Poštnina plačana v gotovini Ljubljana, 29. avgusta 1940. — Leto XII. — Št. 36. Mv&m GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Kriza tekstilne industrije V sedanjem času prihaja gospodarstvo posameznih držav bolj ali im am j v težave. To jo povsem razumljivo, ker sedanja vojna ovira .normalen razvoj trgovin« in izmenjave blaga, leh ovir ne občutijo samo države, ki so v vojni, ampak tudi ostale, še nevtralno države. Prav tako je tildi v naši državi razumljiv delen zastoj v posameznih panogah industrije, predvsem v tistih, ki so navezane na uvoz potrebnih surovim. Najbolj je v te težave zašla tekstilna industrija. O težavah te industrije ki zaposluje okrog 16 tisoč delavcev, piše zadnje dni tudi slovensko časopisje mnogo več. Nekam čudno pa zgleda 'to, kot poročajo nekateri slovenski časniki, da so te velike težave predvsem samo v Sloveniji in da jih v srbskih in hrvaških krajih mi. Ti časniki trdijo, da so ostali kraji v naši državi lx)lje oskrbljeni s tekstilnimi surovinami kot Slovenija. Če je to res, pade gotovo krivda na odgovorne slovenske činitelje, ker so se vsekakor premalo briigalli iza socialno gospodarske razmere v Sloveniji. Posledice te tekstilne krize bo seveda predvsem nosilo v ogromni meri dela/vstvo. Industrija sama bo v večji ali pa manjši meri gotovo obratovala dalje, tako da bodo lastniki že prišli do svojih, čeprav manjših dohodkov. Na drugi strani bo pa delavstvo, ki je pustilo zdravje v zaprašenih im nezdravih torvarnah, postallo brezposelno in prepuščeno samemu sebi. Saj celo O UZD v svojem letnem poročilu za leto_ 1939. ugotavlja, da je ravno v krajih razvite tekstilne industrije število živčno razkrojenih oseb iz leta v večje in to zaradi tega, ker v vladajo v teh krajih slabe higijenslce, stanovanjske ter prehranjevalne razmere, kar ima zn posledico telesno in duševno onemoglost delavstva. Ob tej -tekstilni krizi nam hodita pred oči dva socialna razreda, in sicer na eni strani kapital, na drugi delavec. Ravno v tej stroki je bila oči-vidna razlika, kaj'ti ta industrija je imela od pbvojme dobe sem, razen v krajših razdobjih, izredno ugoden gospodarski razvoj, ki je prinašal lastnikom velikansko dobičke. Velik del teh dobičkov pa mi niti ostal v maši državi, marveč je odšel po najrazličnejših potih v druge držav®. Ostali pa so pri nas doma samo telesno in duševno onemogli delavci, kar nismo trdili samo mi, ki smo bili zato ožigosani kot demagogi, ampak je ugotovil v letu 1939. tudi OUZD. Kljub velikanskim dobičkom, ki jih je spravljala vsa leta ta industrija, pa je bilo delavstvo deležno najslabših zaslužkov. Opravičevalo se je to ravnanje z delavstvom s tem, da je premalo usposobljeno in da ne producira tega, kar bi dober tekstilni delavec moral. Časopisje pa je na drugi strani v zasuto industrijo stalno poudarjalo, da je ta gospodarska stroka še mlada, ki ne zmore talko velikih socialnih bremen. Vsi poskusi delavstva, da si izboljša svoj gospodarski im socialni položaj, so bili brez uspeha, čeprav je biilo znaino, da je ta industrija s svojim delavstvom ravnala naijslalb-še. Na drugi strani pu je bilo delarv-stvo premalo zavedno in premalo odporno proti vsem krivicam in šikanam. Zato je bilo kaj lahko zadušiti znano borbo leta 1936., ko se je delavstvo upravičeno borilo za malo boljši .košček kruha. Takrat so se odločujoči čii- niteilji odkrito postavili na stran tekstilnega kapitalu. Namesto da bi uvideli resničen in težak položaj delavstva in mu pomagali do izboljšanja, so celotno mezdno gibanje razglasili za politično in ga kot takega tudi likvidirali v veliko škodo delavstva, ki se še do danes ni moglo popraviti. Pri tem nastane važno vprašanje, ali je bilo bolje, da je industrija odnesla težke milijone iz naše domovine, kakor pa da bi se gmotni položaj delavstva izboljšal in s tem -tudi nuše narodno gospodarstvo? Značilno je, da je tekstilna industrija pri nas vseskozi uživala velike gospodarsko prednosti itulko pri davkih kakor v pogledu carinske politike. Poleg tega so ji slovenske občine dajale cenena zemljišča za postavitev industrijskih objektov, češ da bo ta industrija prinesla našim krajem poseben blagoslov. V resnici pa vidimo danes vso veliko nesrečo za slovensko delovno ljudstvo. Industrija je namreč dobro razumela čas in je svoje tovarne postavljala me v mestih, pač pa na deželi. To pa predvsem zaradi tega, ker je špekuilantsko že vnaprej računala na cene,no delovno silo. lin ini se motila. S kmetov so drvela dekleta v tovarne im za nekaj dinarjev garala od jutra do večera. Pri tem so vsekakor trpela naša kmečka posestva, ker jim je industrija odvzemala domače moči iz lastne grude. In tako se jo ta industrija okoriščala z zdravimi, svežimi silami naših kmečkih domov, ki so zadnja leta trpela občutno na pomanjkanju delovnih sil. Zaslužek je bil v tovarnah tako majhen, da so bila z njim pač na videz zadovoljna kmečka dekleta, čeprav nastaja vprašanje, koliko je tovarniško življenje moralno kvarno vplivalo na naš kmečki živelj. Vsekakor pa so veliko trpela dekleta delavskih domov im delavci sami,, ker z zaslužkom niso mogli dostojno preživljati sebe in svojih družin. Tako vidimo, da je ta industrija izrazit tip kapitalizma pri .nas. Ustanavljala in gradila se je samo iz dobičkarskih interesov, in vsakdo, če je le imel malo kapitala, je že računal vnaprej, kako ga 'bo plodonosno maložil v tekstilno industrijo. Meščanstvo pa je z vsemi močmi podpiralo ta kapitalizem, od česar je gotovo imelo na račun našega delavstva svoje dobičke. Saj so v povojni dobi rastle tovarne kot gobe po dežju in vsakdo, ki je količkaj trezno mislil, je moral že vnaprej vedeti, da se to za slovenskega delovnega človeka ne bo dobro končalo. Vas drugačen bi bil položaj danes, če ibi odločilni činitelji vseskozi gledali na to, da bi ta industrija izvrševala svoje socialne in javne dolžnosti v polni meri. Delavstvo bi bilo dobro plačano, zdravja no bi puščalo v zatohlih in premalo svetlih obratihv pri- hranilo bi si lahko marsikaj za težke dni i,n tudi domače narodno gospodarstvo bi imelo svojo korist. Tako pa je vprav pri tekstilni industriji očividen neuspeh meščanske politike, ki je na eni strani negovala kapitalizem, na drugi strani pa onemogočala delavstvu, da bi moglo priti do svojih pravic in ga hranila samo z obeti in lepimi besedami. V tem težkem položaju, ki grozi tekstilnemu delavstvu, je prva dolžnost odločujočih činiteljev, da store vse, da ta udarec ne bo pretežak za delavstvo, ki je odvisno od vsakdanjega kruha. Delavske strokovne organizacijo so se v vseh letih zadosti borile za izboljšanje položaja tega delavstva, istočasno pa tudi opozarjalo na pogubne posledice tega nezdravega kapitalističnega gospodarstva. Za svoj trud im delo pa so doživele razočaranje in celo nepričakovane in nezaslužene udarce. Ta žalosten primer jo pa tudi težka preizkušnja za delavstvo samo. Res se je po večini rekrutiralo s podeželja, ki po vzgoji, katero je črpalo dolga desetletja iz meščanskih krogov, ni imelo potrebno izobrazbe, da bi se znalo boriti za svoje pravice. Vendar bi po dolgih letih dela v tovarni že moralo vedeti, da kot delavec spada v delavske vrste in delavske strokovne organizacije. Naj bo to emlkrat za vselej zgled vsemu delavstvu, da je najprvo njegova pravica in. vsakdanji kruh, potem šele vse druge. Čas je, tla delaivstvo gre enkrat samo vase in spozina živo resnico, da bo le to imelo, kar si bo priborilo. Kako si bomo rudarji uredili svoje starostno in nezgodno zavarovanje? Z razdelitvijo SUZOR-ja in ,na novo urejenega zavarovanja bo nastalo vprašanje, kaiko bo v tem splošnem starostnem, nezgodnem in bolniškem zavarovanju postavljeno rudarsko zavarovanje, katero je sedaj samostojno v bratovskih skladnicah. Brez dvoma se bo v naši državi" z decentralizacijo SUZOR-ja uvedlo tudi splo-š n '(5 z a v a r o v a n j o za vse stanove in poklice. Že zakon z 1922. leta to predvideva, mastaja le vprašanje časa, kdaj se bo to izvedlo. Vsekakor bo potrebno, da bodo v to splošno zavarovanje vkl jučeni tudi irudarji in plav-žarji. Baza sedanjega zavarovanja, slonečega na bratovski sikiladnioii, postaja z dneva v dan bolj obupna, ker nima to zavarovanje potrebnega kritja, vse sedanje dajatve so le v zraku za bodočnost. Ustanova osrednjega sklada je bila le nekako skrpucalo in 1<; trenutna rešitev tega zavarovanja. Sedaj obstoječi pravilnik, po katerem se višajo pokojnine in napredovanja višjih zavarovalnih razredov, bo po poteku šestih let pokazal popolno kapitulacijo tega zavarovanja. Vsi predvideni poviški premij ne bodo zadoščali za pokritje pokojnim in drugih dajatev. S tem bo nastalo vprašanje povišanja premij in znižanju pokojnin, kakor se je to zgodilo že nekajkrat po vojni. Z uvedbo splošnega zavarovanja .na sigurni matematični bilanci in vklop rudarskih in plavžarskih zavarovancev pa bi se dalo to vprašanje postaviti na trdna tla, kar bi omogočalo in zagotovilo redne prispevke kakor tudi redne dajatve brez bojazni ved-nega izipremin jan ja prispevkov in dajatev. Kar se pa tiče bolniškega zavaro- vanja, je pa za rudarje in plavžarje pri bratovski skladni« urejeno zadosti sigurno, saj garantira vso to zdravstvo z lastnimi bolnišnicami in drugimi zadostnimi pripomočki za dovolj-no sigurnost zdravstva. Vsi prispevki in dajatve le zadoščajo za redno funkcioniranje potrebnih zdravljenj zavarovancev. Splošno je tudi znano, da je zdravstvo pri bratovski skladu,ici ono najcenejših in ,najboljših. Iz vsega sledi, da naj ise rudarji vključijo v splošno zavarovanje le za starost in onemoglost, bolniško zavarovanje pa naj ostane samostojno z naslovom bratovska skladnica, kakor dosedaj. Bolniško zavarovanje je bilo in oistane vedno 'boljše, uk o ni centralistično, iker pri boleznih so vedno eksperimenti, katere si mora zavarovanec po svoji potrebi sproti spreminjati, dočum so pokojnine in rente potrebne z določitvijo na daljše dobe. Tu nastajajo spremembe samo po stanju valut, dočim pri bolezenskem zavarovanju bazira to na časoivni potrebi. Pri uvedbi splošnega zavarovanja bo moral rudar stati budno na straži za svoje pokojiniiine, zlasti pu njegove strokovne organizacije, ako so bo hotelo priti do trajne rešitve tega vprašanja, katero je velike važnosti zlasti za rudursko zavarovance. Temu problemu jo potrebno, da se v prav kratki dobi posveti velika pažmja od zavarovancev samih, kakor tudi s strani zakonodajalca. Stremljenja Jugorasa »Jugoras« in »Slovanski jug« (akademska organizacija JRZ) sta 23. avgusta sklenila tole resolucijo: »Mi smo za: 1. monarhijo in dinastijo Ka-radjordjevičev; 2. jugoslovenstvo na nacionalni osnovi z juigoslovensko .ideologijo; 3. spoštovanje narodnih' tradicij, družine, vero in običajev; 4. totalitarno državo s stanovsko ureditvijo; 3. državo nad vsem, narod nad skupinami in posamezniki; 6. zasebno lastnino s socialno vsebino in dejstvom; 7. odpravo vseh predpravic; 8. načrtno, disciplinirano in -nacionalizirano gospodarstvo; 9. pravico in dolžnost do dela, pravično razdelitev dobrin in (Socialno pravico; 10. enakopravno sodelovanje dela in kapitala; 11. obvezno nacionalno vsestransko vzgojevanje ljudstva. — Mi smo proti: 1. laž nivemu in spekulativnemu na- cionalizmu; 2. lažnivi demokraciji, lažnivim državljanskim im političnim svoboščinam; 3. marksizmu; 4. masorn-stvu in njegovim inačicam; 5. kapitalizmu kot vladajočemu sistemu; 6. gospodarskemu liberalizmu; 7. korupciji, osebni in razredni prednosti; B. strankarstvu, predpravicam in razrednim razlikam; 9. zlorabljanju in izkoriščanju duhovne in telesne delovne sile; 10. brezvesanim spekulacijam in svobodni trgovini; 11. lažnimi meščanski morali in neodgovorni kritiki. Obenem je bilo odločeno, da se pošlje poziv vsem nacionalističnim ongainizu-cijaim, ki se s tem programom strinjajo, da se pridružijo skupni akciji. Za izvedbo teh odločitev je ustanovljen delovni odbor,.« — DELAVSKA PRAVIC A' Neustrašeno naprej ! Nadaljujemo razpravljanje o naših nalagali v sedanjem času. Nova vprašanja so nastopila ta-iko nepričakovano, da je razumljiva različnost gledanja v inaših vrstah. Vsak prispevek naj pripomore k razčiščen ju, da si tako končno ustvarimo enotno stališče in krenemo po pravi poti, ki bo za delavstvo najbolj koristim in rešilna. Prosimo pa (tudi druge tovariše, ki jih iteži novi čas, da povedo o item svoje mnenje. — Ur. Povojne politične stranke so delovnega človeka -stalno vizgajale tako, da mu niso nikdar ustvarjale lastne hrbtenice, ampak vedno le v nekaki skupnosti, od katere nuj bi bilo odvisno tako duhovno kot gospodarsko življenje delavca. Če je hotel in želel dobiti delavec službo, se je moral obračati in prositi na nešteto najrazličnejših funkcionarjev, ki naj bi mu pomagali, da je službo tudi dobil. Če je hotel delavec dobiti izboljšanje svojega zaslužka, ali je želel doseči kak uspeh pni socialnih zavodih ali javnih uradih, prav povsod je že moral imeti kakega zaščitnika, da je laže šlo. Prav isto kot s posamezniki, je bilo tudi z organizacijami. Politične stranke -rabijo svoje lastne organizacije najrazličnejših stanov delovnega ljudstva, ki so jim končno bile le stanovski politični forumi, jx> katerih so stranke skrbele za -svojo lastno moč in udejstvovanje. V kolikor so imogle strokovne organizacije v taki skupnosti doseči svoje lastne uspehe, je bilo pač dvomljive vrednosti, ker so se -interesi vedno križali z interesi drugih stanov, ne malokrat pa tudi s koristmi delodajalcev, proti katerim so -se organizacijo borile. Najlepši zgled življenja v taki politični skupnosti je bila naša Jugoslovanska strokovna zveza. Pokojni drl. Krek je hotel, naj bi bil delovni človek odločujoči činitelj v politični skupnosti, ki naj ji daje smernice v javnem političnem življenju. Po njegovi prezgodnji smrti se je preokre-nilo v toliko, -da je slovenski delovni človek postal v slovenski politiki svetopisemski Lazar, ki je lahko živel le od drobtinic, ki so padale iz slovenske politične mize. Krekova načelu, ki temeljijo v krščanski (samozavesti delovnega človeka in v njegovem ponosu in delavski zavesti, so v slovenskem krščanskem -delavstvu vzbudila odpor proti vsakemu -strankarskemu izrabljanju. Slovenski krščanski delavec je videl v svojem lastnem delavskem gibanju samega sebe, svoj ponos in svojo čast. Zato je ustvarjal in vodil svojo Jugoslovansko strokovno zvezo tako, da je bila vsa njegova in on ves njen, to je po izrazito delavski poti, ne meneč se za to, kar pravijo najrazličnejši ljudje v kaki širši -politični -skupnosti. Tako je delavec uveljavljal samega sebe, koval svojo lastno usodo in kuje svojo- bodočnost. Če bi bila politična skupnost res skupnost nas vseh v Krekovem duhu, bi morala biti takega samozavestnega delavskega podviga vesela. V našem delavskem gibanju bi ta skupnost imela najboljši material za socialno preosnovo slovenskega javnega življenja. Delavec bi lahko v taki skupnosti samostojno in neovirano branil svoje lastne delavske koristi tako v gospodarskem, socialnem in javnem življenju. Nastopal bi kot pravi delavski zastopnik v občini, v banovinskem svetu in tudi v parlamentu. V-sa slovenska politična skupnost bi ga pa v opravičenih -zahtevah morala .podpirati in njegovi uspehi bi bili uspehi vsega slovenskega m a rod a, ki je v veliki večini 'narod delovnega človeka. .Ostrina kapitalizma bi se tako odstranila, socialn-o razredne razmere bi se ublažile in prav gotovo bi danes ne stali pred tu.ko velikimi (socialnimi težkimi problemi kot v resnici stojimo. Toda, ne tako. Življenje je -šlo žali-bog drugo pot. Namesto razuinevnnjn je doživljalo slovensko krščansko socialistično delavstvo popolno^ nerazumevanje. Namesto ljubezni je doživljalo sovraštvo v izgovorjeni in pisani besedi, namesto skupnega dela v skupnosti za blagor slovenskega delavnega človeka, je naše delavstvo doživelo prelom, to se pravi, da je bilo izključeno iz takozvane katoliške slovenske politične skupnosti. Namesto sodelovanja z JSZ so voditelji politične skupnosti ustanovili svojo lastno delavsko organizacijo, ki je taka kakršno so si oni želeli. To se pravi delav- ska v toliko, kolikor je njim všeč, ne pa delavstvu. Za diaše krščansko socialno delavsko gibanje je tako tudi prav. Marsikoga jo morda rta. odločitev prvi hip zabolela, toda danes vidimo, da tna-m gotovi ljudje niso mogli storiti lepše usluge. Svobodni in neodvisni od vsake strankarske politične skupnosti si krščanski socialisti ustvarjamo svojo lastno bodočnost. Nihče nam nikdar ne bo mogel očitati, da smo bili v reakcionarnih časih kakršni koli priveski. Samostojno je živelo naše gibanje svoje lastno življenje na osnovi kršč. socialističnih načel od časov našega ustanovitelja naprej. Ni mas treba biti sram ne preteklosti, me sedanjosti. Čistih rok so bili naši tovariši visikdar in povsod im vedno -so v -našem boju, imeli pred očmi dobrobit slovenskega delavca iin vsega slovenskega delovnega ljudstva. čeprav je vzgajalo meščansko strankarsko življenje slovenskega delavca v neprestani odvisnosti in naslanjanju ,na druge faktorje, je vendar v Krekovi Jugoslovanski strokovni zvezi vzrastel samozavesten delavec, ki ne prosi miloščine, ampak zahteva le pravico. In po tej pravici kriči danes ves svet in v tern so danes tudi vsi problemi današnjih težkih dni. Vsak dan bolj očitno se vidi, kako prav so imeli člani naše JSZ, ki so -svojo or-gamizacijo vodili po samostojni in neodvisni poti,, pa tudi, kako veliko po-greško so napravili oni, ki so zdravo vejo JSZ odrezali od bolnega telesa politične skupnosti. Našo gibanje gre isvojo lastno pot dalje. Ni se nam treba naslanjati na nikogar drugega kot na svojo lastno zavest, ni nam treba spreminjati niti načel niti ubirati kakih taktičnih poti za dosego svojega cilja, ampak gremo premočrtno po naši krščanski in socialistični poti za edinim ciljem, da delavec postane zopet človek po božjih postavah. Čas 1m> pokazal, da bo v bodočih dneh zmagala poštenost, značaj-nost in dčslednost. Te vrline so jedro našega gibanja in počastilo lepših dni, so pa tudi poguba marsikoga, ki misli, da bo brez m jih mirno sedel v žaru zlatega teleta današnjih dni. Zato pa tovariši, samozavestno naprej! Po težkih preizkušnjah in žrtvah, po trdem in hudem delu bomo tvorci lepših časov, katere bomo -morali šele priboriti. Toda čim večja bo armada poštenih iin doslednih borcev, tem preje se bomo lahko veselili novega vstajenja! S. Ž. Sif&k&tuujL fičr&ella_________ Šentviški mizarji v mezdnem gibanju Zaradi vedno naraščajoče -draginje smo morali šentviški -mizarski pomočniki pričeti mezdno gibanje. Dolgo smo čakali v upanju, da bodo mojstri sami uvideli, -da pomočniki s to plačo ne morejo niti životariti, kaj šele dostojno živeti. Saj imamo še tri pomočnike, ki ne dosežejo niti najnižje minimalne mezde. Zato so pomočniki, zbrani na skup- nem sestanku, sklenili predložiti združenju mizarjev vlogo za zvišanje plač za toliko, kolikor se je dragih ja dvignila, obenem z zahtevo, naj se sklene ko 1 ek ti vin a pogo dlb a. Tovariši, če hočemo zahteve, ki smo jih predložili, uveljaviti, bomo morali tudi sami prijeti za delo, da bomo tako z enotnim nastopom uveljavili izboljšanje nevzdržnih razmer. Po občnem zboru Strokovne zveze rudarjev JSZ Ze prod meseci bi se moral vršiti občni zbor »Strokovne zveze rudarjev JSZ«, toda zaradi splošne prepovedi vseh sestankov in zborovanj smo ga morali preložiti na pozneje. Ker so sedaj sesta-n-ki zopet dovoljeni, je odbor -zveze takoj uredil vse potrebno, da se izvrši tudi občni zbor. Vršil -se je v nedeljo 25. avgusta ob 14. v Trbovljah, v prostorih krajevne skupine, ob -polnoštevilni udeležbi delegatov krajevnih skupin rudarjev. Zbor je -začel in vodil predsednik zveze tov. Kralj Franc. Sledila so -poročila odbora in delegatov krajevnih skupin. Iz vseh poročil je bilo razvidno, da je zveza v preteklem poslovnem letu v polni meri izv-ršila svojo dolžnost, .saj je po poročilu tajnika imela kar 13 rednih in 3 izredne seje. Zveiza rudarjev JSZ se počasi pa toliko bolj -gotovo uveljavlja med rudarji, pa tudi ostali javnosti. To lepo dokazujejo volitve obratnih zaupnikov, v bratovsko skladnico in pa tudi vsa mezdna gibanja, pri katerih zveza s svojimi zastopniki aktivno sodeluje. Poročila o delu izveze so dali tov. Kralj, -referent Križnik in tajnik Logar.. Po -poročilih se je izvolil nov odbor. Po večini so ostali v odboru stari tovariši. Za predsednika jo bil ponovno izvoljen tov. Kralj Franc, za podpredsednika Križnik Filip, za referenta Logar Vojteh, za tajnika Župančič Franc, za blagajnika pa Zupan Franc. V širši odbor -pa v-si predsedniki krajevnih -skupin. V imenu centrale je pozdravil občni zbor tajnik tov. Rozinu-n, -čestital jo zvezi k tako lepemu napredku iin uspehu. Delo, katerega je zveza opru-vila v preteklem letu je velike važnosti ne -samo za JSZ, marveč za vse rudarsko -delavstvo. V času, ko delavci v drugih strokovnih organizacijah eden drugega napadajo in si očitajo -izdajstva, jo zveza v najlepšem soglasju z odborom centrale in članstvom brez velike borbe vršila isvoje težko delo. Našo delo počiva na poštenju in osebni odgovornosti. Zato v maši strokovni organizaciji ni nobenih pretresov niti osebnih razračumavanj. Vsi so namreč zavedamo enega, da smo v službi naše velike delavske skupnosti in da smo dolžini k itemu izboljšanju doprinesti vsak svoj delež. To stalno natolcevanje, pre-dbacivanje in očitanje nekaterih ljudi v delavskih vrstah -rodi -samo sovraštvo in -nezaupanje v delavčevo osebnost in tako -delavsko skupnost. Vzgojno to gotovo ni. Ako je to vse res kar trdijo nekateri, potem bi bilo res najbolje, da delavci prosijo svojo generalne ravnatelje naj oni prevzamejo delavce v svojo zaščito, ker tem -potem ne bo nihče očital izdajstva, Ta strašni materializem, ki ga je -zanesel k -nam marksizem v tem pogledu razjeda naše delavstvo iin mu jemlje vse ono, kar bi ga moglo uvrstiti med res prave in -klene borce za delavsko pravico. V tej strašni duhovni zmedi, pa postavlja naša zveza na vodilna mesta ljudk ki uživajo ne samo med članstvom, marveč tudi pri ostalem delavstvu splošno zaupanje. To nam kažejo uspehi dela zadnjegu časa. O vsem lem delu pa danes ni bilo skoraj govora. In vendar vemo, da smo v vsakem času in vprašanju, ki se je za rudarje postavilo na -dnevni red, naredili vse, kar je bilo mogoče in -smo tako zvezo uveljavili v vseh rudarskih ustanovah, kakor tudi v -mezdnih gibanjih. Vse to nam -daje poroštvo, da je naše delo -pozitivno im koristno. Zato rudarji vztrajajte na tej P°t» 110 *amo borba za boljši koscek kruha je važna in potrebna, marve-c tudi vera v našo iskupmost im moč, ki pa se u-stvarja z resnim in požrtvovalnimi delom, ne pa z blatenjem in natolcevanjem -na levo im desno. Zvišanje pokojnin upokojencem bra* lovskih skladnic V -zvezi ,z alkeijo, da bi se doseglo zvišanje -pokojnim tako staro- kot no-'^upokojencem bratovske skladnice, je JSZ 26. aprilu toga leta poslala -ministru za -gozdove in rudnike vlogo s prošnjo, naj ministrstvo kar najprej Sklice anketo -bratovskih skla-dnic v drzav-i, na kateri bi se skušala najti sredstva, -da -se rudarskimi upokojencem zvišajo pokojnine. Na to -vlogo je JSZ prejela i-z ministrstva za gozdove i-n rudnike preko rudarskega glavarstva v Ljubljani odgovor naslednje vsebine: »Dostavlja se priložena vlo-ga Jugoslovanske strokovne -zveze v Ljubljani št. 1143/40 od 26. aprila t. I. s tem, da glavarstvo skupno s tamkajšnjo glavmo bratovsko skladnico in v smislu odredb §§ 164. odnosn-o 162. iprav-il bratovske skladni-ce poskuša najti možnost, da se reši vprašanje povišanja -pokojnin kakor -so to izvršile ostale glavne bratov-slke sklad-niice v državi. Z ozirom na to, ker so o-stale glavne brat. skla-dni-oe navedeno vprašanje na podlagi svojih finančnih poročil že rešile, me b-i bilo potrebno sklicanje skupne ankete vseh glavnih bratovskih skladnic zaira-di enakega reševanja te-ga vprašanja, marveč maj glavna bratovska sklad-nica v Ljubljani« to reši na podlagi svojih finančnih možnosti« JSZ je hotela doseči anketo v Bel-gra-du zato, da bi -se skušalo -dobiti del zneskov iz -sanacijskega fonda glavnih bratovskih skladnic. Za to -pa je treba -sporazuma vseh -zainteresiranih in spremembe uredbe, ker so sedaj za druge namene kot je določeno, ne -more uporabljati. Doma pa rudarsko zavarovanje samo ne razpolaga s potrebnimi sredstvi, da bi moglo zvišati pokojnine. Tako so zadeva, ki je tako težka in krivična, prelaga sedaj -se-m, sedaj tja, rešitve ni pa nobene. Nekaj se bo pa vendarle v tem pogledu moralo zgoditi, kajti posebno staroupokojenci, seveda nič manj tudi novoupokojenci, ne morejo živi [rod zemljo. Dr. Tomaž Furlan: Po katastrofi Onemeli smo od groze, -ko smo v miru in pod var,no streho opazovali vse faze francoskega poraza, "oraz je bil po -svojem poteku rekel bi peklensko -strahoten, toda še strahotnejse so njegove -posledice predvsem za I' ran-coze same. Nikakor ne moremo govoriti o drugem Seda-nu. Takrat je bilo treba plačati pet milijard vojne odškodnine, odstopiti Alzacijo in Dir eno, drugega hujšega takrat ni bilo. Francija je bila takrat le oslabljena, premagana, danes pa je tako rekoč prenehala obstojati. Francoski svet se je zrušil, Evropa je zgubila svojo -tisočletno politično in kulturno osnovo. Plaz, ki je porušil francosko -stavbo, prav za prav ni imel česa podirati; črviva in spodjedena stavba -se je -zrušila že ob prvih viharnih -sunkih. Slovanska zavest je na -ta zgodovinski dogodek reagirala prav različno. Dr. A. Gosar je vzkliknil: »Kriv je katolicizem, oziroma vsaj -sokriv, ker ni znal uvrstiti se v novi svet in tako s svojo prisotnostjo omiliti .propad starega -sveta, če -ga ze ne bi bilo -mogočo zadržati.« Legitimni zastopniki katolicizma na -so -s pr-sto-in pokazali na »prave« grobokope evrop-sko svoljode v fraimazonih in v materializmu francoskega levičarstva, ki ga je predstavljala -ljudska fronta. A kaj naj pore- čemo mi? Ali naj tudi mi žalujemo za izginulim svetom, ki mu vsaj po svojem socialno kolektivističnem hotenju nismo -nikoli pripadali. V pričakovanju lepše in pravičnejše bodočnosti boono rajši zaklicali: Hvala Bogu, da je šel! Ta svet -nam ni bil -prijazen, borili so bomo naprej, a ine žalovali za umrlim. Eno dolžnost pa nam sedanji položaj vendarle nalaga. Pregledati moramo novo situacijo in preiskati vzroke ]»oraza, kje so'skrite korenine vojaške katastrofe, kdo je kriv za vso de-moralizacijo francoskega vojaka. To si odgovorimo, pa -si- bomo pridobili dragocenih naukov -za -nase delo, za svojo bodočn-o-st. Vojaški poraz! Kdo je njegov p-rvi krivec. V čisto strategi-onih zadevali prav gotovo -generalni štab. Za te-ga je znano, da je bil od Foch-a naprej trdno v katoliških rokah. General Wey-gand je bil Fochov adjutant; v Com-pienskem gozdu je bil -prvič prisoten, drugič že zaradi simetrije dogodka ne bi smel manjkati. Toda ne samo -šefi; tudi podšefi vse do podoficirjev so bili sami gojenci jezuitskih zavodov. Leta 1923. mi je ob posetu nekega takega zavoda v Parizu razkladal eden od sedanjih -naših vodilnih katoliških politikov takratno -stanje v francoski vojski: »Za božič je pristopil k imizi Gospodovi sam generalissimu-s iin dve sto generalštabnih oficirjev. Nihče ne more postati generalštabih oficir, kdor DELAVSKA PRAVICA 1940 — Št. 36 — 8 fpo tfialik kro fih Vevče Zopet se ipo nekaj mesecih boljše zaposlitve pojavlja kriza. Podjetje je 23. t. m. najavilo praznovanje 3 dni v tednu im odpovedalo čez 100 začasnimi delo. Kot glavni vzrok navaja .nemški pritisk na naš papirni trg, iin da se nemški kartel ne drži določil medsebojnega dogovora in uvaža papir ipo nevzdržno nizkih cenah. Naročila iso po izjavi podjetja padla za dive tretjimi in ne vedo, kaj bo, če bo šlo tako naprej. Tudi mi delavci ne vemo kaj bo, ker smo z zaslužkom življenjsko povezani. Draginja rapidno in skokoma narašča. Vprašujemo ise, ali ni nikogar, ki bi ta val zaustavil, Imamo dovolj uredb, pa vse skuipaj nič ne pomagajo. Naši zaslužki imajo vsaik dan manjšo kupno moč. Da se o tem pogovorimo, jo sklican za nedeljo 1. septembra sestanek vsega delavstva v Vevčah, ki bo ob pol 8 zjutraj pri Gašperlinu v Vevčah. Ce smo kaj vredni, ne bo nikogar manjkalo. Naš izlet v nedeljo 23. t. im. je kar lepo uspel. Vladalo je ves dan pravo tovariško razpoloženje. Izlet, ki ga delavstvo samo priredi, je brez dvoma bolj neprisiljen, kot pa 'tisti', ki jih kakor čujemo, prireja neko podjetje. Opozorili bi P«, da je med mami vise premalo doslednosti, ker so se nekateri prijavili, pa .niso prišli, čeravno je bil zvezan izlet z majhnimi stroški. Malo več [>ožrtvovalnosti v vseh zadevah je pa res treba med nami, ker sedam ji čas potrebuje naše polne iniciative. Celje Sestanek. V sredo dne 4. septembra je sestanek v Delavski zbornici. Ker se jo nabralo precej snovi, bo sestanek posebno za mizarske pomočnike velike važnosti. Zato naj ne bo nikogar, ki bi izostal. Začnemo to,ono oib pol 8 zvečer. Opozorite na sestanek tudi druge tovariše in tovarišice! Jarše V nedeljo, dne tl septembra ob pol 10 dopoldne se bo v prostorih gostilne Borštnar v Sred. jaršali vršil -članski sestanek naše strokovne skupine tekstilnega delavstva. Na sestanek bo prišel tajnik tov. Rozman. Vse člane in članice vabimo, da se tega sestanka polnoštevilno udeleže. Zagorje Pretekli teden je umrl po dolgotrajni bolezni naš član Stupnikar Jože. V nedeljo popoldne je bil pogreb, katerega se je članstvo in tudi ostali prijatelji v obilnem številu udeležilo. Skupina se je pogreba, udeležila tudi s svojim praporom. Družini našo sožalje. — Ob tej priliki je dolžnost, da njegovi družini priskočimo na pomoč, ker je zaradi dolgotrajne bolezni do skrajnosti izčrpana. Zaradi tega opozarjamo vise člane na skl e,p občnega zbora skupine leta 1937.,^ da v slučaju smrti prispeva vsak član dotični družini umrlega po din 5.—. Vsi smo na tej poti din ne vemo ne ure no dneva, kdaj nas doleti nesreča, zlasti še rudarja. Pobirali bodo blagajnikovi namestniki. Preteklo soboto smo imeli po dolgem času zopet dovoljen sestanek, na katerem je poročal itov. Križnik iz Trbovelj o celotnem poteku zadnjega mezdnega gibanja in njegovem uspehu. Poleg tega je poročal še marsikatere važne stvari, ki živo zadevajo našega rudarja oziroma ga bodo zadelo v bližnji 'bodočnosti. Poročal je tudi o položaju staroupokojencev in tudi liovoupokojencev ter o akcijah, katere se vodijo za navedene rudarsko upokojence. Žal, da sestanek ni bdi tako Obiskan, kakor bi bilo želeti! V bodoče malo več posvečanja stvari, ker sestanki so sedaj zopet dovoljeni im jih borno sproti objavljali. Zaradi brezbrižnosti nas samih gre marsikatera stvar mirno in preko nas, in bo v bodoče še hujša, če ne bomo budno na straži. Čakajo nas še vse hujše borbe, zaradi tega je treba borbenosti in pripravljenosti na žrtve. Z oklevanjem v bodoče ne bo uspeha in se zna zgoditi, da bodo vsi tisti, ki so kakor troti med pridnimi čebelicami, enkrat dajali svoj odgovor zavednemu delavstvu, ki zanje toliko žrtvuje. Zaradi tega je dolžnost vsakega rudarja, zlasti šo organiziranega, da .pokaže vsem takim pot v organizacijo. Ti hovi je Članstvu strokovne skupine rudarjev sporočamo, da bo članski sestanek v ponedeljek 2. septembra ob 5 popoldne v prostoru tajništva. Vabljeni vsi! Po sestanku bo zaupniška seja, na kateri bomo razpravljali organizacijske zadeve. Prosimo, da nihče od zaupnikov ne manjka. Rimske Toplice V Gračnici smo imeli1 v nedeljo 18. t. m. lesni delavci lep sestanek. Ob 8 zjutraj smo se zbraili v gostilni Majcen. lov. Grošelj je govoril o naših strokovnih in domačih razmerah, tov. S. Žumer pa o potrebni delavski zavesti in o časih, v katerih živimo. Če je bilo kdaj, je zdaj potrebno, da stoji delavstvo budno na straži in va-riijo svoje pravice, kolikor jih še ima. Pa to še ni zadosti. Samo ■obramba jo danes premalo. Vso sile bomo .morali zastaviti v to, da so bo delavstvo uveljavilo tako, kot jo treba in si ustvarimo bodočnost, v kateri bo tudi delavec veljal toliko, da bo vse svoje pravične zahteve uveljavil. Naredili smo tudi potrebno sklepe iz ozirom na rastočo draginjo. Jurklošter V nedeljo 18. t. m. simo imeli popoldne ob 1 zelo lep članski sestanek našo skupine. Tako lepo obiskanega zborovanja že doligo nismo imeli. Obiskala sta nas ob tej priliki tov. S. Ziumer in