In sevati se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. če se tiska enkrat, 12 kr.ee se tiska dvakrat, 15 če se tiska trikrat.
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, netVankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspe-dieija, Poljanska cesta h. štev. 32.
T redništvo
je na Poljanski cesti h. št. 32.
Po pošti prejemati veljii:
Za celo loto . . 15 gl. — kr Za pol leta . . 8 „ — ,,
* n	i»
1
Za četrt lota Za en mesec
40
Političen lisi za slovsnsKI narod.
X administraciji veljii:
Za eelo leto . . 13 gl. — kr Za pol leta . . 6 „ 50 „ Za četrt leta . . 3 „ 30 „ Za en mesec . . 1 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. več na leto.
Posamezne štev. veljajo 7 kr. Izhaja vsak dan, izvzemši ne^K" delje in praznike, ob '/,6 popoldije.'* r
-H-. t',
Vabilo na iiaro<51>o.
Vljudno vabimo vse p. i. gg. dosedanje naročnike, da blagovoljno o pravem času ponove naročbo na »Slovenca" in da nam pridobe še novih naročnikov, da zamoremo list vsakemu redno pošiljati.
»Slovenec' pri opravništvu prejemali velja:
Za celo leto . . . . 13 gld. — kr. ,, pol leta .... 6 ,, 50 „ „ četrt leta .... 3 ,, 30 „ „ en mesec .... 1 „ 10 „ Po pošti prejciuan pa velja:
Za celo leto predplačan 15 gld. — kr. „ pol leta .... S „ — „ „ četrt leta .... 4 „ — „ „ en mesec .... 1 „ 40 ,,
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
List se hode pošiljal le na predplačo naročnine, ali saj posebno naročilo.
Vredništvo in, založništvo.
__Tiszi 11 poraz.
Pozno pridete katoliški magnati, a pridete vendar! Na zadnje ste vendar slišali glas svojih škofov in ste se vstopili v njihovo bojno vrsto, da se bojujete ž njimi s križem v roci — nasproti prostozidarjem, ki hočejo kraljestvo sv. Štefana gmotno iu duševno uničiti. To sicer ni laskava primera, a čudno je vendar, da pripušča Bog avstrijskim katoličanom to, kar pripušča v Belgiji. Obnašanje ogerskih katoličanov, kakor tudi mnogoterih drugih, podobno .je onemu, ki je sedel v sobi, v ktero je po mali razpoki voda zatekala. Ko mu je bila voda do gležnjev, se še zmenil ni, ker če prav
ni moker čevelj nič prijetnega, posebno zlo pa tudi ni. Ko mu je segla do pasa, se je sicer nekoliko okoli sebe ozrl, pa men:l, obupati mi še ni treba. Stopila mu je voda, do rame, do vratu, še vedno je menil, da ni tako hudo. A, ko mu je pritekla do ust, tu še le je zapazil nevarnost in se je spomnil, zakaj mu je Bog roki dal.	■<
Ravno tako se je godilo na Ogerskem. Tudi tam so katoličanje, ki se še zmenili niso, ko jim je segla liberalna povodenj že do kolen in potem do pasu. Začeli so tam narodovi voditelji gospodariti prav liberalno kakor pri nas. Ljudski zastopniki so jim klicali »Eljen". Ko je bila proglašena postava v prid oderuštvu in je bila dovoljena razdelitev zemlje, klicali so ogerski magnatje še vedno »Eljen". In ko se je javila nezmerna korupcija ali sprid v mnogih državnih odborih in so Sionski čuvaji napovedovali gotov propad, klicali so še vedno »Eljen". Tu pride ' isza s svojim nasvetom, da bi se postavno t volila ženitev med Judi in kristjani, da bi se toraj madjarska kri pomešala z ono Abrahamovih otrok. S tem je prišla voda magnatom že do ust, več se ni čul »Eljen", pač pa žalosten »Baratom, gorje, gorje!"
Madjarsko plemstvo, ki ima sedež v gosposki zbornici, smemo deliti na tri dele.
Prvi del, po številu sicer skromen, a zato Bogu in domovini z dušo in telesom vdan, je brez prevaro in prilizovanja. To je cvet pravega plemstva, ki ni postal krščanskemu praporju še nikdar nezvest. Tudi Magyar-Orszag ima svoje Sch'warzenberge, Martinice, Lobkovice, Belkrede, Hohonvvarte, Lichtensteine! Njihovih konj bi zastonj iskal pri očitnih konjskih dirkah, še manj pa njih samih. V take reči se ne vtikajo, pač se pa na gospodarskem kakor tudi

političnem polji bojujejo za obstanek zapelja-£'f$ nega ljudstva.
Druga vrsta plemenitašev pridržala je sicer vero svojih dedov, pa ne enako trdno in tudi ni tako nravna kakor so bili njeni predniki. Geslo jim je: »Najprvo plemič, potem še le katoličan". Ta del plemstva dela tako, kakor mu boljo kaže. Vidimo jih pri konjskih dirkah, vidimo jih pri raznih veselicah, na ktere ne prihajajo plemiči prve vrste, vidimo jih pri igri v Nizzi, a tudi v cerkvi jih ugledaš, čo na nje paziš.
Ko so preživeli razkošno predpust in jih v spomin na pretečene dneve še dolgo po pepelnici glava boli, pozovejo kakega slovečega pridigarja, da jim v postu pridiguje. Ta navada je iz dobe Ludovika XIV., ker tudi takrat so tako delali; v predpustu so živeli razuzdano, kar se je dalo, v postu so pa vzbujali kes pri govorih kakega Massiliona, Bossueta, Bourda-lona in drugih slovečih pridigarjev!
Ta druga vrsta ogerskega plemstva je zdaj na robu propada. Njihovo posestvo ima navadno kak jud v najemu, ker slabo gospodarstvo in nezmerno zapravljanje prignalo jo te plemiče v roke judu, kteri bo v kratkem njihov naslednik v vsem posestvu. Nekaj se jih morda še reši, kakor iz duševnega, tako iz gmotnega propada; drugi bodo pa pomnožili število tretje vrste plemičev, ki obsega zanikarne sinove slavnih dedov, ki so zavrgli stara načela in so postali iz pravih vitezov zaščitniki nazorov liberalnih in nihilističnih.
Zakaj je vsaka izmed teli vrst plemstva zadnjič v Budapešti glasovala, vemo. Plemiči prve vrste šli so kakor en mož s škofi v boj. Plemstvo druge vrste spoznalo je razun malo izjem resnobno stališče in svoj veličasten po-
Mi>i©Ii®
Vlada Leopolda I.
(Dalje.)
Proti jutru S. julija pride Karol lotarinški s konjištvom na Dunaj, ter odrine skoz Leo-poldovo na otok poleg Dunaja, da bi počakal pehoto, ki se je bližala sem od Požuna. Nov pogum je navdal Dunajčane, da so se z resno voljo poprijeti dela. Do sedaj jo bilo mesto proti napadu skoraj popolnoma šo nezavarovano, posadka jo štela le nekaj nad 1000 mož. Ko bi bil Kara Mustafa hitro prijel Dunaj, gotovo bi ga bil dobil v pest, toda od Rabe do dunajskega zidovja je potratil celih (i dni. In teh 0 dni je zadostovalo, da so so pripravili, dostojno sprejeti sovraga.
Začeli so popravljati zidovje. trebiti okope, dovažati topove na nasipe. Župan Lilienberg je peljal prvo dvokolnico, polno prsti. Grof Sta-
hemberg navdušuje prebivalce, ali častno zmagati ali vitežko umreti. Škof dunajski, Emerih, opominja duhovščino, da pomaga graditi, da če treba tudi z orožjem se postaviti sovražniku v bran. 9. julija zjutraj pride provincijal Avgu-štincev na koroško basti.jo z dvokolnico in sekiro, za njim patri in fratri. Tudi drugi menihi niso rok križem držali. S kratka, delalo je vse, mlado in staro, možje in žene, otroci in starčki. V malo dneh se je pomnožilo število topov od 12 do 262 velikih in malih. Zadnji dan, preden se pripoie četo tartarske, izkrcali so na obrežji Donave okoli 1000 stotov smodnika, ki ga je poslal nadškof solnograški. Meščanov je bilo pripravljenih okoli 1800 zgrabiti za orožje. Daije se je zbralo do 300 mesarjev in pivovarov, ravno toliko čevljarjev, kupcev in drugih do 250. Vseučiliščnih dijakov pod poveljem rektorja Pavla Sorbaita je bilo vpisanih okoli 700, in še mnogo družili oddelkov.
Prišlo je Dunaju na pomoč tudi mnogo
izvedenih mož, ki so veliko pripomogli, da se je odbil turški naval. Omeniti hočemo le Leopolda grofa Koloniča, škofa dunajskega Novo-mesta. Že v svoji mladosti se je odlikoval v boji proti Turkom kot malteški vitez na otoku Kandiji. Pozneje je bil škof v Nitri in od 1. 1669 v dunajskem Novomestu. Ko vidi ta plemeniti mož Dunaj v stiski, pribiti mu tudi on v pomoč. Podpiral je uspešno Starhemberga, navduševal z dejanjem in besedo krščanske vojake, stregel je ranjenim, ter tolažil umirajoče. Nadzoroval je gasilno orodje, pogovarjal razburjene duhove, ter revnim delil pomoč in tolažbo.
Se večja pa je zasluga njegova, da jo vojakom piačo preskrbel. Oe^ar je bil sicer prod prihodom Turkov vojakom odločil 50.000 gold. in 3000 veder vina; pa to je pošlo. V ti zadregi se obrne Starhemberg do Koloniča, in ta mu preskrbi okoli 200.000 gold., še enkrat več, kakor je želel general. Kje da jo Kolonič denar dobil, ni popolnoma gotovo, a domneva
klic, ter je potegnilo s prvimi. Plemstvo tretje vrste glasovalo je sramotno — s prostozidarji.
Med katoliškimi preiati ni bilo ne jednega odpadnika. Grško-katoliški preiati niso bili navzoči, kar je nekaj posebnega.
Po nasvetu Tiszinem glasovali so tudi pro-testantje. V taeih vprašanjih, ki koristijo ali škodujejo v enaki meri protestantom kakor katoličanom, bi nepristransk človek pričakoval, da boste složno postopali obe stranki. A protestanti so podobni onemu nevoščljiveu, ki jo ponudil svoje oko, naj mu ga izdero, če bodo potem njegovemu nasprotniku obe očesi. »Ce tudi postava nam škoduje, kaj zato" — pravijo protestantje, »katoličanom bode dvakrat toliko". Pri tej priložnosti se je zopet pokazalo, da katoličanje s svojimi Škoti na čelu lahko zmagajo, če le prav hočejo. Za vsako zmago se je treba bojevati. Ako pa zanemari zmagonosen bojevalec svoje orožje in boj, bo premagan, če je še tako močan. Zglede imamo na Belgijskem in Francoskem. Vse drugače se pa vedo nemški katoličanje v plemenitem boji za vero iu prostost.
Kar so bili nekdaj Judom Amelekiti, Moabiti in Filistejci, to so nam katoličanom današnji liberalci vseh barv. Bog pripušča njihove napade, da se vadimo v boji. Ko končamo boj s temi nasprotniki, čaka nas drugi, s še hujšimi sovražniki Asirei in Perzi, ki nas menijo odpeljati v sramotno sužnost. Ti sovražniki so Anarhisti in hočejo vstanoviti kraljestvo so c i j al ne revolucije.
Po »Cechu".
Politični pregled.
V Ljubljani, 28. decembra.
Avstrijske dežele.
Iz Zagreba. Narodna stranka je svoj program konečno določila in podpisala, glasi se tako-le: Narodna stranka stoji na podlagi pogodbene postave, te postave isto tako tudi drugih osnovnih postav v deželi drži se nepremakljivo; stranka bode varovala te postave, da se ne prestopijo, sedanje prestopke te postave bodo skušala na primeren način popraviti prej ko moč; vlada, ktera ima iste namene, sme se nadejati nje podpore, narodna stranka bode vedno pripravljena podpirati vlado, da se utrde vstanovne naredbe, da se ljudstvo gmotno in duševno dviguje, da se razvija narodni duh; ako bode spoznala narodna stranka, da je potreba, bode tudi sama
se, da ga je podaril nadškof ostrogonski Sze-loptseny, ki ga je imel shranjenega nekje na Dunaji.
Isti dan, ko jo Leopold zapustil Dunaj, prekorači Mustafa Babo, in 12. julija so se že prikazale prve turške čete pri Št. Marksu. V jutru 13. julija zagledali so Dunajčanje z ozidja prve Turke, ter so strahom opazovali mnogi dim brezštevilnih pogorišč. Od Badna in Li-tave do Golovca (Kahlenberga) je bilo vse v plamenu. Bil je skrajni čas, daje Starhemberg ukazal, predmestja zažgati. Malo tronotkov in bilo jo vse v ognji. Rossau, Alsergasse, St. Ulrich, Croatendorfel, Gumpendorf, AVieden, Eennvveg, Landstrasse iu Erdberg, s krasnimi cerkvami in lepimi palačami. Koliko dragocenih reči se je uničilo! Le Leopoldovo, ležeče na otoku ni bilo zažgano, ker je bilo tukaj izlo-ženega še mnogo žita. Tudi vojvoda lotarinški je bil še na otoku, ki je pričakoval pehoto. 13. julija pripelje FML. Schulz 7000 mož v mesto. Med temi je bilo blizo 4000 Poljakov pod Lubomirskiin, za ktere je Inocenc XI. Leopoldu
prva nastopila to pot, da vzbuja taka vprašanja in jih pospešuje.
Deputacija judovske verske občine *~v~~iiudapeštl je predložila naučnemu ministru Trefortu prošnjo, da so vravnajo zadeve versko občino v Budapešti. — Minister je v svojem odgovoru povdarjal, da se mora jed-nakopravnost tako razumeti, da se spolnujejo tudi pravice, ki so zvezane s samoupravo. V tem smislu on želi, da se verske občine vravnajo. Minister je kazal na nepravilnosti pri matičnih knjigah in je rekel, da bode vbranil kar moči, da se ne bodo judje odtegovali vojaški dolžnosti, tudi ne bode trpel zakotnih šol, ki razširjajo nevednost. Tega ne zahteva le korist države, marveč tudi dobro ime verske spoznave, v čegar imenu je deputacija prišla, a on pričakuje, da ga bode podpirala pri njegovem prizadevanji. — Poslednjič svetuje judom, da bi se lotili tudi obrti in poljedelstva, da bi tukaj pokazali svojo sposobnost. — Posebno laskav ni bil ta odgovor, minister je, so ve da, bolj pokrito judom očital, da bi sicer jednake pravice radi imeli, kakor kristjan je, ali o jednacih dolžnostih nočejo nič vedeti. Kaj se ve, ali si bodo judje ta nauk kaj močno zapomnili?
__Načrt postave o sklepanji zakonov
med židi in kristjani predložil se bode na Madjarskem še enkrat gosposki zbornici, in se nadjajo, da so bode sprejel. Ako Madjar-jem nič druzega ne manjka do izveličanja, kakor postava, s ktero bodo podrli zadnje ostanke moralične vrednosti v ogerskem druž-binskem življenji, bi jih pač marsikdo smel zavidati. Ker je pa stvar ravno nasprotna in jo Madjarom vsega druzega bolj potreba, kakor pa židovsko-kršanskih zakonov, bi vendar le bolje bilo, če bi si ondašnja vlada rajši glavo belila, kako bi se dalo napraviti, da bi se ne napenjala davčna struna do najskrajue meje, kjer je vsak trenutek v nevarnosti, da poči.
Nemški časniki prinesli so vest, da se sedaj tudi naš cesar Frane Josip I. v Bi m poda, sv. očeta in kralja Humberta obiskat, kajti s pohodom nemškega cesarjeviča Friderika Viljelma v Rimu pri sv. očetu podrla se je stena, ki se je dvigala za slučaj popotovanja cesarja Franc Josipa v Rim, mod Kvirinalom in Vatikanom. — Mi smo pa teh misli, da ta opoviralna stena glede našega cesarja v Rimu še vedno tako trdno stoji, kakor je stala poprej, in zato, ker je Avstrija po svoji večini izključljivo katoliška država, ker je njen vladar in vsa njegova družina in ro-dovina katoliška iu ker naša država nima ni-kakega boja s svetim stolom za obstanek ka-toličanstva. Sv. oče papež so vrh svojega svetega poklica kot namestnik božji na zemlji, tudi še kralj svetni, zdaj sicer brez kraljestva, kar pa ne brani, da jim gre zraven cerkvene še tudi kraljeva čast. Kar je bilo onemu vsled
poklonil posebej še 00.000 tolarjev. Drugi dan pribite še drugi cesarski polki, tako da je bilo v mestu okoli 12.000 mož. Kaj je bilo to v primeri s turško armado, ki jo bila gotovo desetkrat večja!
Precej prve dni je bilo mesto v veliki nevarnosti, le Božja milost in neutrudljiva delavnost obleganih ste ga rešili. Med gromenjem turških topov vzdigne se tužen klic: Ogenj! Vnelo se je bilo namreč neko poslopje zraven Šotov in v trenotku je bilo v ognji mnogo poslopij. Nevarnost pa je bila še večja, ker se je ogenj razširjal proti bližnji orožnici, kjer je bilo shranjenih do 1800 sodov smodnika. Okna so že gorela in ogorki so odletavali na vse strani. Posreči se jim vendar v strašanski vročini okna zazidati, in k sreči je potegnil nasproten veter. Ko bi se bila ta orožnica razletela, skoraj gotovo bi se bil Turek sprehajal po naši stolici. Sploh se je mislilo, da je bilo nalašč zažgano, zato je pa tudi ljudstvo zelo divjalo proti tujcem, posebno Ogrora.
(I)aljo prih.)
njegovega protestantovskega veroizpovodanja mogoče v Rimu, ni lahko mogoče katoliškemu vladarju. Sv. oče morali bi se poprej za vedno svoji kraljevi časti in oblasti, toraj tudi Rimu odpovedati, potem še le bi lahko sprejemali katoliške vladarje, kteri bi bili ob enem tudi gosti laškega kralja. Kajti vsak katoliški vladar, kdor bi se namestil v Kvirinalu, pripo-znal bi s tem kralja Humberta za postavnega kralja in lastnika Rima in bivše rimsko ali cerkvene države; ravno to pa sv. stol za-se zahteva in bo zahteval. Ker katoliški kralj ali cesar temu ne more oporekati, je razloček in razmera vsakemu očitna med katoliškim in protestantovskim vladarjem pri obiskovanji Rima. Zato mislimo, da je umovanje nemških listov veliko prezgodno in mnogo nepotrebno. Poleg tega nam jo pa še druga reč na srcu, zarad ktere ne želimo in ne moremo želeti, da bi naš presvitli cesar na Laško v vas hodili. Na Laškem je namreč stranka, ki goji do vsega, kar je avstrijskega, smrtno sovraštvo, presvitlemu cesarju so že celo po življenji stregli. To so „irredentovci", ki imajo ravno v Rimu svoje glavno gnjezdo. Da niso še opustili smrtnega sovraštva do nas, pričuje nam demostracija, ki so jo na 20. decembra t. I. v spomin Obferdankove smrti v poslaniški komori napravili, o kteri smo nedavno poročali. Kako lahko bi se prigodil ravno v Rimu tak škandal (na kaj hujšega še misliti nočemo), kekoršen se je prigodil v Parizu španjskemu kralju Alfonzu, vračajočemu se iz llomburga od nemških vojaških vaj. Toraj ne le naše katoliško, ampak tudi naše avstrijsko-dinastično čutilo nam brani, si kdaj želeti, da bi naš presvitli cesar pri sedanjih razmerah kdaj Rim, ali le tudi Laško sploh obiskali.
Vnanje države.
Na Bolgarskimi imajo novega vojnega ministra v osobi ruskega generala, kneza Kan-takučene, ki je bil do sedaj načelnik v ruskem žandarskem štabu. Na Ruskem je dobil za eno leto odpust.
Prasko. »Germanija" ima dopis iz Rima, v kterem se od zanesljive strani poroča, da je dobil pruski poslanec pl. Schlozer povodom obiskovanja prestolonaslednika pri sv. očetu tole inštrukcijo: 1. Obiskovanje prestolonaslednika naj ima namen, da osvetluje cerkveno politično vedenje vlade, pri tem naj so kaže, kakor pri drugih diplomatičnih dopisih, da vlada ni vsemogočna, ampak, da je navezana na pri-trjonje ljudskega zastopa; 2. kar se tiče daljne uporabe paragrafa zastran škofov, naj se obeta pomiloščeuje škofa v Monastiru; 3. vlada je pripravljena, postavo o prepovedi duhovske plače odpraviti za tiste škofije, v kterih so škofje dosihmal opravljali službe in kterim država ni oporekala, a škofija kolinska in poznjanska ostanete v zaporu, dokler se vprašanje o škofih ne uredi; 4. ponujeni so bili baje bistveni predlogi zarad izobraženja duhovnov, ki se tičejo tega, koliko časa ima trajati vzgoja po seminiščih, potem cerkvenega poslanstva za profesorje bogoslovja na vseučiliščih, dopuščenja privatnih docentov za zgodovino, slovstvo in modroslovje; 5. vlada je baje pripravljena, vse te predloge sprejeti za načrt postave. Zanimivo in zelo važne so res tako novico, vendar o najimenitnejši stvari, o izobraževanji duhovščine se zve malo podrobnosti. Duhovska seminišča so že deset let zaprta in le malo je naraščaja za duhovščino, ki odmira, najmanj četrti del vseh župnij je sprazujenih, vidi se iz tega. da jo skrajna potreba, izobraziti kandidate za duhovski stan in to vprašanje zarad semenišč rešiti. Cerkev sama si bode duhovščino izrodila, država bi take stvari lahko cerkvi izročila, ne kaže obtoževati bogoslovne vede in učiti se predmetov, kar se ne zahteva ne pri zdraviloslovcih niti pri pravdo-znancih, namreč nemško zgodovino in nemško slovstvo. Kako so bogoslovje obtožuje, priča najbolj to, da jo minister protestantovskim bogoslovcem blizo 500 oproščonj dovolil, ker se za vso določbe v postavi niso brigali, vendar so se protestantje majevim postavam rado-voljno podvrgli. Sedaj menda hoče vlada sv. prestolu ponuditi kompromis zarad vzgoje du-
hovšžine; dokler pa Rim o tem ne spregovori, ne pomaga nič, ako se tudi taka predloga vloži deželnemu zboru.
Kako se na Ruskem, s časnikarji postopa, nam kaže neko privatno pismo, kterega mesečnik „Ruskaja Mysl" prinaša. Omenjeno pismo pravi, da je letos konee oktobra izdajatelj in lastnik „Golosa" (glas) potem, ko mu je izdavanje lista policija prepovedala, vse svoje pravice odstopil svojim tovarišem sode-lovaleem. Prepustil jim je v to popolnoma uredjeno tiskarno in pa 75.000 rubljev, s ktero glavnico naj bi zopet pričeli „Golosa" izdajati. Vrnili naj bi mu svoto še le čez nekaj lot, ko bo časnik že kaj dobička donašal. Sodelovalci izvolili so iz svoje srede Samolojviča za glavnega vrednika in gospodarja tiskarno. Ta je vložil prošnjo na tiskovno oblast, naj bi mu dovolila „Golosa" izdajati brez cenzure, iu pa, da naj bi ga za glavnega vrednika potrdila. Gosposka mu je pa prošnjo v obeh točkah popolno odbila.
Francozi delajo neumorno na zboljšanje svoje vojske. Ni še davno, kar je šel polkovnik Gras v puškovo tovarno v Ohatelleraultu, kjer so bile konečne poskušnje z dvema novima puškama opetovalkama (Repetirgevvehre), od kterih se bode jedna določila za vpeljavo v celi armadi. Nemci to videvši, gotovo ne bodo tudi rok križem držali, kajti francoske puške pripravljajo se za nemške prsi, ktere bodo danes ali jutri predirale. Avstrija, kakor velesila, tudi ne sme zaostajati in nove puške pogoltnile bodo zopet svojih 5 do 10 milijonov goldinarjev in to vse le, da se ohrani ljubi mir. Žalosten pogled v prihodnost! Res se vse to še ni zgodilo, ali le prerado pride. Prvi korak stori ena ali druga vlada in druge so prisiljene nasledovati, ako nočejo zaostajati. Koliko se je v teku poslednjih petnajst let za preosnovo pušk izdalo, nam ni treba navajati, dosti je, ako omenimo, da imamo en milijon vojakov, se ve, da ne vseh v stolni armadi, gotovo pa mora biti toliko pušk, če ne več. In te so se v poslednjih petnajstih letih žo trikrat prelevile. Strašanski stroški! Se ve, da kriv jih ni nikdo, kakor nesrečni duh časa. Naj se napravi poštena vojska, za njo pa splošno razoroženje po celi Evropi, potem je še le mir zagotovljen, poprej nikdar ne!
Francozi so sklenili, da odbijejo odločno vsako vtikanje Angležev v kitajske zadeve. Vzrok je celemu svetu poznana sebičnost Angležev, ki pri vsaki priložnosti na to gledajo, da najpoprej svoje žepe napolnijo in potem še le se na druge ozirajo, ako se jim to sploh poljubi. Angleži že davno preže na vsako priložnost, kakor maček na miš, da bi si svoj položaj v kitajskem vodovji kolikor mogoče vtrdili. Najbolj pa škilijo na kitajski otok Hainan, ki leži ravno pred tonkineškim zalivom v kitajskem morji, in bi se jim kakor nalašč prilegel.
Francoskih mornarjev jeden del uprl se je na parnikih „Chalon" in „Comorin", ki sta bila namenjena v Tonking. Postavili so jih pred vojno sodbo in prisilili, da so se morali odmah vkrcati. Parnika zamudila sta se vsled tega celih 24 ur. Generala Courbeta mesto v tonkineški armadi prevzel bo general Millot, ki se je tudi že tja odpeljal. Čudno je to, da s tako malimi močmi Francozi vendar le srečno prodirajo, kajti pri obleganji Sontaja so k večemu nekako 5000 mož v boj postavili, ostale vojake morali so po mestih, kakor so Hanoj, Bating, Namdinh, Hajphong in Guang-Jen za posadke potakniti.
Kitajci so res več kakor prečuden narod. Ni še dva meseca, ko so se Francozom zagrozili: „ako napadete Sontay, imate z nami opraviti!" U. dan t. m. so francoske čete res napadle Sontay in ga tudi srečno premagale. Vsak bi bil mislil, sedaj mora kitajski poslanik mandarin Tseng v Parizu svojo reči pobrati in se priporočiti, kajti vojska so je že pričela. Tseng so pa za vse to nič no zmeni in še ostane. Francoska zbornica privoli za francosko-kitajsko vojsko 29 milijonov frankov, 8000 častnikov oglasilo se je prostovoljno za tonkineŠko vojsko — mandarin Tseng je pa šo vedno v Parizu. Sedaj se pa celo čuje, da
mu je došlo iz Pekinga pooblastilo, naj se s Francozi z lepo pogodi, da bodo Rudečo reko, Sontay in vse raztočje Rudeče reke zasedli.
Na Angleškem smrdi zopet jako močno po din a m i tu. Socijalisti, ki se tudi „invi-cibles" imenujejo, zložili so mnogo novcev, da jih podare zagovorniku Nemca AVolfa, ki je hotel nemško poslaniško poslopje razsuti. Sicer se pa zbirajo in grozovite sklepe delajo. Za vsakega umorjenega „fenirja", tako pravijo, mora sto angleških uradnikov pasti, in dolžnost vsakega Irca je, kjerkoli tudi živi, da kolikor mogoče Angležev pobi je; sramota bi bila, da bi Irci lakoto trpeli, ko funt dinamita ne velja več kakor le 62 centezimov (30 kr.). Najkrasneji dim, ki naj bi se sedaj proti nebu dvigal, bil bi oni gorečega Londoua. Bog naj blagoslovi može, ki so ubili Bmke-ja in Cavendiža in vsakemu dajmo 10.000 dolarjev plačila, kdor kakega Carreja s poti spravi in jaz sam tu pokladam 10 dolarjev, da se nabere zaloga za tistega, ki bi pošast sodnika Denana (ki je 0'Donela na smrt obsodil) iz tega sveta spravil". Tako zborujejo in sklepajo Irci v Novem Jorku, kakor poroča „Daily News" od 18. t. m. — Milujemo irsko ljudstvo, da je na taka pota zašlo ter krive preroke posluša. S takim postopanjem se gotovo ne bode oprostilo, ampak le v hujšo nesrečo zagazilo.
V Ameriki živeči Cehi pritožujejo se čez brezobzirnost našega ministerstva zunanjih zadev glede konsularnih uradnikov v Ameriki, kterih je menda v zjedinjenih državah 18, namreč konsulatov, in so večinoma s Prusi napolnjeni. Čehov živi v Chicagi več nego 40.000 in vendar nimajo domačina za avstrijskega konsula, temveč Prusa, ki ne razume češkega jezika. Časnikov v češkem jeziku v Chicagi izhaja pet in ti so: „Svornost" dnevnik brez odločne barve; nedeljnik „Duh Času"; tednik „Amerikan". Tudi republikanci omislili so si svoj tednik „Našinec"; kar je pa trdih katolikov, naročujejo si pa „Cehoslovana".
Mahtlijeve druhali naveličale so se tudi že boja in bi se rade z lepo pogodile z Angleži zarad Sudana, o kterem pa poslednji nočejo ničesar vediti. Kedivu toraj ne bo druzega ostalo, kakor da se bo sam z Mahdi-jem pogajati moral, kajti vojske kedive že skoraj več nima in njegove najboljše čete žandarjev za daljše bojevanje niso še godne. Morajo se, kakor se čuje, še najmanj nekaj tednov v orožji vaditi, predno se bodo poslali v boj. Dalje manjka pa kedivu tudi tistega, ki je v vojskinem času prva, druga in tretja poglavitna reč, in to je — denar. Potem je pač težavno kaj opraviti, bodisi z vojsko, bodisi s pogajanjem.
Novejša poročila pravijo: „Lažnjivi prerok" Mah d i sklenil je s svojimi druhali Chartam napasti in se mu že bliža. V desetih dneh dospel bode tja. Deset dni je že nekaj in med tem časom znajo se tudi Angleži kaj druzega premisliti.
Izvirni dopisi.
Z Goriškega, 18. dec. Prav žalostno novico nam je prinesel „Slovenec" v št. 205 o dvoboji, zarad kterega je bilo več imenitnih oseb pri c. k. okrožni sodniji v Gorici na več mesecev zapora obsojenih, o tem pa naš goriški list nič ne poroča. Vzrok mi ni znan, zakaj naše goriško glasilo o tem molči, saj vendar sprejema v svoje predale manj važne dopise. Se veliko bolj žalostno kot o dvoboji, je tajna obravnava, ki je bila dne 1. decembra pri c. k. okrožni sodniji v Gorici. Stal je pred sod-nijo učitelj J. Kr. iz Banjšic, še lo 22 let star mladeneč, kot zatoženec zločinstva oskrunjonja šolskih deklic, ktere je priperal v šoli po dokončanem šolskem poduku. Sest deklic, starosti od devet do štirnajstih let, je pričalo proti učitelju. Na vsa izpovedanja šolskih deklic je i učitelj pritrjeval in obstal je pred c. k. okrožno
sodnijo svoje zločinstvo, vsled kterega je bil obsojen na osem mesecev zapora.
A ne le na Banjšicah, nego tudi od drugod po Goriškem se slišijo žalostni glasovi, kako nekteri učitelji spodkopujejo nravnost in versko podlago se svojim pohujšljivim obnašanjem pri ljudstvu. Kaj nam pomaga lnali-sana metodika nove šole, če pa ni prava krščanska odgoja. Res grenek sad nam bodo obrodile nove šolske postave, ako pojde dalje tako. Brezverstvo in ž njim hudobije in zločinstva se bo tem bolj razširjevalo med naše ljudstvo, čem veča bo omika brez Boga. Možje, ki imate določilno besedo o tem, prevdarite resno o teh dogodkih, ter vkrenite pravo!
Gornji grad, 24. dec. Okrajni zastop gornjegradski je imel 18. t. m. glavno skupščino, ktera je med druzimi obravnavami potrdila odborovu nasveta: visoko vlado prositi za postavo, ktera bode branila ženitev nemani-čem in lenuhom, in da bi se postavnim potom male občine združevale v velike. Sprejeta sta bila tudi posamezna nasveta: naj bi se zarad rabe slovenskega jezika pri vradnijah izdelala potrebna postava, kajti vsi zaukazi in naredbe ministerstva o tem oziru so brez vspeha; in naj bi posli, oziroma gospodarji namesto tistih, bili postavno primorani, vsako leto plačevati nekoliko v zadružno blagajnico. ktera bi se v vsakem okraji vstanovila, iz ktere bi potem v kaki bolezni ali na starost dobivali primerno podporo.
Domače novice.
(Kranjski državni poslanec grof Hohen-ivart) je bil 24. t. m. pri cesarji v avdijenci sprejet.
(Čitalnica ljubljanska) imela je na sv. Štefana dan, kakor navadno, svoj letni občni zbor, kterega se je pa vdeležilo le pičlo število udov. Razgovorov toraj skoro ni bilo. Iz poročila blagajnikovega o proračunu za prihodnje leto je razvideti primanjkljeja 325 gld. Blagajnik gosp. Fr. Kadi ln ik, ki ta svoj posel z veliko marljivostjo in požrtvovalnostjo opravlja že veliko let, toži, da je premalo plačevajočih udov in da veselice preveč stanejo. Sploh se za čitalnico, to društvo, ki je vštric „Sokolu" največ pripomoglo k narodnemu društvenemu razvoju v Ljubljani, zdaj res premalo stori, ljudje menda mislijo, da, ker že čez 20 let obstoji in živi, bo živela še naprej, če se tudi nihče no briga več za-njo in ji ne donaša denarne hrane. Pevci so res lepa reč, kinč in ponos čitalnici, ali tieba je še kaj druzega. Morda o priliki še kaj spregovorimo o tej važni in skeleči zadevi.
Današnje poročilo bodi sklenjeno z naznanilom izida odborove volitve. Voljeni so bili: Za predsednika dosedanji predsednik dr. Karol vit. Bleivveis-Trsteniški, odborniki dr. .1. Zupa-noc, M. Pakič, V. Valenta, Fr. Kadilnik, dr. Iv. Tavčar, "VVolfling, F. Sos, Ledenik, Sr. Nolli, Trstenjak, Klein, Lah, Fr. Drenik in F. Križaj.
(Preskušnja podkovalnih kovačev) se je vršila danes v podkovni šoli na Poljanah v pričo pvedsednika kmetijske družbe, voditelja te šole dr. Karol vit. Bleivveis-Trsteniškega in še mnogo drugih izvedencev. Izid nam ni še znan.
(Na ljubljanski pošti) je bilo te dni kaj živahno gibanje, uradniki so imeli opravila čez glavo, ker je vse pošiljalo svojim unanjim dragim in od njih prejemalo Božične darove. Ome-
njena bodi pa neka čudna reč. Eodovina, kteri biva na Bavarskem v Monakovem draga hčerka, poslala ji je potic in klobas. Srečno pride za-bojček do Monakovega, a tam ga vstavijo, zavrnejo in par dni potem pride nazaj — zakaj? Zavoljo kranjskih klobas. V Monakovem so namreč rekli, da so na Laškem trihine, zato mora vsaka iz Ljubljane poslana svinjina imeti od mestnega magistrata spričevalo, da je zdrava, drugače „retour!" In tako gospodična ni dobila potic in klobas, kterih se je gotovo zelo veselila in to zato, ker so na Laškem baje trihine; Ljubljana je toraj na Laškem.
(Pretep.) V Šiški so se na sv. Štefana večer stepli vojaki. Topničarji so v neki go-stilnici pobili in potolkli vse. Patrola jih je potem pospravila. Po drevoredu je bil potem velik vriš. V Ljubljani pa so Božični prazniki pretekli brez izdatnejih nemirov.
Bazne reči.
—	Nesrečen padec. Od Nove cerkve pri Celji se nam 26. dec. piše: Neka žena, viničarica, je včeraj padla na dokaj strmi in ledeni stezi tako nesrečno, da je sirotica čez nekoliko časa izdihnila dušo.
—	Avstrijska ladija „Leatta", ki je premog peljala iz Liverpool-a v Peko. se je potopila blizo pogorja Ascila. Utonilo je 11 mož, 2 so rešili.	>
—	Na tržaški jadrnici „Podesta Bazzoni", ki je sedaj pred otokom Havana zasidrana, bruhnil je upor med pomorščaki proti kapitanu Brazanoviču in njegovim častnikom. Rogovileži bi jih bili pomorili, ko bi se ne bilo uekaj mornarjev v poslednjem trenutku za nje potegnilo. Častniki morali so razpeti ..prapor v potrebi-', na kar so jim španjski vojaki na pomoč prihiteli in z orožjem v roci upornike ukrotili. Tri kolovodje so vklenili. Oez tri dni pobrala je vse tri rumena mrzlica.
—	V Pari z u so preiskavah po kemičnem potu živež, izmed 955 vin našli so le 65 zdravih, 890 je bilo ponarejenih in bile so Jim snovi primešane, ki so zdravju škodljive. Se neugod-neje, kakor pri vinu pokazali so se poskusi pri mleku. Tudi kruh, kava, čokolada, surovo maslo, z besedo, vse kar človek uživa, ponareja se v Parizu. Jako dobro bi bilo, ko bi mestni fizikus tudi v Ljubljani tu pa tam stopil k temu ali onemu branjevcu, k temu ah onemu gostilničarju, ali v to ali ono tovarno in živež kemično preiskal. Bog ve, kaj bi vsega ne našel?!
—	Na Angleškem prvi minister Glad-stone še vedno po kosilu v svojem parku drva hodi sekat in ni resnično, kakor so nektere novine poročale, da bi bil Gladstone iz strahu pred „tenirji" toliko mu priljubljeno opravilo opustil.
—	Med Taškend-om in K i v o preko Bokariji Rusi mislijo železnico napraviti po sistemi Bleherjevi. Pri taki železnici slone šine na tramovih na poseben način zvezanih. Vpregat pa mislijo velblode, dokler te sile ne nadomeste z drugačnim gonilom. Črta bi šla po isti progi kakor sedaj hodijo tovori.
—	Afrikanski p o p o t o v a 1 e c, doktor Bolim, poroča iz dežele Manurgus na zapad-njim obalu jezera Tanganika, da je zasledil oridi novo, do sedaj še nepoznano vrsto opic „Sako" po imenu, ktere %so po 1'8 m. visoke i u jako krepkega života. Život jim je pokrit z dolgo svitločrno dlako, v lice so pa modro-črnkaste, sicer pa človeku jako podobne. v Dr. Bohm misli, da so neka sorodna vrsta Sim-panzev. Zamorci se jih hudo boje. Sako žive v družinah po 6 do 20 skupaj ter si nekako 8 do 10 metrov od tal po drevji gnjezda na-pravljajo, ktera so po metru in še več velika.
Telegrami »Slovencu".
Solnograd, 27. dec. Agrarno (kme-tovalsko) društvo se je sestavilo, vsta-novniki so za prvega predsednika volili Lienbacherja. Ta je rekel, da je udov že skoro tisoč.
Zagreb. 27. dec. Vladen predlog zahteva indemniteto (nedotakljivost) poslancev do konca junija 1884. — Deželnega zbora predsednik Kristic in podpredsednik Horvat odložila sta svoje mesto.
Berolin. 27. decemb. Kakor poroča „Nordd. allg. Ztg.-', bodo prošnje za dispenso kmalu rešene.
T n j c i.
24.. 25., in 26. decembra. Pri Maliči: Vitez pl. Kaltenogger, iz Kamnika.
—	II. Gibe rti, iz Trsta. — M. Pavlovič. kupec, iz Bcl-grada. — Franc Cusmin, kupec, s soprogo, iz Gorice. J. Trinker, iz Kamnika. — A. Polak. kupec, z Dunaja.
—	Vitez pl. Gutmannsthal. grajščak, iz Trsta. — JI. Moretti, zasebnik, iz Trsta.
Pri Slonu: Josip \Volf. kup. potovalcc, iz Solno-grada. — Henrik Degani. kup. potovalec, iz Gradca. — Josip Verderber. c. k. vradnik, s Krškega. — Gustav Lenk. e. k. poročnik, iz Zagreba. — Mirosl. Searpa. iz Leskove Doline. — V. Oblak, mlinar, iz Železnikov. — Rudolf Faber. c. k. kadet, iz Gorico. — Kari Pollak, kupec, iz Trsta. — Franc Arhar, komi. iz Grahova. — A. Kottovvitz iz Ptuja.
Pri Južnem holodvoru: Franc Weber. iz Ins-brucka. — Prano Wanko, iz Franzensfeste. — Juri Pertz, iz Kufsteina. — F. Pokorny, c. k. major, iz Celja. Ford. Cadore, iz Lesc. — Adolf Bucii. kupec, z Dunaja.
—	Hcin. Baron, iz Maribora. — Ford. pl. Knapp, posestnik, s Češkega. — Rankel, vradnik, s soprogo, iz Trsta,
Umrli so:
22.	dee. Franc Lampič, bivši tesar, 53 let, Sv. Flori-jana ulice št. 13.
23.	dec. Franc Jakolin, mizarjevi sin, 5 mescev, Stari trg št. 9, božjast. — Anton Bezlaj, kaznjenec, 23 let, ulice na grad št. 12. vsled vnetiee trebušne kožice. — Marija Hoger, uradnega slugo vdova, 52 let, Stro-liške ulice št, 8, vsled pljučnega edema.
24.	dec. Albin Indof, železniškega sprevodnika sin. (i let. Krojaške ulico št. 3. Angina difteritica.
26.	dec. Ludovik pl. Milost, umirovljeni c. k. uradnik. 74 let. Kladezne ulice št. 17, naduha.
27.	dec. Karol Peterea, čevljarjev sin. 2' a meseca, Rožne ulice št. 3, vsled katara v želodci.
V bolnišnici: 21. dee. Miha Pečnikar, gostač, 61 let, pljučnica. — Simon Mihove, delavec, 40 let. kron. pljučna tuberkuloza.
J>iinajNkH borza.
27. decembra.
Papirna renta po 100 gld.		70 gl.		20	kr
Sreberna „ „ „ .,		79	„	75	n
4 °:0 avstr. zlata renta, davka	prosta .	99	n	—	
Papirna renta, davka prosta		93	i.	80	
Ogerska zlata renta 6%		120		65	„
., 4$, .		88		60	
„ papirna renta 5%		85		70	
Kreditne akcije	160 gld.'	293		—	
Akcijo anglo-avstr. banke	120 gld.	111	n	75	
„ avstr.-ogerske banke		843		—	
„ Landerbanke		112	„	50	
„ avst.-oger. Lloyda v 'J	rotil	622		_	
„ državne železnico .		320		_	
„ Traunvav-društva velj. 170 gl. .		221		_	
4% državne srečke iz 1. 1854	250 gl.	122		25	
4 lo „ „ ., „ 1860	500 „	135		—	
Državne srečke iz 1. 1864	100 „	167	n	25	
., „ „ 1864	50 „	166	n	50	
Kreditne srečke	100 „	173		—	
Ljubljanske srečke .	20 „	23	n	50	
Rudolfove srečke	10 „	19		75	
5°,'o štajerske zemljišč, odvez.	obligao.	104		—	
Prior. oblig. Klizabetine zap.	železnico	103	n	25	
., ., Ferdinandove sev		104	n	75	
London ....		121		05	
Srebro ....		—		—	
Ces. cekini		5		72	
Francoski napoleond.		9		60»	S It
Nemške marke .		59		40	
Hellei;jeva svirala.
Ni je na svetu pripravniše reči za darila, kakor ravno Hellerjeva svirala, ki so bile leta 1881 v Melbournu in leta 1883 v Zflrihu s prvi m darilo m odlikovana.
Druge reči večinoma žalijo občutljivost tega, ki jih prejme. Svinllo je pa povsod dobro došlo. Kdo ni še imel ur v svojem življenji, v kterih ga je srce bolelo ali bilo otožno in si je želel samote: V takih slučajih — kako se prileze rajska harmonija „svirala", ki ga je le navili treba in igra ti, dokler sam hočeš.
Za hotele, velike gostilne in restavracije skoraj ni večjega magneta, kakor so ravno svirala. Dohodki v marsikakem hotelu so se v kratkem času podvojili, odkar so si gostilničarji sviralo omislili.
Častiti duhovščini prireja sviralo najlepše koncerte, kar se jih misliti zamore, drugih po navadi tako ne hodijo poslušat.
To zimo razdelilo se bode 100 najboljših svinil med kupovalce svinil in svinilnih tružic in že kupec malenkosti lahko krasno sviralo zadene. Kogar veseli, naroči ga lahko naravnost iz tovarne 1. H Heller v Bernu, ki s svintli vse kraljeve iu cesarske dvore zaklada.
Svete molitve z odpustki.
Sostavil Jožef Erker, stolni kaplan v Ljubljani.	((5)
Obseg molitvenika je:
1. UuuJt o odpustkih, — 2. Molitve navadne, jutranje in večerne. — 3. Molitve za vsak dan v tednu. — 4. Mašnt molitve (trojni način). — 5. Spovedne in ohhajilne molitve. — (i. Osem devetdnevni e. — 7. Molitve k raznim svetnikom. — 8. Cvetere litanijc. — 9. Pesmi adventne, postne, velikonočne, hinkoštne, od presv. Rešnj. Telesa, Device Marije.
Kakor je iz tega obsega razvidno, zadostuje ta knjiga vsakemu iu za vse potrebe. Molitve so zložene večidel od svetnikov ali sicer od mož pravega cerkvenega duha in krščanske pobožnosti, ter so od papeža z odpustki obdarovane, kar je pri vsaki molitvi posebej zaznamovano. — Upamo toraj, da bo ta knjiga vsestransko priporočilo iu razširjanje, ktero v resnici zasluži, tudi gotovo našla.
Ob enem pa dostavljamo, da imamo precejšnje število teh knjig že vezanih, zatoraj lahko zagotovimo, da pri naročilih ne bo nikake zamude in se bo vsako naročilo takoj izvršilo.
Cena: v polusnji 1 gld., v usnji 1 gld. 20 kr., z zlato obrezo t gld. .70 kr. Pri posameznih knjigah po pošti pošiljanih 10 kr. več. — Kdor vzame 12 knjig skupaj, dobi 13. brezplačno.
Katoliška bukvama v Ljubljani.

Sc