijo točk.
Zarja — Edile Adriatica
Bazovci sprejemajo v goste nevarnega nasprotnika, ki ima trenutno enako število točk (17) kot Zarja. Moštvo Edile Adriatica v glavnem sestavljajo starejši in izkušeni nogometaši, ki so v tem prvenstvu doživeli le tri poraze. Tržačani razpolagajo z dobro obrambo in solidno krilsko vrsto. Morda nekoliko pomanjkljivi so v zaključevanju, kjer pa niti Zarja, posebno v zadnjih nastopih, ni blestela. Bazovci morajo zato v nedeljo ubrati napadalni sistem igre, kajti vsako zavlačevanje ali taktiziranje bi bilo lahko usodno. Tržačani so se izkazali kot pravi mojstri v zavlačevanju igre in o tem priča sedem remijev, od katerih pet brez gola. Zarja se torej proti Edile Adriatici ne sme zadovoljiti z eno točko, kajti v to so Tržačani že skoraj prepričani in če Bazovci ne bodo od samega začetka skušali z napadalno igro prebiti zid, ki ga bodo postavili gostje na sredini igrišča, je njihova usoda zapečatena. škoda, da bo tudi tu blatno igrišče oviralo reden potek tekme.
V ostalih tekmah predvidevamo, zmago Libertasa nad Aurisino, delitev točk med De Macorijem in Sagradom, remi med Campanellami
in Costalungo, zmago Rosandre nad Flaminicm, delitev točk med Fo-glianom in S. Anno ter poraz Isonza proti Villesseju.
3. AMATERSKA LIGA
V četrtem kolu povratnega dela prvenstva v skupini P kjer igrajo naše tržaške enajsterice, bo najza-niroivejša tekma' derbi Breg1 - Primorec, ki sta trenutno na drugem, oziroma prvem mestu lestvice. Za Brežane, ki zaostajajo za Trebenci za štiri točke, bo izid tega derbija odločilen, kajti v primeru remija a-li poraza bi praktično splahnelo vsako upanje na končno zmago. Zato «plavi» (če računajo na prestop v višjo ligo) morajo zmagati, vendar naloga ne bo lahka. Trebenci so trenutno v dobri formi, predvsem napadalci, medtem ko bo Bregu prav v nedeljo zaradi diskvalifikacije manjkal mladi Bržan, ki sodi med najmočnejše napadalce v vrstah Brega.
Gaja bo sprejela v goste solidno ekipo Domia s katero trenutno deli peto mesto. «Zeleno-rumeni« zato odločno jurišajo na zmago, ker se samo s tem lahko otresejo direktnega nasprotnika.
Kras igra proti Ginnastici, ki ima
Varovanci trenerja Softiča tokrat ne smejo razočarati, kajti to je morda edinstvena prilika, da popravijo svoj kočljivi položaj na lestvici. Bo torej Krasu, v katerega vrstah bo odsoten Trampuš (zaradi diskvalifikacije) uspelo priti do druge prvenstvene zmage?
Predstavniki Uniona bodo v nedeljo počivali.
B. R.
Po 40 dneh premora se bo nadaljevalo tudi prvenstvo moške C lige
PREDSINOČNJIM NA OPČINAH
Novi odbr Poleta
Predsinočnjim se je na Opčinah sestal novoizvoljeni odbor ŠD Polet in iz svoje srede izbral za predsednika Egona Krausa, za podpredsednika Marčela Malalana, tajnika Robija Hrovatina, pomočnika tajnika Robija Gantarja, blagajnika Edija Sosiča, v odboru pa so še Ladi Wilhelm, Edi Ostrouška in Egidij Mar-1 v ^eh dneh komaj prebolel lažjo o-
bliko influence. Kljub temu pa je
MOŠKA D LIGA
Po nepotrebnem porazu na zadnjem gostovanju v Pordenonu odbojkarji Krasa že komaj čakajo, da se pred svojimi navijači takoj rehabilitirajo. Tekmovalni koledar sicer ni najbolj naklonjen, da bi si kra-sovci z lahkoto zacelili rano, saj prihaja drevi v goste solidna ekipa gasilcev De Vecchi iz Bellona, ki spada s Pordenonom in seveda Krasom med tri najmočnejše šesterke te lige. To trditev potrjuje tudi začasna lestvica, saj so gostje še nepremagani na samem vrhu lestvice in bodo torej za naše igralce dokaj trd oreh, po drugi strani pa se nam obeta zanimiva in privlačna borba ob mreži.
Krašovci so v tem tednu opravili le en trening, ker v ponedeljek niso mogli trenirati zaradi poledenelih cest. Poleg tega skoraj gotovo ne bo nastopil prisebni Guštin, ki je
telane.
Predsednik nadzornega odbora je Josip Gorkič, člana pa Vinko Suhadolc in Felice Ostrouška.
TENIS
V tekmovanju švedskega kralja
teniški pokal je v 1. skupini
trenutno le točko več od Krasa. Francija premagala Madžarsko s 2:1
Kras po našem mnenju nesporen favorit, da osvoji celoten izkupiček in tako pripravi svojim navijačem še eno zadoščenje. Treba bo pač zaigrati odločno in učinkovito, veliko pričakovanje vlada za domači krstni nastop Grilanca, ki se bo po devetih letih spet predstavil v rdečem dresu svojemu občinstvu,
Kot smo že obširno poročali je bil pred dnevi občni zbor ŠD Polet. Na naših slikah vidimo zgoraj del zborovalcev, spodaj pa odbor tega društva. O sestavi novega odbora te openske telesnokulturne organizacije
poročamo danes na drugem mestu.

Tekma Kras - Gasilci De Vecchi Belluno bo drevi, ob 20.30, v nabre-žinski občinski telovadnici.
- bs -
Moška C liga
Po štiridesetdnevnem premoru se bo drevi nadaljevalo tudi odbojkarsko prvenstvo moške C lige. Kot je znano je Bor v prvih štirih nastopili dvakrat zmagal in prav tolikokrat izgubil. V petem kolu bodo borovci igrali «doma», v telovadnici v UT. della Valfe z mestnim tekmecem CUS. Po štirih tekmah ima tudi tržaški Univerzitetni športni krožek štiri točke, kot Bor. Pri vsem tem pa velja poudariti, da so «plavi» izgubili z vodečima e-kipama CAI iz Belluna in Tisselli iz Cesene. Tržačani pa so morali prepustiti izkupiček novincu Mon-selice in v mestnem derbiju z ekipo Grandi Motori. Za drevišnji pomembni nastop so se slovenski odbojkarji odlično pripravili. Odigrali so nekaj prijateljskih tekem z močnimi nasprotniki (Rijeka in No-volinea). V desetih dneh so odigrali sedemindvajset setov in poleg tega opravili še nekaj zelo intenzivnih treningov. Za mestni derbi so torej odlično «nabrusili» svojo formo in vsi igralci so pred tem mestnim derbijem optimistično razpoloženi. Osvojitev tretjega para točk bi bila prav gotovo najboljša odskočna deska za uspešno nadaljevanje prvenstva.
Ženska C liga
Tako Breg, kot tudi Bor se bosta morala danes podati na pot. Zastopnice Brega gostujejo v Trentu, kjer se bodo spoprijele s Salo. Kot je znano bi morala preteklo soboto Sala gostovati v Trstu. Ker se ni podala na pot in je to odsotnost opravičila z boleznijo je, seveda, tekmo z Borom izgubila. Po vsej verjetnosti je ta ukrep odbojkarice iz Trenta v dobri meri razjaril in nocoj Bregu ne preti najbolje. To pa še toliko bolj, ker bo moral stopiti na igrišče v o-krnjeni postavi. Odbojkarice Brega so eno srečanje osvojile in eno zgubile. Drevišnje nasprotnice Do-linčank pa imajo dve točki več.
Po «osvežujoči» zmagi za zeleno mizo imajo borovke v četrtem kolu lepo priložnost, da izkupiček povečajo še za par točk. Vprašanje pa je, kako bodo igrale, keu Bolzano ni nevaren, toda «plave» v gosteh igrajo tradicionalno slabo. Tudi Tržačanke, bodo odšle v Bočen okrnjene in ne glede na to je pričakovati, da bodo le odnesle celo kožo.
1. ženska divizija
V tej ligi bo na stadionu «1. maj» slovenski derbi med Slogo in Sokolom. Po vsej verjetnosti slo-gašice ne bodo zmogle zaustaviti zmagovite poti Sokola, ki je še e-dini neporažen. Za osvojitev petega para točk, pa se bodo morale Nabrežinke pošteno potruditi. Ne glede na končni izid se nam obeta zanimivo domače odbojkarsko srečanje.
Naš tretji zastopnik (Kontovel) gostuje v Foljanu pri Corridoniju. Ker je Corridoni preteklo soboto izgubil prvo tekmo v Gradišču se drevi slej ko prej ne bo pustil presenetiti. Zategadelj čaka slovenske odbojkarice težka, če ne pretežka naloga.
1. moška divizija
Tudi v petem prvenstvenem nastopu igra_ Olympia doma. Upamo, da bo Goričanom le uspelo «prebiti» led in končno osvojiti prvi par točk. Vsekakor pa je potrebno omeniti, da spada ASFJR iz Čedada med boljše šesterke tega prvenstva.
G. F.
2. MOŠKA DIVIZIJA
Jutri bo goriški Dom odigral, v četrtem kolu odbojkarskega prvenstva 2. moške divizije (B skupina) svojo tretjo tekmo v letošnjem prvenstvu. V tem kolu se bo spoprijel z ekipo San Andrea iz Trsta.
Domovci odpotujejo na to gostovanje v Trst z namenom, da po dveh zaporednih porazih in počitku v 3. kolu, osvojijo prvi par točk in tako zapustijo zadnje mesto na skupni lestvici.
Če pa hočejo «belo-rdeči» to doseči, se bodo morali pošteno potruditi, ker le tako bodo lahko dosegli zaželene rezultate.
Z ekipo S. Andree se bo Dom jutri prvič spoprijel, zato je za do-movce, lahko rečemo, to moštvo, še neznanka. Po prvih dveh prvenstvenih nastopih je S. Andrea prvič zmagal (z Ravalicom 3:1) ih drugič izgubil z Libertasom Rocol (s 3:1), tako da z dvema točkama zaseda srednje mesto na skupni lestvici.
Po našem mnenju bodo lahko domovci na tem srečanju slavili svojo prvo zmago v letošnjem prvenstvu, toda, ponavljamo, stvar ne bo lahka.
Tekma San Andrea - Dom, ki bo jutri zjutraj, v nedeljo, 8. februarja, bo v telovadnici šole «Visintini» v Trstu, Sv. Sergij, Ul. Petracco 10, s pričetkom ob 11. uri.
Za to tekmo je trener Doma Jožko Prinčič, sklical vse igralce prve e-kipe Doma, ki se bodo morali zbrati ob 9. uri pred klubom «S. Gregorčič» (Verdijev korzo 13, Gorica) za skupni odhod v Trst.
I. K.
DANES
SOBOTA, 7. februarja 1976
KOŠARKA
KADETI
15.00	v Gorici, na
Arte C — Dom
* * »
17.00	v Dolini
Bor — Juventus
* # *
DEČKI
15.30 v Dolini
Breg — Inter Milje
Rojcah
ODBOJKA
MOŠKA D LIGA
20.30 v Nabrežini
Kras — De Vecchi Belluno
* * *
MOŠKA C LIGA
20.00	v Trstu, Ul. della Valle
Bor — CUS Trst
* # *
ŽENSKA C LIGA
18.00	v Trentu
' Sala — Breg
* * *
20.30 v Bocnu
AP Bolzano — Bor
* * *
1. ŽENSKA DIVIZIJA
20.30 v Trstu, stadion «1. maj»
Sloga — Sokol
* * #
20.30 v Foljanu
Corridoni — Kontovel
# # *
1. MOŠKA DIVIZIJA
18.00 v Gorici
Olympia — ASFJR Čedad
iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiitniil
KOŠARKA
JUTRI V DOUNI
Bor-Italcantieri prvi finalni spopad
Jutri na Opčinah derbi dečkov Polet-Bor
MLADINCI
Za Borovo ekipo se bo jutri začel finalni turnir za pokrajinski mladinski naslov. Na tem turnirju bo nastopilo šest najboljših pokrajinskih ekip, ki so: Inter 1904. Pallacanestro Trieste, Bor. Patriarca Gorica, Arte Gorica in Italcantieri Tržič.
Borovci se zavedajo težke naloge, ki jih čaka. Prvič v kratki zgodovini naše košarke,..se,., je slovenska mladinska ekipa uvrstila v tako pomemben finale, kjer -so-v bistvu zbrani košarkarji, ki bodo že v prihodnji sezoni nasisrpili člani. Pallacanestro Trieste in Patriarca Gorica nastopata v A ligi, Italcantieri se bori za prestop v B ligo, goriški Arte je bil od nekdaj center velikih talentov 'naj omenimo le košarkarja Canona Carrara, ki je zrasel v vrstah Arteja).
V taki konkurenci bodo torej «plavi» dostojno skušali braniti slovenske barve. S tržiškim klubom pa si bodo prizadevali, da bodo osvojili prvi finalni par točk.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Borovci, ki so v prejšnjem kolu počivali, bodo jutri v Dolini igrali proti Barcolani iz Trsta, ki so jo že v prvem delu prvenstva premagali, a le s točko razlike. Borovci bodo seveda jurišali na zmago, kajti ie tako bodo ohranili vodstvo na lestvici.
Barcolana je prejšnjo nedeljo doživela visok poraz v Gradišču. Vse kaže, da najboljši košarkar Barco-lane Čepar (ki je igral celo v A ligi) ne bo —- zaradi poškodbe gležnja — nastopil.
KADETI
Bor bo skušal danes v Dolini osvojiti drugi prvenstveni par točk v srečanju z Juventusom, ki je prav tako kot «plavi» emerat zmagal in to na račun Sorvolane B.
Kontovelci pa bi morali spet zmagati. Za nasprotnika bodo imeli milj-ski Inter, ki je med drugim izgubil s Flaminiom.
Domovci bodo odigrali poslednjo tekmo prvega dela prvenstva danes in sicer proti ekipi, ki je trenutno
na zadnjem mestu lestvice — Arte C, na igrišču na Rojcah s pričetkom ob 15. uri. Naši fantje bi morali z lahkoto odpravili nasprotnike in tako si prisvojiti že tretji par točk. Če bodo naši fantje v soboto zmagali, bodo ostali na drugem mestu lestvice in imeli bodo lepe možnosti, da si zagotovijo mesto v deželnem delu prvenstva «kadetov». V soboto bodo domovci zaigrali v naslednji postavi, ki se bo morala zbrati na zgoraj omenjenem igrišču uro pred začetkom srečanja: M. Dornik, F. Terčič, A. Figelj. M. Čubej, V. Kont, L. Semolič, B. Tomažič, I. Prinčič in A. Bresciani. Trener Hvalič namerava v tej tekmi dati možnost igranja vsem igralcem, kajti v prejšnjih tekmah je pretežno igrala prva postava.
Naši najboljši strelci: L. Semolič 53, V. Kont 45, M. čubej 25, F. Terčič 17, M. Dornik 15, I. Prinčič 4, F. Fait 3, U. Dornik 2.
M. Č.
DEČKI
Brežani še vedno iščejo prvi prvenstveni par točk. Po visokem porazu proti Chiadinu bodo danes Bregovi košarkarji spet igrali doma, proti miljskemu Interju. ki ima na lestvici dve točki več od Brežanov.
Na Opčinah bo jutri slovenski derbi med Poletom in Borom. Obeta se zanimiv in izenačen boj. Kontovelci pa bi morali jutri doma pospraviti novi prvenstveni par točk na račun ekipe SABA, ki je na dnu lestvice brez pike,
edko
OBVESTILA
SPDT priredi v petek, 13. februarja v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Geppa 9, ob 20. uri «Večer filmskih zapisov o zimskih športnih igrah». Na sporedu bodo reportaže prvih, drugih in tretjih ZŠI (1967, 1968, 1969).
* * *
SPDT priredi v nedeljo, 15. februarja smučarski izlet z avtobusom v Trbiž ali na Nevejsko sedlo (če bo cesta prevozna). Vpisovanje do srede v Ulici Geppa 9, tel. 31-119.
ATLETIKA
KROS ZA NIŽJEŠOLCE
14.30 v Trstu, Kolonja
Organizira Bor
JUTRI
NEDELJA, 8. februarja 1976
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.00 na Proseku
Primorje — Vesna
* * *
15.00 v Bazovici
Zarja — Edile Adriatica
3.	AMATERSKA LIGA
15.00 na Padričah
Gaja — Domio
* * *
15.00 v Dolini
Breg — Primorec
* # *
9.30 na Proseku
Kras — Ginnastica
* * *
15.00 v Doberdobu
Mladost — Romana
* * *
15.00 v Štandrežu
Sovodnje — Poggio
* # *
15.00	v Fossalonu
Fossalon — Juventina * * #
MLADINCI
12.00	na Padričah
Vesna — Libertas
* * *
12.00 v Križu
Primorec — Edera
* * *
NARAŠČAJNIKI
12.00	v Žavliah
Zaule — Kras
* * *
10.00	v Dolini
Rosandra — Union
* # *
ZAČETNIKI
13.45 v Dolini
Breg — Fortitudo
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00 v Dolini
Bor — Barcolana
* * *
MLADINSKI FINALE
9.30 v Dolini
Bor — Italcantieri
* * *
KADETI
11.00 na Kontovelu
Kontovel — Inter Milje
«- * *
DEČKI
11.00 na Opčinah
Polet — Bor
* * *
9.30 na Kontovelu
Kontovel — SABA
Danes ob 14.30 bo na šolskem stadionu na Kolonji drugo tekmovanje za dijake ih dijakinje slovenskih nižjih šol «F. Erjavec». «I. Cankar» in «Ciril in Metod» iz Trsta.
Tekmovalci bodo razdeljeni v tri starostne letnike, ki bodo tekli na razdaljah 1000, 1300 in 1400 m.
Prvim 6 v vsakem teku je organizator namenil kolajne.
Cagliari - Roma	X
Cesena - Inter	1
Como - Napoli	1
Fiorentina - Ascoli	1
Lazio - Sampdoria	1
Milan - Perugia	1
Torino - Bologna	1
Verona - Juventus	X
Modena - Genoa	1
Palermo - Varese	X
Sambenedett. - Ternana 1 Pistoiese - Massese	1
Reggina - Salernitana	1
X 2
1. -	prvi	1	2
	drugi	2	l
2. -	prvi	1	X
	drugi	X	1
3. -	prvi	2	1 2
	drugi	2	2 1
4. —	prvi	1	X
	drugi	X	1
5. -	prvi	X	
	drugi	2	
6. —	prvi	1	
	drugi	X	
MAJ V DEŽELI SOVJETOV
O
I
Qj
I
18.
POT K SVETLOBI
Spet sem jo po Puškinovi ulici mahnil naravnost navzdol, proti njenemu začetku, tam kjer stoji Puškinov spomenik in znamenita odeška opera. Tu sem tudi obnemel, ko sem zaslišal nežno muziko, ki je prihajala s stolpne ure klasicističnega poslopja, nekdanje odeške borze, zdaj poslopje mestnega sovjeta.
In potem sem stal pred tem znamenitim stopniščem, ki se je veličastno spuščalo navzdol, proti morju. Že leta 1841 so zgradili to mogočno stopnišče, ki so mu sprva nadeli ime gigantsko stopnišče.
Ob koncu sedemdesetih let minulega stoletja so stopnišče preimenovali v Nikolajevsko stopnišče po velikem knezu Nikolaju Nikolajeviču Starejšemu, vrhovnemu poveljniku vojske v obdobju rusko-turške vojne. Danes nosi stopnišče ime Potemkinovo stopnišče v spomin na uporniške dogodke 1905. leta.
Spustil sem se po stopnicah navzdol in pred menoj je ležalo potniško pristanišče ali «morski kolodvor», kakor je pisalo z velikimi črkami na steklenem poslopju, ki je stalo na pomolu. Ob pomolu je bila privezana ena sama, bela potniška ladja. Sicer pa je bilo, presenetljivo za pri-
stanišče, tod le malo ljudi in skoraj nič ladij. To me je začudilo, saj je vendar Odesa eno najvažnejših sovjetskih trgovskih pristanišč ob Črnem morju. Le kje so tovorne ladje, sem pomislil. Odgovor sem dobil na to vprašanje kasneje: iz Odese so, malo zavoljo čistejšega okolja, malo pa tudi zato, da bi bilo mesto čim bolj mesto, odstranili skoraj celotno industrijo in vsa tovorna pristanišča ter za njih zgradili nekaj deset kilometrov proč popolnoma nova, satelitsko mesto Odese, imenovano Iljičovsk.
Zato je tu vladal blažen mir, nobene naglice ni bilo videti, sonce je toplo sijalo in črno morje je krotko pljuskalo ob obalo.
Ko sem tako spet znova zrl na črno morje, sem pomislil na svoj prevod čudovite povesti Konstatina Faustovskega črno morje. Pred več kot desetimi leti je izšel pri Prešernovi družbi v knjižni zbirki ljudska knjiga s tekočo številko 19 in takrat sem na koncu, v pogovoru o pisatelju, zapisal o tej knjigi:
«Za konec pa še besedo dve o črnem morju, črno morje je nekakšen mozaičen roman, ki ga v celoti povezujejo trije ljudje: pisatelj Kart, v katerem je Faustovski upodobil resnično podobo sovjetskega pisatelja Aleksandra Grina, meteorolog Junge in avtor sam, vendar pa je glavni junak tega mozaičnega romana črno morje samo. Okoli njega je nanizana vsa zgodovina ljudi in časov okoli tega morja, ki so mu Grki rekah Mare euxinum, okoli tistega morja, ki je navdihovalo Puškina, Tolstoja, da je napisal svoje Sevastopoljske povesti in ki še danes navdihuje tako poete kakor ljudi, ki žive ob njegovih obalah. Faustovskemu se je v tem romanu v resnici posrečilo srečno združiti bogati zgodovinski material s pesniško fantazijo in pisateljsko spretnostjo, da je tako nastal roman, ki se bere prijetno, napeto, a hkrati tudi poučno in koristno. Iz njegovega pisanja vstaja pred nami Črno morje v vsej svoji
Potniško pristanišče v Odesi
lepoti in zgodovini in je tako živo pred nami ter nikakor ne samo plava lisa na suhoparnem zemljevidu.»
Ko sem pred več kot desetimi leti zapisal te vrstice, mi niti na misel ni prišlo, da bom kdaj stal ob obalah tega morja in užival v njegovi lepoti. Toda, kot da usoda nekako vnaprej določa naše poti. Morda je bilo takratno prevajanje in navdušenje prav nad to knjigo — Faustovskega, avtor pa je izredno plodovit, nekakšen vzgib, namig za prihodnost, za katero res nikoli ne veš, kaj ti bo prinesla
že prihodnji trenutek, kaj šele čez leta in celo čez desetletje, kot se je pravkar dogajalo z menoj.
Stal sem torej na obali morja in mislil na tiste čase, ko sem prevajal Faustovskega in iz njegove knjige zvedel toliko pomembnega in zanimivega o tem mroju, krajih ob njem, predvsem pa o ljudeh in ladjah, da si boljšega pri-ročnika in vodnika tod sploh ne bi mogel zamisliti. Samo poglejte, kaj je bil v romanu zapisal Faustovski o revolucionarni in literarni Odesi takoj po veliki revoluciji:
«Srečanje z Baranovom v Sevestopolju je sprožilo plaz spominov na Odeso in «Pomorščaka».
Z Baranovom sem se seznanil v uredništvu tega posebnega časnika. Na njegovi prvi strani se je v štirih jezikih rdečila parola: «Proletarci vseh morij, združite se!»
To je bil časnik z veliko revolucionarno preteklostjo. Pred revolucijo je izhajal v Aleksandriji in Carigradu. Kurjači so ga prevažali v premogovih skladiščih parnikov v Odeso. Takrat je bil bolj podoben razglasu kot pa časniku.
Po revoluciji je začel izhajati v Odesi. Papirja ni bilo. Carinarnica nam je iz usmiljenja dala bale ovitkov za čaj raznih velikosti in prijetnih barv — rožnate, zelene, vijoličaste.
Na drugi strani teh ovitkov smo tudi tiskali častnik. Sleherni dan se je menjala njegova barva. Samo ob nedeljah (takrat prostih dni še ni bilo), smo izdajali «Pomorščaka» na belem papirju takšne debeline, da se časnik ni tiskal na njem, temveč je bil iztisnjen na njem kakor knjiga za slepe.
Stari prodajalci časnikov so na dan izida prve številke «Pomorščaka» ustvarili časniku neverjetno popularnost. Drsa-je z revmatičnimi nogami so se potikali po lačnih odeškib ulicah in ravnodušno vpili;
«Časnik Mrak! časnik Mrak!»
(Nadaljevanje sledit
22S

R U 0
12. zimske olimpijske igre v Innsbrucku 1976
■ . * w
5SS
4. dan
/? u c
ZIA TO ZA KRUGLOVA (SI) INI YOUNG(ZDA) PREMOČ NEMCEV V TEKMO VANJUSANKAŠEV
Odlična uvrstitev Italijana Berlina v biatlonu - Kanadsko presenečenje v hitrostnem drsanju - Hokejska ekipa ZDA bo verjetno trd oreh
INNSBRUCK, 6. — Sovjetska zveza je povečala svoj naskok na lestvici zlatih kolajn. Doslej jih je nabrala kar 3 in lahko dokaj mirno pričakuje nadaljnji razvoj iger ter konkurence iz NDR, ki se bo ojačila predvsem po sankaških tekmah. Do prvega zlata so prišle tudi ZDA s Sheilo Young, ki je premočno zmagala v sprintu hitrostnega drsanja. Drugih odločitev ni bilo. V sankanju s* nadaljuje nemška premoč.
Av>
11.	Vladimir Shitov (SZ)
12.	Karl Brunner (It.)
2’39”437
2’40”167
enosedi
Zmaga Sovjeta Kruglova v biatlonu je pravzaprav presenečenje. Več zanimanja je vzbujal nastop Tihono-va. Kruglov, ki je pred dnevi v Innsbrucku dopolnil 26 let, je zmagal z zelo velikim naskokom 1’42”.
Precej hud je bil boj za srebro, v spoštljivi razdalji pa je sledil presenetljivi Italijan Bertin. Za Berlina se je že vedelo, da je dober tekač, vendar slab v streljanju. V Sappo-ru je bil do četrtega kroga gladko v vodstvu, ne da bi kdo od vodstva to sploh opazil. Utrujenost ga je izdala pri zadnjem streljanju in zdrknil je na 16. mesto. Isto se je ponovilo tudi v Innsbrucku, čeprav Bertin ni bil v vodstvu. Usodno je bilo zanj streljanje. Odločno slab je ne odgOVOre bil v četrti in peti seriji. Zadnja serija je pokopala tudi Tihonova. S sedmim mestom Jordana, ki je odlično streljal, je Italija dosegla ekipni uspeh, ki obeta v štafeti tudi kolajno.
Lestvica v sankanju,
(ženske) po 3. vožnji:
1.	Margit Schumann (NDR) 2’07”969
2.	Elisabeth Demleitner
(ZRN)	2’08”061
3.	Ute Ruehrold	(NDR)	2,08”073
4.	Eva - Maria Wernicke
(NDR)	2’08”364
5.	Thonia Myr (Av.)	2’08”394
6.	Margit Graf (Av.)	2’08”439
7.	Monika Scheftschik
(ZRN)	2’08”576
8.	Angelika Schafferer
(Av.)	2W244
9.	Dana Spalenska	(ČSSR) 2’09”801
10.	Vera Zozulija (SZ)	2’09”803
11.	Sarah Felder (It.)	2’10'’249
12.	Teserà Bugajvzyk (Polj.) 2’10”479 bilova zmagala tretjino. V drugem
13.	Barbara Piecha (Polj.) 2T1”160 delu sta bila uspešna Šadrin (SZ)
14. Kalina Kanasz (Polj.) 2’12”604 16. Marialuisa Rainer (It.) 2’14”559
Tekme A skupine v hokeju so bile danes bolj zanimive kot se je pričakovalo, saj so pokazale, da «že vnaprej znane žrtve» le niso tako slabotne. Američani so na primer izgubili s 6:2 proti Sovjetski zvezi, ki je bila daleč boljši nasprotnik, pokazali pa so, da so zmožni marsičesa in da bi proti bolj dostopnim ekipam lahko tudi poskrbeli za senzacijo. Ni namreč izključeno, da bi lahko tudi mešali račune Finski. SZ je zmago pospravila že v prvem delu. Po 10 minutah enakovredne igre je pritisnila na plin in z goli Malceva, Kapustina in Ba-
iiiifiiiiiiiimriiiiiiimiiiiiiimiiiiimiiiifiiiiiiiiimmiiimiiuimiiiimimiimiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiHiiimiii
NA VČERAJŠNJI TISKOVNI KONFERENCI
Onesti (CONI) in Vaghi (FISI): «Mi nismo sprožili polemik!»
in Taft (ZDA), v tretjem, bolj miroljubnem, pa so sovjetski igralci povišali vodstvo po zaslugi Harla-mova in Liapkina. Končni razultat je postavil Jenssen. Sovjetska zveza je na vsak način res izredno močna.
Presenetila pa je ZRN, ki je odpravila Poljsko s 7:4 in si že zagotovila vsaj 5. mesto. Tudi v tej tekmi ni bilo pričakovati tako dobre igre moštev, kar velja posebno za zmagovalce, ki so bili pred tekmo manj kvotirani.
REZULTATI PRVEGA KOLA SZ - ZDA	6:2
ZRN — Poljska	7:4
ČSSR — Finska	2:1
FAVORITI V DANAŠNJIH TEKMOVANJIH
AVSTRIJA - NDR V KRATKIH SKOKIH NADALJEVANJE JURIŠA SOV. ZVEZE
Zaključek v sankanju in bobu dvosedu ■ Važna tekma Jugoslavije v hokeju - Konec za dvojice v umetnostnem drsanju
Četrti dan olimpijskih iger obeta | je Bachler, ki ima precej več iz-Avstrijcem nestrpno pričakovanje 1 kušenj in je tudi v izredni formi.
druge zlate kolajne. Tokrat v skokih z male skakalnice v Seefeldu, kjer bodo do ponovnega zlata verjetno prišli tudi Sovjeti v ženskem teku. Ponoven dvoboj SZ - ZDA v hitrostnem drsanju in odločitev v sankanju in bobu.
Skoki z 70-metrske skakalnice izglodajo najvažnejši dogodek dneva. Avstrijci so superfavoriti in v najboljšem primeru bi lahko ponovili japonski uspeh iz Sappora, kjer so domačini osvojili vsa Iri prva mesta. Najbolje bi prišel uspeh mladega Innauerja, ki je na tem, da postane drugi Klammer. Enakovreden mu
Stara italijanska navada o Cotelli si
umivanju rok je označila nju-je nabral veliko nasprotnikov
INNSBRUCK, 6. - Imamo vtis, da je prišlo v italijanskem taboru le do začasnega premirja: afera o smučarskem materialu namreč še zdaleč ni rešena in bo verjetno dalj časa Končni rezultati današnjega tek-1 razburjala duhove, movanja v biatlonu:	To je prvi vtis po današnji tiskov-
, ..., , . T. ,	ni konferenci predsednika CONI One-
o'	„SZ	stija in predsednika FISI Vaghija.
2.	Heikki Ikola (Fin.) 1.15 54 10 Srečanje je bilo sicer na temo de-
3.	Aleks. Ehzarov (SZ) 1 1'VAC "
1.16’05”57
1.16’50”36
1.17’18”33
1.17’32”84
1.17’49”83
4.	Willy Bertin (It.)
5.	Aleks. Tihonov (SZ)
6.	Esko Saira (Fin.)
7.	Lino Jordan (It.)
8.	Sune Aodlfsson (Šve.) 1.18’00”50
9.	T. Svendsberget (Nor.) 1.18’10”13
10.	Lars-Goeran Arwidson
(Šve.)	1.18’34”37
11.	Heinrich Hehringer
(ZRN)
12.	Mandred Geyer (NDR) 1.19T1”37
13.	Juhani Suutarinen
(Fin.)	1.19’25”89
14.	Karl-Heinz Wolf (NDR) 1.20’06”89
15.	Hansruedi Suessli
(Švi.)	1.20’53”73
16.	GheorgheVoicu (Rom.) 1.21’01”52
17.	Antonio Kriz	(ČSSR)	1.21'11”36
18.	Kjell Hovda	(Nor.)	1.21'24”45
19.	Jan Szpunar	(Polj.)	1.21’27”20
20.	Svein Engen	(Nor.)	1.21’27”24
23. Pieran. Clementi (It.) 1.23’08”86
lovanja olimpijske komisije za solidarnost med državnimi odbori, katerega predsednik je ravno Onesti. Že po prvih intervencijah pa je bilo jasno, da tema ni najbolj zanimiva. Preden , je . nehal s svojimo izvajanjem, se je Onesti že znašel pred
dramatičen. Gre za veliko število o-bolelih tekmovalcev, ki niso očitno navajeni na ostro in zelo spremenljivo podnebje v teh krajih. Gre sicer samo za malo influence, problem pa je v tem, da lahko tudi najbolj nedolžna zdravila v nekaterih primerih povzročajo pozitivni odgovor na testih za doping.
To pa ni bil edini «škandal dneva». Policijo so po telefonu obvestili, da je nekdo izsledil skrivnostni ford, ki se je več ur mudil po mestnih ulicah, med tem pa celo menjal evidenčno tablico. Iz druge strani so najavili, da je dospela v mesto skupinica ljudi, ki jo ima po-
Ne prehiter led in tudi psihološki pritisk sta vplivala na zelo slabe rezultate v hitrostnem drsanju na 500 metrov za dekleta. Po pričako vanju je zmagala Američanka Sheila Young, presenčenje pa je Kanadčanka Piestner na drugem mestu. V ostalem je vrstni red odraz letošnjega stanja v tej panogi. Kanadska predstavnica je v letošnji sezoni razdaljo predrsala najbolje v času 43”01. Čas iz Innsbrucka je v danih pogojih nedvomno boljši, če pomislimo, da je pred dnevi zmagovalka Young dosegla izreden svetovni rekord 40”54.
Vrstni red v hitrostnem drsanju, 500 m ženske:
1.	Sheila Young (ZDA)	42”76
2.	Chaty Priestner (Kan.)	43”12
3.	Tatjana Averina (SZ)	43”17
4.	Leah Poulos (ZDA)	43”21
5.	Vera Krasnova (ZDA)	43”23
6.	Ljubova Sadčikova (SZ)	43”80
7.	Makiko Nagaya (Jap.)	43”88
8.	Paula Halonen (Fin.)	43”99
9-	Lori Monk (ZDA)	44”00
10.	Heinke Lange (ZRN)	44”21

V	sankanju se nadaljuje nemška Premoč. Do važnega premika pa je Prišlo pri dekletih, kjer je včeraj v°deča Monika Scheftschik zaradi napake zdrknila na 7. mesto. Malenkostne razlike odpirajo prvim trem Pot do zlate kolajne, že četrta pa Verjetno ne more upati niti na bron.
V	moški konkurenci se je nekoliko popravil svetovni prvak Rinn, Prednost vodečega Giintherja pa je že taka, da se lahko že govori o siati kolajni. Vrstni red bi moral ostati dokončen.
Vrstni red v sankanju, enosedi (moški) po tretji vožnji:
1.	Detlef Guenther (NDR) 2’35”906
2.	Josef Fendt (ZRN) 2’36”376
3-	Hans Rinn (NDR) 2’36”574
4-	S. Hoelzlwimmer (ZRN) 2’37”028
5-	Manfred Schmid (Av.) 2’37”159 o- Anton Winkler (ZRN) 2’37”168 7. Hans Winkler (NDR) 2’37”245 #• Rein. Sulzbacher (Av.) 2’37”832 »■ Dainis Bremze (SZ) 2’37”915
1*. Rudolf Schmid (Av.)	2’39”100
Avstrijski 007 nekaj ur na delu
INNSBRUCK, 6. — Govorice o morebitnem dopingu, ki so se včeraj razširile predvsem po teku na 30 km, so se že razblinile. Do njih je prišlo predvsem zaradi nepričakovanega sestanka zdravniške komisije. V resnici pa je bil razlog manj
nja na organizacije, kakršne si jih znajo zamisliti samo boljši pisci kri- j minalk. No, po nekaj urah sta se obe govorici razblinili.
serijo vprašanj o polemikah glede j hcija na seznamu terorističnih sku-smučk in predvsem o nasprotujočih pm, in da so si1 ti ljudje že pre-si vesteh pred tekmovanjem' V smu-j skrbeli vozne listke za Milan. Tako 1-18 49 15 | ^ Znano je_ da so bili Italijani že je v hipu začela delovati varnostna ' pri tem, da v zadnjem trenutku me-1 služba policije in vojske, ki spominjajo svojo opremo, da pa so potem ""	"u
le nastopali s starimi smučmi. Takrat se je tudi vnela polemika med Cotellijem in predstavniki smučarskih znamk, ki imajo konvencijo s FISI in obe stranki sta obljubljali senzacionalne izjave.
Onesti je takoj poudaril, da CONI nima pri tem besede, ker so vse odločitve o opremi prepuščene tehničnemu vodstvu. CONI se ne zanima zanje niti nima povezave z nobeno industrijo. Tako so sami tehniki najprej hoteli ugoditi zahtevam tekmovalcev, nato pa skupaj s predstavniki Spaldinga dobili skupno rešitev in se zato premislili.
Oba sta bila na vsak način precej kritična do Cotellija, češ da «on itak že iz navade vsak dan prireja tiskovne konference». Onesti je tudi omenil, da bo treba vso zadevo po igrah razčistiti in sprejeti potrebne ukrepe. Lahko bi rekli, da je Cotelli slej ko prej vezan na rezultate svojih varovancev: zdaj ima že dovolj nasprotnikov, da bi v primeru poraza lahko plačal za vse.
Danes bodo tekmovali
ZA ITALIJO
SANKANJE, enosedi:	Brunner,
Hildgartner in Schnitzer (moški); Felder in Rainer (ženske).
DVOSEDEŽNI BOB: Alverà - Per-ruquet in De Zordo - Fiori.
SKOKI, 70 m: Bazzana, De Cri-gnis, Giacomelli, De Silvestro.
ZA JUGOSLAVIJO
SKOKI 70 m: Dolhar, Norčič, Zupan, Demšar.
TEK NA 5 km: Milena Kordež.
HOKEJ: proti Romuniji.
9SS>
Italijani so zelo užaljeni, ker je neki večerni lokalni list napisal, da je njihov tekmovalec v biathlonu Willy Bertin južni Tirolec. V resnici je ta tekmovalec iz Piemonta, trenutno pa živi nekje pri Veroni, časopis je sicer imel smolo, ker južnih Tirolcev in podobno ne manjka v italijanskih vrstah.
* * *
Neki avstrijski vojak, član varnostne službe, je med pogovorom s tovarišem namignil na zahodnonem-ško tekmovalko v sankanju Deim-leitnerjevo, da je «debeluška». Tekmovalka ga je slišala in se čutila užaljeno: zato ga je prijavila nadrejenim, ki so reveža kaznovali s 3 dnevi pripora. Užaljeno dekle je visoko 178 cm in tehta 90 kilogramov. * * *
Mnogi skakalci trenirajo v oblačilih, ki jih tik pred skokom napihnejo, kot balon. S tem izboljšajo aerodinamičnost oblačila in dosegajo, seveda, večje daljave.
* * *
Vse kaže, da je v avstrijski ekipi zares preveč dobrih skakalcev. Še sedaj niso določili postave, ki bo nastopala na 70-metrski skakalnici, vse pa kaže, da bo iz ekipe izpadel sam Toni Innauer, zmagovalec treh
Neizpodbitno tirolske so uniforme uradnih spremljevalk
od štirih tekmovanj tersport.	za	turnir	In-
			
			
1. Sovjetska zveza	3	0	4
2. ZDA	1	2	0
3. Avstrija	1	0	0
4. Finska	0	1	0
4. Kanada	0	1	0
4. Švica	0	1	0
7. Italija	0	0	1
Zmagata lahko tudi ostala dva Avstrijca, ne glede na to katera dva bosta.
Ostala konkurenca jeclja. Dannen-berg in Hans - Georg Aschenbach iz NDR sta sicer enakovredna, dejstvo pa, da sta le dva, jemlje NDR nekaj možnosti uspeha. Težko je navajati favorite iz drugih držav. Finci in Norvežani so komaj poprečni. Sovjeti nezanesljivi. Do presenečenja bo zelo težko prišlo. Na zaleti-šču bodo tudi slovenski skakalci — brez posebnih upov.
Vrstni red iz Sappora je bil povsem japonski:
1.	Kasaja (Japonska) točk 244,2
2.	Kono (Japonska)	234,8
3.	Aoči (Japonska)	229,5
Na vseh dosedanjih olimpijskih i-grah so osvojili kolajne:
Norveška
Finska
Češkoslovaška Japonska Avstrija Sovjetska zveza Poljska
V Seefeldu bodo na 5 km tekle ženske. Uspeh verjetno ne bo ušel Galini Kulakovi, ki ima vredno rezervo v Smetanini. Kulakova je prava veteranka. Teče od leta 1962. Sedaj jih ima 34. Smetanina je iz «el-dorada» sovjetskega tekaškega športa, iz Siktivkara na skrajnem severu SZ. Ima 24 let. Med Sovjetinje bi se morale vriniti tekačice NDR. V prvi vrsti Barbara Petzold. Kritičen položaj Skandinavije obeta pri ženskah posebno malo.
Vrstni red iz Sappora:
1.	Kulakova (SZ)	17’00”50
2.	Kojosmaa (Finska)	17’05”50
3.	Sikolova (ČSSR)	17’07”32
Premoč SZ - ZDA v hitrostnem
drsanju je delno razbila Kanada. Proga 1000 m je preveč podobna daljši na 1500 m kjer že imamo vrstni red iz prejšnjih dni. Pričakuje se, da bo končno zablestela Tatjana A-verina, do kolajne pa lahko pridejo ostale iz ekipe SZ.
Vrstni red iz Sappora:
1.	Pflug (ZRN)	1’31”40
2.	Deelstra (Niz.)	r31”61
3.	Henning (ZDA)	1’31”62
Drugo kolo B skupine bi torej bilo lahko že odločilno. Nesrečni žreb je namreč določil vsa najbolj zanimiva srečanja že v začetku tekmovanja, predvsem pa velja to za tek-
mo med Romunijo in Jugoslavijo. Te dve ekipi sta v prvem kolu odpravili z najnevarnejšima outsider-jema, Japonsko oziroma Švico, in sta torej sedaj pred zmago v skupini. Težko je namreč verjeti, da bi Švica lahko presenetila Romune, Japonska pa Jugoslovane, Avstrija, ki si je z zmago nad Bolgarijo že zagotovila peto mesto, pa je daleč slabša. Torej spopad med Romunijo in Jugoslavijo že odloča o zmagi in končnem sedmem mestu. Ostali dve srečanji današnjega kola: Bolgarija - Švica in Avstrija - Japonska.
Po treh dnevih hitrih spustov v Iglsu odločitev v izključno nemški panogi. Razlike so po treh spustih zelo majhne, vsaka napaka pomeni precej več kot v drugih disciplinah. Zelo razburljivo je tekmovanje, ker je proga lahka in primerna tudi za slabše pripravljene sankaše.
Končni razvrstitvi v Sappora:
MOŠKI
1. Schneidel NDR)		3’27”58
2.	Ehrig (NDR)	3’28”39
3.	Fiedler (NDR)	3’28”73
	ŽENSKE	
1.	Miiller (NDR)	2’59”18
2.	Riihrhold (NDR)	2’59”49
3.	Schumann (NDR)	2’59”54
	
MftMWÉllgÉWWHH	Med občnim zborom ZSŠD1
Isto velja tudi za bob. Proga, ki je ista, je doslej dopustila kar 5 posadkam up do /late kolajne. O-dločale bodo malenkosti. Zanimivost: zavirač boba «ZRN 1» Manfred Schumann je tudi državni prvak v teku na 110 m čez ovire. S časom 10”4 je odličen tudi v šprin-tu. Pri zaletu je taka hitrost dragocena.
V Sappora so kolajne osvojili:
1.	Zimmerer - Utschneider
(ZRN)	4’57”07
2.	Floth - Bader (ZRN) 4’58”84
3.	Wicki - Hubacher
(Švica)	4’59”33
Štiri vprašanja Innauerju
Kaj vsebuje njegov poletni trening?
— Vaje za moč, atletiko in akrobatiko. Največ je teka.
Kdaj je prvič skočil preko 100 m? — Pri 15 letih.
Koga se boji?
—	Hansa Georga Aschenbacha. Hobb\
—	Ribolov.
Zagrizeno kot na vzhodni fronti. S puško na rami je Sergej Kruglov izbojeval tretje zlato Sovjetski zvezi. Namesto Nemcev so bili njegovi nasprotniki Finci, Italijani in ... rojaki
BIATLON, posamezniki: Nikolaj Kruglov (Sovjetska zveza). HITROSTNO DRSANJE, 500 m ž.: Sheila Young (ZDA).
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiixiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTriiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiii
ZGODOVINA ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGER
Gortina tudi na televizijskem ekranu V Squaw Valleyu ponoven neuspeh ZDA
V zimskih športih Sovjeti s 4-letno zamudo - Izjemen podvig Tonija Sailerja - Walt Disney in vmešavanje State Departmenta
Z daljnega severa so se igre preselile na jug v Dolomite. Italiji so dosodili prireditev za leto 1956. Izbrana je bila Cortina d’Ampezzo. Proračun iger je znašal tedaj ogromno vsoto 3 milijard, in 200 milijonov lir, kar je povzročilo dokajšnje kritike javnega mnenja. Cortina je bila že od nekdaj letoviščarski kraj, vendar brez večjih naprav za športna tekmovanja. Na novo so morali zgraditi olimpijski stadion za hokej in drsanje, skakalnico in nekaj drugih manjših objektov, na novo pa so uredili tudi proge za alpsko smučanje.
Igre so bile na splošno dobro organizirane, ker so se hoteli Italijani izogniti kritikam, da so površni. Gortini so istočasno dale velik mednarodni sloves, ki ji je še manjkal. Važne so bile tudi zato, ker je bila televizija prvič prisotna na olimpiadi.
Italija ni imela posebnih športnih ciljev z izjemo boba. Ves napor je bil zato vložen v priprave iger samih. Koreografska je bila otvoritev, kateri je prisostvoval predsednik republike Gronchi. Z vrha proge «Olimpia» se je z baklo v roki spustil Zeno Colò, zmagovalec smuka v Oslu, med zadnjimi, ki so nosili ogenj pa je bil tudi Nino La-cedelli, domačin, ki je leto prej o-svojil K2.
Med športnimi rezultati je vse zasenčil Avstrijec Toni Sailer v alp-
skem smučanju. Premočno je opravil z vsemi v vseh treh panogah. Njegov uspeh je v zgodovini smučanja izenačil samo Killy.
Sailer je zmagal veleslalom s prednostjo 6”2, slalom s 4” in smuk s 3” prednosti. Med nagrajenimi v alpskem smučanju je presenetljivo tudi Japonec, čiharu Igaja je bil drugi v slalomu. V Evropi je bil skoraj neznan, dokaj uspešno pa je nastopil na olimpijskih igrah že štiri leta prej. Presenetljiv je bil tudi u-speh Sovjetske zveze s tretjim mestom Sidorove v slalomu.
Sovjeti, ki so prvič nastopali na zimski! igrah so. bili uspešni tudi v hitrostnem drsanju in v tekih, v hokeju pa so po trdem boju odpravili Kanado (2:0) in povzročili pravi šok pri Američanih. Kanada sicer ni nastopala z najboljšo ekipo. Pičla zmaga 3:1 proti Italiji to tudi dokazuje. V Gortini so v hokeju dosegli poseben rekord: v zlomljenih palicah na eni sami tekmi. Kanadčani in Poljaki so jih uničili kar 17! Med zmagovalci najdemo legendarna imena v tekaškem smučanju: Sixten Jernberg in Veikko Hakulinen.
Vsa pesimistična predvidevanja, da bodo naslednje igre slabo uspele so se uresničila. Temeljito pripravljen je kandidiral Innsbruck z druge strani Atlantika pa Američani s Squaw Valleyem, ki ni bilo niti naselje temveč samotna dolina na meji med Nevado in Kalifornijo
Igre so bile slabo pripravljene in
naprave pomanjkljive. Prireditelji so imeli tudi smolo zaradi hude nevihte, ki je 10 dni pred začetkom težje poškodovala že itak krhke objekte. Dobre so bile samo alpske proge, ki so bile edine v načrtih raznih mogotcev za razvoj smučarskega turizma. Olimpijske igre so tako služile le za reklamo kraja. Proge za bob niso niti zgradili in je tekmovanje odpadlo, tekači pa so i-meli proge speljane na nadmorski višini preko 2000 metrov. Igre je odprl Kixon, ki je bil tedaj podpredsednik ZDA.
Mesec dni pred začetkom so bile celo v nevarnosti, ker se je iz Wa-shingtona oglasil State Department. Revanšistično usmerjeni Poster Dul-les (tedanji Kissinger) je računal na to, da bi športnikom iz NDR, ki so bili vključeni v enotni nemški repre-zeutanci, ne dali vstopnega vizuma. Pod splošnim pritiskom so Američani to izzivanje hitro opustili.
Režija je bila cirkuška in je slonela na idejah Walta Disneya. Področje iger so označili tudi z nazivom «Olympicland = Disneyland».
V alpskem smučanju je prišlo do velikega preobrata. Avstrijci so se dan in noč prepirali, kdo bo prevzel mesto Sailerja in Francozi so odnesli pomembno kolektivno zmago z enim prvim mestom v smuku po zaslugi Vuarneta.
Med zmagovalci najdemo tudi enega največjih skakalcev: Helmutha Recknagla.	Bruno Križman
I
si drznili telefonirati v Ul. Ceppa. Naša žrtev je bil Davorin Pelicon iz Sovodenj.
«Danes bodo na sporedu skoki. Kdo bo zmagal?'»
«Res ne vem kaj bi povedal.»
«Kako se bodo uvrstili slovenski skakalci?»
«Slabo! Brez skrbi slabo.»
«Recimo, da bi zmrznilo Doberdob-sko jezero. Bi si kakšno društvo upalo prirediti tekmovanja v hitrostnem drsanju »
«če bi bil led dovolj debel, gotovo.»
«Bi se med Slovenci našli tisti, ki drsanje po ledu obvladajo?»
«Verjetno bi se jih zbralo zelo veliko.»
Totschnig
najhitrejša
V	kraju Axamer Lizum so smučarke nadaljevale poskusne spuste za jutrišnji smuk. Najhitrejša je bila Avstrijka Brigitte Totschnig s časom r48”34. Za 32 stotink je zaostala Zahodna Nemka Mittermeier. ki trenutno vodi na lestvici za svetovni pokal.
V	zamudi so Švicarke, Nadigova je poškodovana na rami in še ni povsem gotova če bo lahko nastopila z zadostno kondicijo, Bernadette Zurbriggen pa je progo presmučala dokaj slabo in 50 m pred ciljem odstopila.
Proga za ženski smuk je dolga približno 2515 metrov in ima višinsko razliko 700 metrov.
<&P
Ameriški hitrostni drsalci preizkušajo na treningih novo oblačilo, ki je izdelano iz enega samega kosa (vključno rokavice). Oblačilo je narejeno iz sintetičnega blaga, ki precej zmanjšuje zračni upor. Zamisel za tako oblačilo je prišla iz vrst NASA.	« * «
Po svoji zmagi na 500 m je Sheila Young na tiskovni konferenci povedala, da si nikoli v življenju še ni nadela najlonskih nogavic. Rada pač čuti kožo ob krilu ali hlačah.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
DANAŠNJI SPORED
Sobota, 7. februarja
9.00-11.00 Sankanje, enosedi -moški in ženske, 4. vožnja
10.00-	11.00 Teki, 5 km - ženske
10.30-	12.00 Hitrostno drsanje,
1000 m - ženske
13.00-	15.15 Skoki, 70 m
14.30-	16.45 Bob, dvosedi
14.00-	22.00 Hokej na ledu, sku-
pina B
19.30-	23.00 Umetnostno drsanje,
pari - prosti program 19.00 in 23.00 Podelitev kolajn
JUTRIŠNJI SPORED
Nedelja, 8. februarja
8.00-	14.00 Umetnostno drsanje,
moški - obvezni liki
9.00-	10.45 Teki, 15 km - moški 9.45-11.45 Hitrostno drsanje,
3000 m - ženske 12.30-14.00 Alpsko smučanje, smuk - ženske
13.00-15.15 Skoki, kombinacija 13., 16., 20. Hokej na ledu, skupina A
DANES
ITALIJANSKA TELEVIZIJA: ob 8.55 sankanje, enosedi (do 11. ure); ob 12.55 skoki, 70 m in bob, dvosedi.
LJUBLJANA: ob 12.55 smučarski skoki; ob 15.15 bob, dvosedi; ob
21.30	umetnostno drsanje parov; ob 23. uri filmski pregled.
KOPER: ob 12.55 smučarski skoki; ob 18. uri bob, dvosedi; ob
20.30	umetnostno drsanje; ob 23. uri filmski pregled.
JUTRI
ITALIJANSKA TELEVIZIJA: ob 8.55 nordijsko smučanje, tek na 15 km - moški (do 10.45) ; ob 12.25 alpsko smučanje, smuk -ženske (do 14. ure).
LJUBLJANA: ob 12.25 smuk za ženske, ob 14. uri filmski pregled; ob 14.30 tek na 15 km in hitrostno drsanje, 3000 m ženske; ob 22.30 filmski pregled; ob 23. uri ČSSR - ZDA (hokej).
KOPER: ob 12.25 smuk za ženske; ob 14. uri tek na 15 km; ob 14.30 hitrostno drsanje, 3000 m ženske; ob 18.30 hokej: SZ - Poljska; ob 19.15 filmski pregled.
Pismo iz Innsbrucka
(Posebni dopis)
Včerajšnji dan je bil za jugoslovanske udeležence dan treninga pred današnjimi nastopi, saj so bile na sporedu le discipline, kjer Jugoslavija nima svojih predstavnikov. Trenirali so skakalci na 70-m skakalnici v Seefeldu, kjer bo danes prva tekma v skokih. Na treningu so bili le trije skakalci, kajti trener Ludvik Zajc se je odločil, da bo Branko Dolhar ki je na vseh dosedanjih treningih pokazal boljšo formo počival. Danes se je najbolje izkazal Bogdan Norčič, ki je v zadnjih dveh skokih dosegel zelo solidne daljave 78 in 77 m. Za primerjavo poglejmo največje daljave v posameznih serijah in daljave Jugoslovanov. V prvi seriji je bil najdaljši Avstrijec Schna-bel 80 m, ki potem ni več skakal. V drugi Danneberg (NDR) 78 m. V tretji Avstrijec Innauer 83 to, in c četrti čeho-slovak Jaroslav Balcar 80 in pol. Jugoslovani pa so takole skakali Norčič 70. 71, 78 in 77 m. Demšar 68, 65, 72 in 71 m. Zupan 66, 64, 72,5 in 72,5 m. Norčič se je prvič od kar so skakalci na treningu v Seefeldu ujel v dveh skokih. Pred današnjim treningom je bil še vedno zaskrbljen, kajti nikakor se ni mogel ujeti na tej skakalnici. Po treningu pa je bil seveda mnogo bolje razpoložen, saj sta se mu dva skoka popolnoma posrečila, kar je nedvomno dober znak pred današnjim nastopom, še posebej, ker je spet dobil zaupanje vase. To pa je pomembno tudi za Demšarja in Zupana, ki bosta ob Dolharju in Norčiču, seveda če bosta tudi danes skakala tako kot znata nedvomno bolj sproščena. Konkurenca na današnji tekmi bo izredno močna, kvalitetnih skakalcev je vedno več, tako da jih je prav gotovo najmanj deset, ki lahko posežejo tudi po zlati medalji.
Milena Kordeieva. edina jugoslovanska predstavnica v smučarskem teku, bo danes stortala na 5 km. Tu ni pričakovati kakšnega uspeha, upati le, da bo boljša od svojega kolega Jelenca in da bo njen zaostanek za zmagovalko manjši.
Najpomembnejši nastop pa imajo danes hokejisti, ki bodo v dvoboju z Romuni skušali že odločiti kdo je najboljši v skupini B. Jutri bo od jugo-slomnskih predstavnikov nastopil samo Maks Jelenc v teku na 15 km.
FRANEK TREFALT
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45301 «Aplt» - OZ5 - olOOO Ljubljan«,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno <
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Stran 10
7. februarja 1976 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska

ZTT - Trst
s PRIČEVANJEM PREDSEDNIKA PRED POSEBNO KOMISt/O SENATA
Ameriška družba Lockheed potrjuje : Plačali smo italijanske politike
Predsednik Kotchian ni hotel povedati imen «obdarovanih» politikov in strank Italijanska vlada posrednik za dobavo orožja Turčiji med lanskoletnim embargom na prodajo ameriškega orožja Ankari in Atenam zaradi ciprske krize
-	■•■(li MB
WASHINGTON, 6. — Kljub demantijem italijanskih politikov, da niso dobili niti ficka od ameriške letalske družbe «Lockheed», da bi podprli nakup njenih transportnih vojaških letal hercules C-130, v ZDA vztrajajo, da je družba v letih 1970 in 1971 potrosila v ta namen okrog dva milijona dolarjev (poldruga milijarda lir). To je potrdil med današnjim pričevanjem pred posebno komisijo senata, ki vodi preiskavo o delovanju večnacionalnih družb, tudi predsednik upravnega sveta družbe «Lockheed» Carl Kotchian.
Kot smo poročali iz dokumentov družbe, ki so bili objavljeni pred nedavnim, naj bi izhajalo, da sta levji delež te podpore dobila tedanji obrambni minister in njegov prednik, kar pa sta prizadeta Gui in Tanassi že včeraj odločno demantirala in zagrozila s tožbo časnikov, ki so objavili vest. Ministroma se je pridružil tudi odvetnik Antonio Lefebvre, eden od največjih italijanskih izvedencev za mednarodno
pravo in edini, ki je v omenjenem dokumentu izrecno citiran kot posrednik za «mazanje kolesja». «Kar pišejo listi o mojih odnosih z ameriško družbo — je poudaril danes — je gola laž. Omejil sem se le na pravne nasvete.»
Vendar tudi Lefebvreja so iz ZDA takoj demantirali. Predsednik Lockheed je v svojem pričevanju po obširni obnovi položaja v šestdesetih letih poudaril, da je stopil v stik z rimskim pravnikom na nasvet nekega italijanskega senatorja. «Naša družba — je poudaril — je tedaj doživela huda poraza z letalom za boj proti podmornicam in si je morala na vsak način o-pomoči. Stopili smo v stik z Le-febvrom in ga vzeli za posrednika med nami in italijansko vlado.
Odvetnik je bil res odličen človek, pravi «gentelman». Peljala sva se z avtom po Rimu, ko mi je, vidno v zadregi, namignil, da bomo morali odšteti kar precej dolarjev, če bomo hoteli prodati svoja letala v
auiiiiiiiiiiiifiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|ll|„„l,I,II1ill|lllll|l|
ČILSKI ODPORNIKI OBTOŽUJEJO
Kitajska pozablja na načela proletarskega internacionalizma
Peking je v zadnjih mesecih dal čilski fašistični hunti 150 milijonov dolarjev posojila
HAVANA, 6. — Skupina čilskih levičarjev, ki od državnega udara v letu 1973, s katerim je bila strmoglavljena zakonita vlada predsednika Salvadorja Allendeja, je včeraj ostro napadla politiko Ljudske republike Kitajske do čilske fašistične hunte. Odnos, ki ga Peking ima do čila, so begunci ožigosali kot «prelom načel proletarskega internacionalizma».
V	skupni izjavi, ki je bila objavljena v Havani, zastopniki čilskih levičarskih strank obsojajo zlasti dejstvo, da je Kitajska priznala Čilu posojilo v višini 100 milijonov dolarjev, polovico od katerih v konvertibilni valuti. Podpisniki nadalje tudi poudarjajo, da so bili ravno kitajski predstavniki najbolj zavzeti branilci čilske hunte med zadnjim zasedanjem generalne skupščine OZN.
V	času, ko se delavci vseh držav svobodnega sveta zlasti pa Zahodne Evrope borijo, da bi z bojkotom čilskega blaga pomagali čilskim odpornikom, ko si prizadevajo, da bi svojim vladam preprečili razvoj trgovinskih odnosov s Čilom, je kitajska vlada ubrala ravno nasprotno pot in znatno razvila trgovino s fašističnim režimom.
Zelo zgovorno je v tem pogledu dejstvo, da je prejšnji mesec čilska delegacija ob povratku iz Pekinga izjavila, da je zelo zadovoljna z doseženimi rezultati, saj je dobila od kitajskih voditeljev posojilo v višini 52 milijonov dolarjev.
S temi posojih je Peking zdaleč prekosil tudi mednarodno banko, ki je dejansko le orodje v rokah vlade ZDA. Ta banka je pred nekaj dnevi priznala Čilu posojilo v višini 33 milijonov dolarjev, v dveh letih in pol od udara pa je hunta dobila ob te ustanove okrog 50 milijonov dolarjev posojila, torej trikrat manjšo vsoto, kot jo je dobila od Pekinga.
Ni naš namen zanikati velikih dosežkov kitajske revolucije in deleža, ki ga je kitajski narod s svojim protiimperialističnim bojem prispeval okrepitvi ter napredku delavskega gibanja v svetu, zdi pa se nam vsekakor, da so od spora s Sovjetsko zvezo kitajski voditelji ubrali v zunanji politiki pot skrajnega pragmatizma, edini cilj katerega je — vsaj tako kaže — metati polena pod noge Moskvi.
Ta politika ni doslej prišla do izraza le v odnosu s Čilom, pač pa tudi drugod v svetu: v Angoli, v Evropi, delno tudi v Indokini, pač povsod, kjer je boj naprednih sil za demokracijo najbolj težaven. Zdi se nam vsekakor za malo, da Kitajci v svoji protisovjetski ihti, pozabljajo na načela proletarskega intema-cionalizma in ne le da odrekajo svojo pomoč naprednim in odporniškim gibanjem pač pa celo finansirajo njihove nasprotnike in se s tem dejansko pridružujejo ZDA v njihovi vlogi svetovnega žandarja.
Val atentatov v Franciji
PARIZ, 6. — Danes je prišlo v Franciji in na Korziki do številnih atentatov. V Parizu so neznanci razbili okna agencije zahodnonem-ške letalske družbe Lufthansa in zalučali skoznje zažigalne steklenke, ki so povzročile veliko razdejanje. Atentatorji naj bi bili člani samozvanega komiteja za osvoboditev S. Klarsfelda, ki je zaprt v ZR Nemčiji, ker je trdil, da so nekateri zahodnonemški sodniki v tesnih stikih z nacističnimi vojnimi zločinci. Na vojaškem področju «L,u Parata» pri Ajacciu na Korziki sla dva terorista ranila vojaka in z bombo uničila vrsto radioaparatov in podobnega materiala. V Parizu je druga eksplozija močno poškodovala prezračevalne naprave v 210
m visokem nebotičniku, a v kraju Villeneuve - Loubet pri Nici je bil med atentatom ranjen industrijec M. Osenat.
Saharskemu ljudstvu grozi iztrebljenje
RIM, 6. — Tu sta imela tiskovno koferenco pristaša gibanja za o-svoboditev zahodne, to je bivše španske Sahare. Poudarila sta, da grozi saharskim plemenom popolno iztrebljenje, in to s strani maroških in mavretanskih vojaških sil, ki jih podpirajo zahodni imperialistični krogi. Dodala sta, da borci gibanja Polisario nikakor ne bodo odnehali, temveč se bodo pogumno borili do popolne neodvisnosti Sahare. Medtem je maroška tiskovna agencija MAP sporočila iz Rabata, da so maroške čete zasedle kraj Tifariti blizu mavretanske meje in 200 km daleč od Alžirije.
Italiji.» Kotchian je tudi dodal, da je «mazanje» stalo družbo okrog 120.000 dolarjev, približno deset odstotkov vrednosti letala hercules C-130.
Kotchianove izjave naj bi potrjevalo tudi pismo, ki ga je ravnatelj evropske podružnice Roger Bixby Smith pisal predsedniku upravnega sveta konec marca 1969. leta. «Primi se za stol — je pisal — saj bi te lahko zadela kap..., Lefebvre mi je rekel, da nas bo uspeh stal približno 120.000 dolarjev za, vsako letalo.»
Pismo, ki je bilo poslano iz rimskega Grand Hotela se je zaključevalo takole: «Upam, da bo Egan (podpredsednik družbe, op. ur.) razumel, da je «mazanje» strogo tajno. Kar počenjamo je dejansko dinamit, eksplozija katerega bi nam zaprla italijansko tržišče in posledice bi bile za nas brez dvoma pogubne.»
Kotchian je še dopolnil svoje izjave in poudaril, da ne ve, če se je z njegovim denarjem okoristila krščanska demokracija ali kakšna druga stranka, ali pa italijanski vladni funkcionarji. Dodal je tudi, da prav tako ni seznanjen s sistemom plačevanja ne z imeni družb, ki so bile za posrednike.
Ob koncu svojega pričevanja, v katerem je potrdil, da je družba o-pravila podobne posege tudi na Nizozemskem in na Japonskem, je predsednik Lockheed še namignil, da je družba lani s privoljenjem italijanske vlade in ameriškega državnega tajništva poslala iz Italije v Turčijo nekaj lovcev F-104, ko je še veljal embargo na dobavo orožja Ankari zaradi spopada na Cipru. Tako se je ameriška vlada izognila izrecni prepovedi kongresa, da proda orožje omenjenima državama.
K navedenemu gre dodati nekaj ugotovitev. Nimamo seveda zadostnih elementov, da bi lahko presojali o verodostojnosti omenjenih izjav in dokaznega gradiva (čeprav dvomimo, da bi predsednik družbe Lockheed lagal le, da bi blatil italijanske politike), jasno pa je, da gre zadevo razčistiti, in to težavno nalogo lahko opravi v Italiji le parlament. Če je vsem politikom — kot javno proglašajo — res toliko do jasnosti in do resnice> naj predlagajo ustanovitev posebne parlamentarne komisije, ki naj gre zadevi do dna. Istočasno pa naj se tudi obvežejo, da bodo iskreno sodelovali s preiskovalci in jim dali vse gradivo, ki bi ga morebiti imeli. Le če bo resnica prišla na dan in bodo krivci kaznovani, bo izpran ta madež, žalitev za italijanski parlament in za ves politični razred.
Tragedija v Gvatemali: zasilni zdravstveni centri na prostem, kjer kirurgi, zdravniki in bolničarji že dva dni opravljajo svoje poslanstvo v nemogočih razmerah.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiRiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN
PO KATASTROFALNEM POTRESU
izredno kritikn položaj v Gvatemali: primanjkuje vode, hrane in energije
Po zadnjih podatkih iz krogov OZN naj bi štovilo mrtvih naraslo na šest tisoč
CIUDAD GUATEMALA, 6. - Posledice uničujočega potresa, ki je v sredo opustošil Gvatemalo, imajo iz dneva v dan pošastnejši obseg: kot sporočajo iz ženevskega sedeža OZN naj bi katastrofa po najnovejših podatkih zahtevala 6.930 mrtvih in 40.000 x'anjenih, okrog 75 odstotkov stanovanjskih hiš pa naj bi bilo porušenih. Te številke, ki v svoji suhoparnosti pozorno prikazujejo obseg katastrofe, kj je prizadela majhno srednje ameriško republiko, potrjujejo tudi v poluradnih gvatemalskih krogih, čeprav je dosedanji uradni obračun žrtev znatno manjši. Dejstvo je, da so nekatera področja zlasti na severu države še osamljena, zaradi česar je točnejši obračun posledic potresa še nemogoč.
V tem ko se država skuša organizirati, da bi bila kar najbolje kos katastrofi, se zemlja še vedno trese. Seizmološke opazovalnice so do včeraj naštele 338 potresnih sunkov
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Zadnje slovo od Blaža Jovanoviéa
V Titogradu so včeraj pokopali uglednega revolucionarja In narodnega heroja Blaža Jovanoviča. V avli črnogorske skupščine, kjer je bila žalna dvorana, so se od pokojnika poslovili občani Titograda in drugih krajev črne gore. Na sliki: častna straža ob posmrtnih ostankih Blaža Jovanoviča.
med tretjo in četrto stopnjo Mercallijeve jakostne lestvice, ki vzbujajo preplah med prebivalstvom in znatno otežkočajo delo reševalcev.
Gasilci in vojska so z vztrajnim delom delno usposobili električno in vodovodno omrežje, vendar sta tako voda kot električna energija ra-cionirani. Industrija je začela znova obratovati vendar znatno pod normalno zmogljivostjo, ker je večina delavcev angažiranih v odstranje vanju ruševin in ker primanjkuje energije. Po prestolnici vozijo le vojaška vozila in rešilni avtomobili rdečega križa ter maloštevilni avtobusi, ker je začelo primanjkovati tudi bencina. Pred trgovinami se vijejo dolge kače ljudi, ki potrpežljivo čakajo po ure in ure, da bi prišli do hrane. Cene so spričo pomanjkanja znatno poskočile, dodati pa gre tudi dejstvo, da marsikateri trgovec ni odprl svoje dobro založene trgovine iz strahu pred plenjenjem. Ob tako veliki katastrofi gvatemalski narod plačuje še hujši davek nerazvitosti in surovi diktaturi, ki je vselej predpostavljala koristi večnacionalnih ameriških družb koristim Gvatemale in njenega naroda.
V skrajni bedi, ki jo je naravna katastrofa tako pošastno zaostrila, gvatemalsko prebivalstvo ne more izkazati niti zadnje časti svojim žrtvam: mizarji so preobremenjeni z delom, poleg tega pa primanjkuje tudi lesa za rakve. Zaradi tega večino žrtev potresa zakopavajo kar z rinežem v orjaške skupne grobnice, ki «pogoltnejo» na stotine trupel. Predsednik republike je včeraj s posebnim odlokom odredil, naj žrtve pokopljejo takoj, ko so svojci ali predstavniki oblasti ugotovili njihovo istovetnost. Zaenkrat so odpravljene vse ostale formalnosti.
Položaj v gvatemalskih bolnišnicah se je v zadnjih urah še poslabšal z dotokom ranjencev s podeželja. Kirurgi že nekaj dni operirajo na prostem pod zasilnimi šotori, ker je zmogljivost bolnišnic odločno premajhna. K temu gre dodati še dejstvo, da primanjkuje zdravil, cepiva in zdravstvenega materiala na sploh. Mednarodna pomoč je doslej še nezadostna, k temu pa gre dodati še dejstvo, da se večina hrane, odej in zdravil icopiči v prestolnici, ker je potres onesposobil cestno in. železniško omrežje in večina mestec in vasi je dosegljiva le s helikopterjem.
Stanje na podeželju je še bolj porazno kot v prestolnici in doslej se ni bilo mogoče organizirati učinkovite reševalne akcije. Nekatera
mesteca in vasi so dobesedno zginila, ne toliko zarad' jakosti potresnih sunkov (primerjajo jih vsekakor potresu, ki je leta 1972 uničil nikaragujsko prestolnico Mana-guo), pač pa zaradi krhkosti in neodpornosti hiš ali točneje rečeno kolib, zgrajenih pretežno iz lesa in gline.
Pozno zvečer se je zvedelo, da se je v Gvatemali popoldne zemlja silovito stresla. Najmočnejši sunek naj bi bil le nekoliko šibkejši od tistega, ki je v sredo zjutraj povzročil največje razdejanje. Za sedaj ni še znano, če je ta sunek zahteval nove človeške žrtve.
ZA DEŽELNEGA PREDSEDNIKA IZVOLJEN E. ALBRECHT
Spodnja Saška v rokah krščanskih demokratov
Poraz vladne koalicije socialnih demokratov in liberalcev bo nedvomno vplival tudi na vsedržavno politično ravnovesje ZRN
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiui.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Z ODKRITJEM KVARKA IPSILON
Nov vpogled v svet subjedrskih dekev materije
CATANIA, 6. — V predmestju je policija odkrila trupli 39-letnega Vittoria Pulvirentija in še neidentificiranega moškega starosti okoli 30 let. Oba sta bila ustreljena iz neposredne bližine. Kaže, da je šlo za obračunavanje med kriminalci.
BONN, 6. — Zahodnonemška kr-ščanskodemokratska stranka je dosegla danes pomembno volivno zmago, in sicer na Spodnjem Saškem, ki velja za drugo največjo deželo v ZRN. Tamkajšnji deželni parlament, kjer ie imela socialnodemokratsko-liberalna koalicija večino z 78 sedeži proti 77 krščanskodemokrat-skim sedežem, je namreč danes ponovno izvolil za predsednika kandidata demokrščanske opozicije Ernsta Albrechta, in to z 79 glasovi, torej z dvema glasovoma več, kot pa je poslancev te stranke. S tem je bila uresničena napoved zveznega kanclerja Helmuta Schmidta, ki je svoj čas najavil, da bo predvidena zmaga krščanskih demokratov na Spodnjem Saškem pomenila za to stranko odskočno desko za zmago tudi na prihodnjih političnih volitvah.
Albrecht je bil sicer izvoljen za predsednika Spodnje Saške že 15. januarja t. L, in sicer z glasovi štirih ostrostrelcev, vendar mu ni uspelo, da bi sestavil novo deželno vlado v predvidenem roku 21 dni, ker so socialni demokrati in liberalci odbili sodelovanje v manjšinski (demokrščanski) vladi. Sedaj pa Albrecht to lahko stori, kajti ni mu potrebna ustrezna odobritev s strani deželnega parlamenta.
Po januarski presenetljivi izvolitvi Albrechta so socialni demokrati skušali rešiti položaj tako, da so za predsedniškega kandidata imenovali zveznega ministra za grad-biništvo Karla Ravensa, ki uživa velik ugled v desnem krilu stranke in je blizu pozicijam kanclerja Schmidta. Poprejšnji kandidat Helmut Kasimier ni prišel več v poštev, ker sodi v levo krilo stranice, ki ga vodi deželni strankin tajnik Peter Voti Oertzen. «Drsenje» socialnih demokratov Spodnje Saške na levo je namreč v preteklosti povzročilo marsikatero trenje z liberalnimi zavezniki, tako še zlasti, ko je šlo za odobritev urbanistične reforme, ki so jo bili predlagali socialni demokrati.
Nadomestitev Kasimiera z Raven-som je,.bila pravzaprav sad posebnega sporazuma med Willyjem Brandtom ki je predsednik socialno demokratske . stranke, kanclerjem Schmidtom in predsednikom liberalne stranke Hansom Dietrichom Genscherjem. Ta sporazum naj bi poravnal trenja v večinski koaliciji, ni pa mogel preprečiti, da bi bil za predsednika Spodnje Saške izvoljen predstavnik Lrščanskodemokrat-ske opozicije.
Na volitvah je prejel Albrecht 79 glasov, Ravens pa 75 (ena glasovni-
ZARADI STRELJANJA PRED DIPLOMATSKIM PREDSTAVNIŠTVOM
Preplah na egiptovskem veleposlaništvu v Rimu
Terorista sta izginila brez sledu - Rimski kvestor izključuje možnost atentata na veleposlanika, toda izpad še ni bil pojasnjen
RIM, 6. — Egiptovsko veleposlaništvo v Rimu, ki ga obdaja prostran park z dokaj košatim rastlinjem, je bilo danes prizorišče strelnega spopada med italijanskimi policijskimi agenti in neznancema, za katerima se je zgubila sleherna sled. Načelnik rimskega policijskega poveljstva (kvesture) Ugo Macera je sicer izrazil domnevo, da ni šlo za puskus atentata na egiptovskega veleposlanika, toda politični izvedenci so nasprotnega mnenja.
Ko so agenti, ki jim je poverjena stražarska služba nad veleposlaništvom, opravili z ustreznim vozilom obhodnico vse naokoli širnega ob močja. kjer se nahaja poslopje egiptovskih diplomatov ter zavozili v park, ki se razteza okoli veleposlaniških zgradb, so v temi zapazili, da se med rastlinjem nekaj premika. Niso pomislili seveda, da bi lahko šlo za kakšnega psa ali drugo žival in jeli streljati v zrak Te
vendar je bila preiskava brezuspešna. Očitno je tudi tedaj neznancem uspelo nemoteno uiti. Vprašanje, ali je šlo v enem in drugem primeru za poskus atentata ali pa morda ropa, je torej odprto.
BOČEN, 6. — Šele danes se je zvedelo, da je skupina neofašistov včeraj napadla in hudo pretepla študenta Maria Paolinija in učitelja Uga Pedrottija. Zgodilo se je kmalu po javni protifašistični demonstraciji oziroma splošni stavki.
ca je bila bela). Spodnja Saška bo torej imela prvič v zgodovini demokrščanske upravitelje, kar bo seveda vplivalo tudi na vsedržavno politično ureditev, tembolj še, ker bodo splošne volitve že čez 8 mesecev.
Krščanskodemokratska opozicija je imela doslej v bundesratu, to je v zbornici, ki jo sestavljajo predstavniki posameznih zahodnonemških dežel, le malenkostno večino (1 glas) ; od danes naprej pa bo zbornica pod njenim popolnim nadzorstvom, saj imajo sedaj demokristjani v njej 26 sedežev proti 15 se dežem vladne koalicije.
Druga posledica prehoda Spodnje Saške pod demokrščansko upravo je enakost števila opozicijskih in vladnokoalicijskih sedežev v tako imenovani parlamentarni komisiji za posredovanje, ki ima pač nalogo posredovati med bundesratom in bundestagom (zvezno zbornico), ko gre za razna važna sporna vprašanja med telesoma. Socialnodemo-
VZTRAJNOST
Načelnik palermske preture dr. Vincenzo Saimeri je dobro znan po vsej Italiji kot neustrašen borec proti pornograjiji, saj trmoglavo vztraja v križarski vojni, čeprav se izpostavlja zasmehu someščanov in ostrim napadom italijanskih časnikov s svojim bojem za «moralizacijo» javnega življenja. Prav zato je dr. Saimeri postal strah in trepet lastnikov in upravnikov palermskih kinematografskih in gledaliških dvoran, saj je dovolj da izobesijo lepak z razgaljenimi ženskimi oblinami in že je, točen kot švicarska ura, pretor na «kraju zločina». V svojem zanesenjaštvu pa se pretor ne zaganja le proti predrznim lepakom pač pa proti vsem tistim, ki se le količkaj pregrešijo zoper njegovo moralo: tako je pred štirimi leti dal zapreti dansko turistko Lise Witrock, češ da so bile njene «vroče» hlačke res prevroče, pozneje pa so se na njegov u-kaz vrata palermske kaznilnice na stežaj odprla tudi za parček, ki se je, nič, hudega sluteč, poljubljal ob morskem nabrežju.
Vse kaže pa, da ima Palermo preozke meje za dinamičnega sodnika, ki b» očitno rad vsiljeval svoje moralistične poglede tudi prebivalcem drugih sicilskih mest in kontinenta. Pripetilo se je namreč, da je dr. Saimeri pred nekaj dnevi bral v nekem listu o domnevnem stip-teazu v filmski dvorani v Castelvetranu majhnem mestecu pri Trapaniju. časnik je še dodajal, da naj bi se strip-tizerka slekla do golega s privoljenjem podkvssiorja Achille-ja Congeda, ki naj bi tako u-godil vztrajnemu prigovarjanju gledalcev. Pravijo, da je ob prebiranju te vesti pretor po stopama zardeval, kot se je v njem stopnjeval srd. «Razgaljenih ženskih obliti v javnosti ne bom dovolil,» naj bi hotel zakričati, a glas mu ni hotel iz grla, tako ga je oest pretresla.
Zakon pa je seveda zakon in obvezuje predvsem sodnika: ker ni smel poseči neposredno, je dr. Saimeri sklenil prijaviti «nešuštnike» kolegu Albertu Di Pisi, ki je teritorialno pristojen za sodni postopek («seveda kot zaseben državljan», poudarja). In, ker zakon obvezuje tudi castelvetranskega pretorja, je bil ta prisiljen začeti sodni postopek, zaenkrat, proti neznancem.
Meuccijev
dokument
(Nadaljevanje s 4. strani)
se-
srednja šola, ki naj strne vse danje srednje šole. Po njegovem
daj so neznanci — po zatrjevanju mnenju je to «zelo važno, ker bo ta
NEW YORK, 6. - Skupina ameriških fizikov je sporočila, da je med vrsto poskusov v laboratorijih zavoda «Fermi» odkrila nov elementarni jedrski delec, najtežji delec, ki je bil odkrit doslej. Odkritje te nove enote, ki so jo znanstveniki poimenovali za ipsilon, odpira nove možnosti tolmačenja ultramikroskop-skega sveta subjedrskih in jedrskih delcev in bi lahke postavilo na glavo vse dosedanje teorije, saj vzbuja domnevo, da je v atomskem jedru neskončno število subjedrskih delcev.
Pomembno odkritje je delo znanstvenikov zavoda «Fermi» ter univerz v Kolumbiji in v Stony Brooku Poskus, ki je omogočil odkritje ipsi-lona, pa je dokaj enostaven in se ne razlikuje, če ne po izbiri tarče,
od drugih poskusov za proučevanje jedrskih in subjedrskih delcev. V bistvu so znanstveniki pospešili snop protonov ter z njimi bombardirali ploščico berilija. Med ostalimi delci, ki so nastali vsled trčenja, so odkrili tudi ipsilon. Njegova masa je približno šestkrat večja od mase protona, življenjska doba pa je le milijardinka milijardinke sekunde.
«Kar nas najbolj preseneča — je ob odkritju delca poudaril fizik Luciano Maiani, ki je teoretično, pred videl obstoj delca ipsilon — je dejstvo, da obstoj ipsilona potrjuje proliferacijo kvarkov, dejanskih o-pek atoma, ki so osnovne sestavine delcev, ki jih imenujemo za elementarne, a so v resnici zelo kompleksni. Dosedanje značilnosti odkritih
delcev (masa, energija, življenjska doba itd.) so potrjevale domnevo o obstoju osnovnih kvarkov in četrtega (že prej omenjenega psi) za visokoenergetske delce. Marsikdo pa je menil, da je kvarkov več in odkritje ipsilona bi potrjevalo prav to teorijo. Kar nas pri vsem tem najbolj preseneča, pa je filozofska plat vprašanja, saj kaže, da ne bomo mogli izpeljati vseh najrazličnejših in elementarnih delcev iz treh ali štirih enostavnih kvarkov.»
Odkritje vzbuja tudi domnevo, da kvarki niso najenostavnejši del materije. Nekateri fiziki so se opredelili za to teorijo, vendar doslej ni bilo še eksperimentalnih izsledkov, ki bi jo podkrepili.
Tudi za docenta teoretične fizike na rimski univerzi prof. Caribba od-
kritje ipsilona potrjuje obstoj novih kvarkov. Po modelih, ki so jih izdelali nekateri fiziki, če obstajajo štirje kvarki, naj bi jih obstajalo vsaj šest in od teh gre šestega odkriti. To bi potrjevalo domnevo, da je število kvarkov res neskončno in da bi z vse močnejšimi pospeševal- , nimi stroji lahko odkrili še druge
subjedrske strukture.
Za podravnatelja državnega zavoda za jedrsko fiziko prof. Salvinija pa odkritje ipsilona ni še stoodstotno gotovo eksperimentalno dejstvo, čeprav sta resnost in strokovnost a-meriških raziskovalcev, ki so pripravili poskus, jamstvo za dobro o-pravljeno delo. Vsekakor pa, če bo potrjeno, bo odkritje ipsilona pomenilo začetek nove faze v subjedrski fiziki.
očividcev, naj bi šlo le za. dva človeka — z brzostrelko večkrat ustrelili proti policijskemu džipu, nakar so policijski agenti odgovorili na ogenj, vendar brez uspeha. Neznana strelca šta koj in brez težav zbežala.
Le pet minut kasneje so policijski agenti in karabinjerji, pa tudi člani protiteroristične službe povsem obkolili območje okoli veleposlaništva, toda iskanje je bilo brezuspešno Na prizorišče spopada, kjer so našli kakšnih 30 ali 40 nabojev, ki naj bi pripadali policijskemu strelnemu orožju in ne orožju neznan
! cev, je prispel tudi egiptovski veleposlanik Šalah Hasan, ki pa ni dal nobene izjave. Policija je še okrepila nadzorstvo nad veleposlaništvom.
Zanimivo je, da je nedavno v noč nih urah policijski agent v neposredni bližini egiptovskega diplomatskega predstavništva zaslišal sumljive glasove in šušljar.je; zaradi tega je nekajkrat ustrelil z revolverjem v zrak in poklical na pomoč kolege,
sklep sprejet po dolgih razpravah in diskusijah». Po njegovem ostajajo še vedno odprta vprašanja, za koliko podaljšati obveznost šolanja in tudi nekatera vprašanja visokega šolstva, končno preostane še vprašanje zrelostnega izpita. Tudi Romita, podobno kot Chiarante, je podčrtal nujnost, da nova preosno-va čim bolj omeji možnost zasebnih šol v Italiji. Po mnenju Romite bi ta preosnova «predstavljala prvi korak nasproti izločenju nekaterih degenerativnih aspektov zasebne šole v Italiji».
Stališče italijanskih republikancev je prikazal prof. Ludovico Gatto, ki je podčrtal, da je treba točno ločiti načrte posameznih političnih strank. Po njegovem so te razlike tolikšne, da jih tudi poglobljena sinteza ne more strniti. Ludovico Gatto se je nato spustil v dolga tehnična razglabljanja in ugotovil, da vprašanje ni lahko rešljivo in da je treba tudi sedanje načrte vključiti v okvir «preosnove celotnega šolstva v Italiji».
kratsko-liberalni koaliciji je z večino v tej komisiji večkrat uspelo nadomestiti zgubo zaradi manjšinskega položaja v bundesratu.
Spričo novega političnega položaja na Spodnjem Saškem je postala problematična uveljavitev številnih zakonov, za katerih uresničitev se je bila obvezala vlada in ki jih mora odobriti še bun-desrat. To spravlja seveda kancle rja Schmidta pred skorajšnjim začetkom politične vclilne kampanje v dokaj težak položaj. Med predlaganimi zakoni so zakon o ratificiranju sporazuma s Poljsko, o reformi družinskega prava (ta naj omogoči razporoko brez privolitve drugega zakonskega člana in odpravi načelo «krivde» enega od zakoncev), o ureditvi vprašanja splava ter nazadnje o «berufsverbotu», to je izključitvi komunistov iz opravljanja javnih služb.
V Mozambiku zasedanje o afriških vprašanjih
MAPUTO, 6. — V mozambiškem pristaniškem mestu Quelimane se je danes pričelo zasedanje na vrhu med predsedniki štirih afriških držav, to je Tanzanije, Zambije, Bot-swane in seveda Mozambika. Beseda teče o angolskem vprašanju in o splošnem političnem položaju pod-ekvatorske Afrike, tako še zlasti Rodezije.