Slav. 322 ¥ Tritai, v torek 2S» novembra »IS Letnik XLVI Izhaja vsak dan, odi ob nedeijsh In praznikih, sjutraj. — UrednMho: uBcs •v. Frančiška AsiStega Bev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-»IStvu. — Nefraiikfrana pisma t ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj tn odgovorni urednik Štefan Godina. — Ustmk konsordj lista CdinosU- — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na Mesec L 3-—, pol leta L IS — in celo leto L 36—. — Telefon uredništva in uprave št«v. 11-57. j Posamezne številke v Trstu tn okolici po 10 stotinK, — Oglasi s« računajo * Sirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 20 stoL; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 itot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L Oglase sprejem« tnser&ni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacij« se pošiljajo izključno spravi ^ Edinosti. Uprava in Inseratnl oddelek se nahajau v Trstu, ui. sv. Fiaočiika As. 2Qb Iz Jugoslavije. Odgovor vrhovnega sveta na pripombe o pogodbi o manjšinah. BEL.GRAD. 23. Odgovor, ki ssa *e vrhovni zavezniki svet po?ial ^predsedniku mirovne delegacije SHS In ki se nanaša na pogodbo o manjšinah, (ima nastopno besedilo: -43. lpred s ednik! Vrhovni svet je z največjo pozornostjo proučil pripombe, ki jih vsebare Vaše pismo z dne 5. novembra in Icčila glede varstva manjšin ne veljajo j/emlje kraljevine Srbije, takor ie bila pred vojno, vrhovni svet ni mogel sprejeti, in sicer iz razlogov, ki so že navedeni. Ta/ka izprememba zj>ačc]a vsega dogovora in ne le ene »določbe bi utegnila Škoditi račehi vse mirovne pogodbe. To ■načelo se nahaja že v nekaterih določbah bero-ke pogodbe, čije določbe so bile sedaj glede Sr ^ je »zpreme-nHme. Te konvencije bi se ne mo-g-7e strinjati z drugimi, ki so bile že podpisane ali sprejete, to^a potrebno je, da se načelo povsod obvaruje, kakor je to tudi želja kralieve vlade. 4. fc'nremembe v členu 11. na katere se je opo-in ki se nanašajo na prvo ureditev mirovne pogodbe in na gotovo mirovno .pogodbo, namreč glede francoskega in italijanskega besedna. pravzaprav r>e szpreminjajo zmi>.-Ia. Že dejstvo, da je ostalo 2ngle&ko besedilo neizpreme-njeno v prvi in končni u reci t vi, kaže ;asno. da gre tu le za izpremenHev v ureditvi in da tedaj ni pot-e'>no, izpreminjat« mirovne .pogodbe. 5. le-de otomanskih državljanov nov dogovor, se zadovoljuje z zaupanem, da vlada nima namena, odrekati prebivalcem otemanskega državPanstva. ako zadoščajo pogojem. on»h pravic, ki jih točka 4. izrecno priztnva državljanom avstrijske, ogrske »n bolgarske narodnosti. Vrhovni svet prosi tedaj de!egac>;o kraljevine SHS. naj mu to pisme-iro »potrdi. 7. Ko <$o glavne zavezniške in pridružene sile sestavljale to pogodbo, niso imele nikc'ar namena, dovoliti tn njšinam posebne privilegije, temveč so imele pred očmi cilj, preprečiti ple-men-ske boje na ta nač:n, da priznajo manjšinam pravično varstvo iu jim da:o iamstvia za njih pravice. da tako lahko postanejo lo:alni državljani. Seveda se ne sme misliti, da bi bili morebiti oproščeni izvrševanja dolžnosti, -ki so jim naložene, ikakor vsem drug:m sodr/avlianom. Glavne zavezniške In ipriđnižerse sile si usoj2:o obvestiti o 4ern delegacijo kraljevine SHS. Istotako so pripravljene dati ta.ko zagotovilo vsaki državi, ki je po up. a'a pogodbo glede varstvo, manjšin. 8. Kar se t:^e zahteve de!egaciie SHS. da se do-vole kraljevini SHS iste olajšave kakor morebiti Romuniji ali Grški, meni vrhovni svei, da je tu že izreke! načelno odločitev, na kateri morajo temeljiti vsi dogovori, zlasti tudi dogovori glede varstva manjšin, in da vsled tega nikakor ne namerava svojih načel v bodočnosti preklicevati. | Raeun opomb teoke III. so vse izjave taike, da nudijo delegaciji .kraljevini SHS zadoščenje, ker po p oki orna pojasnujejo različne točke mirovne pogodbe. za katere je delegacija zahtevala pojasnil. Vsled tega izjavlja vrhovni svet po natančnem .preudarku, da ni bilo neobhodno potrebno, dati dTŽavi SHS zadoščenja, da se izprememi besedilo mirovne •x>godbe, ki je biJa od glavnih zavezniških in pridruženih sil že podpisana. Podani komentar bo državo SHS uveril, s kakimi nameni je vrhovni svet delal, kateri je. kar se njega samega tiče. tudi o tem .prepričan, da je kraljevska vlada stremela za tem, delati z vrhovnim snretom v popolnem sporazumu. Profesor Reiss v Belgradu. BEL GRAD, 23. Profesor lausannsk-ega vseučilišča Reiss bo izvedb preustroj meščanske uprave v Belgradu. _ Iz Oolgirske. Bolgarji čistijo. SOFIJA, 23. Aretacije oseb, ki se smatrajo kot odgovorne za napoved vojne ententi, se ; nadaljujejo. Pred nekoliko dnevi je znašalo * število aretiranih politikov in vojakov 120. I Smatra se, da se to število dvigne na 350. ! Ministrski predsednik je izjavil, da se bodo krivci sodili javno pred posebnim sodiščem, ki bo sestavljeno od juristov, poslancev in meščanov. Med aretirana se nahajajo člani Radosla-vovega kabineta in generala Petrov ter Pro-togorov. V sofijskih kr">gih re izraža močna struja, ki gre za tem, da doseže izgon kralja Ferdinanda in bivšega ministrskega presodili-ka Radcslavova iz Bolgarske. IZ eSHGSLOVAlKS. Kredit za dokončanje mirovnih del. PRAGA. 23. V finančnem odseiku je bil S«preet vladni predlog gle-Je kredita 30 milijonov kron za dokončanje mirovnih del. Pretresal -se je vladni načrt glede davka na i>remog; sklenilo ^e j*e. naj odločijo o tem partair ntarni klubi. Češkoslovaški legilonarji na poti Iz Ruslie. PRAGA. 23. V Marseille prispe dne 15. t. m. 1023 čehoslovaških legijonarjev iz Rusije. Po-ilali jih bodo takoj domov. Ustanovitev so^ljilnodemokratske banke s 30 milijoni kron glavnice. PRAGA 23. Novo ustenovljajoča se zadružna centralna ba-nka sc-cijalnodemokrafeke stranke s 30 milijoni kron delnišike glavnice bo združila financirane zadrug in podjetij stranke. Nočeluje .ji bivši pravosodni minister dr. Soukup. Sofe in pomankanje premoga. PRAGA, 23. Kulturni odsek je sklenil raorositi vlado, da da pri os-krbi s prenicgom preJ>piavico šolam. Na interpelacijo g'e'e češikih so1 r.a Dj-a :u se >e odgcvoirlo, da s« češAi oteo^i na Dunaju doslej brez pcialra .'n da so komisije z udeležbo Cehov £e!e testa vi jene. PRAGA, 23. Svet za premogovno gospodarstvo je mieJ v ministrstvu -za javna dela prvo se o, katere so se udeleži rvniza^eti industifalci. Te svet se bo shajal vsa.k mesec kot pomožni or;;an ministrstva. _ I?, BoSjSevlšlco poročno o boi:h v evropski Rusiji in Sibiriji. BEROUN, 23. Vojna poročila z dne 18. t. m.: Na za-uadni frenti nadaljujejo rdeče č^te pohod na levem bregu reke i-ii'se. Na ju/jni irouti so zavzele Kursk. Skupno število ujetnikov pri operacijah okoli Omska znaša 10 generalov, čez HK)0 častoikov in 27.000 mcž. med njimi pet celih polkov. Število vseh u-jetn kov zadnjih štirih tednov je naraslo na 50.000 mož. Položaj ▼ baltiških pokrajinam. EEROLIN, 23. (S.) Položaj v .baltiških pokrajinah je naslednji: Železna divizija je sklenila, da se povrne; ne ve se še, kje stoji sedaj divizija. General Eberhardt se nahaja v Schaulenu. Ententna komisija za baltske pokrajine je odšla v Tanrog^en. Litvinaka vlada ni pod ang'eškim pokrovitelj stvom. BEROLIN, 23. (S.) Litvinski poverjenik v BercJinu zanika vest, ki so jo p-lobčili nekateri listi, po kateri se je lit^inska vlada postavila pod angleško pokroviteljstvo. (z Kom-r s": Prva sela romunske ustavodajne skupščine. BUK.^RCST. 23. Agentura xDaca« poroča: V četrtek se 'e -sestala prva konst'tuenta Romunije z novo osvobojenimi kraji vred. Konslituanta mora v prvi vrsti poleg revizije državne ustave odločiti, cM naj podpiše Romunija sj. germainsko mirovno pogodbo in ali naj prizna dne 12. junija 1919. za Romunijo določene meje ali ne. PODLISTEK Za staro rrauđo. (45) Avgust Senoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja. V Modricah je bilo danes kaj veselo. Gospod podban je slavil svoj rojstni dan v krogu rodbine dn prijateljev, hrvatskih velikašev in plemičev. Tu je bil sin mu Stjepko, živ gorostas, s svojo ženo, nežno, črnooko Marto, tu tudi drugi sin Baltazar, slabič in ohabel, tu druga mu žena Dora Mrnjavičeva. Tudi gespa Heningova je prišla s Susjedgrada, kjer je bivala sama, dočim so nje neoženjene hče-e, lepa devica Sofija in dve deklici, Anastazija in Kata, radi veče varnosti v tem burnem času živele pri gospodu Stjepku Gregorijancu v Mokricah. Ali, bili so tudi oddaljenejši gostje, celo iz Zagorja so prišle na veselje Martinove sestre: ohola in silovita Anka z možem M iliajlom Konjskim cd Konjščine, bogata Ku-uigunda in zakoniti ji drug Mato Kerečenj iz 1 BUKARZST, 23. Ako romunska konstituanta sklene, da se podpiše st germainski mir, odstopi sedanji ministrski predsednik in se bržkone sestavi koncentracijski kabinet pod vodstvom Mani a. Otvoritev romirnskega vseučilišča v KoloSu. KOLOS, 23. Ob otvoritvi prvega romunskega vseučilišča na zasedenem ozemlju dospe 1. decembra kralj Ferdinand v Kološ. Iz Madžarske. Novi madžarski kabinet BUDIMPEŠTA, 23. »Oku« javlja: Medstrankarska konferenca je danes pod predsedstvom designiranega ministrskega predsednika Ka-rola Huszarja nadaljevala svoja posvetovanja v ministrstvu za uk tn bogočastje. Edini predmet posvetovanjem so bila osebna vprašanja. V novi kabinet pridejo nastopni ministri: Ministrski predsednik Kar^-l Huszar, minister za notranje stvari pl. Beniczky, minister za zunanje posle grof Josip Somssich, pravosodni (ali vojna?) minifter Štefan Friedrich in državni tajnik Mesko, finančni minister Friderik pl. Korany, minister za uk in bogočastje Stelcn Haller in državni tajnik Pekar, trgovinski minister Franc pl. Heanrich in državni tajnik Kiskitz, socijalist, poljedelski minister Julij pl. Rubinek in državni tajnik Majer, minister za prehrano Štefan Szabo in državni tajnik Ipoly Keller, minister malih poljedelcev Štefan Szabo in državni tajnik Pascy, ministrstvo za narodno blaginjo dobi socijalni demokrat Peyer in državni tajnik Szekali. Ministrski predsednik Huszar je izjaviil dve uri po sestavi kabineta« da so mu enten-tni zastopniki javiK, da priznajo novo vlado in da pozivajo Madžarsko na udeležbo pri mirovnih pogajanjih, ki se bodo vr&ila januarja. Posvetovanie zastopnikov madžarskih strank. BUDIMPEŠTA, 23. »Oku« javlja: Ob 4 popoldne se je v ministrstvu za zunanje stvari začela konferenca zastopnikov strank, ki jo je sklical desagnirani ministrski predsednik Huszar. Huszar je otvoril konferenco z nagovorom, v katerem je izjavil, da je tekom dosedanjih pogajanj ugotovil, da so vse stranke edine v temf da mora bodoča državna po-litvka temeljiti na zdravi demokraciji. Kar se tiče državne oblike, je najbolje, ako odloči narod z glasovanjem. Vlada bo morala zagotoviti svobodo volitev in skrbeti za to, da bo mogla vsaka stranka stopiti v volilni boj z enakimi pogoji ter da bo izključen vsak teror. Kar se tiče smeri nove vlade, si v današnjem ooložaju ne moremo misliti drugačne vlade, kot tako, v kateri bo v zmislu splošnega razpoloženja v drža-va dominirala krščansko« narodna smer. Po daljši debati so se zedinili, d? naj se vrše volitve v času od 20. do 31. i-nuarja 1920. ter da naj se do tega časa določi dan volitev. Predlog, da se delokrog bodoče narodne skupščine omeji, je bil odklo-n;en. — Tekom seje je zastopnik socijalno-demokratske stranke, bivši trgovinski minister Garamv, izjavil, da si je njegova stranka mislila omejitev delokroga bodoče narodne skupščine samo zato, da se ogne dilemi, ki nas t-> ne vsled tega, da se morajo na eni strani volitve izvršiti s čim največjo naglico, na dru-rf? stran-' pa se izvrše take volitve tako težko, da -bi o njihovem izidu bila pomirjena vsrka stranka. V tem oziru je vezan na navodila sveje stranke, zagotavlja pa, ako pride v tem vprašanju' do sporazuma, da stori s svojo stranko vse mogoče da se premosti ta prepad. O zahtevi socijalnih demokratov, da se sedanje ministrstvo obrtnih delavcev odstrani, se je razvila daljša debata, tekom katere je bil sprejet posredovalni predlog Sztereny?jev, naj se to vprašanje jutri reši končnoveljavno. Proti koncu seje je govoril baron Perenny, »ki je rekel: Smatrajmo Karla Huszarja kot designiranega ministrskega predsednika. Zdi se, da proti njegovi osebi ni ugovorov. Ernst Garamy se je sklical na "pridržek, ki ga je izrekel z ozirem na instrukcije, >ki jih je prejel od svoje stranke, in s tem pridržkom da glasuje tudi on za ta predlog. Desi^mrani ministrski predsednik Huszar se je zahvalil za zaupanje, ki so mu ga izkazali s tem, da so sprejeli Perennyjev predlog, ter je izjavil, da bo sestavil vlado sporazumno z vsemi udeleženci in v njihovo pomirje-nje. Interniranje komunistov. BUDIMPEŠTA, 23. V smislu naTedbe ministra za notranje stvari bodo vse .komuniste, ki sicer niso napravili nobenega tzločsna. ki pa so politično nevarni, internirali v taborišča v Hajmaskeru. Iz Avstrije. Reanerjevo poročilo kozaisifi ss zti&asfo cadeve. BASEL, 23. (S.) Z Dunaja poročajo: Kancelar Renner je podal včeraj pri komisiji za zunanje zadeve dolgo poročilo, v katerem je med drugim izjavil; Mi moramo vlagati vse naše sile na to, da se izvrše klavzule saint-germainske pogodbe, z druge strani pa moramo doseči dobre odnoŠaje, da se olajša beda našega naroda. Renner izraža svoje zadovoljstvo, da so tri severne države priznale novo republiko. Pristavil je, da mu je izročil apostolski nuncij pismo državnega tajnika, s katerim sv. stclica uradno priznava republiko in izraža toplo željo za skorajšnjo popravo vojnih poskodeb in za njeno srečno bodočnost. Renner je nadaljeval: Naši diplomatski zastopniki bodo morali voditi politiko v duhu zveze narodov in lojalne izvršitve mirovne pogodbe. Govoril je nato o sestri republiki Nemčiji ter izjavil, da pripomorejo stara politična zveza, ki je bila vzdrževana po militarizmu, skupnost jezika, naravi in kulture, kakor tudi istočasni prehod stare vladavine k narodno politični politiki in novi socijalni zakoni vedno bolj prijateljskim oanošajem med obema deželama. Rekel je da je avstrijski narod še vedno hvaležen Nemčiji za pomoč, ki mu jo daja v njegovih vsakdanjih potrebah. Renner je izrazil svoje prepričanje, da bodo >odpisovalci mirovne pogodbe upoštevali in poštovali redke pravice, ki jih dovoljuje pogodba Avstriji: n. pr. pravico do nemške zapadne Madže.r.ske in do ozemlja obljubljenega na spodnjem Štajerskem. Omenil je neumorne napore uradov za zunanje zadeve za izboljšanje gospodarskih razmer in za pretirano, in govoril o pogajanjih z Romunijo, Jugoslavijo, Poljsko in Češkoslovaško. Novi poslanik na Dunaju. BEROLIN, 23. Od dobro informirane strani se .poroča, da to bržkone netmš>ki poslanik v Ha»gu, dr. Rosen imenovan za poslanika na Duraju. Papež priznal avstrijsko republiko. DUNAJ, 23. Državni urad za zunanje posle je prejel po apostolski nuncijaluri poročilo, da je rimska stolica dne 12. t. m. priznala avstrijsko republiko. Pogaj-nja za zasedbo guvernerskega mesta pri avstrogrski bajiki. DUNAJ, 23. Prihodnje dni bo baje dospel semkaj madžarski podijuverner avstroogrske banke, Pap, in prevzel pror'zwno vodstvo rotne banke. Avstrijska finančna uprava se bo pogajala z njim zaradi nove zasedbe gu-vernerskega jnesta. Taka pogajanja se morajo uvesti tudi z narodnostnimi državami. Turništa. Vrhu te<£a je bilo tudi nekoliko tuje gospode: brata Miha;lo in Luka Sekel iz Or-maža, Gaša Druškovič in Fran^Mmjavič, podžupani slavne županije zagrebške, Mijo Vu-ruovič, resen Turopoljec, junaški plemič Tomo Milič, Mihajlo, župnik od Svete Nec'elfe, oče Didak, gvardijan samoborskih samostancev, in več druge posvetne in duhovne gospode — ali za čudo: sami Hrvatje. Oče Didak, sedeč pri obedu poleg gospoda Konjskega, se je temu nemalo čudil. »Kako je to, egregie domine,« je vprašal gvardijan svojega soseda, »da se nam je danes kranjska gospoda izneverila? Mokrice stoje na kranjski zemlji in gospodi Kostanjevice, Tumograda in Krškega prav pred nosom. Ne vidim tu ne Joška ne Vuka Turna, ne Valvazorja, ne Auersperga, ne Lamberga. Sicer prihaja ta gospoda rada sem, posebno pa kapetan Uskokov, Joško Turn, ki mu je zelenika gospoda Ambroža posebno mila. Kako je to?« »Nismo jih niti povabili,« je odvrnil gospod Konjski; »gre za domače, hrvatske stvari, a pri tem nimajo kaj delati kranjska sosedje. Prosim Vas, častni oče, saj so to itak sami Nemci.« Gvardijan je pokimal z glavo in ni smel dalje vpraševati, za kaj ter je dalje glo- dal krak mastne pure. Obilna gostija se je približala koncu. Ob gromkem klicanju: »Vivat domious Ambrosi us!« so še enkrat zazvenele polne čase, družba se je dvignila, gvardijan je iz molil molitvico, a gostje so se r&zšH, emeji se tn šaleč se, po dolgih hodnikih, prostranem dvorišču in hladnem vrtu mokriškega gradu. Tudi gospodu Ambrožu se je zahotelo nekoliko svežega zraka in se je zato spustil doli po Širokih kamnatih stopnicah tka dvorišče, kjer se je cel klopec plemena tih gospa spustil v živ razgovor, in med njimi tudi Marta Gregorian-čeva. »Gospa sinaha, je vzkliknil podban, opa-zivši Marto, pojdi za menoj, imam ti reči dve, tri pametne besede. Pojva tja, na staro moje mesto v hlad.« »Po vaši zapovedi, gospod tast«« se je poklonila Marta ponižno in odšla za Ambro-iom. - {Dalje.) Iz Kcmc |3- Obtožnica proti Hindcnbur£u in Ludendorfu. BEROLIN, 23. Kakor poroča »Lokalanzei-ger« javlja ^Daily Mail«, da sta Hindenburg in Lu-lendorff imenovana na listi onih častnikov, ki naj se izroče, in sicer ne saa>o zaradi krutosti razdeianj na Francoskem, temveč tudi zaradi udeležbe pri neomejeni podmorski vojni. Obseuno stanje ▼ Gorenji Šleziji traja še vedno. BEROLIN, 23. (S.) Predsednik Gorenje -n Dolnje Šlezije, predsednik vratislavske vlade in komisar Harstingove države, so se sestali snoči 7 seji pri ministsrtvu za notranje zadeve pod predsedstvom ministra Heineja. V skladu z željo, ki so jo izrazili 14. novembra v Vratislavu zastopniki vseh strank, je predlagal Rarsting, naj odpravi vlada obsedno stanje, kaiero je on sam prej proglasil v pokrajinah Gorenje Šlezije. Konferenca ni odobrila tega predloga; Harsting je odstopiL MErcvna konferenca. Romunska vlada ni še odgovorila. r*ARIZ, 23. (S.) Odgovor romunske vlade na zadnjo noto vrhovnega sveta ni še prišla na Orsayrko nabrežje; rok, ki je bil dovoljen bukareski vladi, je potekel danes. Ser.tancli vrhovnega sveta. PAI?IZ, 23. (S.) Vrhovni svet se sestane jutri zjutraj; bavil se bo baje z romunskim vprr-šanjem. PARIZ, 24. (S.) Vrhovni zavezniški svet se je sestal danes zjutraj pod Cambonovim predsedstvom. Sklenilo se je, poslati odgovor na nemško noto, s katero se je javil konferenci odhod nemških pooblaščencev v Berolin. —-Vrhovni svet je vzel na znanje poročilo sira Georga Clarka, ki javlja, da zapusti nocoj Budimpešto in da pride v Pariz. — Vrhovni svet je dovolil na prošnjo poljskih delegatov, da se vrše pogajanja z Nemci v Parizu. Predmet teh pogajanj so odstopitve ozemelj in gospodarska vprašanja. Pogajanja med poljskimi delegati in zastopniki prostega mesta Gdan-skega se bodo začela v Gćanskem, a nadaljevala se bodo v Parizu. — Končno je vrhovni svet sklenil, uvesti preiskavo glede naseljevanja odpuščenih nemških vojakov v Šlezvigu in Pleusburgu, kjer se ima vršiti ljudsko glasovanje. Nenaden odhod nemškega delegata iz Pariza. PARIZ, 23. Nenadni odhod nemškega delegata Simeona in njegove misije v Berolin je naredil v Parizu velik vtis, ker ni znano, zakaj so nemški delegati pravzaprav odšli. ■— Nemški delegat je sicer izjavil, da se mora posvetovati z narodno skupščino glede besedila odobritve, toda zdi se da je to samo izgovor, in da ima nemška delegacija povsem druge namene. »Tempe« sumi, da namerava Nemčija izkoristiti odpor ameriškega senata proti odobritvi mirovne pogodbe in poizkušati doseči Še kake olajšave, ali na ae ooiavlja vpHv vo- jaških in reakcionarnih stru j, ki tt hotele preprečiti udejstvitev mirovne pogodbe ia utrditev Nemčije na demokratski podlagi. »Presse de Pariš« smatra, da se mirovna pogodba ne bo mogla uveljaviti vsled Simso-novega odhoda pred 1. decembra. Proti vzpostavitvi habsburške dinastijo na Madžarskem. /ENEVA, 24. V ententnih kro^b se bavijo a vpiašanjem, ali bi ne uvrstili morebitni protest proti vzpostavitvi habsburške dinastije na Madžarskem kot tklavculo v mrovno pogodbo. Ni 5e znano, ali bo to gibanje v ententnih krogih prevladalo. _ Iz Franciie. Poincare prispel ▼ Pariz« PARIZ, 23. (S.) Poincare je prispel danes ob 22 iz Ponta Moussona v Pariz. Sestava novega kabineta. BRUXELLES, 23. (S.) De la Croixu, pred-sedniku odstopivšega kabineta, je kralj uradno poveril nalogo za sestavo novega kabineta Iz £ng3ije. Angleška politika v Ejriptu. LONDOM 24. Angleška vlada je včeraj v Ka-Mri izdala oklic: Angleška polit ka v Egiptu stremi po deželni avtonomiji ,po«d' angleš»km varstvom n po deželi« avtonomiji ped angleškim varstvom »r vladarjem. Velika Britanija bo dala deželi ustavo, v kateri bo mogel sultan s svojimi ministri pod vodstvom Velike Britanije in podpiran po 'zastr,T>-nikih, ki Uh bo ljudstvo izvolilo, skupno v zvišani mer» sodelovati pri vladnih posJih. Novo egiptovsko ministrstvo. KAIRO, 23. (S.) Novo ministrstvo se je se' stavilo pod predsedstvom finančnega ministra Vahbe paše; v novem ministrstvu so vsi člani prejšnjega kabineta, izvzemši Mohameda ;n Sobryja pašo. Listnico za pošte je prevzel nov minister Jakatu paša, ono za dobrodelna ustanove pa nov minister Derviš paša. — V mestu vlada zopet mir. Pomankanje trjro vinskih ladij. BERN, 24. Po poročilih iz Lutdona je natz.naui* vlačiti zastopnik na generalni skupščini angleške trgovsrke zbornice, da je vlada pri mornariškem ministrstvu posredovala, da se smejo angleški trgovinski potniki vsled pomank >uja trgovitfsdcih tadli voziti na vojnih ladjah. 12 A meri "te. Mednarodna delovna konferenca. WASHL^GTON, 23. (S.) Odposlanci na mednarodni delovni konferenci so se danes pogajali s podkomisarjem za zunanja posojila zveze ameriških bankirjev. Sporazumeli so se gledit. potrebe, da y^ovole evropskim d«*re-Iam ameriška posojila, da zamrejo lete poravnati svoja uvažanja. Odobrili so načrt za povzdigo pridelovanja, po katerem bi se znižale cene najnujnejših predmetov in bi se zajam čil prebitek za izvoz. Iz rta8i;e. Predsednik italijan-ke mirovne delegacije Ti t toni odstopiL RIM, 23. Na današnji seji ministrskega sveta je podal predsednilc italijanske mirovne delegacije, Tattoni, kratko poročilo o ital'jan« skem diplomatskem položaju in je »ato pojasnil vzroke, zaradi katerih mu je nemogočo ostati nadalje na s ojem mestu kot minister za zunanje zadeve in zastopnik na konferenci v Parizu. Kot glavni vzrok je Tittoni baje navedel svoje zdravstveno stanje. Ministrski svet je sprejel Tittonijev odstop. Tittonijev naslednik bo baje Scialoja, ki prevzame listnico zunanjih zadev in italijansko zastopstvo v Parizu. rja S3 wzio':l ? Dnevi državnopolitičnega življenja, ki je preživlja današnja Italija, so tako izpremenlji-vi, tako polni navzkrižij, da jim je v resnici težko slediti, še težje pa izluščiti jim pravo vsebino. Barometer zunanjepolitičnih uspehov reste in pada od ure do ure in po tem se tudi ravna razpoloženje tistega poldrugega tisočaka ljudi, ki slede dnevnim dogodkom skozi lažnjivo kukalo gostobesednega italijanskega časopisja. Niso se še dobro polegli razburkani valovi državnozborskih volitev, ki so grenko razočarale vse vojne spletkarje in politiške žon-glerje, že ti stopi v areno veliki »divo« (7) poet D'Annunzio in preseneti svet z novo romantično pustolovščino. Rešatelj italijanske misli na vzhodni obali Adrije se je, ojunačen po enem uspehu (!) svojega vojno-aneksijoni-stičnega delovanja, lotil udejstvovanja italijanskega imperialističnega programa v naj-širjem pomenu besede. Organiziral je pohod v Zader, kakor da bi hotel tako pred vsem svetom dokumentirati pravico Italije na dalmatinsko obrežje, široki krogi italijanskega ljudstva se ravno preveč ne menijo za te njegove »Don kišotijade«, pač pa mu ploska krog skrajnih nacijonalistov, ki upajo, da igra uspe in jim prinese zaželjeni sad. Vlada, ki je 2e preje javno obsodila njegovo ekspedicijo na Reko, se je postavila na isto stališče tudi glede novega podjetja, ki ga je zopet javna proklela; a to je balo tudi vse. D'Annunzio ostane samosvoj gospod; diktator, ki sedi v guvernerski palači na Reki in grozi vsemu svetu z — besedo! Kako resno mislijo uravnati uradni krogi vse incidente takove vrste* vidimo, ako se spomnimo poteka D'Annunzi-jeve okupacije Reke. Ista igra se najbrže ponovi glede zadnje njegove farse. Zdi se, da je to le res farsa, ki naj zakrije resnejše stvari, katerih ba ne smela videti široka publika Ako pogledamo globje v današnje dogodke v Italiji in izven nje, se nam dozdeva, da služijo ta bučne komedije le temu, da parekričijo vsa razočaranja, ki jih je doživela italijanska p na površje vprašanje medscbofnega »porazuma zaradi Reke tn Dalmacije, (ta del ie le v zadnjih dneh!), ki nxj bi se izvršil med obema direktno prizadetima državama: Italijo in državo SHS? In čudno: misel ni vstala morda iz jugoslovanskih vrst, toda po-javija se venomer le od italijanske strani! Jasno je torej koga pravzaprav »črevelj žuli<. kakor pravimo po domače. Po najnovejših poročilih fe padel tudi Titto-«u. Ta dogodek, ki je za Italijo bolj važen v internacionalno politišketn zmiskt nego pa kot nujna posledica njenih notranjih zmed, postavlja D'Annunzijeve čane, reško vprašanje in uspehe pri diplomatski konferenčni mizi v najlepšo luč. V zadnjem času je zavladal v vseh političnih krogih nazor, ki ga je tirilo s slastjo tudi vse časopisje, da je Titto-oijevo delo u&felo vsaj v toliko, da se priznajo Italiji na Reki neld privilegiji v državno-politiškem zmislu. A Tittoni gre zdaj; čisto postranska stvar je, v kakšno luč zavije italijanska javnost njegov odstop. Za nas pomenja fvjegov odhod popolno propsst imperijaiistič-»o-šovinastičnih idej D Annunzija in njegovih »omišljenikov. In to se je zgodilo menda zaradi vetrov, ki so zapihali od — zunaj. Karakterističen je v tem ozaru uvod, ki ga je napisal ^Piccolov« rimski poročevalec v dopisu, datiranem z dne 22. novembra t. I. »Okrožnica o D'Annunzijevi zaderski ekspediciji, 'ki jo je vlada razposlala časopisju, je obudila zopet nepričakovano polemiko, ki se je v zadnjem času polegla, tako da je vstalo v srcih vseh, ki lfabijo Italijo in jadranske pokrajine, upanje na častno rešitev s stališča naših koristi, in našega nacionalnega čuvstvovanja itd,« Evidentno je, da se nanaša to lirično upanje ca vprašanje Reke, ne pa Zadra in ostalih pri-<6k£n, ker ge to zadnje prirastlo *ele v zadnj h dneh. Zanimivo je tudi dopisnikovo priznanje, da so vsa ministrstva od Salandre, Bosellija, Orlanda do Nitt-ja ^grešnla v toliko, ker so obravnavala jadrar ko vpraiaaje samo iz čisto icternacifourlno poli.lških vidikov. Takih in enakih momentov ne smemo izpustiti iz pogleda, ko presojamo nenadni Titto-nijev odstop. Tudi v tem slučaju se je ponovila ista sleparska ig.a, ki skuša obrniti po-zoraot Širokih mas na drugo točko, da bi le ne videle pravega jedra in izpoznale vsfe resnice. Tittonijev odstop spravlja časopisje v zvezo z ministrsko okrožnico, ki baje v preostrem tonu graja D'Annunzijev čin. Po drugi strani pa objavlja pismo poveljnika poročevalskega stana reških le^ijonarjev majorja Ginratija, ki trdi, da je D Annunzio imel v minulih dneh pogovor z nekim članom Nitti-jeve^a kabineta. Ta član je moral biti Tittoni, ki je izdal poveljniku, da se v bližnjih dneh izvrši njegov kompromisni predlog glede Reke. Kdo naj sedaj verjame navedbam vlade in italijarskih nacionalistov zaradi njegovega odstopa? Pomembno je tucM, da je Tittoni kot svojega naslednika v funkciji voditelja italijanske mednarodne politike predložil senatorja Viktorja Sciaiojo, in sicer ;z sledečih vzrokov: Serator Scialoja je najboljši poznavalec mirovne pogodbe, njene strukture in njene veljave. Pogodba pa, ki jo je treba uveljaviti, ne obsede še rešitve jadranskega vprašanja; če pa jo, poleni je gotovo taka, da ne odgovarja Tdtton jevim žel>am. Iz vsega navedenega sklepamo, da je Itrlija zašla v zagato, iz katere bi jo mogel rešiti le mož močne energije in jasnega programa. Sila razmer in popolna ekonomska odvisnost od zunanjega sveta ji vezeta roke, da ne more zadovoljiti teženj svojih imperijalistov in da ni v stanu razrešili jadranskega vprašanja sama. Zdelo se je, čla je storila korak naprej. Tittonijev odstop pa pomenja za nas povrnitev k Sonninovi politiki in k londonskemu paktu, v kolikor ni ta že okrnjen po W:lsonovi volji in popustljivosti Italije. Kdor pa išče sporazuma z nasprotnikovo stranko, ve, da je šibkejši ... Dosr.ols trssSl. Profffašente vojakov fn drucrih od vojnih dogodkov prizadetih oseb za mrtve. Da prihranimo našemu lhid«sivu nepotrebne poti in stroške, podajamo v nastopnem krattko navodilo, tako se mera postopati, da se proglasijo za mrtve osebe. Iti so bile pogrešane meJ vojno, ne da bi bila njihova smrt -ur- dno ugotovljena. Za mrtve se lahko proglasijo: 1. Vsi pripadniki bivše avstro-onnf-ke armade \n mornarico, ki so se udeležili vojne ter bili pogrešan«, ako sta 'pretekli dve leti, odkar ye prišla radnu vest o ir hovem življenju. 2. Isto vel.a za vse one pogrešancc, -ki sicer niso bili vojak«, pač pa so ee nahajali pri vojski v vo'.nem ozemlju, sledili vojski, prišli v vojno ujetništvo a'i pa se nchajali na ta'.em kra'u vojnega ozemlja, kj-er so se odigravali posebni vojni cosodki (bitke, razJt-reljevanje, obstreljevanje, metanje bomb, ne-rg'de na rror;u itd.) Tu prihajajo v poštev vsi civilni dclavcf. uradniki, ržziične nameščence in civino prebivalstvo »z vojnega ozemlja. Prošnje se lah' o vložijo že eno leto po dnevu, odkar je prišla eadnja vest o pogrešančevem življenju. Presna se mora vložiti pri tistem deželnem a 1* okro/nem sočišću, v eisar področju je pogrešanec šne4 svoje zadnje stalno bivališče. Soproga (soprog) pogrešane osebe obenem lahko prosi, da je tudi {zreče, da je njun zakon fcizvezan. Vzorec iaice prošnje bi bil: »Deželnemu (okrožnemu) Aod.šću v N. — Moj mož N. N. iz N. (eadn e stalno aivališče) je bil vojak avstro-ogr^ite armade ter je <4aržU (n. pr. na soški fronti) Klasom zadnje ve-/ti, Jri sem jo debate o njem (oe n ega ali od drugih) dne.....- Od omen enega dne je pogrešan in aimam več vesti o njem Predlagam, da se uvede -sodmjsko postopanje v zmisiu zagona ter proglasi rroi trož N. N. za mrtvega. Obenem prcdlagem, ia se izreče, da se a> je spominjal časov, kn je h'rfo na5e Hocijalat' življenje v p^tiem cvetju. Dvojna poltia v «vojem prostoru, veseio vah>ven>c, lepo izbran program »n tepo izvajanje vseh toček. Pevske točfce (>anT05?eve, avospeve) sa izvajali: go-spica Mez^ečeva in gg. Šimenc. Bratuž in Požar. Občinstvo JHi Se kat ob'iipa-k) priznanjem, l/lasti & ŠimefTc napredtne: lepemu materli-ahi se pridružuje boljša in boljša Oospica Mezgoče^a je poka-zala tudi ta večer, da »m-in:u v nej z '»je srebrno-zvrmkim giasoin »zvTStno mtedo moč, od Ica*erc smerno še mnogo pričakovati. Naslajala nas jo. čeprav se je moraia s prvega boriti z malo indlspozicijo, kar ni niktko čudo ob vremenu, ka-'tršnje ^e bilo zadnje dni. Posebno v pršzoru iz »Prodane iteveste« (Mezi?e6eva ?n Šimenc) je na-gr«4al<> občinstvo z burnim aphvzom. Pela sta v -pravKhio izgov-jaoean češkem originalu. O ta glasba mojstra Smetane v »Prodane*! Na polju komične opere ima menda ta le malo vrstnic v svetovni g!-a»bem literaturi. To so zvoki, ki ma-sta.»a?o »n prijemljejo za srce t»d: lajika ne samo s+asbenika. Temu doka« je bilo tudi v soboto zvečer vduševljenie vsega ob&instva. Tudi v gospodu •BnaUižu imamo dc^rro pridobitev ea pevske pri-r?d5tve. Imeli smo tudi balet — ruski ples, ki sta ga odplesala Ta4jirška rn VlariSmirov z vso p!e-salsko spretnostjo >n gracijo. V »Spovedi« se ie ona (Mezgečeva) kaj ljubko in sramežljivo — kakor delajo li člani našega gledališča. Hvala jim na tem. Občinstvo pa naj se oddolži na precrtavah! Eden pa je bil tužreva. Smrtna kosa. Na Gočah pri Vipavi je irnir! te dni g. Frančišek Habe. g^a\-ar širom znene liiše Habetove. To je ena najpremožnejših hiš vipav-s>lse doline. — Iz-Iasti «p<)kojnl9tov oče Štefan je bil markanma osebja, poznana tudi onkraj doline po sloviti kleti. Nekda j je bila velika in mala gospoda ob raznih prilikah gostje v Habetovi hiši. S -sedaj umrlim Frančiškom je izumrl moški rod v tej r7 n lirični ti rodbin«. Poziv! Šolska vodstva, ki si mislijo nabaviti m-'adinske spise za šolsko knjižnico, naj se oglasijo'pri društ enem predsedniku v torek, -sredo ali četrtek preOpoldne od 9—\2 v Vrdelski šoli, ali pa od 17—19 v kavarni »Balkan«. Obiskovalcem poletnega tiCite«5skega tečsja. Učitelji ip učiteljice, ki so obiskovali poletni učiteljski tečaj v Trstu, se pozivajo, da dvignejo svoje diplome pri civilnem korrrisarijatu v ulici 30. oktobra 7. -soba IS A ob sredah, četrtkih in petkih od do IS. Opozarjamo na predavanje, ki ga priredi »Lnid-ski oder v Trstu« v gledališki dvorani »Narodnega doma« nocoj ob 20. Vstopnina 40 stotink. Predava g. Iv. Vouk o »Andrejevu« s posebnim ozlrom na AnSiso, ki se bo pred-stavljala v četrtek v slovenskem gledališču. Predmet predavanja je zaui-miv, zareditesa je trpati na številno udeležbo. Cepljenje koz. Mestni magistrat naznanja, "da so se razširile v zadnjih dneh osepnice in da -se je ugotovilo posebno v okolici pri Sv. Mariji Magd. že več resnih slučajev. Da -se izogne občinstvo tej nevarni nalezljivi bolezni, se toplo priporoča cepljenje koz, ki se bo brezplačno vršilo pri občinskem fizikatu v ulici Riccardo Peteri 2. Za prebivalce iz okolišev Sv. Marije Magd., Sv. Jakoba, Istrske ceste. Sv. Ane in Skednja se bo vrsMo razam tega izredno cepljenje v šoli na Istrski cesti od 9 do 17 popokne. Mestna zastavljalnica. Danes predpoJdne se bodo prodajali razni že zcpadli dragoceni predmeti serije 144 od št. 70055 i:o št. 70=00, popoldne pa že zapadli nedragocem predmeti serije 144, sprejeti meseca februarja 1919. Predavanje g. Narcisa Schm»dichena, »Oirezione dell'nnione operaia triestina« nas naproša, da priobčimo: Predavan e prof. dr. Ravasinija. n^povedano za drevi, se je moralo vsled nepričakovanih ovir prenesti na-prihodnji teden. Drevi bo predaval r>ufc!;cist Narciso Schmidichen o »jezikovnem in plemenskem kaostj«. Vstop prost. Kdo ve kaj? Ivan Mlinarič n Kozjega na južnem Stcjerskem je moral pod orožje. Prišel je v rusko uetništvo. Zadnji glas o njem je prišel iz 0;..ska. Od tc.'aj ni nikake »sledi več o njem. ^ena in otroci pričaku-'ejo ka'?ega glasu z uoom in strahom Kdo- bi kaj vedel, je naprošen, da drsr tno hitro javi našemu uredništvu. Spretnost. V neki gostilni v Zavijali je -sedela pri mizi vesela družba. Viktor Degrassi je kazal razne spretne igre s kartami in drug:mi predmeti. Ivan Crassonich mu je posodil srebrno uro z zle to verižico. Oni je stavH uro pod en kloht?k. verižico pod drugi, i»:arH d. Včeraj ob 17 je stisnil avtomobil ob zid Luci ana Gherbatza. starega 22 let, starcujočega v triici Sv. Marka 10, ko je delal kakor po navadi v garaži. K sreči <« šofer »stavil avtomobil še o pravem času. tako da it; zmečkal avtomobil delavca; dobil je samo lahke poškodbe na kolenih. Na rešilni rortaji ie aobH potrebno pomoč. Pod ivtaaaM ie |i8cl včeraj pepoMic ob tf-dO ri njem shtčajno padel iz žepa in da ga ni hotel skriti; o krvavi srajci ne vesta ničesar Orožni« Sebastijan Šaloma pravi, da je aretiral obtoženca; ne ve, kako je bil ran'e« Scociai. Obtoženca sta bila precej vesela, ne pa popolnoma pijana; Bin ie botel skriti žepni nož, Godina pa ie skrival krvavo srajco. Strežnik na rešilni postaji Vladimir Menaigo pripovedne, da mu je ranjenec med -potjo, ko so -ga peljali v avtomobilu. ^vedal. da ga msta ranHa ne Godima ne Bin da ne ve, kdo ga je pravzaprav ranil. FrajiL. Babic h je videl, ko so prfešli štirje iz gostilne AUa formiga«, in so pevaje šli proti Istrski cesti; na trgu Sv. Jakoba so se ustavili in začeli prepirat* ter se spopadi. Ne ve za gotova ali sta bila tudi Bin m Godina pri tem sipopadu. Priča Marij Vatovec nt prišel k razpravi, ker se n-ahaia na -potovanju. Državni pravdnik je predlagal, naj se nzprava odgt-di, ker manka zelo merodajna pric . Ob 14 se je raspravu prekinila. Popo^;ne ob 17 se zapet ctačela razprava. Priča Anton Blažica. nočni čuvaj, je videl, ko sta bila obtoženca aretirana. Od lastnice gostilne »Al due moreri« je izvedel, da sta imela Bm m Scociai nekake zadeve zaradi neke ure in nekega prstana. Obtoženca trdita, d« ta izava ne ndgo-varia resnici. Zdravnik rešilne postaje d . Puggero Ru.izier ni e planil na njega ter ga začel tepsti; naenkrat pa je obležal na tleh. ranjen. Drugi so pobegnili. Mihael Pinguentini, la«tn:k gostilne »Alle due sorelle«, pravi, da je bil Godina onega večera že v njegovi gostilni popolnoma pijan, teto tr»-i Herminija Ravnik gostilničarka »Ai due moreri« o Binu, in »zanika, da bi bila rekla Bla-žic«, kar je leta izdavil .pred sodiščem o njej. Ob 20 se je razpravo preknila; danes se razprava nadaljuje. DAROVI. — Za uboge učenoe, kateri cb?sVu:ejo šolo v Idriji, je nabral gospod Angel Dekleva L 60'—. Denar hrani uprava. Poslano11) ZAHVALA. Vsem cenjenim gostom, ki so me počaščevali s svojim obiskom kavarne „Balkan" tekom enega leta, ko sem vodil lo kavarno, izrekam najiskrenejšo zahvalo na toliki naklonjenosti. HINKO ŠORLI. IZJAVA. Podpisana Fany LaMSag, bivša vdova Mo- j horčič v Divači izjavlja, da obžaluje, da je ža- ; lila gospo Marajo Rebec, soprogo Alojz^a iz . Divače; žalitev je izustila v dobri veri, ker je bila slabo informirana. Priznava sedaj, da ne j more nič slabega trditi o navedeni gospe. DiVAČA, 24. novembra 1919. FANY LASSN1G. •) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon. HALI OGLASI POHIŠTVO kuhinje in jedHne sobe prodam radi selitve. Via Giuiiani 13, 1. levo. P 317 ISCEM v najem mnn še ali večje meblirano stanovanje. Naslov pove ins. odd. Edinosti. 43S7 PRODA se malo rabijena železna peč radi po-manđtania prortora. Naslov pove ins. odd. B:"i- n osti. 27 28 OBVEŠČENA o smrti dragega brata Josipa Kra-vanja iz Bovca, ponesrečenega v Ameriki, išče brata Antona in Ivana užaloščena Kristina Zarč. Hotel Balkan. 4379 POŠTENf popolnoma zanesljiv, 37 let star mož, v pokoju, vešč slovenskega, itali an^kega in nemškega jezika, išče službo oskrbnika skladišč ali vratarja, stražarja pri večjem podjetju (tovarni), tu'di na deželi. Pc-nudbe pod »Bodočnost« na in s. odd. Edinosti. 4371 KAREL ŠISKOV1Č v CernemkaKi išče poštenega sela, od 18-30 let starega, za prenašanje pošte po enkrat na dan iz Cernegakaha v Klanec, Koz-ino in nazaj. Plača po dogovoru. 3336 HišA s štirimi prostori in vrtom se rroda. Cena ugodit?. Sv. M. Magd. št. 151. blizu tramvajske postaje. 4377 Naznanamo cen', odjemalcem, da smo prejeli veliko množino isfrsReso novega, frneta in belega vina, dalmatinskega Opollo poleg italijanskih vin, vse transito in brez carine — V za'ogi imamo tudi vino Chianti v ori-g nalnih steklenicah, asti, šampanjec, marsalo, vermonth, žgnn a in fina vina v steklenicah. Ernest Hačeunr !n Hnrcoulch Trst, ulica XXX. oktobra štev, i4 (prej ul. Casenna) NA DEBELO: Nogavice, žepni robci, naglavne rute, razne maje, česalntki. pisemski papir, pipe. radirke, trakl za čevlje, vsakovrstni gumbi in drugu blago. OIACOMO LEVI, Trst, u'. S. Mcol6 št. 19 V večjem kraju na Notranjskem ob glavni cesti oddam v najem, cventnelno prodam prostorno hišo, s staro, đofcro vpeljano trgovino, z lepimi prostornimi sklad'šči in kletmi. — Po7ictfa zelo ugodna) — V hiši je pošta. —* Zraven se odda event. tudi posestvo (ca 50 johov) in gospodarska poslopja. — Našlo-pove issentni oddelek Edinosti. izLfiTMca g. mi trst se nihata na Koriti 15 xat»rnica G, Z RiOVlTJl 3c FliJaJ Vcl'Va Ubera srebrnih in riaiih ii, uhjTO^. vernic i:J. Mir jčas-s: ZOBOZDRAVNIK D". ^iaACEiC TRST Corso 24, I. nadstropia i Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop. Erez&testae Mm\i zA plDižirui? in \mh\ zoMt že'1 vstopili ▼ trgovino z mešanim blagom. — Stara 15 let. — Gcvori slovenski, italijanski in nekoliko nemški. N^lov p->vc ' vratni oddelek Edino3ti. Fr-0 P KSiiaj» Hvišji ii ni-m jn/i ni ii i mirti L £ Ki i Seidei & Ncmna in in j -^-.-f-.nvr-f fvt ,Slnger' Oast & Gasser r-: vseh poUcl»'*in Tvrdka t-«annv!jen I. I^1? rA.eliu*n:čn delavn ca 7« V«kO* FRANCEJCO BEDN3S j_popra va^uciših krrih. itD trj aLCGfl UR IH ZLfl'.il !l ic:::?i£M E na veliko izbero »e vdobi pri & £« PO Jtt v TrsU —1 TRG GARIDALDI (iiAKRiEi:A> 3. |E3| i mm i p yiiL Tel. 5->2 Tel- r!. H: i o:KDveEI ZO. Cl. La.rcS . Deln. gl iv. K: 30, »1) 0»), Rzi-.r/i \ >. »Jl.O t, Centri! i: T Uf natisi i\ linifii) 1 - in i. ii.) 11 Podružnie: i)ubrovnl't, Du iaj, v»t>*. ju-Ijaia, iVlcUovIč, mtiji S., it. »I.-miic Zjiar Ekspozii Jfl K [ .1 1 j Obavlja vse v b siču str». > pula Spre i 2 ni vj ) ^ na tiri-nilne knjižica pr>f< i ' , . t ii i > >rJ stim v o^ to pr t.nuu >r • » ii i i-bresti n :.a odp-ive l n.ivizue neiii izjema po n.ijujoJneji |k>4J;m. vi iđ i naj o pogoditi Oil slučdM sličiji Uitu Uiti mr»iu i j ii * (ji-k linsPisL Blagajna posluje o j J 11 - J.i<» in U.J »— kupuie po nalvišjih cenah _ ©vh, urar, ulUa Manzonl št. 13, ur. 2, pritličje 1 Usodna prilika! □Ecdsna priliko! ffaNftVii nnrrnn za ^ tsžKa aiiu rvttre n frfnnifi [Trfrfra mim oprema oauke( ti:i L t d. i. t c.»cctey ^^UVUJ xv ^TRUCKEL« uESca Danto (r^ n P rt i J J, Stike - povečanje - slika na pcrcel. ploščad, umetne si k3 v vell Li oblikah. Trst — Klica ACiauedoKo Itetf. 27 — TnS Pozor! — Govori se slovensko in hrvaisk -srbski! — l'ozor!